Letnik 2. Maribor, petek 4. aprila 1919. Štev. 76. Neodvisen političen list. Naročnina znaša: List izhaja vsak delavnik po 5. uri po- Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 4'50 mesečno. poldne Z datumom drUOeaa dne. četrtletno K 13'50, polletno K 27—, celoletno K 54 — Če si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 4-—. — lnserati po dogovoru. Posamezna številka stane 20 vin. Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon št. 242. Naši železničarji. Komaj se je porajala misel nušega uje-dinjenja, naše samostojne in svobodne države, že so se zavedli naši slovenski železničarji svojih ' etikih nalog, ki jih ča! ajo pri nastoju naše države. Šli so na delo z ljubeznijo do nanovo nastajajoče domovine in pa ,v prepričanju, da morp le fnirno in stnotpeno delo »graditi ona temelje, ki jih potrebujemo za nadaijni razvoj. Ko je bila demobilizacija in so se ogromne in nedisciplirane vojaške tolpe valile skozi naše dežele, so naši železničarji izvršili ogromno delo. Preprečili so, da se naša ožja domovina "i izpremenila v razvaline. In že so prihajali skušnjavci k njim, da ki jih zavedli na kiiva pota, 'po katerih bi škodovali še le porajajoči se domovini. Toda nasi železničarjii so uvideli, da tedaj ni bil čas Pritiskati na mlado vlado, ki ni iflipja očitanih pravic jn do||no$ti. Rvjali, trpali so, to-fj^ prepričani §o bili, da se bodp tudi pni, ki vodjjo krmilp mlade države, zav^dlj syojp dplžnostj napram ždezpičarjepr, kj so pilj najvarnejši čjnijeljj Pri gradbi našp dprnovipe. Prišli so še • zapeljivejši trenotkj. Nemški Železničarji §o bdi pozabili §vpjo mednarodno pbjeko ter. oblpklj nemšiconacionaino, y najvažnejšem času so ob paših Severnih mejah, predvsem v Mariber«, prijeli nemški železničarji za skrajno orožje v socialnem boju — za Stavko. Toda naši železničarji so takoi izprevideh, da ne gre za socialna oziroma Odpadnik. tksp.ef-) »Hvala Vam za tako ljub poklon! Moški ne izbirate in se ne plašite nobene poti samo da pridete do stavljenega si cilja • a’ potem Vam je pa tudi vsaka pot lahka * da s@ umaknete in zbežite«. ' »Tega pri meni ni in ne bo! Bodite uverjeni, gospica Anka, da Vam se nikdar ne izneverim, ako mi dovolite ljubezen in zvestobo«! v ~ »To Vam rada dovolim,' a vračati Vam danes še ne obljubljam, pač pa, ko se prepričam o istinitosti Vaši ) obljub«. , Težko je izrekla Anka te besede in skoraj ji je bilo že |al; kajti njeno, srce je gorejo ljubezni dp Ivčeta, Najraje bi ga objela in privila k sebi, a premalo časa ga je še poznala. Cel večer sta razpravljala ter izdajala drug drugemu, kar jima je že dolgo, dolgo tlelo v srcih. In po tem večeru nisi več videl Ivčeta samega pohajati po graških sprehajališčih. Kot verna in zvesta družica ga je spremljala Sospica Anka. Visoke načrte bodočnosti sta Si kovala ter gradila stavbe v medle, nestalne gospodarska vprašanja, marveč za strogo nem-škonacionalno državi nevarno gibaje, s katerim so hotelj našo državo prisiliti, da se prostovoljno umakne s svojih severnih mej in žalostno se je nehala ta .stavka nemških socialno-demokratičnih železničarjev, recte nemškonaci-onalnih železničarjev. Naša vlada je vse to videla in storila je svojo dolžnost s tem, da je vpoštevala zahteve naših železničarjev ter skcro v popolni meri ugodil * tem njihovim zahtevam. S tem jim je deloma poplačala ves oni trud, vse 4>no delo, ki so ga vršili med vojno in po vojni. S tem je pa nagradila tudi vsa preganjanja, vse ,one grozote, ki so jih pretrpeli naši železničarji med vojno edinole zaradi tega, ker jih je rodila slovenska mati. Vprašamo pa, ali zasluži]« to nagrado tudi oni železničarji, ki še danes rujejo proti naši jugoslp/7. državi. S človeškega stališča jim priznamo to, z našeg^ narodnega stališča, pa ne moremo odobravati tega* ker bo država le tedaj mogla ^dno izplačevati obljubljene podpore, če bo življenje v državi urejeno, če bomo dosegli one meje, ki jih zahtevamo ,in do katerih imamo pravdo po vseh božjih in človeških posjavah. Beogradska »Epoha* poroča, kakor smo včeraj kratko naglasili, da je 1200 železničarjev, ki so jih Italijani pregnali z našega, toda od njih okupiranega ozemlja, brez kruha na cesti. N In naj h ti naši bratje, njihova deca po gine lakote, dočim nagrajamo ljudi, ki nočejo Oblake, Njeni srci sta goreli v trajni, neločljivi ljubezni. Ko je Ivo dovršil svoje študije, tedaj si je prizadeval na vso moč, da si prej ko mogoče zagotovi življenje in popelje v njega tudi svojo izvoljenko. Dobil je ugodno mesto bančnega uradnika v Trstu. Britko je bilo slovo od preljube Anke, a želja in hrepenenje osamosvojitve 9a je vendar i reneslo. Dan za dnem so se menjavala voščila in pozdravi med Gradcem in Trstom, in bližala se je že ura združitve; tedaj pa zabuči po svetu beseda: vojska — in'prva ostra pšiea je ranila zaljubljeni srci in oddaljila tako zaželjeno zbližanje. Otožno je oblekel Ivo vojaški suknjič, a še otožneje se je poslavljal od. svoje zaročenke, ko je kot kadetni aspirant odhajal na bojno polje. Menjavala so se tudi sedaj pisma, a resnejša in tužnejša ko nekdaj. Ivčetu je bila sreča mila in dolgo je kljuboval bolezni ter. sovražni krogli po ga-liških planjavah. Anka pa je trepetala strahu in bojazni ter prosila Boga in vse svetnike, naj ji vrnejo Ivčeta zdravega in nepokvarjenega. živeti v našem kraljestvu, ki javno in zahrbtno skušajo podreti zgradbo, ki smo jo s takimi žitvami zgradili, in ki simpatizirajo ter se bratijo z onim narodom, ki je ravno te naše železničarje pognal z njihovega podedovanega ozemlja. Sveta dolžnost naše vlade je, da nemudoma. nadomesti nemške hujskače po severnih železnicah z našimi ljudmi, ki ginejo lakote. To ni nasilnost, marveč s tem vlada ustreže edinole oni srčni želji nemških železničarjev, ki jih vleče v Nemško Avstrijo. Prepričani smo, da jih bo ta sprejela z odprtimi .rokami, čeprav jim bo rezala .manjše kose kruha. Morda ta ali oni ne bo zadovoljen z od* redbami naše vlade. Pomisliti-pa moramo, da razmere pii nas še niso urejene, vsaj niso niti meje določene. Vsled tega moramo vsaj toliko časa počakati, da se razmere popolnoma konsolidirajo. Eno pa moramo še povdariti. Naši slovenski obmejni železničarji morajo tvoriti trdno in zanesljivo armado, da se bo lahko vpirala invaziji ,nam sovražnih" elementom iz Nemške Avstrije in Mažarske, ki sta danes v gospodarskem in socialnem oziru na slabih nogah, da se bo pa lahko upirala tudi onim zapeljivcem, ki jih s sladkimi besedami, včasih pa tudi z grožnjami hočejo zavesti v tabor, ki ne pozna / prave narodnosti. Danes gre edinole za to, da ustvarimo trdno, mogočno samostojno državo, ki se bo kot demokratična država vedno in povsod zavedala svojih dolžnosti napram svojim državljanom, ki tvorijo to državo’ A sovražnik je bil močnejši in sreča nestanovitna! Ivo, tedaj že poročnik, je dobil ukaz, da s svojim oddelkom napade sovražnika od strani ter mu iztrga utrjen gozdni rob. Junak je bil Ivo, a junaki so bili tudi njegovi vojaki. Ko se je zvečerilo, planejo s krepkim »hura« proti utrdbam, a niso jim bili kos. Strojnice in puške* so regljale in svinčena toča je padala v najhujši plohi na napadalce. Padla je prva vrsta junakov in med njimi tudi Ivo — večiha mrtvih in le malo, malo se jih je zvijalo v krčevitih bolečinah po krvavem robu, med temi je. bil tudi Ivo, kateremu je krogla prevrtala desno stegno. Grozne so bile bolečine in mnogo, mnogo jih je izkrvavelo, predno je dospela pomoč. Pobrali so žive ter jih odnesli, a mrtve so pustili v strašilo. Ivo je dospel po dolgotrajnem prekladanju iz voza v voz, iz bolnice v bolnico, konečno v bolrtico na Dunaj, v mesto nesreče in smrti. Prijazno so ga sprejeli ter mu stregli kot malo komu. V/itka, črnooka Nemka, odeta v nežno haljo usmiljenke, se je neprestano sukala Nemške laži o bojih na Koroškem. ' - Včerajšnja »Marburger Zeitung« je objavila lažtljivo in nesramno poročilo o dogodkih na Koroškem, ki pravi, da so Jugoslovani izzivali ter pričeli streljati. Nato da so se združili Nemci in Slovenci proti jugoslovanskemu sovražniku ter vdrlj v jugoslovanske postojanke. v i ,Ta|co lažtljivo prikrojenega poročila že dolgo nismo čitali v glasilu mariborskih Nemcev in renegatov. Kdor je v nedeljo videl na ko lodvoru civilne rafijence, ki so jih pripeljali s Koroškega, bo popolnoma drugačnega mnenja. Težko ranjene ženske so pripovedale, kako so Nemci obstreljevali privatne hiše, vdtli v nje ter na roparski način odnesli in odpeljali živino, žito, obleko. Tudi požigali so. Najboljše pa je, da priobčimo uradno po-ročilo ijubljanskega dopisnega urada, ki pravi: ■j, Ljubljanski dopisni urad je službeno v svet poslal nastopni dementi : . Ljubljana, 1. aprila. Napram vesti, katero je razširil du-iiajski korespondenčni urad dne 30. marca, da '•so jugoslovanske čete v okolišu Velikovca' v ./zadnjem času večkrat obstreljevale mirne ko- roške kmete pri njihcvem poljskem delu, se ugotstVIja, da so fNernci dne 20. marca ob 9. uri zjutraj streljali na jugoslovansko posadko pri Hutni Vesi zahodno Velikovca, ob 4. uri 30 minuti popoldne iz Sv. Marjete na jugoslovansko posadko pri HohenrainUj dne 21. marca ob 4. uri 20 minut popoldne na jugpslovanske Straže severnovzhodno Mrzle vode, dne 24. marca ob 11. uri dopoldne s salvami na jugoslovanske pijonirje in na mostu pri Dulah, Ob 7. uri zyečer na jugoslovanske straže severno Mrzle vocje, dne 26. marca s topnišlcim ognjem na VelikoVec in okolico ter na Lušnik in Orlico, 'Ves, nadalje na Hrenovico in v smeri na Mrzlo VodO, - dne 29. marca pa potem, ko se je prejšnje dni lahko opazovalo, med nemškimi četami in oboroženimi tolpami živahno 'gibanje, z lahkim in srednjim artilerijskim ognjem v odseku vzhodno Veljkovca in s krajevnim napadom na jugosl.ovenske, predstraže v Dobravi, Hrenovicah in Lušnik«. Dne 29. marca so za-fedl Nemci ob 3. uri 4-5 minut zjutraj streljati z ^lahko in srednjo artiljerijo v odseku vzhodno ■>Vellkovci in spremljali s' topniškim ognjem .syoje jutranje napade pri Dobrovi, Hrenovicato ;.in Lu&njJ{u' -ter obstreljevali most čez Dravo ih most vzhodno Velikovca s topovi .in bombardirali Velikovec z granatami Zvečer in po-n6čl; 's6'oddali strele iz pušk, strojnic in‘topov dm'nemško -topništvo je obstreljevalo most južno •Velikovca- — Kakor proizhaja iz tega_ izvlečka uradnih pcTročil, je velikovški oko-iš dejanstveno skoraj vedno izpostavljen ognju, ki ga pa v vsakem primeru gojijo edinole Nemci. Ako se radi tega v tem okraju ustavi vse pomladansko poljsko delo, So tega krive edinole nemške čete, ki molijo popolnoma omalovažujoč premirje, ki ,je bilo sklenjeno z Jugoslovani, mirovanje orožja dan in noč na najsurovejši način in silijo jugoslovanske čete, da se morajo ti pira ti z ognjem nemškim napadom. Kakor druge pokiajine, ki so ležeče na demarkacijski črti, tako je postala tudi okolica Velikovca edinole po večni kri v d i nemških čet najbolj ogroženim okrajem., •*-’Sploh pa inia zgoraj omenjeno pofočilo' dunajskega korespondenčnega urada edinole smoter, utajiti dejstvo, da so Nemci pri Velikovcu kljub vsem dogovorom premirja začeli vojaške ofenzive, pri koji so celo silili slovenske kmete, da so vstopili proti svojim jugoslovanskim bratom v boj. Da se je njih dobro pripravljeni napad dne 31. marca vsled pravočasnih priprav Jugoslovanov izjalovil, je že zriano iz našega uradnega poročila z dne 31. marca. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne i. aprila ob štirih popoldne iz uradnega vira: V boju dne 31 marca Severno od Velikovca, v katerem so' se naše čete junaško borile,' smo skupno zaplenili 1 top, 10 strojnic, 1 kuhinjo, nekaj konj in ujeli 25 mož' Naše čete drže črte Kapla—Dobrova—točka 560. Ujetniki so izjavili, da so hotele štiri nemške stotnije dne 31. marca zjutraj napasti Osenice in vdreti v Velikovec., _ • Političen pregled. ^ cr~ Izvoz živeža iz Zagreba prepovedan'. LI)U. Zagreb., 2. aprila. Mestni magistrat je izdal naredbo, s katero' se prepoveduje izvoz živeža vseh vrst iz Zagreba. Mir bo kmalu sklenjen? I.pi^ A m-st-erda.m, 2. aprila. (_ČTU). ,,Allgemeetj Handelsb!ad“ doznava iz* Pariza, da je tja došla delegacija atnerikanskega kongresa, obstoječa iz. 6 republikancev in 6 demokratov in imela z Wilsonom daljši razgo\or. Delegacija je na vprašanje odgovorila, da ima od konferenčnega delovanja najboljši vtis Večji del vprašanj, Ki so predlani mirovni konferenci bo v najkrajšem časti rešen tako, da bo mir krni u .sklenjen. \Vilson je rekel, da je vprašanje odškodnine jako zamptana zadeva in da bo zaradi tega nastala zakasnitev. Boljševiki na Dunaju LDU. Dunaj, 2. aprila. (ČTU). Glede v6sti, ki krožijo tuknj o .prihodu ogrskih komunističnih vodij na Dunaj, se doznava iz poučene strani: V zadnjih dneh se je boljševiško gibanje na' Dunaju dejanski pkrog njegove postelje ter ga zabavala s ,j3ypjimi neumornimi kretnjami in sladkostmi. Ivčetu je sprva vse to presedalo, kajti, ' spomin na skrbno Anko mu je neprestano 1ežil~ osamljeno dušo. Polagoma pa se je jelo irtakrajati hjegovo srce in čim dalje bolj je zginjal spomin na Anko iz njega. ; Nemka je to kmalu opazila in privila se je tem tesneje k njemu. Nesrečni Ivo pač ni slutil, da drvi v po-.'iigtfbo i s^be in svojo nežno ljubezen. « " Vedno redkeje je prejemala Anka p"oz-•drave svojega Iv/četa, a naposled so izostali ipopolnctiha. s1""': lokala je revica, tplažila se in upala na vse načine, pričakovala in hrepenela, a doča-Jkala je le nesrečo, dočakala je smrt. Nemka je preslepila Ivčeta, zamorila v ttjeitr ljubezen do Anke,'ljubezen do lastnega naroda. Ozdravil je Ivo, a ni se' vrnil k svoji Zlesti Anki, marveč popeljal je pred altar Nemko ter prodal sebe jn švojd ljubezen, v Na ženitovanjskem potovanju šele se je spomnil nekdanje ljubezni ter s soprogo obiskal tudi trpečo Anico, svoje življenje, svojo srečo. Grozen je bil vzklik nesrečne Anke ob pogledu na nezvestega ženina. Razvil se je v bolestno kričanje ter pahnil ogoljufano $rce v strašno, divjo blaznost. Stresel se je Ivo, nasmehnila se je Nemka, in odšla sta dalje. — Anka pa,/to blago in nedolžno dekle, jokalo in iskalo je nekdanjega' ženina po vrtu in sobah tužne blaznice, dokler je ni usmiljena smrt rešila strašnega trplenja. Teta Polona ni mogla dopovedati ljudem, kako srečtlo in bogato se je poročil Ivo. »6ri miljon in še nekaj je priženil . . . . Bog mu daj srečo 1 Tudi name ne bo pozabil«. A zmotila se je tetka in zmotil se je ludMvo. Vrnil se je s soprogo na Dunaj, a prepozno je spoznal svojo nesrečo. Nemka ni ljubila le njega/njena ljubezen je bila splošna. Njeno .miljonsko premoženje se je čre? noč spremenilo v par košar ponošenih klobukov ter raztrganih oblek. Njena skromnost in zadovoljnost je postajala od dne do dne hujša razkošnost in potrata./ Ivo je strmel in premišljal. — Dolga doba je že — en mesec je mož hinavske in lažnjive Nemke, radi katere je zatajil nesrečno Anko, zatajil svoj rod, zatajil svoj jezik . Velik, neodpustljiv greh leži na njem, ga Ii more zbrisali kesanje in pokora ? Dvomil je Ivo, zgrabil samokres in se usmrtil. zelo utrdilo iti to vsled ogrskih clogodkbv.' Boijše-viško gibanje na Dunaju podpirajo fazen elanov »Volkswetira« ppsebno mornarji, katerim so‘se pridružili ogrski in ruski emisarji. Delovanje boijševrških agentov je tako ustrojeno, da jim vlada nikakor ne more priti do živega. Vsekakor so vesti 0 boljševiškem gibanju^ zelo »pretirane. LDU. Dunaj. 2. aprila. (ČTU) Tu.se je brezdvomno nastanilo precejšnje število ogrskih boljševikov, Nemiri v Italiji. LDU B t r I i n, 2. apnila. (ČTU). „B. Z. am Mittag“ poroča iz Luga rta: Socijalni demokratje so vprizorili velike izgrede v Genovi, Milanu in Novarri; prišlo je do spopadov s policijo. Tudi streljalo se je. pri čemur je bilo več oseb ranjenih. Veliko demostran-' tov so aretirali. ,,Avanti'‘ poživlja delavstvo, da naj v znamenje protesta stopi v splošno stavko H Skrivnosti pariškega posvetovanja. LDU. Berlin, 2. aprila. (Dun. KU.) »Dmtsche allgemeine Zeittmg« javlja iz Pariza: Visoka angleška osebnost je izjavila nastopno: Nihče ne more natančno zvedeti, o čem razpravlja svet četvorice. Oni, ki mu stoje najbližje, pravijo, da so se zavezniki sporazumeli o temeljnih vprašanji!. Nesporazumljenja vladajo samo še o nekaterih podrobnostih, katere nameravajo urediti potom medsebojne popustljivosti. V tem trenutku razpravljajo še vedno o koridoru med Poljsko in morjem V vprašanju Nemške Avstrije se bo oziralo na pravico samoodločbe pod pogojem, da se zagotovi popolna svobpda ljudskega glasovanja. CT h. Dnevne novice. _h Ministrska kriza v Beogradu rešena. Kakor smo že včeraj poročali, je ministrska kriza v Beogradu rešena. Dodatno pa nam poročajo, da, ministrstva za prehrano ni prevzel dr. Korošec, marveč Adolf Ribnikar. Vendar se pa ta vest ne potrjuje. Ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani. V Ljubljani se ustanovi posebno ravnateljstvo južne železnice. Z a. direkcijuke urade se Zgradi velika trinadstropna palača med Kolodvorsko ulico i in > Resljevo cesto nasproti Sedanjemu glavnemu kolodvoru. Tako je 'odločila komisija, ki je na licu mesta imela lokalen ogled že pretekli teden. Črni dan in zbesneli Nemci. Slučajno smo dobili v roke .Grazer Tagblatt" z dne 18. marca, ki se grozovito jezi zaradi veličastno uspelega prote-tnega shoda proti giabež-liivosti Italijanov. Vsem nam je še dobro v opominu ta krasno uspeli shod, kakršnega ni videl Maribor. Velika in mala dvorana ^Narodnega doma" sta bila nabito polna. Iu če rečemo, da je bilo 3000 ljudij, ne bomo pretiravali Toda- list graških in mariborskih nemških husjkačev -mora seveda svojo lahkoverno čredo preslepiti ter pravi, da je bilo uradno poročijo o protestnem shodu v Mariboru, ki so se ga udeiežui'tisoči, popolnoma zlagano. List pravi: V. Mariboru se je vršila /.večer v neki zborovalni sobi „Narodnega doma“ zborovanje, ki ga je obiskalo par tuca-tov komandiranih Jugoslovanov in o katerem domače prebivalstvo Maribora ni prav nič vedelo. i '. Dr. Verstovšek in Maister sta govorila v oni za javnost zaprti zborovalni sobi — to je bilo vse in iz tega riapravT ljubr Ijans i dopisni urad „od tisočev obiskano protestno zborovanje v Mariboru". B°lj j'*1-pa vendarle! Kdor je bil na shodu, se bo tern prismodarijam le smejal. Graškim listom bi svetovali, naj se brigajo za svoje lastne zadeve, vsaj je vendar pri njih vse gnjilo in ne bo dolgo, ko bo v Nemški Avstriji lak polom, kakršnega še ni ^videla zgodovina. Uvoz zdrawil v Jugoslavijo. Švicarski zvezni svet je dovolil izvoz zdravil in sanitetnega blaga za ]ugoslavijo, kjer se je zadnji čas pojavilo občutljivo pomanjkanje zdravilnih sredstev. Drage žemlje. Mariborski peki pečejo bele žemlje ter jih prodajajo po 50 do 60 v komad. Gostilničarji in kavarnarji jih pa prodajajo po kroni. To je vendar navadno ode-iruštvo! , - . Mariborski delavec. Stran 3. Nekaterim našim uradom. Nekateri naši uradi še zdaj ne vedo, da ekzistira v Mariboru edini slovenski dnevnik »Mariborski delavec« in ne samo »Marburger Zeitung«. Vidimo namreč, da prinaša to glasilo nemških hujskačev notice in oglase nekaterih naših uradov, ki jih mi sploh nismo dobili. Mažarska grozodejstva. Kaj 'so delali Mažari v Prekmurju, je razvidno najboljše iz sledečega slučaja: Pri dr. Zifraku v Saboti (Mura Szombathely) je služila Marija Maček, rojena v Celovcu in pristojna v Škofjo loko. Na novega leta dan je dr. Zifrak povabil več Mažarjev, med temi mažarske častnike v civilu in pa velikega župana. Med pojedino so govorili, da je skrajni čas, da dobe iz Sa-bote podporo, da preženejo in uničijo jugoslovanske roparske tolpe. Dogovorili so se tudi, da naj bi ta pomoč prišla 2. ali 3. ja-nuvarija. 2. jan. je šla Marija Maček v spremstvu svoje prijateljice LJnterhohen-vvalterjeve k jugoslovanskemu poveljništvu, da govori s stotnikom Juričičem. Tega ni bilo, vsled česar sta govorila s poročnikom Dolše-kom, ki so mu obrazložili nevarni položaj. Povedali sta mu tudi, da ima dr. Zifrak v svoji •h'ši 3 puške, 1 samokres in municijo. Dol-šfik je ukazal, preiskati hišo dr. Zifraka, v dar pa ni ničesar našel, na kar je dal < zapreti in sicer v hiši dr. Zifraka. Ob pol petih zjutraj dne 3. januvarija so Mažari resnici napadli jugoslovanski oddelek ter ga. premagali. Ob osmih so Mažari zaslišali Mačkovo in njeno prijateljico. Dr. Zifrak in njegova žena sta nasvetovali, naj se Mačkovo obesi. To se pa vendar ni zgodilo, marveč so obsodili Mačkovo na 2 meseca in 1 dan težke ječe. Ko je Mačkova odsedela to kazen, so ji vzeli zadnjih 14 kron, nogavice, obleko in drugo ter jo vrgli na cesto, češ da naj gre k Jugoslovanom. Njeno prijateljico je Poklical dr. Zifrak v svojo pisarno ter ji zavozil, da bo kaznovana kot špijonka po Pfekem sodu s smrtjo. Vzel ji je 450 kron, češ da drugače napravi ovadbo. Unterhohen-vvalterjeva je šla potem v Radgono, kjer je vse povedala vojnemu poveljništvu. Tudi v Radgoni so se veselili Mažarjev. V gostilnici pri »solncu« so uslužbenci govorili: »Čepride general Maister, je zanj v Radgoni pripravljena kroglja in ne pride več živ od tam. Treba jim je le zažvižgati čez meje in Mažari bodo prišli. Tudi med vožnjo sta dva železničarja pripovedovala, da bodo v kratkem nemške in mažarske čete napadle pri Ljutomeru in Radgoni Jugoslovane in da imasta v ta.svrho »Bereilschaft«. Iz tega dogodka pač vidimo, kako delajo Nemci in Mažari roko v roki. Pri nas je vendar boljše nego v Nemški Avstriji in Italiji. Pariški dopisnik ,,Secola“, Mario Borsa poroča svojemu listu v članku „Češka in Jugoslavija" spričo boljše-viške nevarnosti: „Na Češkem je položaj nevaren. Ne tako v Jugoslaviji. Jugoslovani so bolj varni pred boijševiško kugo. Slavonija, Hrvaška in Banat so poljedelske dežele, kjer je prebivalstvo z malim zadovoljijo in ima dovolj tega, kar producira. Jugoslavija pošilja še na Češko mast,s svinjsko meso, moko in suho sadje. Tudi politični položaj ni v Jugoslaviji tak. da bi mogel pospeševati razširjenje te kuge. Na Hrvaškem je neko republikansko gibanje, toda njegov leader, Radič, je bil te dni aretiran. Na drugi strani se je gibanje orientiralo bolj proti političnim zahtevam kot pa socialnim" Ni še dolgo od tega, ko so Lahi pisali o revolucionarnem gibanju v Jugoslaviji in o lakoti, ki vlada pri nas. Nam se pa .zdi, da je stvar obratna. Pri nas so res urejene razniere spričo zavednosti naših državljanov. Vemo pa, da bi izvestni nemški in laški krogi te razmere radi v svojo korist predrugačili — toda tega ne bodo doživeli. Italijanski kulturonosci. Iz Trsta poročajo : Blizu Trsta je neki italijanski vojak oskrunil 4y2 letnega otroka, ki je smrtnevarno zbolel. Zločin so kmalu zasledili, na kar se je vojak ustrelil. Vojaški poveljnik je. imel nagrobni govor, v katerem je poveličeval zločinca in samomorilca kot junaka, ki je žrtvoval vse „per la gran madre Italia". Tržaški guverner, general Petitti je nagradil nesrečnega otroka z darilom tisoč kron. Spodnje-štajerskim občinam in okrajnim zastopom. Na moj-poziv zaradi prijave vojnih posojil mnoge korporacije še niso odgovorile. Da bode možno pregledati vso zelo ob. sižno tvarino in v korist prizadetih storiti potrebne korake, naj oni uradi, ki prijave še niso vposlali, to storijo zanesljivo vsaj do 20. aprila 1919, in sicer brez ozira na to, aliso svoj čas' vojna posojila že prijavili okrajnim glavarstvom ali Narodni vladi. Pri prijavah je treba ločiti vojna posojila, ki jih je občina podpisala na svoj račun, in tal^a, ki so se podpisala na račun občinskih ali župnih ubdžnih zakladov, krajnih šolskih svetov, zadrug, ustanov itd. Pri posojilih, ki so se' krila z najetim kreditom, je navesti ostali dolg na vojnem posojilu in ev. komunalnem posojilu iz zadnjega obračuna. Vojno-poso-jilne listine, ki se nahajajo v inozemstvu n. pr. pri poštno-hranilničnem ^adu ha Dunaju ali pri An 'lo-avstrijskj banki, se morajo v smislu ukaza finančnega ministerstva z dne 1. marca 1919 (glej Uradni list št.* 62) nemudoma prenesti v domovino. V Celju, dne 1. aprila 1919. Dr. Vekoslav Kukovec, predsednik likvidacijske komisij SHS ‘za Štajersko. Vozne olajšave na železnici. Vse dosedanje vozne olajšave in legitimacije aktivnih imumirovljenih uslužbencev državnih železnic kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev in južne železnice, ostanejo v veljavi do 30. junija 1919.. Častniki in vojaki plačajo, od 1. aprila 1919 do nove odredbe na privatnih potovanjih polovico voznih pristojbin. Vse druge vozne olajšave, legitimacije in listki za prosto vožnjo katerikoli vrste se z dnem 1. aprila razveljavijo. Kje je petrolej in sveče ? V Mariboru smo se navadili že precej na temo. Če že nimamo plina, naj bi nam dali vsaj sveče, da si moremo doma za silo r.z^vetliti stanovanje. Davek na vojne dobičke. Opozarja se da vsled nartdbe celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 28 sušca 1919, Uradni list šrev. LXV|H—415, zapade vojni davek (davek za vojnt dobičke, zakon z dne 16. if. in 17. IV. 1918, štev. 66 in 16U drž. zak) v koliko( je že predpisan, a po dosedanjih določbah še ni zapadel, z ‘28 sušce.n 1919, oziroma' z dnem, ko se dostavi plačilni nalog. Davko-plačevalci se tedaj nujno opozarjajo dolžni vojni daVek takoj v celem znesku vplačati. i Vojaške barake. Na različna vprašanja posestnikov zemljišč v območju SHS postajnega poveljstva Maribor, na kateiih stoje voj. barake, razglasi mestno poveljstvo sledeče: 1. Staro šta-cijsko poveljstvo sklenilo je s privatnimi posestniki pogodbe za prepuščanje zemljišča, na katerih so se postavile vojaške barake. Te pogodbe bile so potrjene od prejšnega vojaškega poveljstva (Vlilitar-kommando Graz) v Gradcu. V teh pogodbah bile so sledeče določbe: a) velikost posestva ki se je prevzelo, b) letna najemnina, c) določba, s katero se vojaški erar zaveže po končani demobilizaciji oddati posestvo lastniku v istem stanju nazaj, kakor ga je sprejel. 2 Za nadaljno obveznost teh pogodb izrdče SHS mestno poveljstvo načelno, da se z razsulom avslr. monarhije in ustanovitvijo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev razveljavijo tudi vse pogodbe, katere so bile sklenjene z uradi prejŠne avstr, vlade. Po tem takem toraj sedanja vojaška oblast nasproti posestnikom zemljišč, na katerih štoje barake, ni prevzela onih obveznosti, ki jih je sklenilo staro 'štacijsko poveljstvo. Ker so barake danes le deloma še po jugoslovanskem vojaštvu zasedene,'druge popolnoma' porušene, deloma že tudi prddane,- p6trebnb*jd,da če tudi zaradi teh zemljišč v vsakem posameznem slučaju s prizadetimi posestniki znova uredijo ra*y mere.Vsi prizadeti posestniki se toraj poživljajo., da čim preje pismeno naznanijo SHS mestneniu poveljstvu v Mariboru: a) lego posestva, jme barake ki so tam postavljene, število in velikdžt parcele, ki se je dala voj. erarju v najem, jj) visočina lelne najemnine, do kedaj je bila ista plačana in za kateri čas se zahteva plačilo jpd SHS Narodne vlade, c) prepis tozadevne pogodbe, sklenjeno s prejšnim gtac: poveljktvpm., Na podlagi teh vlog bode ŠHS Narodna vlada v vsakem posameznem slučaju odločila ali pripozna pdgod-bo in 'bode plačala najemnino še naprej, q.li Se pogodba razveljavi. V prvem slučaju Sklenila se bode s-strankami nova pogodba, v drugem slučaju pa bodo stranke morale predložiti svoje zahteve likvidajočemu vojnemu poveljstvu (Li-quidierendes Mil. Kmdo. Graz) Prizadete stranke tudi zahtevajo, da bi SHS mestno poveijštvo pustilo zemljišča, na katerih so bile postavljene barake, po predaji tistih, planirati, oziroma odstranili betonirane temelje barak in odpeljati nepotreben materijah Tudi se je po sklenjeni pogodbi vojaška oblast zavezala ta dela po -končani demobilizaciji dovršiti. Zaradi teh del se prizadetim posestnikom naznanja, da tudi te točke sklenjenih pogodb za SHS vlado niso obvezne, in bo Narodna vlada šele sama odločila v koliko bode šla oškodovanim posestnikom-,na roko, pomagala jim bode eventuelno s prispevanjem delavskih moči in povoznih sredstev. Ako pa SHS vlada ne prevzame noberte- obveznosti, ne bode , preostajalo oškodovanim posestnikom drugega, kakor da zahtevajo primerno odškodnino v denarju in da te svoje zahteve „ pismeno prijavijo likvidajočemu vojnemu poveljstvu V Gradcu — Ztvirn, podpolkovnik. , Pouk v francoščini. Na željo mnogoterih se začne pouk v francoščini za začetnike in naprednjake. Zapisnik je na razpolago v Cirilovi prodajalni. Prva ura je v soboto zvečer ob 7. uri v klubovi sobi Narodnega doma. Pouknina stane 10 K mesečno. Poučuje en podčastnik. Zlatko Balokovič, največji jugoslovanski umetnik — goslar, pride zopet med nas. In sicer bode topot podana prilika, da feeja najmlajšega, a v svoji umetniški dovršenosti največjega mojstra na gosli spozna tudi naše najširše občinstvo. Balokovičev koncert se namreč vrši v za take izredne umetniške vžitke najprimernejšem prostoru — v veliki „srebrni“. dvorani Gotzove pivovarne. Koncert je določen na 10. t. m. Spored koncerta pevske šole za-'otroke v nedeljo, dne 6. aprila, točno ob 3. uri' popoldne v veliki dvorani Narodnega doma: 1. Schubert op. 51, klavir četveroročno; 2. Dvoglasne narodne pesmi otroškega zbora ; t 3. Otroške pesmi: a) E. Adamič: Slanica; b) Čolnar, c) Večerna, d) Tepežnica. Poje Al. pl. Žolger. 4. Kvartet na Jok (štiri točki), 5. Otroški zbor, 6. Otroški pesmi, a) E. Adamič: Jezdec, b) Uspavanka. , c) L. Blech: Kukavica. Poje gospa L. Druzovičeva, Orkester na lok (štiri točke). Vstopnina: Fotelj 5 K, 1:—6: vrst$4K, 7,-12. vrsta 3 K, sedeži toa galeriji 2 K, stojišča v dvorani in na galeriji 1 K, dijak? 60 v. Spored z besedilom samospevov 30 v. Vstopnice se. dobe v predprolaij v .trgovini.gosp, V. W^ix|a na Glavnem trgu. Čisti prebitek je "namepjen v nabavo učil in šolskih potrebščin. ■ v, ... s? kupi. Cenjene ponudbe pod „Stroj“ na anončno eks- V Lajfterspergu Sl* 325 Pačijo Al. Matel«, Ljubljana, Kongresni trg 3|I. Točila bosta dobra, naravna vina ter postregla s toplimi in mrzlimi jedili. Priporočata se za obilen obisk K. V. Neubauer. i Pisalni stroj s* kupi. Cenjene ponudbe pod „Stroj“ na anonJ pedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3 Raznašalci časopisov se sprejmejo v upravništvu ,.Mariborskega delavca". ' Čevlji po K 21-50 do K 40-50 z usnjatimi in lesenimi podplati se dobe, dokler je še kaj zaloge, v skladišču tovarne e-3 P E,.rK o. z in a & Ko., Ljubljqna in sicer; otroški, št. 25 do 28 po K 2T50, ss dekliški, št. 29 do 35 po K 27'—, ženski, „ 36 „ 42 „ K 36'—, a« moški, „ 40 „ 46 „ K 40’50, Prekupci dobe popust. Priporoča se osebni nakup. bojne čepice (sajkače), epo-rplj|rp lete zlate in srebrne, baržun W|/IVV v prepisanih barvah, kokarde za častnike v državni barvi SHS in kokarde za moštvo SHS, srbske rosete (zvezde), različne borte po predpisih razpošilja modna trgovina Zaloga perila za dame, steznikov in moderčkov. Zal6ga svile za obleke in bluze. (Jčorci na razpolago. M. BIDOUC, Maribor, Tegetthoffova cesta st. 28 .v-— r-r — ----------- ------- 5rnrara5li55aagaasl^^^^5H^^^^^^gH^^^^S!>5fT',l' 3 a :rjJIE555mr^l5EEaBSral Prva slovenska kavarna. Podpisani Vljudno naznanjam eenj. občinstvu mesta in okolice, vsem znancem in prijateljem, da sem prevzel s 1. aprilom 1919 E[| tanita ..CENTRAL" v Mariboru; Gosposka ulita št. Z1 ( . Obenem zagotavljam slavnemu Občinstvu izborno pijačo in vzorno postrežbo ter se priporočam za obilen obisk. 2 odličnim spoštovanjem G juro pl. VallbK, lastnik kavarne »Central*. BEII3=USBlgieBU^HI^BH^gH^Blt=»i^gHSHSli==s=H=S2SS^s Tiskarna: Karl RubJtsch v Mariboru, -"sr Ipiiija: TJskovnazadruga. Odgovorni urednik : JFr. Voglar,