Leto LXVII Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9t> Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi al.b/l]I PoStnlna plačana v gotovini- V Ljubljani, v soboto, dne 14. januarja 1939 Stev. 11 a Cena 1.50 din VENEC Ček. račun: Ljubljana it. 10.650 in 10.549 za inserate Sarajevo štv. 75b3. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. b. Telefoni uredništva la nprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniki Somrak krivih bogov Poldrugo stoletje je vladal svetu liberalizem. Anarhizem, socializem, komunizem, ki so zrastli na njegovih tleh. so ga izpod kopa vali, danes pa ee sami razkrajajo, kakor vse, čemur je liberalizem v človeški družbi pripravljal pot. Kar se danes dogaja v duhovnem razvoju omikanih narodov in v silnih pretresih preoblikuje njihovo politično življenje in gospodarski ter socialni ustroj držav, ni nič drugega kakor somrak liberalizma, v katerem tonejo njegovi oboževani ma-liki drug za drugijn v večno noč. Tako bodo bodoči zgodovinarji zaznamovali dobo, v kateri se pred našimi očmi naglo rušijo načela in naprave, ki so nosile pečat tako zvanega svobodnjaštva ter ee umikajo novemu nazoru o podlagah osebnega in družabnega življenja pa vesoljslva sploh. Liberalizem je v svoji borbi zoper absolutizem plemiške kraljevine pravilno poudarjal pravice človeške osebe, ki ima v svobodni vesti in prepričanju ler dostojanstvu svoj lasten nedotakljiv svet, je pa to svoje gledanje postavil na brezbožno, nekrščansko in čisto tostransko podlago. Zato je to >svobodoniiselstvo« razvezalo vse nebrzdane nagone posameznika in množice, tako da je na gospodarskem polju dalo v imenu svobode razmaha najbrezobzirnejšemu egoizmu, kakor je na duhovnem pod geslom, da nad človekom ni nikogar, razdrlo vse nravstvene norme in krščansko izročilo. Demokracijo pa je liberalizem izpačil v samovlado raznih meščanskih klik ali pa zapeljane množice, ki sama nič ne misli, ampak je le igrača demagogov, kakor je liberalno »ljudo-vlado« tako bridko in strahotno razgalil že ne-unirjoči Dickens. Brezbrižnost v verskem pogledu, relativizem nravstvenega vrednotenja in popoln materializem v pojmovanju vseh zakonov in odnosov 6veta ter družbe do sprostitve vseh najhujših razdiralnih strasti človeka in množice, je Tiil končni sad liberalizma na vseh območjih življenja, in socializem je žel svoje pogubne uspehe ma tleh, ki jih je razoralo brezboštvo liberalizma. Na političnem področju je to svobodnjaštvo omajalo vsako avtoriteto, pospeševalo samovoljnost in sirovo nasilje, bodisi denarnih mogotcev, bodisi proletarskih krivih voditeljev, in je namesto moralnih zakonov občega življenja sankcioniralo nadmoč bogatejših, lokavejših in na jbrezobzir-nejših pod zastavo lažnivega »humanilarizmac, dn noben vek se ni omadeževal p tolikimi roparskimi in" odvajalnimi podjetji proti vsem načelom krščanske svobode, avtonomnosti rti človečanskih pravic, kakor ravno liberalna era, ki si je v prid nekaj »vodivnih narodove in njihove plutokracije podjarmila domala ves svet. Ta nazor in ta morala sta danes v zatonu in Evropa, mati vse osebne omike in družabnega ustroja človeštva, privzema čisto nove oblike. Tudi slovanski narodi in države, med katerimi je liberalizem zavladal z vso močjo v sredini preteklega stoletja, dasi je slovanskemu nravu po svojem bistvu zelo tuj, se ne morejo izločiti iz tega prirodnega razvoja, in svobod n jaštvo 6e tudi med nami umika novim tokovom, ki brez usmiljenja rušijo starino. Liberalna doba je gotovo veliko pripomogla k politični osvoboditvi Slovanov, nravstveno pa je silno razrahljala našo bit ln sprostila zlasti neke anarhične gone, ki so slovanski krvi svojske. Kulturno in nravstveno je tako zvano svobodomiselstvo prizadelo slovanstvu neizmerno škodo in zlasti tragedija češkega naroda ima prav v tem svoje zadnje korenine. Mešanica iz francoskega liberalizma, domačega husi-tovstva, ki je najbolj družbo razkrajajoči nazor, kar jih pozna evropska zgodovina, ter iz nemškega protestantskega racionalizma preteklega stoletja je zdravo nravstveno podlago češlkega naroda do temeljev razmajala. Tyrševo sokolstvo pomeni le površni slovanski plesk na čisto tuji zgradbi, ki si je postavila za nalogo laicistično duhovno vzgojo češkega naroda in mladine, katero je skušala odtrgati od krščanskega slovanskega izročila sv. Vaclava. V tem pogledu je sokolstvo poglabljalo in širilo brezbrižnost za najvišja verska in nravstvena načela življenja, kakor ga umeva in doživlja krščanstvo kot vera v osebnega Boga v trdni povezanosti z božjo cerkvijo in njenimi neomajljivimi nauki ter absolutnimi moraličnimi normami. Namesto tega je sokolstvo razpečavalo plitki racionalizem, megleno brezbožno humanitarnost in naturalizem ter neko lažidemokr^cijo, ki v pravem ljudstvu ni imela nobene korenine ter je le podpirala samovlado neke inteligence, ki je dejansko bila bolj internacionalna kot nacionalna v duhu ljudstva in njegove krščanske miselnosti. Zato Tyrševo sokolstvo tudi ni bilo kos razkrajalnim socialističnim in komunističnim naukom, marveč se je samo dalo prerasti od njih in na fronti vse evropske levice tvorilo pomožno četo vsesvetovnega ma-sonstva, ki je v proces svojega rušenja potegnilo ves češki narod. Cehi in Slovaki ter Ukrajinci se zdaj rešujejo Iz razvalin in hočejo svojo državo zgraditi iz nova na krščanstvu, ki ga je masonski liberalizem rušil tako na vzhodu kakor na zapadli, v katoliškem in pravoslavnem slovanskem svetu, odet v »vse-slovanstvoc, za katerim so se skrivali vsi brezbožni elementi, ki so zadnja straža potolčene vojske svobodnjaštva. To je opomin tudi za nas, da izbrišemo v narodovi duši in v našem narodnem organizmu ter v državnem ustroju zadnje sledove liberalističnega svobodomiselstva in masonstva, da se obnovi in prerodi slovanska duševnost v pravem krščanstvu, v smislu za brezpogojno spoštovanje krščanskih moralnih zakonov in krščanskega družabnega reda, ki edini trdno veže med seboj svobodne krščanske ljudi v polni odgovornosti za narod in državo. To je tista sila, ki pri- Chamberlain pri papežu Globok svetovni odmev poklonilnega obiska angleških državnikov pri poglavarju katoliške cerkve Vatikansko mesto, 13. jan. TG. Ministrski rredsednik Velike Britanije Neviile Chamber-a i n in njegov zunanji minister lord llali-fax sta bila danes nekoliko pred 12. uro sprejeta pri papežu Piju XI. s slovesnimi obredi, ki so predpisani za sprejeme predsednikov vlad inozemskih držav Chamberlain in lord Halifax sta se pripeljala v Vatikansko mesto v papeževih avtomobilih, ki so bili poslani pred vilo Madame, kjer angleška državnika prebivata. Na poti sta ju spremljala on papežev tajni komornik in en komornik — no-siteij meča. Pred stopniščem sta Chamberlaina pričakovala dva druga tajna papeževa komornika, ki sta njega in lorda llalifaxa peljala do tajne predsobe. Švicarska garda je izkazala vojaško čast. Štirje papeževi strežniki v slovesnih uniformah so šli pred njimi. V tajni predsobi je Chamberlaina in njegovo spremstvo, v katerem se je nahajal tudi angleški poslanik pri Vatikanu, sprejel ravnatelj papeževe zasebne pisarne msgr. Arborio Mol I a di San t'Eli a. ki jih je pozdravil, nato pa oba ministra pospremil do papeževe zasebne knjižnice, kjer ju je že čakal poglavar katoliško Cerkve. Razgovor med papežem in angleškimi državniki — razgovoru ni prisostvoval nihče drugi — je trajal četrt ure, nakar je ravnatelj pisarne pripeljal v sobo še ostalo Cliam-berlainovo spremstvo, ki ga je Chamberlain sam predstavil sv. očetu. Papež se je z vsemi prijazno razgnvarjal. Nato je ravnatelj pisarne Chamberlaina in spremstvo spremljal v prvo nadstropje, kjer so pisarne državnega tajnika in kjer jih je že pričakoval državni tajnik kardinal Paccelli. Chamberlain je ostal pri kardinalu Pacelliju četrt ure. nakar so bili državnemu tajniku predstavljeni vsi člani njegovega spremstva. S tem je bil sprejem angleških državnikov v Vatikanu končan in sta se Chamberlain in lord Hal.ifax z istimi obredi, kot sta se pripeljala, spet odpeljala nazaj v vilo Madame, kamor jima je v kratkem presledku sledil državni tajnik kardinal Paccelli, da v imenu papeža angleškemu ministrskemu predsedniku vrne obisk. Sprejemu v vili Madame je prisostvoval tudi angleški poslanik pri Vatikanu, kakor nedavno imenovani apostolski delegat v Londonu liisgr. Uodfrejr. Nato je bilo na angleškem poslaništvu pri Vatikanu svečano kosilo na čast kardinalu Paccelliju. Pred vhodom v Vatikan so stale o r r o m n e množice ljudstva, tako da je imela policija mnogo posla, tla je zadržala naval in zavarovala prosto pot za angleške državnike. Ko so se avtomobili pripeljali, je desettisočcrii množica navdušeno vzklikala. Chamberlainu in Angliji ter papežu in se je navdušenje ves čas. ki so ga angleški držvniki prebili pri papežu, še stopnjevalo in doseglo svoj višek, ko sta se Chamberlain in lord ltalifax, oba ožarjenih obrazov, vračala iz vatikanske palače in navdušeno od-zdravljala valovečim množicam. Sprejem angleškega min. predsednika Chamberlaina pri papežu je napravil na vse najgloblji vtis. V mednarodnih krogih čutijo njegov pomen v sedanji razvojni dobi mednarodne politike. Zadnji obisk angleškega ministrskega predsednika pri papežu je bil 1. 11133, ko je bil pri sv. očetu sprejet takratni angleški predsednik vlade MarDonald v spremstvu zunanjega ministra sira J. Simona Rimski posvet končan Tako Angleži kakor Italijani so zadovoljni z uspehi Uradno poročilo danes Jugoslavija dobi v Trstu svobodno luko? Rim, 13. jan. TG. A'a dobro obveščenih mestih govorijo, da bo italijanska vlada o kratkem stavila Jugoslaviji predlog, naj se v tržaškem pristanišču določi mesto, kjer bo Jugoslavija imela svobodno luko na podoben način, kot jo ima v Solunu. Italijanska vlada je baje pripravljena, da svoji sosedi nudi takšno ugodnost, ki bi v precejšnji meri okrepila gospodarske zveze med obema državama. A'a istih mestih so izrazili ludi prepričanje, da bo mogoče že o bližnji bodočnosti vzeti v pretres vprašanje zgraditve omrežja avtomobilskih cest v Jugoslaviji, ki bi se priključilo na ita-Ijansko omrežje, tako da bi od Trsta čez Ljubljano do Maribora peljala avtomobilska cesta za težke tovore. Italijanski gospodarski krogi bi ta načrt podprli. Z me-rodajne strani ta vest, ki že nekaj časa kroži po Rimu, še ni potrjena, a tudi zanikana ni bila. Pričakujejo, da bn nastopila jasnost v najkrajšem času. Rim, 13. jan. b. Italijan-sko-britanska konferenca v Rimu je žc končana, vendar pa politični krogi ne izključujejo, da bo jutri pred odhodom še enkratni sestanek med Chamberlainom in Ha-lifaxoin ter Musso,tinijem. Ob tej priliki bo objavljeno tudi uradno poročilo o izidu razgovorov v Rimu. Rimski uradni krogi poudarjajo, da je sestanek italijanskih in angleških državnikov po.trdil, da niso samo odstranjene vse ovire, ki so pred kratkim ovirale britansko - italijansko sodelovanje, temveč da je prišel do izraza tudi sporazum iz 1. 1936-37 in da se lahko zanesljivo pričakuje pravilen razvoj mednarodne politike, ki bo v skladu z mirno ureditvijo Evrope. Italijansko - britanska posvetovanja so se razvijala v zelo prijateljskih okoliščinah in ni ostalo nerešeno niti eno vprašanje, ki se tiče pravilnih vzajemnih odnosov med obema državama. Po mnenju rimskih krogov je sestanek med angleškimi in italijanskimi državniki izpolnil vsa pričakovanja. Zadnji sestanek Rim, 13. jan. c. Nocoj bo večerja v angleškem veleposlaništvu na čast Chamberlainu in lordu Halifaxu. To bo tudi zaključek uradnega obiska v Rimu. Na večerji bosta tudi Mussolini in Ciano. Lord Halifax odpotuje najbrž že ponoči v Ženevo, kamor pride jutri popoldne na zasedanje Sveta Zveze narodov. Chamberlain pa bo od]>otoval v London jutri popoldne. Danes ni bil več prpdviden noben sestanek med angleškimi in italijanskimi državniki. Vendar pa se je pozno popoldne izvedelo, da bo proti večeru še en izredni sestanek mod Chamberlainom in lordom Halifaxom tor Mussolinijem in grofom Cianom. Vest o tem tretjem sestanku je zopet vzbudila izredno zanimanje. Danes v Ženevi Bonnet - Halifax Pariz, 13. jan. A A. Francoski zunanji minister Bonnet odpotuje nocoj v Jtonovo, kjer bo imel jutri popoldne sestanek z angleškim zunanjim ministrom lordom Halifaxom. Bonnet sc v torek vrne zopet v Paril. IIalifax mu bo poročal o rimskih razgovorih. Rim, 13. jan. c. Danes je angleški zunanji minister lord Ilalifax povabil k sebi najprej ameriškega veleposlanika Philipsa, nato pa francoskega velejx)slanika Ponceta. Ponceta je obvestil o tem, kakšno so italijanske zahteve in kakšno je bilo angleško stailšče do teh zahtev. V Londonu: Potjska prizna Ukrajince Samo žeti naj ji ne nagajajo Varšava, 13, januarja, b. Pat: Pred proračunsko debato v senatu je predsednik vlade izdal izjavo, v kateri je rekel med drugim, da ukrajinski narod, ki živi v skupnosti s poljskim narodom, hitro napreduje na kulturnem in gospodarskem polju, da bi bilo pa nevarno, če bi hoteli do mrzličnosti pospešiti ta svoj razvoj. Dalje je predsednik vlade dodal, da so se spori, ki so se pripetili v ozračju napetosti zaradi trpljenja Karpatske Ukrajine, končali brez velikih žrtev, in da gre zasluga za to zadržanju razumnih ukrajinskih in poljskih orebivalcev. Naslanjajoč se na takšno stališče, bosta oba naroda, ki že stoletja živita skupaj in bosta zmera) živela skupaj, nadaljevala politiko, temelječo na stvarnosti in pravičnosti. — Ukrajinske poslance pa prosi, naj na Poljskem nikar ne iščejo Ukrajinccv tam, kjer jih nikoli bilo ni, pa ne bodo našli nobenih vzrokov za pritožbe nad posto- haja in ki se ji morajo umakniti s pota še zadnje ovire. Predvsem pa se niora vzgajati v tem duhu mladina, ki ne sme biti izročena kakšni privilegirani organizaciji, ki sledi zastarelim naukom liberalizma, ki ne prinašajo nobenega koristnega - plodu vr>č( ampak so lf> škodljivi. 1'ravn trdnost in enotnost naroda in države je le v organsko gradečem duhu polne krščanske kulture. panjem poljskih oblast' z ukrajinsko narodno manjšino, katere obstoj vlada priznava in ki jo hoče v okviru državne skupnosti osrečiti. Chvalkovski v Bertin Praga, 13. januarja. AA. DNB: V obveščenih kro-g:h trdijo, da je prispelo v Prago vabilo, naj Češkoslovaški zunanji minister Chvalkovski obišče Berlin, Datum obiska še ni točno določen. Trdi se, da bo Chvalkovski odpotoval v Berlin takoj po obisku madžarskega ministra zunanjih zadev grofa Czakya. Chvalkovskega bo spremljalo v Berlin večje število čeških strokovnjakov, ker bodo gospodarska vpraSa-nja zavzemala največji del razgovorov. Chvalkovskega bo v Berlinu sprejel nemški minister zunanjih zadev v. Ribbcntrop. Madžarska proti Kominterni Berlin, 13. januarja. AA. DNB: Uradno potrjujejo, da je madžarski zunanji minister groi Czaky danes ob 13.30 sprejel nemškega, italijanskega in japonskega poslanika ter jim v imenu madžarske vlade sporočil, da je madžarska vlada pripravljena pristopiti k proti-komunističnemu paktu. Groi Czaky jc izjavil, da jih v imenu madžarske vlade prosi, naj to pripravljenost madžarske vlade sporoče svojim vladam. „Napor za ureditev Evrope" London, 13. jan. b. Informacije o pogajanjih med angleškimi in italijanskimi državniki v Rimu niso povsem jasne. Uradni krogi trdijo, da je pre-rann govoriti o kakšnih uspehih, ker so vsi razgovori bili tajni. Pogajanja so so vodila v angleščini, ki jo Mussolini in grof Ciano odlično obvladata. Zaradi tega pri pogajanjih ni moglo priti do nobenih nesporazumov, nejasnosti ali zablod. Italijanski in britanski ministri so se dobro razumeli. Vsa rimska konferenca je bila samo velik napor za ureditev razmer v Evropi, pri čemur so bili na prvem mestu odnosi med Italijo in Veliko Britanijo. Ti odnosi se razvijajo zelo ugodno in nimajo nobenega namena, da ruii.jo sedanje zveze ali osišča. Priznavajo, da so pogajanja med britanskimi in italijanskimi državniki stvarno končana. ni pa izključeno da se bosi a Chamberlain i n Mussolini še enkrat sestala, knr ostanejo britanski državniki še danes in jutri v Rimu. Iz istih krogov prihajajo vesti, da je ob priliki pogajanj Mussolini izrazil željo, naj bi v doglednem času prišlo do omejitve oboroževanja, katera vprašanja naj bi rešila konferenca štirih velesil. Chamberlain jo z zadovoljstvom vzel to željo v vednost in izrazil željo, da konferenci osebno prisostvuje, ker bo mnogo na tem ležeče, da se ogromni stroški za oboroževanje znižajo in se porabijo v druge kulturne,jše namene. ** „Ta obisk oznanjuje .. • „Osservatore Romano" o Chamberlainovem obisku pri papežu Rim, 13. januarja, dl. Glavni urednik vatikanskega glasila >Osservatore Romano« grof Della Torre je napisal ob priliki obiska angleških državnikov v Vatikanu uvodnik, v katerem pravi med drugim sledeče: Obisk tako odličnih predstavnikov enega najmočnejših narodov na svetu pri sv. očetu, ki predstavlja in izraža najvišjo duhovno silo na zemlji, ima prav poseben moralni pomen. T» obisk izraža globoko misel, da politika, — rsx (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) umljena ▼ najpleuifnitejšem smislu besede in sprejeta v svoji najširši nalogi: da namreč ureja tudi medsebojne odnašajo med narodi — ne more, tla se ne hi hranila tudi od najvišjih duhovnih zakladov in da ne hi upoštevala moralni Ii kreposti, ki potekajo iz vere ter da ne bi stremela k neusahljivi luči krščanske omike. Ta obisk nam razodeva, da takšna politika, ki gradi prijateljske zveze med narodi in je jamstvo za mir ter splošen napredek, da takšna politika, ki jo votli imperij kakor je britanski, kateri se razteza na ise kontinente in na vsa plemena, dobro razume in tudi ne more drugače kakor da čuti blagodejno učinkovitost poslanstva svete stolico. Ta obisk dokazuje ponovno, — ker je evangelij najpopolnejši izvor človeško civilizacije, — da se tudi sile, ki se za napredek civilizacije bore, to so vera in morala, etika in politika, morejo zvezati in se združiti ter soglašati pri delu za ta svoj skupni cilj. Dogodki in osebe, n katerih je govor ter okoliščine, v katerih se pojavljajo, samo dovolj zgovorno pričajo o tej resnici. G. Chamberlain je ovekovečil svoje ime v z g o d v i n i miru. Brez njega iii se ponovila ona stran človeške zgodovine, ki smo jo videli I. 1914. Njemu ob strani je lord II a I i I a x , prav tako star borec za mir, do nedavna podkralj v Indiji. On je izčrpal svojo vero v načelo, da red med narodi more potekati le iz stroge pravičnosti, iz širokosrčnega sodelovanja in bolj na osnovi pripričanja, kakor samih zapovedi. Od velike kolonialne politike do mednarodne politiko je kratek korak. Obzorja se ne menjajo, ampak le širijo. To načelo je spremljalo g. ministra v zunanje ministrstvo, kjer kot zvest sodelavec ministrskega predsednika nadaljuje po duhu in srcu delo svojega očeta, ki je na verskem polju stremel za združenjem vseh vernikov v Kristusu, kar naj hi prineslo soglasnost in plemenito sožitje med narodi. Oba državnika prihnjafa kakor njuna prednika pred (i leti, MarDonald in Simon, iz istimi čustvi, z istimi upi v težki uri, ki jc procoj podobna po svojih skrbeh oni pred f> leti. Podobno jo tudi sedaj pričakovanje narodov. Prihajata k našemu papežu, da mu i i k a ž c t a trajno spoštovanje in zaupanje velikega angleškega naroda, kateremu je sv. oče že odgovoril s tolikimi spomina vrednimi dokazi razumevanja in čustvovanja. Zgodilo sc je to v slovesnih prilikah, kakor ob kanoniza-riji Janeza Fisherja in Tomaža Mora. Obisk britanskih ministrov je prišel takoj za tem, ko se je ustanovila pri angleški vladi apostolska delegacija, ki je posledica in višek simpatij, ki vladajo med sv. stolico in britanskim imperijem. Ministra se bosta poklonila papežu v dneh, ko dva naroda, ki sta si tako zelo podobna po političnih sposobnostih, pomorskem duhu in trgovskem ter kolonialnem geniju, ustanavljata potrebno ravnovesje na važnem odseku Evrope ter sta s tem veliko doprinesla za evropski mir. To tolaži in dviga duha vsem narodom, ki toliko kličejo in so tako zelo potrebni varnosti, miru in prijateljstva ter ielijo soglasnega dela in se zgražajo zaradi vednih novih sporov tor v strahu vedno na straži poslušajo vsak glas, ki obeta boljše čase, vsak znak in vsako delo, ki nam obeta medsebojne prisrčne odnošaje, človeške vzajemnosti in zgradnjo človečanske ter krščanske dobrote. Požari v Avstraliji Večje število velikih mest v nevarnosti Adelaide, 13. januarja. AA. Reuter: Danes je začelo goreti v gozdovih okoli Adeaide. Ogenj je zajel več žag in 30 hiš v mestu. Več tisoč ljudi, posebno žensk in otrok, beži iz mesta. Nekateri begunci so se zatekli na obal, toda nfihov položaj je tako brezupen, da so morali organizirati posebno ekspedicijo, da jih reiL Gozdni požar Je presenetil pri Warburtonu 600 ljudi, ko so ravno šli na trg. Zatekli so se na breg reke. Pomagati jim ni mogoče, ker jih obdaja pravi ognjeni zid. Ugotovili so, da jim za zdaj ie ne grozi nevarnost Danes se je požar ie bolj raziiril, ker piha bud veter. Več mest je v nevarnosti. V mestu Kriči je ogenj zajel več hiš. Med prebivalstvom je zavladala panika. Iz mesta Kindermalla |e zbežalo mnogo žensk in otrok, vendar ie ni znano, kakšna je njihova usoda. Bati se je, da so zgoreli. Mesto Melbourne trpi od hude vroč!ne. Temperatura |e znaiala danes a senci 112 stopnij Fahrenheita, to je več ko 44 stopinj Celzija. Katalonija v hudi stiski Tortosa padla — Katalonci kličejo pod orožje do 50 leta Hendajc, 13. januarja., dl. — Kljub temu, da na katalonskem bojišču vlada slabo vreme in da žo nekaj dni stoji megla, ki je najboljša zaveznica umikajoče se rdeče armade, ker jo ne morejo zasledovati Francova letala, se boji z vso srditostjo nadaljujejo. Včerajšnji dan zaznamuje nov sunek Francovih čet, ki prodirajo vzhodno od Ba-laguera. Argonske divizije so zasedle močno utrjeno postojanko v drugem obrambnem pasu Agra-munt, ki leži na cesti med 1'onsom in Tarego. Tako je tudi severno od Cervere napravljena luknja v drugi obrambni pas. Na cesti, ki iz Leride vodi v Taragono, so Navarri po zavzetju Mont Blacha dalje prodirali proti drugemu važnemu mestu Vallsu in se mu precej približali. Pri tem so zasedli nekaj vasi. Velik uspeh je dosegel tudi general Yague s svojimi Marokanci, ker se mu je posrečilo zasesti strategično jako važno mesto Falset, ki leži ob cesti, ki vodi od Ebrovega kolena proti Taragoni. Očitno je, da Francova armada nadaljuje s svojo staro taktiko obkoljevanja na obeh krilih, kar sili središče nasprotno obrambe, da se mora samo umikati, da se izogne obkolit vi. Ce se bo prodiranje nadaljevalo tako uspešno, kakor zadnje dni, potem bo že v prihodnjih dneh padec Tara-gonn neizbežen. S padcem toga važnega katalonskega mesta pa je za rdečo armado zgubljen tudi ves trikot med Tortozo, Moro del Ebro in Taragono, s čemer bi Franco pridobil na novo okrog 100 km sredozemske obale in nad 3000 kvadratnih kilometrov katalonskega ozemlja. Katalonija se zaveda svoje nevarnosti in zato jo danes poklicala pod orožje vse moške od 36. do 42. leta. Starejši moški do 50. leta pa so prav tako bili vpoklicani, in sicer za gradnjo utrdb in za tehnična dela. Razen tega je. vojno poveljstvo poslalo v bojno črto vse razpoložljive sile, sploh vse vojake, ki jih morejo v zaledju utrpeti. Posebno Barcelono je hudo zadela zasedba Montblanca, ker je s tem predrt drugi obrambni pas pred Barcelono. V Barceloni računajo s toni, da padca Taragone ne bo mogoče več preprečiti. Mesto moških, ki so do sedaj oskrbovali zaledje, so bile mobilizirane ženske od 19. do 25. leta, da prevzamejo njih službo. Katalonija se pripravlja na skrajni odpor. Odmevi k sestanku v Rimu Zanosno poročilo agencije »Štefani«: »Nove osnove dveh cesarstev« Rim, 13. jan.: AA. Diplomatski urednik agencije Štefani piše: Šel italijanske vlade in angleški premier sta vodila v toku zadnjih dveh dni dolge in prisrčne razgovore v prisotnosti grola Ciana in lorda Hali!axa. Važnost sestanka v Rimu je v glavnem v tem, da so predstavniki dveh Imperijev prišli do osebnega stika na osnovi enakosti. Zasluga angleškega predsednika vlade Chamberlaina je v tem, ker je razumel novi čas ter stopil vanj z vso odločnostjo in prepričanjem o potrebi priznanja novega ravnovesja. Ta zdrava in plo-donosna stvarnost angleškega državnika je imela za posledico dva markantna dogodka v zgodovini Evrope, namreč sporazum z dne 16. aprila 1938 z italijanskim imperijem ter monakovski mir. Na ta način je bila opravljena velika sprememba preBnjega ravnovesja in to v splošnem interesu Evrope. Chamberlain se je zelo odločno uprl uporabljati pri svojih političnih stremljenjih vojno. Teh metod ni mogoče uporabiti niti proti Nemčiji, ki fe bila odrinjena tako rekoč v krog malih držav. Izgledalo je že, da postaneta takozvani demokratski sistem na eni in nacionalnosocialistlčnl sistem na drugi dva tabora sovraštva ter da Evropa stoji na razpotju. Chamberlain je bil tako pameten, da je začutil novi čas ter je zavzel odločno stališče proti vsem ekstremističnim in vojnim strujam. Priznati je treba Cbamberlainu pred zgodovino veliko zaslugo, ki jo je napravil svetu. Italijanski imperij in njegova vojna sila morata biti odslej stvarnosti, o kateri se bo vodilo računa tako v Evropi kakor izven nje. Italijanski imperij |e nova stvarna evropska in sredozemska sila, katere moč se čuti tudj izven Evrope. Vsi poskusi, da se te stvarnosti ne priznajo, so končali klavrno. Prav tako ni mogel Chamberlain v pogledu Nemčije voditi drugo politiko, kakor politiko pravice in splošnih interesov, kajti če to ve bi bi! napravil, potem bi moral voditi vojno politiko. Te dni so bile torej začrtane nove osnove dveh cesarstev, pri tem se ne sme pozabiti odločno in lojalno stališče Nemčije, v čemer se ponovno potrjuje življenjska in plodonos-na sila osi Rim-Berlin, ki predstavlja močan in nedeljiv sistem v službi ohranitve novega miru, zasnovanega na pravici. »Temps« v dvomih Pariz, 13. januarja. AA, Havas: »Temps« komentira rimske razgovore ter v svojem uvodnem članku med drugim pravi: Treba se je varovat1 preveč formalistične ocene obiska angleških mnistrov v Rimu prej dokler ne bo znano uradno poročilo, ki bo verjetno objavljeno že danes. Toda vse dosedanje in-dicije dopuščajo misel, da je v resnic:, da je vsak ostal pri svojem stališču in da so v bistvu stvari ostale tam, kjer so bile pred prihodom Chamberlaina in Halifaxa v večno mesto. Temu se človek niti ne bi mogel čuditi, če pomislimo, na okoliščine, pod katerimi je do tega obiska priilo. Italija je postavila vprašanje irancosko-italijanskih odnošajev, zaradi katerih Anglija z ozirom na njeno tesno zvezo in njeno stalno sodelovanje s Francijo na vseh poljih ne more ostati ravnodušna. Ne bo prišlo do posebnega sporazuma, ki bi na kakršen koli način mogel kar koli spremeniti v popolni solidarnosti med Francijo in Veliko Britanijo in niti v najmanjši meri podpirati os Rim-Berlin. Kako posreduje dr. Vinko Vrhovec V »Jutru« dne 13. t. m. smo brali važno novico, da je predsednik ljubljaniskcga društva za ceste g. dr. Vinko Vrhunec v gradbenem ministrstvu interveniral da bi sc začela delati državna cesta od Jeperce do Labor pri Kranju. In vsakdo »e je moral čuditi, da je predsednik društva za ceste prišel na misel v tej zadevi posredovali m dregati v gradbenem ministrstvu. Saj je vsakdo v božični številki »Slovenca« lahko bral, da je ban.ska uprava že pred božičem uvedla v delo gradbeno podjetje Dedek. Da pa to podjetje še ni začelo delati in kopati, bo pa morda razumljivo tistemu, ki ve, da se v debelem snegu m ob zamrznjeni zemlji lake stvari ne delajo.. Zaradi tega je banska uprava podjetju tudi dovolila karenčno dobo do konca marca, vendar mora podjetje med tem časom do-važati gradbeni material, kar se lahko opravi tudi v zimskem mrazu. Banska uprava bo do tega roka morala izvesti tudi nekaj razlastitev, tako da bo zaradi tega podjetje še pred potekom karenčne dobe lahko začelo delati, ako seveda do takrat nastane lepo vreme. Prav tako |e banska uprava uvedla v delo podjetje Bricelj iz L|ubljane, ki je izlicitiralo modernizacijo državne ceste od Krama j- m,kurt, Vendar tudi to pod|ct|« do pomladi ^ morepričeti delati. - Tose pravi, . republikanska Španija, ker bi nacionalistična Španija pomenila za Francijo vedno ogromno nevarnost. Francoski zunanji minister Bonnet jc imel snoči dolg razgovor s sovjetskim poslanikom v zn-devi pomoči republikanski Španiji. Bonnet sc je razgovarjal o tem. kako bi se preprečil popoln polom Barcelone in Valencije. Sovjetski poslanik jc obljubil republikanski vladi v Španiji veliko v Franciji velika propaganda zii pomoč republikanski Španiji. V tej kampanji so so zotlinili desničarji in levičarji in vsi zahtevajo, do se reši Dr. Stojadinovič se je vrnil Ljubljana, 13. jan. Danes ob 8.50 je z brzovlakom prispel preko Jesenic v Ljubljano predsednik vlade in zunanji minister g. dr. Milan Stojadinovič v spremstvu svojega šefa kabineta dr. Dragana Protiča. Na ljubljanski železniški postaji so pričakovali in pozdravili g. predsednika vlade ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen, dr. Josip Ažman, advokat in Član banovinskega odbora JRZ, direktor »VremOna« in narodni poslanec g. Dragi Stojadinovič, direktor >Vremena« ing. GliŠič, direktor Jadranske podunavske banke g. Ljubomir Džinov-ski in advokat dr. Milan Korun. Po krajšem zadržanju se je predsednik vlade ob 9.10 odpeljal v Belgrad. pomoč, ki naj bi prišla iz Rusije skozi Francijo. Ta material bi so lahko brez težav pripeljal do francoskih luk, od koder bi se lahko naglo od-premil v Katalonijo in odtod na določena mesta. Potrjjijcjo se vesti, da v zadnjih dneh prihajajo v Katalonijo neprestano vlaki z vojnim materialom, ki upajo, da bo rešil republikansko Španijo. V zadnjih dneh so prispeli v republikansko Španijo tudi novi prostovoljci, ki so bili odposlani v mednarodne brigade. švicarski list o kraljici Mariji Veliki švicarski list »La Suisse« je za rojstni dan kraljice Marije prinesel daljši članek, Ivi v njem med drugim takole govori: >V ponedeljek 9. januarja je Jugoslavija praznovala rojstni dan kraljice Marije. Rojena romunska princeza jp prva leta svojega življenja preživela v domovini, kjer so na dvoru zapažali njen blagi značaj ter njeno preveliko skromnost. Prvo svojo šolsko izobrazbo je dovršila na Angleškem, kjer se je zlasti izkazala v naravoslovju in kjer je pokazala, da ima mnogo smisla za književnost in zgodovino. Ko je izbruiinila svetovna vojna, je mlada deklica odšla v domovino, kjer se je skupaj s svojo materjo in s tremi sestrami posvetila negi ranjencev in bolnikov. Tudi po vojski je delovala v dobrodelnih društvih ter je zlasti pazila na skrb za vojne sirote. Nato list piše o njeni srečni možitvi s kraljem Aleksandrom ter nato nadaljuje: »Kraljica Marija je vedno kazala veliko skrb za vzgojo ne le svojih otrok, marveč otrok vse Jugoslavije. Večkrat je že rekla: »Otroci so naša največja skrb, mir pa je nekaj, kar spada med dolžnosti vseh žensk na svetu!« List noto navaja, za koliko dobrodelnih društev kraljica Marija skrbi, v njih deluje, jih je tudi sama ustanovila. Vsa ta društva pa imajo velik socijalen pomen in plemenit namen. Nato pa nadaljuje list: »Poleg tega je imela stalne stike s socijalnimi in intelektualnimi gibanji v Jugoslaviji. Močno se kraljica Marija zanima za obdržavanje narodnih noš in narodnih vezenin. Sama ima v svojem dvoru sijajno zbirko narodnih noš in narodnih umetniških ročnih del. Umetniško zelo izobražena, se kraljica Marija vedno peča s slikarstvom in kiparstvom.« Nato list popisuje veliki udarec, ki je zadel kraljico Mari jo in vso Jugoslavijo s tragično smrtjo kralja Aleksandra, nakar nadaljuje: »Kraljica Marija je svojo žalost prenesla z velikim junaštvom. Niti en hip ni pozabila svojih ustanov, ki stoje pod njenim varstvom, čeprav je morala podvojeno se posvetili vzgoji svojih otrok, zlasti pa svojega najstarejšega sina kralja Petra II., ki je najmlajši vladar na svetu. S pomočjo in sodelovanjem svojega sorodnika kneza namestnika Pavla, čigar visoka kultura in državniška izkušenost v veliki meri olajšuje njegovo nalogo, kraljica Marija, zavedajoč se svojih visokih dolžnosti, vse svoje silo posveča, da bi najbolje pripravila svojega najstarejšega sina za težke naioge, ki jih bo sprejel kot vladar. Jugoslavija s simpatijami ter hvaležnostjo spremlja njeno lepo delo.« JNS ima 4 poslance Kakor poroča glavni volivni odbor, je bilo na Mačkovi listi izvoljenih vsega skupaj 67 poslancev. Od teh 67 poslancev jih ima Mačkova Hrvatska seljačka stranka 47, drugih 20 poslancev pripada srbijanski združeni opoziciji ter JNS. Prav za prav jih ima srbijanska združena opozicija 16, JNS pa le 4. Ti srečni štirje zastopniki nekdaj vsemogočne stranke so: Teler Živkovič, Aleksa Jovanovič, Mi-lornd Markovič in llija Mihajlovič. — Srbski zem-ljoradniki so dobili vsega skupaj 10 poslancev, po večini v Bosni. Davidovičeva demokratska stranka je dobila 3 poslance, radikali Ace Stanojeviča so dobili dva poslanca, in sicer Lazo Markoviča in Stamenka Stošiča. Samostojna demokratska stranka pa je dobila 1 poslanca. Hrvatska himna naj se spremeni List »Nova Hrvatska« piše, da je zadnje čase nastalo več vprašanj, ki jih je treba rešiti, ki se na videz niti važna ne zde, pa so vendar zelo važna. Prva taka važna naloga je, spremeniti besedilo hrvatske narodne himne »Lijepa naša domovina«. Nato navaja, kakor list pravi, važen razlog za to spremembo: »Sedanje besedilo ne omenja vseh hrvatskih krajev, ki bi jih moralo omenjati. Ne omenja ne Dalmacije z njenim biserom, našim Jadranom, ne kršne Hercegovine, ne spominja Bosne ponosne, ki je naša in naša prihodnost. Sedanje besedilo je nastalo takrat, ko je bilo treba buditi glavo domovine in naroda, bansko Hrvatsko, sedaj pa je to treba dopolnili še z drugimi udi, ki so trdno povezani v eno celoto. Stvar poklicanih strokovnjakov pa je, da bo novo besedilo ustrezalo stvarnosti.« »Nova Hrvatska« in »Samouprava« »Nova Hrvatska« je hrvatski nacionalistični list, ki je le dni priobčil tudi članek, v katerem takole govori: »Za dandanašnje strašne čase niti ni duhovnih vrednot. Tisto malo, knr bi morda moralo biti kulturna vrednota, je v rokah znanih nam tujcev in pomeni sredstvo za nabiranje kapitala... Skrivna društva domačih izrodkov in tujcev vladajo po svojih predstavnikih na vseh področjih narodnega življenja. Narodna skupnost jim je navadno sredstvo za izkoriščanje. Narodni ideali pa so gola reklama za pridobivanje potrebne večine.« Na to pi-.in.jc pa I,- odgovorila belgrajska »Samouprava« takole: »Treba je priznati, da smo pre- senečeni. Ali res hrvatsko narodno življenje vodijo domači izrodki in tujci po svojih predstavnikih? Kateri so ti predstavniki? In kdo dela reklamo za pridobivanje potrebne večine? Vkljub vsemu pa imamo mi mnogo boljše mnenje o g. dr. Mačku in njegovih sodelavcih, kakor pa to njegovo glasilo.« Naše mnenje pa je: Ako je hrvatski list menil s tistimi izrodki in tujci liste ljudi hrvatske in tuje krvi ter tujega plemena ali rase, ki vladajo hrvatsko gospodarsko in hrvatski narod gospodarsko izmozgavajo že dolga desetletja, je vsekakor prav povedal. Mi bi dostavili samo še to, da tega nad Hrvati ni zakrivil zgolj kak režim, marveč da je velik del krivde na lem tudi na strani hrvatskih voditeljev, ki se za hrvatskega kmeta že davno pred vojno niso drugače brigali, kakor pri volitvah] zoper Madžare, gospodarsko in socialno ter kulturno stran javnega dela pa so puščali v nemar. Desničarsko gibanje med našimi Madžari List »Dan«, ki izhaja v Novem Sadu, piše: »V dobro poučenih krogih so izvedeli, da je v No-vpm Sadu skupina nekoliko mladih ljudi, ki o sebi trde, da so voditelji desničarskega gibanja med našimi Madžari. Ti žele ustanoviti madžarsko sekcijo jugoslovanskih skavtov, in sicer po navodilih iz Madžarske. Posamezni člani te skupine so želeli biti sprejeti v organizacijo strelnih puščic na Madžarskem. Kaj neki je skrajni cili in namen te skupine?« Slovenski poslanci JRZ odpotovali v Belgrad Ljuhljona. 13. januarja. Z brzim vlakom ob 9.10 zvečer je odpotovala prva skupina narodnih imslanrev JRZ dravt-ke banovine v Belgrad. V Zidanem mostu 60 jim bodo pridružili narodni poslanci JRZ iz mariborskega volivnega okrožja. Ob 22 zvečer potuje druga skupina narodnih poslancev JRZ v Relgratl. S to skupino potuje tudi senator g. dr. Franc Kulovec. Zagrebška vrom. napoved: Zjasnilo se bo. Zemunska vremenska napoved: Milo vreme, pretežno oblačno z dežjem v vzhodni polovici, postopna zjasnite v v zahodnih krajih. — Najnižja toplota 13. jan.: Zaječar —10, najvišja Split +15. Rajko Nahtigai prvi s kraljevim ukazom imenovani predsednik Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani S kraljevini ukazom je bil včeraj imenovan za prvega predsednika Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani akademik Rajko Nahtigai. S tem je slovenska akademija, ki je bila pred nekaj meseci uradno ustanovljena in s kraljevim ukazom postavljena za enakovredno akademijama v Zagrebu in Belgradu, dobila svojega prvega, s kraljevim ukazom imenovanega predsednika. Zdaj šele bo lahko pričela svoje delovanje, ki naj bi bilo za slovenski narod kar najbolj plodonosno in naj bi predstavljala pred vsem svetom slovensko znanstveno misel Predsednik Rajko Nahtigai, ki zdaj stopa na tako častno mesto, je že več let vodil kot predsednik pripravljalnega odbora za slovensko akademijo vse priprave, ki so bile kronane z uspehom. Na čelo najvišje slovenske kulturne ustanove stopa znanstvenik svetovnega imena, slavist, ki je upoštevan v vseh širnih slavističnih krogih. S svojimi študijami iz staroslovanščine, iz katerega področja je izdal že več knjig, spada med največje poznavalce najstarejše zgodovine slovanskih jezikov. Vprav pred nekaj dnevi smo obširneje obravnavali njegovo najnovejše delo o slovanskih jezikih, ki je edinstveno v evropski literaturi in ki je pravi priročnik vseh dosedanjih rezultatov starejših slavističnih raziskavanj. Poleg jezikoslovnih razprav iz ruščine, slovenščine in drugih slovanskih jezikov, je napisal tudi priznano slovnico albanskega jezika, katerega vnet raziskovalec je bil svoj čas. Njegovi portreti velikih slovanskih filologov spadajo med tisla dela, ki jih mora vsak slavist prečitati ob vstopu na univerzo. Kakor priča najnovejša knjiga, je predsednik naše akademije v svoji največji tvorili moči ter pričakujemo od njega zdaj sintetičnih del njegove velike slavistične tradicije. Ko zdaj stopa ta odlični slovenski znanstvenik kot prvi od kraljevega namestništva imenovani predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, čestitamo najprej akademiji sami, da ji stoji na čelu mož, ki si je toliko prizadeval za njeno ustanovitev, prav tako pa tudi njemu ter mu želimo, da bi pod njegovim vodstvom slovenska akademija zaživela z vso svojo življenjsko močjo ter da bi ji postavil temelje, ki bodo vzdržali stoletja. Vivat, crescat, floreat Academia Labacensis! Nova železniška proga Banja Luka—Doboj—Tuzla—Valjevo —Belgrad V banjaluški sekciji za gradnjo železniške proge Banja Luka—Doboj—Tuzla—Valjevo—Belgrad so končana terenska in pisarniška dela za prvi del proge. Železniška postaja bo v predmestju Banja Luke, kjer bodo zgradili lepo 6tavbo, sedanjo pa bodo preuredili za potrebe prometa. Od te postaje bodo vozili vlaki tudi do postaje v mestu. V prometnem ministrstvu sta že bili dve licitaciji za graditev proge v prvem delu od Banja Luke do Čelinca v dolžini 15 km. Najugodnejša je ponudba inž. Bešlagiča, stavbenega podjetnika v Banja Luki. Teh 15 km proge bo veljalo okrog 33 milijonov dinarjev, ker je teren silno težaven, na večih krajih bo treba zgraditi mostove in izkopati ludi daljši predor. Najbržc se bodo dela na tem delu proge začela že spomladi. Prometno ministrstvo je sedaj razpisalo za 23. januarja licitacijo za drugi del proge t. j. od km 14 do km 25. Ta del proge je preračunan na 9,778.000 dinarjev. Zadnja pot župnika Antona Mojziška V četrtek popoldne je bil pokopan na frančiškanskem pokopališču na Pobrežju upokojeni župnik Anton Mojzišek. Pogreb tega vzornega duhovnika je bil veličasten Truplo je ležalo na mrtvaškem odru v Fran-čiškovi kapeli v frančiškanski baziliki. V četrtek ob 14 so prinesli truplo v baziliko, kjer so sc zbrali številni pogrebci. Blagoslovne pogrebne obrede jc opravil prevzvišeni knezoškof dr Ivan Tomažič ob asistenci članov stolnega kapitlja. Imel je nato v srce segajoč govor o pokojniku. Iz bazilike sc je zatem napotil dolg sprevod pod vodstvom stolnega prosta dr. Maksimilijana Vrabra na pobreško pokopališče. V sprevodu je bilo izredno veliko duhovnikov iz Maribora in okolice, dalje duhovniki iz sosednjih fara Sv. Janža nad Dravogradom, kjer jc bil pokojnik za župnika, njegov tovariš župnik Lom iz Šmarja pri Jelšah, ki je prišel s pokojnim skupaj z Moravskcga v mariborsko bogoslovje, mnogi mariborski odličniki ter številni člani tukajšnje češkoslovaške kolonije. Na poko- Kako je prišel umor Viktorja Marna na dan Tolovaj Anžur izdal Lojzeta Marna. — Ta vse taji. — Nova aretacija Ljubljana, 13. januarja. Prebivalci Šmartna ob Savi so se včeraj oddahnili, ko so spoznali, da bo končno pojasnjen tajinstven primer čevljarskega pomočnika Viktorja Marna, ki je pred dvema letoma in pol nenadoma izginil. Vsi so bili prepričani, da je postal pač žrtev zločinskega napada in umora. Vevši orožniki, ki so že leta 1936 napeli vse sile in zmožnosti, da bi razvozljali in pojasnili skrivnost mladega čevljarskega pomočnika, niso mirovali kljub temu, da je bilo proti Lojzetu Marnu ustavljeno kazensko postopanje zaradi zločina umora. Posebno pozornost so posvečali delovanju in krelanju zloglasnega tolovaja Jožeta Anžurja, katerega dva brata sta končala na prav žalosten način, Jožeta Anžurja so preganjale naše oblasti zaradi raznih vlomov. Na vesti je imel nad 20 vlomov, pri katerih je razne stranke oškodoval za najmanj 160.000 dinarjev. Anžurju se je, kakor smo že včeraj poročali, posrečilo pobegniti na nemško Koroško. Pri nekem posestniku v vasi Kirschenteur blizu Celovca se je udinjal kot hlapec z napačno jugoslovansko legitimacijo. Koroški orožniki so pri kontroli tujcev zahtevali od posestnika hlapčeve dokumente. Izročil jim je jugoslovanski dokument pod naslovom »Viktor Marn« z vsemi rojstnimi in drugimi podatki, Koroške varnostne oblasti so nato vprašale najprej komisarijat na Jesenicah, kakšen človek naj bi bil ta Viktor Marn. Jesenišk: komisarijat jc poslal poročilo o rojstnih podatkih in o »vojniški izpravi« na vevško orožniško postajo, Dve sliki poslani na Koroško Ko je komandir g. Sušnik pregledal poročilo koroških oblasti, mu je b:lo takoj jasno, da mora biti tu po sredi gotovo Anžur. Vedel je, da je Viktor mrtev, slutil pa je, da se pod njegovim imenom najbrž skriva zloglasni Jože Anžur. Preko ljubljanske policijske uprave je g. Sušnik poslal na Koroško dve sliki, tako sliko pogrešanega Viktorja Mama ;n sliko Jožeta Anžurja. Tam so dognali, da »hlapec« Marn ni pravi in da se pod tem imenom skriva tolovaj Jože Anžur. Ta je bil aretiran in prepeljan v ljubljanske zapore še pred božičnimi prazniki. Jože Anžur je kratko priznal, da mu je »vojničko izpravo« izročil Lojze Marn, s katerim sta bila znanca in prijatelja. Marn mu je dajal tudi večkrat zavetišče pred orožniki. Komandir g. Sušnik se je po praznikih 28. de- cembra osebno odpeljal na Jesenice in tam izsledil pri neki stavbinski,družbi zaposlenega Lojzeta Marna. Odpeljan je bil takoj v ljubljanske sodne zapore. Lojze Marn je odločno in trdovratno tajil, da bi bil kdaj dal Jožetu Anžurju bratovo vojničko izpravo. Jože Anžur pa je pri svoji izjavi vztrajal. Lojze Marn sploh noče ničesar vedeti in priznati. Se vedno trdi, da se bo »brat Viktor čez nekaj dni pojavil živ in zdrav«. Sum bratomora proti Lojzetu Marnu pa se je zadnje dneve zgoščeval in dobival skoraj konkretne oblike. »V šupi iščite! »Gospodje! Tukajle v šupi iščite grob sina Vik- « Vedno bolj so se v Šmartnu in okolici širile govorice, da mora biti pogrešani Viktor Marn zakopan kje v bližini hiše Lojzeta Marna. Po domače tam pravijo pri »Tihljovih«. Ko so bili orožniki pred dnevi zadnjikrat na Tihljovem domu, ;im je stari oče, ves zmučen in obupan začel pravit:: ispoo na Pre-valjahiv Rozmanovi dvorani od 8 do 13 kmetijsko-zadruzni tečaj za Mežiško dolino. Predavalo bo več strokovnjakov od banske uprave. Zadružne zveze in Kmečke zveze Predavanja so zelo važna za povzduro kmečkega življenja v Mežiški dolini. Vablieni so vsi, posebno gospodarji, gospodinje, kmečka mladina in tudi višji razredi osnovnih šol, na kar šolska vodstva posebej opozarjamo, Naš izvoz lesa Razvite/k gospodarstva v Evropi v zadnjih letih ima izreden vpliv na našo lesno industrijo V kolikor ne prihaja domači trg kot odjemalec v poštev, moramo budno zasledovati vse pojave, da ee obvarujemo zgub in da oskrbimo ugodno oddajo naše odvisne produkcije. Inozemska tržišča moremo deliti v dve skupini, V prvo bi uvrstili tržišča z prosto trgovino, v drugo ona z vezanim gospodarstvom. Dočim vpliva na ceno pri tržiščih z svobodno trgovino stari gospodarski zakon ponudbe in povpraševanja po blagu, je pri dirigiranem gospodaretvu mnogo razlogov, ki vplivajo na količino, katero dotič-na država uvozi, kakor tudi na ceno in plačilne pogoje. Kot glavno tržišče držav z svobodnim gospodarstvom prednjači Anglija, katera nuna konzu-mira 60% izvoženih količin lesa svetovne produkcije. Ta trg je tako merodajen, da so cene, katere se plačuje za les na londonskem trgu podlaga za svetovno kvotacijo lesa. Vsi padci cen katere je doživelo naše lesno gospodarstvo, so izvirali iz vrednotenja lesa na londonskem trgu, enako tudi dvigi cen. Nadaljna prosta tržišča obstoje še v Holan-diji, Belgiji, Južni Ameriki, v zadnjem času je tudi Francija odpravila omejitve. Holandija in Belgija prihajata v obzir kot kupca predvsem kvalitetnega trdega lesa, osobito hrastovine, Južna Amerika je pa kupec za vse vrste lesa. Francija je pa po izvedeni devalvaciji franka sama postala izvozna država, kar 6e je posebno čutilo v trgovini z orehovim lesom, ki je naravnost katastrofalno padel, zaradi ponudb domačega francoskega oreha, pojav, ki smo ga tudi pri nas čutili. Svobodna je trgovina tudi v Levanti, kjer so nekatera naša podjetja, osobito v Palestini vpeljana. Od držav z dirigiranim gospodarstvom imamo odnose z Nemčijo in Italijo. Izmenjava blaga s tema dvema državama je vezana na klirinški promet. Avtarktično gospodarstvo teh držav je do skrajnosti razvilo produktivne možnosti posameznih panog, da bi se doseglo čim večjo neodvisnost od uvoza iz drugih držav. Ker je inozemska konkurenca izločena na domačem tržišču v teh državah, veljajo tam cene, ki ne odgovarjajo onim na svetovnem trgu. • Zato ta dva odjemalca lahko plačujeta cene, ki so daleč nad svetovno pariteto, S tem pa ie ni rečeno, da dosežemo cene, ki so običajne v teh državah, temveč izdatno nižje. Da se pa zava-Tuje domača produkcija, je obremenjen uvoz z visokimi carinami, katerih donos se porabi — in to je zelo važno — da se plačujejo premije izvoznikom, da ee jih s tem usposobi za konkurenco ■a svetovnih tržiščih. Tako postane pa nekaka po-vezano/st med kupujočo in odjemajočo državo, ustvari se s tem sistem gospodarske povezanosti. Tako vidimo nov pojav, katerega v prejšnjih dobah nismo poznali, da moramo računati z dvojnimi cenami za prodajo naiega lesa s ceno svobodnih tržišč in onih z dirigiranim gospodarstvom. Cene svobodnih tržišč 60 mnogo nižje, tako da v primeri z drugimi ne najdemo konvenience za oddajo. Hočemo pa pri tej priliki opozoriti na nevarnost tega stanja. Uvoz v države z načrtnim gospodarstvom lahko naenkrat preneha, na primer zaradi povečanja klirinškega salda, iz političnih vzrokov, ali spremembe v načrtnem gospodaretvu, ali tudi, da naši državi ne konvenira oddaja v klirinške države iz gospodarskih vzrokov, kot na primer potreba po devizah itd. V tem trenotku bi se znašli naenkrat nasproti cenam svobodnih tržišč, ki so mnogo nižje, in bi sledila zguba, ali pa zastoj v izvozu. Če bi pa hotili obvarovati naše gospodarstvo teh izgub, bi se moral tečaj našega dinarja znižati, kar pa zadeva zopet na druge državne interese. Izrecno hočemo povdariti, da so cene na svetovnem trgu za les vse preje kot čvrste, nasprotno te cene padajo! Dokaz temu je tudi padec izvoženih količin: v letu 1938 znaša 30% nasproti letu 1937. Skladišča veleprodukcijskih držav so polna, odrejajo se redukcije v 6ečnji. Položaj je torej vse preje kot rožnat. Z gornjim pa še nismo izčrpali analize trgovine z načrtnim gospodarstvom. Države, s katerimi imamo te dogovore, vežejo dovoljenje za uvoz na posebna določila, ki so odrejena z ozirom na njihovo načrtno gospodarstvo. Uvoznik teh držav mora pred izdajo uvoznega dovoljenja vložiti prošnio, in predložiti kupno prodajno pogodbo. Te pogodbe so pa v bistvu enostranske. Dočim je naš izvoznik vezan e to pogodbo, vnese kupec v svojo korist klavzulo, da za njega postane ta posel šele tedaj obvezen, ko se izda njemu dovoljenje za uvoz. Uvozna dovoljenja so vezana tudi na devizno dovoljenje, v katerem je točno označeno, kdaj da se ima vplačilo tudi izvršiti. To 6e lahko izvrši kmalu, lahko pa tudi v nekaj mesecih. Nemške tvrdke iščejo pri nas potrebovane količine in vrste lesa, ter sklepajo take enostranske pogodbe. Te prošnje se kopičijo v razdelilnem uradu ter se jih le zelo majhen odstotek ugodno reši. Prevelika množina zaključenih količin pa zopet sproži tendenco za znižanje nakupnih cen, kar so tudi ponovno izvedli. Tečaji, po katerih 6e plačuje blago uvoženo v te države, niso stalni. Predkratkim smo doživeli močno nihanje nemške marke, ki je padla od 15.50 na 13.50 din, v preteklem času 6mo doživeli isto z liro. Sedaj garantira Narodna banka tečaj na borzi ca 14.50 din za marko, nikdo pa ne ve, koliko časa bo Narodna banka smatrala svojo intervencijo za koristno. V tem primeru bi marka seveda padla, ako bi Narodna banka prenehala z intervencijo, in kdo ve, kak zamenjalni tečaj bi 6e potem uveljavil. Tudi z Italijo se posli vzlic pomanjkanju blaga na njenih tržiščih, obsežnejši posli ne razvijajo, in v kolikor se, odnesejo organizirane industrije iz Bosne levji delež. Klirinški promet obstoji nadalje s Švico in Madžarsko. S Švico ni večjega prometa. Z Madžarsko bi sa posli lahko ugodno razvijali, da bi imeli trgovsko pogodbo, in bi obstojala pravna pomoč. Kliring z Madžarsko je za nas pasiven v znesku okoli 30,000.000 dinarjev, kar omogoča, da dobe izvozniki v kratkem času plačilo. To bi bila slika sedanjega stanja naših odnošajev z interesenti za naš les Imamo svobodna tržišča, kjer se plačuje v dobri valuti in takoj blago, in tržišča z državami, k! imajo dirigirano gospodarstvo z velikimi omejitvami, in riziki za naše izvoznike, pa tudi z višjimi cenami. Pogrešeno bi bilo ogibati se izvoza v države z dirigiranem gospodarstvom, še usodneje pa, usmeriti ves izvoz samo v te države. Za pravilno usmerjenje našega izvoza lesa je torej potrebna največja opreznost. Za prodajo na trgih, kjer je svobodno trgovanje, je pa potrebno uvaževati, da se tam kupujejo le velike količine, postavljene v namembno iuko, ali vsaj pred brod odhodne luke. Ta omejitev pa izključuje šibkejše in manjše producente od izvoza. Potreba po preorientaciji našega izvoza prinaša kot nujno posledico tudi potrebo po organizaciji naše celotne produkcije, in sicer v vseh ozirih. Produkcija se mora prilagoditi zahtevkom tujih tržišč glede dimenzij, opustiti se bo moralo preje običajno rezanje koničnih desk, mesto tega se bo morala polagati največja pažnja, da se izdelujejo take dimenzije, ki odgovarjajo uporabi in zahtevi obrti in indu-strie uvoznih držav. Les mora biti izdelan v takih dimenzijah, da postane uporaben brez posebnih predelav in odpadkov. Za tak les se pa dosežejo tudi boljše cene in lahko oddajo. Organizacija se mora pa tudi" izvesti v tem pogledu, da se bomo lahko upeljali na velikih tržiščih, kjer se sklepa le velike količine. Naša produkcija se bo morala združiti, organizirati skupno prodajo, razen tega pa tudi organizirati nakup lesa, spravilo in izdelavo. Produkcija je pri nas še vedno po starem kopitu. Ne upošteva se napredek v načinu 6ečnje, spravilu na žago, velike spopolnitve v strojnem opremljenju žag. Nasproti našim starim veneciankam in zastarelim polnojaimenikom imajo v drugih produkcijskih državah moderna spravila, polnoiarmenike, ki zrežejo v 10 urah po 250 kubičnih metrov lesa in tudi več. Da taka mehanizacija občutno poceni proizvodnjo, leži na dlani, in tu je iskati tudi deloma vzroke, kako morejo nekatere države tako občutno nižati cene lesu. Ako hočemo doseči, da bo naša lesna produkcija v resnici poslala dohičkanosna, bomo morali najti pot in cilje, kako izvesti to preorganizacijo. Novi čas, ki prihaja, končuie patriarhalne načine gospodarstva. Produkcija se organizira v načrtnih gospodarstvih, ali pa se tvorijo trusti. Premajhni smo, da bi stali tem spremembam nasproti brezbrižni, da bi ostali le še objekt izkoriščanja po tuiih agentih in tvrdkah, ki pri nas iščejo in ludi naideio ugodno torišče pri raznih špekulacijah odpirajočih konjunkturnih poslov, katere mi z našimi pomanjkljivimi zvezami prepozno opazimo. Ustvarimo si našo domačo slovensko organizacijo lesne produkcije. Čas hiti in upravičena je bojazen, da nas prehiti. Taka organizacija bi imela tudi svoj vpliv pri merodajnih krogih v Belgradu, ki sedaj favorizira bosansko produkcijo, ki se dobro razvija. Imamo naše ljudi, ki nas hodo radevolje podnrli v naših organizacijskih težnjah in to pri industriji, ki sega od kmeta preko neštetih delavcev in voznikov preko naših podjetij v inozemstvo, donašajoč blagostanje v naše kraje in v pomoč najbolj pasivnim krajem, kjer ni drugega kot samo les, in s katerim so tako ozko povezani. Zakaj je prišlo do padca marke Ko je bilo zaključeno zasedanje jugoslovanskega gospodarskega odbora, smo poročali 1. novembra o nameravani stabilizaciji nemške marke na naših borzah. Naša Narodna banka se je obvezala, da bo vzdrževala tečaj marke od 14.30 do 14.70 na ta način, da bo kupovala marke do zneska 8 milij. mark. To vsoto je sedaj naša Narodna banka odkupila, pa se kljub temu naše klirinške terjatve proti Nemčiji niso zmanjšale, ker je bil izvoz znaten. Tako nam je bilo na razpolago uvoziti v zadnjem četrtletju 1938 v Nemčijo kmetijskih proizvodov za prehrano za 9,597.000 mark. Toda po podatkih Priv. izvozne družbe je bilo izvoženih v tej dobi v Nemčijo za 17,597.000 mark. Tudi v ostalih kvotah so kontingenti bili prekoračeni: živina, les in industrijske surovine. To prekoračenje pa gre na račun kontingentov za prvo četrtletje letos, tako da ni pričakovati v teh mesecih tako znatnega izvoza kot doslej. Poleg tega je upoštevati še dejstvo, da se nekateri proizvodi kalkulirajo in plačujejo v dinarjih kot n. pr. živina. Cene mleka Od Zveze mlekarskih zadrug smo prejeli naslednji dopis: Cene mleka! Med Mlekarskim društvom za Ljubljano in okolico in Zvezo mlekarskih zadrug je bil dosežen sporazum, da se akcija za dvig mlečnih cen nadaljuje, oziroma celo razširi v tem smislu, da bi se v doglednem času uredila vsa mlečna trgovina v Ljubljani. Iz zastopnikov obeh organizacij je bil sestavljen poseben akcijski odbor, ki bo v bodoče vodil vso akcijo in tudi mero-dajne činitelje informiral o upravičenih zahtevah producentov. Svojo pomoč in podporo je akciji obljubila tudi Kmetijska zbornica. — Imenovana akcijski odbor je ponovno sklenil, pozvati vse producente, ki dostavljajo mleko v Ljubljano konsu-mentom na dom, da vztrajajo pri prvotno določeni ceni 2.50 din za liter, a za prodajo mleka na drobno v mlekarnah je določil ceno 2.25 din za liter. — Po podatkih, s katerimi razpolaga akcijski odbor, je letos produkcija mleka celo na nižji stopnji, kot je bila lansko zimo, deloma, ker se občutijo posledice slinavke in parkljevke, deloma pa, ker kmetovalci nimajo nobenega interesa več rediti molzne krave, oziroma pridobivati mleko, ker se jim to pri dosedanjih cenah mleka ni niti najmanj izplačalo. Če bi šel razvoj še v tej smeri, bi bila v doglednem času pri nas sploh ogrožena preskrba prebivalcev s svežim mlekom, kar jasno dokazuje dejstvo, da letos mleka primanjkuje kljub temu, da se je že lani za spoznanje podražilo. 1 Dovoljenja za opravljanje deviznovalutnih poslov. Narodna banka obvešča vse pooblaščene zavode, da veljajo vsa dovoljenja, ki jim jih je svoj-> čas Narodna banka za opravljanje deviznovalutnih poslov, samo do 15, februarja t. i. Zato morajo vsi ti zavodi o pravem času vložiti pismeno prošnjo na Narodno banko. Poleg dugih podatkov, ki so jih dolžne banke v tej prošnji navesti, morajo dati tudi izjavo, da prevzame njihov upravni odbor vso moralno in materialno odgovornost za svoje osebje na vseh sedežih svojega zavoda, ki jim poverja deviznovalutne transakcije, in da prevzame vso odgovornost za svoje osebje in za vsak morebitni prekršek kateregakoli nameščenca, ne glede na to, ali je nameščenec izvrševal nedovoljene transakcije z vednostjo uprave ali ne. Osrednji odsek lesnih trgovcev. Včeraj je bila seja Osrednjega odseka lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih združenj, kateri je predsedoval g. Franjo Škrbec. Iz njegovega poročila je razvidno, da se je konzum lesa na domačem trgu dvignil, zlasti v Vojvodini in Belgradu. Neenoten pa je položaj na inozemskih lesnih trgih. Perspektive niso rožnate. V Italiji se nam obeta monopolizacija lesne trgovine, najbrž že ta mesec. Nadalje je razpravljal o možnosti dviga našeg? izyoza, zlasti v neklirin-ške države. V debati se je poudarjala potreba ustanovitve centralne organizacije za našo slovensko lesno trgovino. Prodaja inozemskih plačilnih sredstev tujcem. Narodna banka je izdala devizno okrožnico, iz katere je razvidno, da se morejo prodajati tuja plačilna sredstva na potne listine samo našim državljanom, tujcem pa le v primerih, v katerih obstojajo posebna pooblastila ministrstva financ ali Narodne banke. V obeh primerih mora potni list imeti vizum diplomatskega predstavništva v katero odhaja potnik. Lipa Mili, tvornica kuvert in konfekcija papirja, d. d., Zagreb. Vpisana sta prokurista: Ante Gabron in llans Hertmann. Borza Dne 13. jan. 1939, Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen na 236.10—239.90. Tečaj nemške marke se je zaradi intervencije Narodne banke stabiliziral v Zagrebu in Belgradu na 13.70—13.90, v Ljubljani pa na 13.75—13.95. Nadaljnje blago je bilo v Ljubljani po 13.90. Grški boni so beležili v Zagrebu 37.705 do 38.505, v Belgradu 37.15—37.85. GLAVIMA KOLIKI UDA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE A. REIN IN DRUG Oajeva S ZAGREB lllca 15 obvešča cenjene Igralce neobvezno, da so bili izžrebani dne 13. januarja 1939 v IV. razredu 37. kola sledeči dobitki: 500.000 din št. 43.723, kupljena pri nas. 200.000 din št. 88.500, kupljena pri nas. 100.000 din št. 77.646. 60.000 din št. 14.825. 50.000 din št. 88.152. 40.000 din št. 75.613. 12.000 din št. 12.902, 77.527, 88.741, 99.209, 10.585. 8.000 din št. 4.278, 5.083, 22.018, 28,738, 47.822, 63.083, 74.250, 79.630, 90.335, 98.920. 5.000 din št. 2.681, 4.216, 10.179, 25.775, 27.322, 29.608, 50.017, 57.441, 64.800, 69.140, 72.245, 81.303, 81.919, 89.980, 93.266, 294, 29.363, 34.936, 84.700, 47.952. 2.000 din št. 853, 5.983, 6.610, 7.705, 19.895, 19.947, 21.925, 24.573, 28.873, 29.419, 32.211, 33.039, 36.148, 86.828, 43.519, 45.989, 47 586, 49.213, 51.360, 54.161, 68.997, 90.020, 16.925, 27.174, 44.055, 42.183, 60.656, 81.004, 72.810. Nadalje je bilo izžrebanih še 1400 dobitkov po 1000 dinarjev. Naslednje žrebanje V. razreda 37. kola bo od dne 11. februarja do 9. marca. Devizni promet je znašal v Zagrebu 5,386.772 dinarja, v Belgradu 5,292.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 385.000 din. Ljubljana — Tečaji a primom. Amsterdam 100 h. gold. . . , 2387.20—2425.20 Berlin 100 mark...... 1764.82—1782.58 Curih 100 frankov ■ . , , , 995.00—1005.00 London 1 funt ....... 205.15— 208.35 Newyork 100 dolarjev .... 4373.00—4433.00 Pariz 100 frankov......115.75— 117.80 Praga 100 kron ...... 150.75— 152.25 Trst 100 lir........ 231.25— 234.35 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.65, London 20.66, Newyork 442.6525, Bruselj 74.725, Milan 23.28, Amsterdam 240.60, Berlin 177.37, Stockholm 106.37, Oslo 103.825, Kopenhagen 92.25, Praga 15.15, Varšava 83 62, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfore 9.11, Bueuos-Aires 101.375. Vrednostni papirji Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99.25—100.75, agrarji 61—63, vojna škoda promptna 474.50—477.50, begluške obveznice 91—92, dalm. agrarji 89—91, 8% Blerovo posojilo 97.25—9925, 7% Blerovo posojilo 91.50— 92.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 99.100, 7% stab. posojilo 98.25—99.25. — Delnice: Narodna banka 7.700—7.800, Trboveljska 180-190. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99.75—100, agrarji 60—62, vojna škoda promptna 470—471.50 (470), dalm. agrarji 88-89 50, 4% sev. agrarji 59175-59.87 (57*50, 60), 8% Blerovo posojilo 96 denar, 7% Blerovo posojilo 91—91.75, 7% posojilo Drž. hip. banke 98 denar, 7% stab. posojilo 97.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7700—7800, Priv. agrarna banka 230 blago, Trboveljska 185—187.50, Gut-mann 40—45, Isis 35 blago, Osj. sladk. tov. 100 blago, Osješka livarna 180 blago, Jadranska plovba 320 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% Investicijsko posojilo 100 denar, vojna škoda promptna 473.473.50 (473.50, 473). begluške obveznice 90.35 do 91, dalm. agrarji 89.25—89.75, 8% Blerovo posojilo 97.50—98.50 (97.50), 7% Blerovo posojilo 91.92. — Delnice: Narodna banka 7800 blago (7750), Priv. agrarna banka 225—226.50. Žitni trs Novi Sad: Oves bač. srem. slav. 162—165. Temdenca stalna. Promet srednji. Soinhor. Pšenica bač., bač. okolica Soni-bor, gornja bač., srem., slav., južna ban. in gornja ban. vse kasa duplikat 155—157, srem. ladja Dunav 153—155, srem. ladja Sava 150—152, koruza bač. prompt. 99—10i, moka bač. Og, Ogg 247.5 do 257.5, 227.5-237.5, 207.5—217.5, 187.5—197.5, 157.5—167.5, 112.5—117.5. otrobi bač. 101—103, srem. 98—100, fižol bač. beli 2% 285—295. Tend. neizprem. Promet 42 vag. , KULTURNI OBZORNIK Janez Pivek: Govori za mladino Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Posebno uspešno sredstvo za versko vzgajanje in negovanje mladih duš je redna služba božja za mladino, ki je vpeljana po mestih in tudi že po večjih krajih na deželi. Kdor pa mora več let nedeljo za nedeljo govoriti mladini, kmalu začuti, da to delo ni lahko, 6aj pravijo, da je za otroke najboljše komaj dosti dobro. Zato bo vzel brez dvoma vsak katehet z veseljem in hvaležnostjo v roke prve slovenske »Govore za šolsko mladino«, ki jih je priredil katehet Janez Pivek. Govori so po-rabni za madino ljudskih in nižjih razredov Bred-njih iol, kakor tudi za vodstvo Marijinih vrtcev. Z dvanajstletnim Jezusom mimo vpelje mladino v novo šolsko leto in jo potem ob Jezusovi roki vodi dalje, dokler ji ob koncu leta ne zakliče z besedami starega Tobije: »Bog • teboj, otrok moj, angel božji naj tc spremlja na tvoji poti!« V 44 govorih, ki so v zvezi z nedeljskim evangelijem ali se pa nanašajo na posamezne dogodke cerkvenega leta, se vrsti slika za sliko in vse tvorijo lep mozaik resnic in dolžnosti naše sv. vere. Lepo naslika mlado dušo kot plodno njivo, ji pokaže v angelu varuhu zvestega prijatelja, v rožnem vencu nenatisnjeni molitvenik, jo opozori na hram božji in misijone, jo uvrsti med mlade borce Kristusa Kralja, ji prigovarja, naj pomaga duiam v vicah, razloži ji veličastno igro ccrkvcnega leta, jo pripravlja na prihod božjega Deteta, nato ji stavi Jezusa za zgled pridnega dela in pokorščine do staršev, jo pelje skozi resnobo postnega časa in jo navaja k zatajevanju v mislih, željah in besedah, jo pripravi na velikonočni prejem sv. zakramentov, jI prikliče v 6pomin lepoto belega kretnega oblačila, jo navaja k pobožnosti do Marije, presv. Srca Jezusovega in 6V. Rešnjega Telesa. O božjem Učeniku beremo, da je govoril ljudem le v prilikah in brez prilik jim ni govoril. Uživel se je v vsakdanje žvljenje in skrbi tistih, ki so ga poslušali in jim potem ilustriral najgloblje skrivnosti s prilikami iz njihovega vsakdanjega življenja. Tudi pisatelj je znal najti prave elemente pridige za mladino: življenje, nazornost, živahnost, jasnost, navdušenje Ve, da hoče mladina med govorom ne samo poslušati, ampak tako rekoč v živih slikah gledati pred seboj, kar se ji podaja. Le to obrne njeno pozornost nase in jo navdušuje. Zato je prepletel vse govore z izbranimi prizori iz sv. pisma, z zgodbami iz življenja svetnikov in legendami in dogodki Iz življenja mladine. Z naravnost dramatično živahnostjo začne z besedami risati katoliškega otroka, dečka, ki išče izgubljeno ovčko, in ie mnogo drugih prizorov. A ne raz-jasnjuje samo, ampak tudi vpliva na srce in od tam na voljo, vabi na delo, vodi iz nauka v dejanje in življenje. Govore bo a pridom uporabljal vsak katehet pri nedeljski službi božji ali pa pri shodih Marijinega vrtca. Takih m podobnih pripomočkov za sodobno pastoracijo iolske mladine bi rabili ie več in upaimo, da je ta knjiga te vrste sicer prva, a ne zadnja. Knjiga se dobi za 30 din v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. F. K. Slovenica med Madžari Končno so pričeli kazati zanimanje za Slovence tudi Madžari v Jugoslaviji. Dnevnik »Napi 6«, ki izhaja v Subotici, je namreč prinesel v svoji sto,strani obsegajoči bolj dnevno senzaci'sk: božični številki članek »Matjaževe legende med slovenskimi gorami« Napisal i!a ie časnikar Job P a 41 in zavzema vso 86. stran. Sprčo reporterskega značaja ! se prav za prav bistva narodnega izročila o Kralju Matjažu komaj dotakne. Poročevalec je obiskal L'ub-ljano, kjer je o snovi govoril z »ravnateljem muzeja« dr. Glonerjem, v Mariboru prav tako z »muzeiskim« ravnateljem Jankom Glaser)em, zlasti pa Radence in Slovensko Kraiino z Beltinci, kjer je pri prof. Novaku izvedel za Pavlov prevod Potepuha Marka in kralja Matjaža v madžarščino, pa ga tu predstavlja kol »potepuha Andteia«. Govori o Celjanih, o Kralju Matjažu v slovenski literaturi, kjer poudarja zlasti številne ljudske pesmi s tem motivom; ne ve pa, da je marsikaj iz tega — tudi Župančičeva pesem — pred mnogimi leti prevedel dr. Pavel v madžarščino v svoji obširni študiji o Hunjadijcih v južnoslovanskcm pesništvu. V sledečem pa kramlja o snoveh v Matjaževih »legendah«. Isti list je t minulem letu obširno poročal tudi o prevodu Cankarjevega Hlapca Jerneja in Potepuha Marka v madžarščino. Pa glej — ko 60 vse madžarske ocene navdušeno govorile o Cankarju, je prav ta v naši državi polemizirala s prcvajalčevim uvodom, češ da pretirava Cankarjev pomen itd. Pa ta kuriozum ni ostal osamljen. Poročevalci na Madžarskem so odkrito priznavali ,da jim je bila dotlej slovenska literatura s Cankarjem neznana in so zato govoril1 le na osnovi prevedenih del o njem. V Jugoslaviji (Novi Vrbas) pa izhaja madžarska literar-no-znanstvena revija »Kalangya« (Kope), ki je tudi obširno poročala o omenjeni Cankarjevi knjigi. S priznanjem govori poročevalec o zavidanja vredni kulturni višini Slovencev in njihovi literaturi, zlasti o Cankarju, iz katerega precej navaja. Ušle so mu pa nekatere nerodnosti, ki jih iz slovenskih virov ni mogel pobrati: da se je Cankar šolal »ob duhovniških groših«; da ie umrl, preden je dočakal svobodo svojega naroda — sumim, da je zadnje nastalo oh naglo branem in pol pozabljenem zaključnem stavku prvega madžarskega poročila o Cankarju, ki ga je Jeno Mo-hšesi napisal v »Nyugatu« 1930 in kjer pravi, da je Cankar umrl kmalu potem, ko ie njegovemu trpečemu narodu zasijala svobodi. Zorn. Kres, glasilo Zveze fantovskih odsekov, leto X., št. 1. — Ta slovenski fantovski list, ki ga zdaj urejuje profesor France Jesenovec, stopa že v deseto leto ter tako praznuje nekak jubilej. Letošnja prva številka ima bogato vsebino, namenjeno vzgoji slovenskega fanta. Tako je uvodni članek »Januar in krščanski fant« napisal A. A., v katerem omenja nekaj pomembnih svetnikov lega meseca, ki imajo poseben pomen za našega fanta. Zdi se in prav bi bilo, da bi tak uvodnik vedno bil na čelu vsake nove številke, da priklene fante tesneje na življenje s Cerkvijo. Poseben članek je posvečen našim telovadnicam, da bodo ustrezale vsem pogojem; pridejan je tudi načrt vzorne telovadnice. Jože Hvale opisuje nastop zveze svetovnih katoliških telovadcev v Blolsu v Franciji. Mladi pisatelj in pesnik Jože Gular piše letošnjo celoletno povest »Zemlja In ljubezen«, v kateri se kaže dobrega pripovednika in klenega oblikovalca. Prav tako Jože Krivec, ki piše črtico »Na božični večer«. To sta dva doneska, ki sta prave literarne vrednosti. Lokar France je prispeval pesem »Ob jaslicah«. Tono Polda pa je prevel iz francoščine črtico »Božič v Parizu«. Nadaljuje se tudi — letos v listu samem — prevod lepe norveške fantovske povesti »Anže«, ki jo je spisal svetovno znani pisatelj Bjornson, prevel pa L Čampa. V poljudnem prirodopisu, ki sledi pod rubriko »Iz kraljestva narave«, pa opisuje dr. Wraber razmerje človeka do narave v ciklusu člankov, ki se bodo nadaljevali vse leto. Urednik F. Jesenovec sam pa priobčuje uvodna poglavja iz pesništva ter tako uvaja naše fante v razumevanje lepotnega sveta. Ostale strani pa so posvečene organizacijskim domačim zadevam in dopisom posameznih krožkov. Časopis naših fan-lov, ki slane letno 20 dinarjev, priporočamo tudi širšemu občinstvu, saj je v njem mnogo izvirnega in tudi dobrega prevodnega branja. y BOJ ZA NASE ČASOPISJE! g t ran fl >PT/)VENEC», dne U. januarja TP3fl. . gteV" Oh sprejemu angleških politikov v Rimu Od leve: Italijanski zunanji minister grof Ciano; angleški zunanji minister lord Halifax, angleški ministrski predsednik Chamberlain, poglavar italijanske vlade duce Musssolini Iz Rima poročajo o Izredno prisrčnem sprejemu obeh angleških državnikov. Popolnoma nepričakovane in jako živahne navdušene ovacije, ki so se spremenile v naravnost pohra-timske prizore italijanskega prebivalstva z angleško kolonijo v Rimu, so bile zvečer na prostranem trgu pred palačo Venezia, medtem ko sta se Mussolini in Chamberlain takoj čez dve uri po prihodu angleških gostov .sestala k prvemu [»svetu med štirimi očmi- ... Medtem ko za Chamberlainov obisk, ker ni poglavar kake države, ni bilo takih velikanskih priprav kot takrat, ko je pred nekaj meseci prišel nemški poglavar in vodja Hitler v Rim in tudi to pot ni fašistična stranka svojim sodrugom dala nobenih posebnih navodil, da bi v uniformah in v določenem redu nastopali po ulicah, so se zvečer [»javljali prizori, pri katerih je množica, ne da bi pri tem prekršila disciplino, kar prodrla ozke vrste policijskega kordona in je zares iz srca Pozdravi ob prihodu Mussolini in Ciano sta ob prihodu Angležev bila prav tako prisrčno vesela, kakršni so bili izrazi vse množice. Mussolini, ki se je pojavil v črni uniformi častnega kor[torala fašistične milice, in zunanji minister, ki je bil v sivo-zeleni bojni uniformi, sta pričakovala goste na peronu. Ko je pripeljal vlak na kolodvor in je Chamberlain smehljaje se izstopil, je pristopil velikih korakov italijanski šef vlade in je angleškemu ministrskemu predsedniku krepko stisnil roko. Ciano je sledil zgledu svojega tasta, ko je pozdravil lorda Halifaxa. Potem so vsi štirje državniki šli pred kolodvor in so se zbrani množici zahvaljevali za ovacije. Pestra krasota barv zeleno-belo-rdečih italijanskih in modro-belo-rdečih angleških zastav kakor tudi razkošni cvetlični okraski, je ta sicer tako mrki in hladni januarski dan povzdignil v pravi pravcati praznik. Ženska konjenica Plini so usmrtili rudarja in zastrupili deset oseb Kitajski general se sporazumeva z Japonsko. Generala Vangčingveja so izključili iz Kuomin-tanga. General je doslej opravljal najvišje posle, a se je začel na skrivaj pogajati z Japonci, da bi dosegel premirje z njimi. Iz Moskve poročajo, da je v konjeniški šoli y Novosibirsku mimo drugih vojaških novincev tudi 134 deklet. Mnogo teh je že doslej prejelo razna odlikovanja. Dekleta so jako navdušene »vo.jačice« in se bodo izvežbale za ženske konjeniške čete Vorošilove konjenice po raznih vaseh krog Novo-sibirska. Nestvor iz jekla Iz Dortmunda so z motorno ladjo pripeljali v Heilbronn orjaški kos iz jekla, ki tehta 95.000 kg in je tako velik kot kaka soba. Dolg je 520 cm, visok 320 cm in širok 350 cm. Ta jekleni nestvor je pa le polovica orjaške stiskalnice za avtomobilsko tvor-nico v Fallerslebenu. Drugo polovico bodo prav tako prepeljali v tvornico. Anekdota V Ameriki, kjer je vse nemogočo mogoče, so napravili poskus, kako bi ves časopis s prenosom slik prišel v hiše. V časopisu so bile slike, članki in oglasi. Poskus se jo posrečil, le naprava je precej draga. Na sliki je inženir Yaeger, ko preskuša aparat Dantejeva Nebeška komedija v turškem jeziku V Stambulu je pravkar prvikrat izšel prevod »Nebeške komedije« v turšč.ini. Napisana je v prozi in pojasnjena z raznimi pripombami. 2e v 19. stoletju pa je Danteja prevajat Turek Ragluk Ritki Bey, vendar v francoskem jeziku in je ta prevod segal le do 18. 6peva »Nebeške komedije«. Politična čajanka na Quai d'Orsayu. Angleški ministrski predsednik Chamberlain in njegov zunanji minister lord Halifax sta se med svojo vožnjo v Rim ustavila v Parizu in se uro dolgo razgovarjala z ministrskim predsednikom Daiadierjein in zunanjim ministrom Bonneloni v palači zun. min. na Quai d'Orsay, odkoder je pričujoča siika. Od leve: zunanji minister George Bonnet; min. predsednik Neville Chamberlain; franc. min. predsednik Edouard Daladier in angleški zun. minister lord llalifax. Po pisanem filmskem svetu Osmi teden nepretrgoma predvajajo v velikem pariškem bioskopti ameriški zgodovinski film v barvah »Robin llnodt, ki se nam še to sezono obeta tudi v Ljubljani. Francosko veliko nagrado zn najboljši film je letos dobilo delo »Alarm na Sredozemlju«, ne toliko zaradi igralske in režijske dovršenosti, kakor zaradi aktualne vsebine, ki je posebno živa z nzirnni na letošnje zapletljaje med Italijo in Francijo. Ameriška filmska podjetja so se začela živo zanimati za razne patente, ki se nanašajo na televizijsko oddajanje filmov. Med njimi se je začel hud konkurenčni boj. Podjetje bratov \Varnerjev, ki si je svoječasno znalo pridobiti vse koristne patente za zvočni film in izdelalo prvi uspešni zvočni film, bi rado vodilo tudi pri televizijskem filmu, kakor vodi v izdelovanju barvilih filmov. Zadnje vesti iz Holly-wooda pa pravijo, da so prvi televizijski film nalašč za oddajanje posnet, začeli delati pri družbi Metro-Golchvvn. Naslov filma je -Idiot's Delight« (Norcev zločin), ki ga režira (I a rente Brown, prvi vlogi pa igrata Clark Gable in Norma Shearer. Najlepši poklic na svetu je. biti filmski igralec, piše ameriški mojster Paul Muni v zadnji številki pariške filmske revije inemonde«. Članek slovitega igralca, ki ga pozna ves s\et po »Pasteurju«, »Vesti človeštva«, »Juarezu in Maksimilijanu«, je študija o težavah in radostih filmskega igralca, seveda takega, ki s\nje delo vzame z umetniško resnobo in voljo. Muni v članku piše, kako študira svoje velike vloge, kakšni so po njegovem duševni in tehnični pogoji za veliko filmsko stvaritev. Študija bo izšla v knjigi »Tiho, vrtimo*, katero pripravlja pariška založba Pavot. V knjigi so objavljeni sestavki in razmišljanja vseh velikih ameriških igralcev ter režiserjev. Zndušnico za umrle filmske igralce in tehnike so imeli za božič v francoskem filmskem mestu Joinvilleju pri Parizu. Službo božjo s pridigo za igralce je obljubil imeti kardinal Verdier kaknr vsako leto. a je moral poslati zaradi zadržanosti namestnika. Lepe svečanosti so se udeležile vse pomembnejše francoske filmske osebnosti. Preprečena bigamija ■ Friderik Viljem I., vojaški kralj, je bil jako strog gospodar. Gorje tistemu, ki bi se bil pregrešil zoper red in varčnost. A dovtip na pravem mestu ga je mahoma potolažil. Nekoč je kralj, ki je vedel za vse zaloge in izdatke dvorske kuhinje, dognal, da je prehitro zmanjkovalo namiznega vina. Takoj je osumil svojega slugo Mihaela, saj se mu .je že zdavnaj dozdevalo, da je sluga večkrat preveč židane volje. Vendar brez dokazov l.ralj ni maral obsoditi Mihaela in tako se je pol ure pred kosilom skril v vinsko klet. Njegova sumnja se je uresničila, zakaj, komaj je sluga prišel v klet, je vzel steklenico vina, jo odmašil in je zadovoljno dejal: »Miha Žejen bi se rad s pričujočo gospodično Steklenico iz Kleti poročil. Ker nihče ne ugovarja, naj se zakon takoj sklene«, — in je izpil vino, steklenico pa vrgel v kot ter izginil. Kralj spočetka ni hotel pokazati.svoje jeze in je šele zvečer dal poklicati slugo. »Ali ga veseli biti na svatbi?« — »Prav rad, veličanstvo.« — »V redu. Pa naj pride,« kralj je pograbil palico. »Pričujoči Miha Žejen bi se rad poročil z gospodično Palico in ker nihče ne ugovarja, naj se zakon takoj sklene.« in dvignil je roko, da bi tatu naklestil. Ta pa je odskočil, rekoč: »Stojte, veličanstvo! Jaz ugovarjam!« - Kaj? - Slepar tatinski!« je vzrojil kralj, »ali nisi pil mojega vina?« »Sem ga, veličanstvo, in prav zato ugovarjam. Jaz sem se enkrat že poročil in nočem biti kriv bigamije.« Odgovor je bil kralju tako všeč, da je odložil palico in smehljaje dejal: »roberi se, slepar — a vina mi ne boš več nosil!« Prve znamke Gronlandije. Prvikrat v zgodovini bo Grenlandija, največji otok sveta, izdata svoje lastne znamke. Doslej so ondi uporabljali danske poštne znamke. Spomenik krizantemi V Toulousu so te dni odkrili pač svojevrstni spomenik, in sicer spomenik krizantemi. Spomenik, ki predstavlja krizantemo z dolgim 6teblom, stoji na veliki gredi krizantem na botaničnem vrtu v Toulousu. V steblo so vrezani podatki kapitana Berneta »stvaritelja« krizanteme. Kosmatinec na motorju. V iz z Londonu vzbuja pozornost medved »Prosit« j . , »r 1 ' 1. rt 4 nrva TIVfll 1PI IP \ cirkus« »Krone«, ki se kot — | motorjem. Vsak večer ga je videti, precej hitro »brzi« po cirkusu. Iz Charleroija poročajo: V noči od sobote na nedeljo so v globini 704 metrov nenadoma presenetili plini rudarje v rudniku Monceau-Fontaine. K sreči pluii niso začeli goreti. Več rudarjev je koj sporočilo to vest navzgor, tako da so mogli še nastopiti reševalni poskusi. Krog četrte ure zjutraj je bila že odstranjena vsakršna nevarnost. Vendar niso mogli nič več rešiti nekeca 43 letnega družinskega ofeta, ki je bil od zastrupljenja že mrtev, a 10 rudarjev je zaradi plinskih etrupov zbolelo. V Kaliforniji si je neki navdušeni kolesar zgradil takšnole prikolico in hoče spomladi takole potovati v Florido. V prikolico si jc dal posteljo, in voz. ki tehta 100 funtov, bo s svojo »silo« vlekel za seboj. Kakor Diogen iz svojega soda, tako gleda njegov moderni naslednik iz prikolice, politikov v Rimu vzklikala »Živel Chamberlain!«, na tisoče žena ka je vzklikalo »Bog živi Chamberlaina!« Na trgu palače Venezia, ki je bil z žarometi ves razsvetljen, se jo okrog pol 7 zvečer zbralo na sto tisoč ljudi, moških, žensk, otrok, vojakov, pomorščakov in delavcev, ki so peli v majhnih skupinah z angleško kolonijo vred angleško himno »God savo The King« in »Rulle Britania«. »Evviva Chamberlain!« je zaorilo v okna palače Venezie navzgor, za katerimi sta se posvetovala Mussolini in angleški predsednik. »Chamberlaina hočemo videti!« je glasneje in glasneje donelo s trga in slednjič se je prikazal na balkonu neki spremljevalec ministrskega predsednika, ki je prosil množico, da naj malo miruje in ne moti obeh državnikov. Prebivalstvo se je potrpežljivo pripravilo na nadaljnje tri ure čakanja, dokler ni bil končan držav, banket, ko bi se gostje znova zbiali v palači Veneziji. Ob tri četrt na 7 sta bila Chamberlain in Mussolini še zmeraj sku-kaj v zasebni pisarni duceja. Ob istem času sta sedela Ciano in Halifax v palači Cnigi, ki sta imela tudi svoje posvete. Na vsej vožnji, pri kateri so bili poročevalci prisotni, prav od Genove do Rima, je bilo ljudstvo povsod navdušeno in je pozdravljalo angleške goste, zlasti še z mislijo, da naj bi sestanek v Rimu podčrtal evropski mir. Zagonetna industrijska zadeva pred sodiščem Celje, 13. januarja. Danes je bila na okrožnem sodišču pred tričlanskim senatom, kateremu ie predsedoval g. dr. Dola-čar, ena najzanimivejših in najzagonetnejših razprav: industrijska afera proti 48 letnemu bivšemu ravnatelju in prakuristu v Celju Miloševiču Evgenu, 49 letnemu mestnemu stavbeniku v Celju Jezerniku Karlu, vele-industrialcu Mediču Franu iz Ljubljane, 32 letnemu inž. in obratovodji pri trdki Medič in Zankcl Piberniku ter 53 letnemu trgovcu v Ljubljani Deteli Karolu Državn' tožilec dr. Jereb ie skoro tričetrt ure č tal obtožnico, ki obtožuje Miloševiča Evgena, da si je v času od 1. marca do 1. oktobra 1935 v Celju kot ravnatelj m prokurist metalnega akcijnarskcga društva v Ljubljani dal kopirati celotno litoponsko napravo (za izdelovanje posebnih barv), po Jezerniku Karolu pa načrte za peči. Pražarna in kemična tovarna v Celju je namreč dobila od dr. inž. Hirschla iz Bosuna na Holand-skem, ki je izumil popolnoma svoj sistem za napravo tovarne in tudi svoj sistem za postopanje pr. produkciji litopona zagotovilo, da stavi na razpolago vse svoje znanje in dobavi načrte in risbe za gradnjo tovarne. Dr. Hirschel se je obvezal, da teh načrtov ne bo dal nobeni tvrdk: v Jugoslaviji in je sklenil s Kemično tovarno pogodbo, da mu bo 10 let izplačevala po 100.000 din. Kot prvo vsoto je dobil 150.000 din. Pogodbo je podo'sal g. Lazarevič in kot d.rektor in prokurist tudi Miloševič. Miloševič !e bil 25 let pri isti družbi in je služboval na Sušaku in Litiji, 1. 1923 pa je prišel v Celje. Vsa naprava tovarne, praktično preizkušena kcmbinac:ja posarreznih delov med seboi, ie posebnost in tajnost dr. Hirschla. Take tovarne do istih načrtih so le v Celovcu (tvrdka Bleibergcr Union), ena tovarna litopona na Madžarskem in v Bolgariji. Obstoji v naprav: stiskalnic za filtriranje med predčistilme kadne naprave in kadi za nadaljnje čiščenje, nadalje v napravi dveh kadi, ki stoje druga na drugi, za nemleto in mleto litopono v kombinaciji z napravo za mokrcmletje in vrtilnim sitom. Vse te naprave so karakteristične konstrukcije in očitna zunanja znamenja naprave dr Hirschla. Pražarna v Celiu je prišla v obrat s 1 marcem 1935, s fuzljo in prevzemom podjetja 25. maia na je prišla v tvrdko Rude in kovine dd. v Ljubljani Kamen za gradnjo kalc;nirne in redukcijske peči so dobavili Steierische Magnesltvver-ke v Lenbnu, dočim je dobavila železne armature in generatorski del kalcirne peči železarna v Štorah. Zgradbo za tovarno je gradil Karol Jezernik, k: ie tudi napravil betonsko podlago za dve litoponski peči. Miloševič jc bil kcniercia'ni ravnatelj in prokurist v tovarn1, a je zaradi nekjh nesporazumov s tvrdko na eni strani in zaradi bolezni, kakor sam izjavlja, izstopil iz podjetia 30 septembra 1935. Državni tožilec mu je pri današnji raznravi očital, da je bil docela informiran o teh načrtih in da je imel vpogled v proizvajanje litopena. Razumljivo je, da mu ie bila vsebina pogodbe znana, saj jo je tudi podpisal. Kakor ie :z-javil pri današnji razpravi Miloševič, ie šele korec leta 1935 pričel razaiiš'Stara poštne, ki opozarja na družabno prireditev gorenjskih lovcev, ki bo v tem hotelu v soboto, 14. januarja ob 8 zvečer. Lansko leto so imeli gorenjski lovci svojo prireditev v Radovljici, lelos pa jo imajo spet v Kranju. Razumljivo je, da so za to svojo prireditev lepo okrasili tudi vse prostore »Stare pošte s krasnimi lovskimi trofejami. Naša reprezentanca za svetovno prvenstvo v namiznem tenisu Naši najboljši igralci v namiznem tenisu so imeli dvodnevno tekmovanje v Subotici za prvenstvo dunavske banovine, nato se bodo pripravljali skupno za svetovno prvenstvo, ki bo meseca marca v Kairu. Našo reprezentanco, ki nas bo zastopala na svetovnem prvenstvu, bodo sestavljali naslednji igralci: Maks Marinko (Hermes, Ljubljana), Vladislav Heksner (Hašk, Zagreb) in Jovan Ila-rangozo (TTC, Subotica). Želimo jim obilo uspehov! Kako je sedaj v planinah? Snežne razmero v plantnaii so ujfodne, flasi ic v dolinah južno vreme. l'rci?le(l"jo6 vremenska i>o-roftila zadnjih II dni moremo ugotoviti, da jc zna »a I a temiieratura na Kontni stalno pod ničlo ter se jc (ribala oil minus 4 do minus S stopii.j pml ničlo, tore.i v onih mejah, ki so 7,a smučarja najugodnejše. Kakovost snega je Ui'ii dobra — pršič na jiodlagi 2 metrov snega. Kotanje so visoko zalito 7, bleščečim snegom, vreme v višinah 1e št vedno jasno ali le pol-ohlafino. Ne smemo soditi vremena v planinah 1") LJubljani, ne smo nas motiti megla v ljubljanski kotlini. Itom na Konini itna 7.11 jnnnar in tudi 7. a nadaljne mesece šo dovolj ležišč na razpolago. Planinci' smučarji. ki so hočejo nauž.iti kratot zimski; prirode v planinah, imajo sedn.i najlepšo priliko, tla v prilolni domači družbi prebijejo deset, do :'la-nine v belem čaru. Velika Planina in Krvavec Intntn nad 1"30 rm snega, po vrhu idealen nršič: povnrečna terccrittnra zna^n tam irori t stojiinje pod ničlo. Nit Veliko Planino vod- izenžena pot. iz S' hovie.c mimo Sv Primoža, zn Krvavec pa .in nnIprlklailMcigo izhodišče Cerklje knntor vozi iz Ljubljane flužkov' nvtn bnss, ki nudi članom SPD posebne lurodnosti Pohi-timo torei iz mestne megle v zimsko planinsko pri-rotlo. ki rttši Alovnka v«e vsakdanje more tpr ga razvedri in umiri rinni SPD ^e npoznriajo. da mornio biti članske izkaznice opremljene tlo 31. lantint ia t. 1. s člansko znamko 7,a leto lfl.tfl. ker «0 sicer pe.-e|}nvne. Vse podrobne informneije o zimskih ntnnin«k!h turah dobite v pisarni SPIl. Ljubljana. Aleksandrova 4 1. S K Lfuhljnnn. Pnnos ob IS v klubskem talnIStvu slroeo obvezen sestanek moštva, ki potuje v Zasrrch. Postava na običajnem mestu. Snežne razmere Pnrniilr) Tujska prometnih z vrt v ljubljeni in Mnri- boru, SPI) in JZS/ rfmi 1.1. januarja MM: Kranjska i/nra sto m,- +1, 50 cm snega, južen, sanka- liščt-. uitorabno. Kranjska gora-1'rili l.ftS m: mode. Mi crr snega. Hat«fp-I'lantca STO m: +2, 51 cm sncRa, južen, smuka neugodna Planira Stalna 9.'.0 m: +1, St cm snega, južon, smuka noutfodnn. Dnvlr-Mojslrana ■•)> m: +1 medu, 240 cm sncirn, tmrenj. (lorjušr 100(1 m: +3, 50 cm snegu, ju/.., smuka neugod. IV/. planina Milim: -4. ohlač 1211 cm snega, osrenl. Polirvo 6 'fim: -1-2 oblačno, 15 cm snega, južen, mirno. Nova vas tntokrt: O, 10 cm »nega, južen, vetrovno, smuka neugodnn Celjska koča 700 m: O. 31 cm snega, osrctljen. Mmir. koča IIII m: —3. oblačno. 1K1 ™ sneca. osrenl. Koča pori Krpo IV? ni: - 4, ob!.. !«rni sn-ca, osrenj. Unč 900 m: O. oblačno 40 cm snejrn južen. Mariborska koča - Poh. dom: —2. ohliftno, 25 cm juž- neca sneen, vetrovno. Sen lorjev dom: —1. nltlač., SO cm Inž. sneea. meela. Sv. Lovrenr: +3. ohlapno. 5S cm .inž. snejra. vetrovno. Pcea: +2, oblačno, 100 cm juz. snega, vetrovuo. P. ln Iz Julijske krajine "t" Ivan Pavlin. Dne 6. januarja je po daljšem bolehanju umrl v Gorici gostilničar in posestnik g. Ivan Pavlin, star 69 let. Pokojni je imel pred vojno dobro znano gostilno na Oslavju, kamor so goriški Slovenci kaj radi zahajali. Po vojni se je g porušenega Oslavja preselil v mesto, kjer si ;e v bližini Soškega mesta (Viale XX. Settembre) postavil nov dom z obsežnimi gostilniškimi prostori. Bil je priden in varčen gospodar ter zaveden Slovenec, ki jc tudi svojo družino vzgojil v strogo narodnem duhu. Vneto 6e je zanimal za javno življenje ter sodeloval tudi pri raznih gospodarskih zavodih. Bil je znan širom naše dežele, zlasti pa po Brdih, kjer je štel mnogo dobrih prijateljev. Kako je bil spoštovan in ugleden, je glasno izpričal njegov veličastni pogreb; saj ga je na zadnji Doti od domače hiše na pokopališče v Pevni sprem-jala silna množica, gotovo precej nad dva tisoč ljudi. Kot človek je bil družaben in živahen ter je posebno ljubil našo domačo pesem. Zato so mu tudi pevci zapeli v cerkvi dve žalostinki, ki sta globoko zajeli žalujoče občinstvo. Naj mirno spi v svoji domači zemlji, katero je res z vsem srcem ljubili Plaz jo je zajel. Iz Podbrda poročajo: 22 letina Ivanka Bizjak je nesla pred dnevi zjutraj s svojega doma v kacenbaški grapi mleko na železniško postajo, kjer je bila zaposlena pri |ugoslovanskih železničarjih. Ker je bil zelo slab dan, se železničarjem ni zdelo nič čudnega, da Ivanke ni bilo na delo. Domači pa tudi niso nič slutili, ker so menili, da je hčerka na postaji. Ncsrečnico je bil pa med potoma, ne posebno daleč od rojstne hiše, zajel plaz in jo pritisnil ob skalnato steno. Ko so jo popoldne odkopali, je stala mrtva ob steni in je še vedno držala v roki posodo z mlekom. Bila je dobra mladenka in je njena žalostna smrt pretresla vso vas. Smrt pod plazom. V Grantu pri Nemškem Rulu je šel 69 letni posestnik Jurij Torkar, p. d. Brdar, po vodo k studencu, k: teče nedaleč od njegove hiše. Nenadoma pa je prigrmel plaz in je nesrečnega moža pokopal pod seboj. Ko so ga izgrebli, je bil že mrtev. N. p. v m.! Goriški »Mont« |e dobil novega predsednika. Ministrstvo ie imenovalo goriškega župana odvetnika dr. Val. Pascolija za predsednika nekdanjega goriškega »Monla«, ki nosi sedaj naslov »Cassa di Ris-parmio«. Temu zavodu je bil pred časom priključen Dež. hipotečni zavod in prepuščena uprava dcž.clnih posestev. Za podpredsednika je bil imenovan g. Peter Locatelli. Najstarejši Goričan. Pred dnevi smo pokopali v Gorici najstarejšega goriškega kmeta Jos. Brumata. Dosegel je častitljivo starost 97 let. B:1 je do zadnjega zdrav in pri polni zavesti ter je skoro do zadnjih dni opravljal svoje dnevne posle. Šc pred par leti je sam vodil svoje obširno posestvo. Bil je pošten goriški Furlan. N. p. v m.! Ptuj Poprava volivnih imenikov. Januarja se popravljajo in iz.popolnjujejo volivni imeniki. Da bo poprava volivnih imen:kov točna in da se olajša tozadevno poslovanje, vabi mestno poglavarstvo Ptuj vse osebe, ki imajo volivno pravico v občini Ptuj, da se prepričajo, ali so v volivnem imeniku vpisane. Morebitne prijave za vpis je treba podati najkasneje do 25. januarja t. 1. na mestni policiji, kjer bo volivni imeni vsakomur na vpogled. Nesreči. 50 letna Murn Martina, žena trgovskega pomočnika iz Ptuja, je padla na poledenelih tleh in s: zlomila levo roko. Premrl Franc, 3 letni kočarski sin iz Starošincev, se je igral na klopi v sob:. Naenkrat je padel na tla in si zlomil desno nogo. Iz okrajnega tajništva JRZ v Ptuju. Gospod poslanec Marko Kranjc sedaj ne bo sprejemal strank, ker odide na zasedanje narodne skupščine v Belgrad. Okrajno tajništvo ostane odprto še v nedeljo vsak dan od 9 do 12, kjer je vsem volivcem na razpolago tajnik Gunžer Franc. Kdaj bo g. poslanec zopet sprejemal, bomo v časopisih pravočasno javili. Begunje pri Cerknici Za novo leto je pozdravila Menišija svojega novega župnika g. Turka Viktorja, katerega smo težko pričakovali in prisrčno pozdravili. Čeprav je bilo mrzlo, vendar se je mnogo ljudi zbralo k sprejemu. Zvečer je bila gospodu župniku na čast prirejena v Cerkveni dvorani akademija. Na svetih Treh kraljev večer pa mu je pevski zbor zapel podoknico. — Novo življenje se je zopet vrnilo k nam. Bog živi našega novega gospoda župnika! Naj mu lio Menišija novi ljubljeni dom, ki ga ne lx) nikoli zapustil! Agitacija za naše časopisje se živahno giblje. Kako silno važno je. da prihaja v sleherno hišo katoliško časopisje! Zavedajmo se, da je posebno za današnji čas časopisje svetovna velesila, ki se ji ne more noben drugi tok zoperstaviti. Naše geslo bodi: Po vseh hišah v naši župniji naj bo na mizi katoliški časopis! Konči Ahačič: 35 Jaka Spaka in čudodelna dlaka >0, jej!« si misli .Taka in je kar zmeden. Potem prime čudodelno dlako, dvigne Marje-tičine ognjenordeče lase z njenega levega lica in ji vtakne kocino v uho. Saj ji drugače Jaka Spaka ne more pomagati! Na vse načine vtika Jaka svojo čudodelno dlako v kraljičino uho — a deklica se ne zgane. Koki gleda Jakovo početje in zastoka: 2-Nič ne bo! Nič ne bo lakok >Kakopa?« premišljuje Jaka, a si ničesar ne domisli. Uboga kraljica pa joka iti joka, da dobremu dečku kar srček poka. Poboža kraljico in reče: >Ne jokaj! Zdaj greni na pot, da najdem zdravnika za tvojo hčer. In ko se vrnem — bo poroka tako gotovo, kakor gotovo imam čudodelno dlako.< Programi radio Ljubljana: Sobota, U. jan.: V pisani vrsti s.e plošče vrtijo, 7. njih pa napovi veseli donijo — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 V pisani vrsti so ploščo vrtijo, njih pa.napovi veseli donijo — 14 Napovedi — 17 Otroška ura: a) Sclma l,age>rlol'f: Ka.ko je NTie-ls Holge.rscn pripotoval 7. divjimi gosmi. Povest v nadaljevanjih, h) Tetka Mnrička pripoveduje — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za dolopust, igra Hiidij. orkester — IS.41) Socialni razvoj Zagorja (g. Arnošt Adamič) — l!l Napovedi, poročila — 10.IKl Xnc. ura — 10.50 Beseda k prazniku (g. F. S. Finžgar) — 20 O zunanji politiki (g. urednik ilr. Al. Kuhar) — 30.30 Kar po domačo. . - iz kmečkih i.godb in šal Fridolinn Žolne. Zbral ln 7.a radio pripravil Fran Milčinski ml. - Izvajajo člani radij igralsko družine, sodelujejo Fa.ntje na vasi —- 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesol konec tedna, igra jtadijski orkester. DrugI programi: Sobota, II. januarja: Rrlgrad: 30 Nar. pesmi — 21 Zab. koncert, 22.15 Plesna gl. — Zagreb. SI Vok. konc. Zab. kune., 21.30 Mandolino. 22.20 Plesna gl. — Sofija: 10 Mandoline, 10.;!o Vok. konc.. 20 Heethovnov ciklus — I 'arsavn: 10 15 Zab. konc., 21 Plesna gl. — Budimpešta: 20.30 Ork. konc., 22 Plesna gl., 23.10 (Irk. konc. — Trsl-Milan: 17.15 Gledališki prenos, 21 Igra, 22.20 .T.Im — Rim-Bari: 21 Puccinijcvn opera iMadame Biitterfly« — Mali oglasi V malih oglasih velja vsaka beseda I din: tenltovanjskl okIksI t illn Debelo tiskane naslovne besede «>- računajo dvojno. Najmanjši znesek za mati ogla« 15 din. - Mali oelasl se plačnjejo takoj pri naročilu, ■ Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 nun visoka petltna vrstica po J din - Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Pisarniška mož z večletno prakso, s per-foktnlm znanjem nemške korespondenco, išče službo za takoj ali pozneje, event. tudi samo dopoldne ali popoldne. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Korespondentlnja« Knjigovodjo veščega. sprejmem za lesno trgovlnb. Prednost upokojenci. Dela malo. -Ponudbe na naslov : Majcen, lesna trg., Mokronog Dekle pridno in pošteno, za vsa hišna dela, ki zna tudi kuhati, sprejmem. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Ljubljana«. (b) Služkinja popolnoma Izve/.bana, ki zna tudi dobro kuhati, strogo poštena, iz kršč. družine, se takoj sprejme. Plača 300 din. Oglasiti se dnevno od 9—12 in od 2—0 pop. Groharjeva ulica 21, Krek. (b) rTMFBMBB I if^vT* PfTTTtl Ia purice, kokoške zaklane, očiščene, zaboj 10 kg 130 din. - Sveža Jajca, zajamčena, 720 komadov 685 din - franko voznina - razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1) I0EEGSI Gramofonske ploSle šlagerje, plesne, narodne, s harmoniko in petjem samo Din 30'— stare vzamem v račun. i Rabljen krojaški stroj prodam za 800 din. — Kersnikova 7-11. Kunstl ODDAJO: Velika kavarna v neposredni bližini središča Ljubljane, se odda z vsem Inventarjem dne 1. julija 1939 v najem kavcije zmožnemu reflek-tantu, ki ima lastno kon cesijo. Več se izve pri Kmetijski družbi, Ljubljana, Novi trg 3. (n) Žive zajce (samce) za razplod dobite • pri tvrdki . Vajda, čakovec Medjimurje IŠČEJO: Opremljeno sobo v Mariboru, Iščem. Ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Stanovanje« št. 126. (č) M vfflptsencu isn dtisdA^ IG S S m Štiristanovanjsko vilo z lepim vrtom ln dvoriščem ugodno prodam. — Rožna dolina, Predjam-ska 43. (p) Parcela 15.000 kv. m bil- kolodvora Dev. M. v Polju, naprodaj. - Pojasnila: trgovina Dejak, Polje. (P) Posestvo srednje veliko, zaokroženo, kupim takoj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Sončna lega« 624. Posestvo z gospodarskim poslopjem, trgovino z mešanim blagom in gostilno, zaradi selitve poceni prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 495. (p) Stanovanjsko hišo z vsemi pritiklinami —; ugodno prodam. Takojšnja vselitev. Mizarstvo Ivolarlč, Sp. Dobrava 23, p. Maribor. (p) Stanovanjska hiša enonadstropna, zelo donosna, 6 minut od Glavnega trga, poceni naprodaj. Ponudbe v upravo »Slov v Mariboru pod »Maribor« št. 6-39 kr. 72 Stanovanja II Dvosobno stanovanje oddam. Holzapflova 13, Tabor. Ogled popoldne. Šestsobno stanovanje z vsem komfortom, popolnoma separlrano - takoj oddam v najem. Vprašati: Maribor, Livada B, pritličje. * (C) POHIŠTVO! Ob prenovitvi tvrdke nam je danes mogoče po izredno nizkih cenah nuditi najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracev, preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte 6e sami o nizkih cenah in solidni izdelavi. Dobite pa tudi vse na obroke! E. ZELENKA tovarna pohištva, tapetništvo In vse stanovanjske opreme MARIBOR. Ulica 10. okt. 5 Šivalni stroji s tovarniško garancijo na ugodne mesečne obroke. Kabljene stroje vzamemo v račun, isti tudi po zelo ugodnih cenah na prodaj! Nova trgovina Tyrševa cesta 36 •(nasproti Gospodarske zveze). KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH! + Dotrpela je naša zvesta dolgoletna gospodinja v Jaršah Pepca Svetic dne 13. januarja v 56. letu starosti. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 15. januarja. Majdičevi Dolores Vicsers 24 Podkrnoški gospod Roman. — Poslovenil Janez PncelJ. Opat je govoril o veselju in lepoti. I.enart se zasmeje tiho in posmešljivo. »Kdo ima zdaj prav?« zamrmra sani predse. »Mi je vseeno! Pravica je vendar moja volja: Jaz sem gospod!« ★ Na večer tretjega dne, ko so se že vzdi-govale megle iz Živega Blata in se je zgodnji mesec ogledoval v Zablaškem jezeru, stopi Alenka čez prag dvora. Čire z bosimi nogami do ograjenega studenca, ki se blešči blizu seči, poklekne in pobožno postavi dve leseni skodelici na sivo kamenje, ki obroblja vodo. Roke si prižme na srce in strmi z velikimi očmi v daljne Karavanke. »Zalik žene,« zašepeče pojoč, »ljube Zalik žene. slednji večer vam prinesem mleka in rumenega surovega masla in belega kruha — pa — čc spi, tedaj naredite, da bo moral sanjati o meni!* V svetlem siju. ki ga spleta luna okrog apnenčastih vrhov Karavank, meni Alenka, da vidi bele pajčolane vil. Nemara, nemara pridejo dobre žene in se posladkajo iz skodelic. Pastirček jih je že nekoč videl. Ali jc res, da imajo svetlo/late lase. ki jim segajo do tal? Alenka vzdihne in si potegne temne kite skozi prste. Čc bi imela plave lase in modre oči kakor Zalik žene, tedaj bi bila nemara všeč gospodu,toda lasje so ji črnorjavi kakor Živo Blato in oči sivozelcne kakor Drava. Gospod pa je bil videti kakor svetli Beli ll0p Alenka ne sliši korakov, ki se bliža jo sem od hiše. ftele ko jo pokliče očetin glas: »He, Alenka, kaj pa delaš tako pozno na poti?« se zbudi iz svojih sanjarij. Deklica skoči na noge in stopi pred studenec: »Je tako lepo zunaj, oče!« Stari jo pogleda temno in nezaupno. »V hišo pojdi! In... kaj je to?« vpraša strogo, ko zagleda preko njenih ram skodelici. Alenka temno zarefi in povesi pogled k tlom. »Za Zalik žene, oče,« zajeclja. »Čemu?« vpraša Samo. Alenka sjiet dvigne oči in odgovori z rahlim nasmeškom: »Saj ste rekli, da bo dež in sem si mislila, morda nam bodo dale dobre žene vendarle, da pospravimo rž, če...« Satno jo odrine vstran: »Nocoj nc bo dežja in zadnja rž bo navsezgodaj tudi že pod streho.« Pri tem prevrne skodelici z nogo, da steče belo mleko kakor potoček v travo. Nato prime dekliro za roko in jo vleče s seboj v hišo. Alenka se trese po vsem telesu. Pri vratih se oklene podboja. »Oče,« reče in kljubestno golta solze, ■•Zalik ženam ste ra/lili mleko... preklele vas bodo, če ne bodo našle ničesar!« Nato Samo samo mirno odvrne: »Zalik žene so modrejše od tebe. Zdaj pa spat!« Samo zarine zapah za duri. Alenka steče gori po lesenih stopnicah. V rjavi kamri zgoraj se vrže na obilne vezene blazine, ki so nametane na posteljo in si zarije ihteč glavo v hladno hodnično platno. »Tnko kasno pride moj srček,« vpraša blag. star ženski glas iz temnega kota. kjer stoji velik naslonjač, »saj bi te bila skoraj zaspala — Pa kaj — kaj je? — Kdo te je žalil?« Hlastno, od zaspanca pijano pridrobenti drobna ženica skozi veliko kamro in se skloni čez jokajočo se deklico. S tresočimi se prsti jo poboža starka po razpletenih laseh in vpraša prestrašeno: »Alenka... kaj ti je? Zakaj se jokaš? Povej mi no, Alenka — Alenčica!« Deklica ne odgovori, vzdigne samo glavo in jo nasloni stari ženi |>ošev na ramo. »I.c razjokaj se. srček, in potoži svojo bol stari Suzi! Te je oče okregal? — Povej! — Si bolna? — Saj si zvečer še pela? — Ali ti ni preljubi poslal |>asu. ki ti ga je bil obljubil?« »Ne, ne, Su/.a, pusti me!« zailiti Alenka in si zakoplje |>rste v luse. Joka tako silno in divje, da postaja ubogo Suzo kar strah. Zakaj si tako žalostna, golobička — ne smeš biti žalostna! Saj si moja Alenka, moje najle|)še dctece, dosti lepša od vseh deklic v deželi! Naj one jokajo, ki so mršave in grde!«: Alenka samo stresa z glavo: »Druge deklice... one so — srečne!« bruhne iz sebe. Suza seže prestrašeno jio volčji jagodi, ki jo ima v nedrijah pod životcem: »Alenka, kako moreš lako govoriti! Kaj nimaš zalega ženina, ki pride pote pred svetimi dvanajsterimi nočmi? Lepa gos|ia — bogata gospa — bo moja Alenčica! Plemnitega gosjio-da bo imela za moža in sin se ji bo nemara kdaj imenoval .kralj !« »Kakšen .kralj' neki? Zaničevan bo jirnv tako, kakor so zaničevani kmetje in nihče ne bo vprašal po njegovem slovenskem kraljestvu,« bruhne iz Alenke. »Oče ti jc moder mož, gosjiodarica,« ugovarja ponižno Suza. »in če reče on, tedaj se uresniči: veliko, sveto slovensko kraljestvo bo vstalo, kakršno je bilo svoje dni, in kralju bo spet Samo ime. Zbral bo vse okrog sebe. te iz belili Karavank in tc izza črnih gora — od daleč iz velike pustinje pridejo k njemu in iz svetih mest. ki imajo zlate stolpe. — Morda ti bo najstasejši sin. ki mu bodo rekli kralj! — Alenka, se nočeš smejati?« Alenka pa joka: »Kaj mi če sveto slovansko kraljestvo! Suza — saj ne maram ničesar — prav ničesar, samo da bi njega še kdaj videla!« »Bog nam pomagaj!« šepne starka in rahlo strese Alenko za ramo. »Koga misliš, gospodarica?« Deklica se vzravna in dolgo strmi skozi okno. »Saj sama ne vem, kako mu je ime,« za-šepeta nato in sklene roke; »sem ga videla samo enkrat.« Suza zre mlado gospodarico le še strmo; vsa osupla ne ve, kaj naj reče. &ele čez nekaj časa jo nežno poprosi iz svojega brezmočja: »Pojdi spat, ljubica, jutri bo vse spet dobro!« S tem uredi blazinice in splete Alenki lase v dve krepki kiti; sleče ji obleko in ji umije prah z lepih nog. Ko pa ji poljubi rob rokavca na vezeni srajci, se mahoma zdrzne: ji je, kakor da je kdo spodaj na dvorišču zaklical »joj, joj«. »Si slišala, Alenčica?« vpraša Suza trepetajoč. »Nič nisem slišala,« reče deklica in pade trudno v blazine. - — -- - >—< l—H I—I I—i M |_ Zdaj dežuje že ves teden. Teče od skal in zidovja pri proštiji. Dom Silvester toži o bolečinah v hromi nogi in Rutarjev plašč se nikdar ne posuši. Kmetje tarnajo za svoja žita. Prošt je venomer na lovu. Divji prašiči nimajo dobrih časov. Prošt jezdi Vedno sam. Samo star lovec ga spremlja in mu laže med potjo najbolj pisane zgodbe. Lovec Tevža se s peklencem tika: izvohata se že kar od daleč. Pcklenec smrdi po žveplu, Tevža pa po prav posebnem duhu. Urednik: Viktor Ceneje Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Kare! Ce5 Izdajatelj: inž. Jože Sodja