ftVGUST
1	N 11. poblnk.
2	P Alfonz
3	T Lidija
.4 S Ifcjminik 5 C Marija Snež. G P Sprem, na gori+
7	S Kajetan_
8	N 12.. pobink.
9	P Roman
10	T Lovrenc
11	S Suzana
12	C Klara
13	P Janez Berh.+ D
14	S Evzebij_'tis N Vnebovzetje
16 P Sv. Rok
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage J
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 152.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 7. AUGUSTA — SATURDAY, AUGUST 7, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
Načrt o Španiji onemogočen ■ Bili Kitajcev z Japonci
Rusija zahteva, da se ima tujezemsko vojaštvo odpraviti iz v Španije, predno se bo dovolila nacijonalistom pravica <. vojevanja. — Tudi afriški Mavlri naj se smatrajo za * inozemce. — Ta zahteva grozi onemogočiti celotni
načrt.
London, Anglija. — Novi načrt, ki ga je pred tremi tetini predložila Anglija evropskim državam za nevtralizi-ranje vojne v Španiji, je obsojen na neuspešen konec. To se je z vso jasnostjo razvide-lo v četrtek na seji pododbora mednarodnega nevtralnost-nega odbora, ko je delegat sovjetske Rusije odločno povdaril, da njegova vlada ne dopusti, da bi se priznala španskim nacijonalistom pravica vojevanja, dokler se vsi tujezemski vojaki ne odstranijo iz Španije.
Kakor je bilo nedavno že Poročano na tem mestu, se je Pričela Anglija zadnje čase nagibati na stran Francovih nacijonalistov, in sicer deloma zato, da si zasigura dobavo rude iz ozemlja, ki ga imajo nacijonalisti zasedenega, in deloma, da si pridobi zopet prijateljstvo Italije ter 8 tem zasigura svoj hrbet v Evropi ob morebitni zaposlenosti v vzhodni Aziji. Fden Vrazov te naklonjenosti do nacionalistov se je pokazal v njenem novem načrtu, v katerem se med drugim mednarodno priznava nacijonalistom pravica voditi vojno.
Nemčija in Italija ste seveda brez obotavljanja odobrili točko načrta, upirali pa ste se raznim drugim določ-kain v njem. Ko jih je An-glija v mnogih ozirih zado-v°ljila, ste končno pristali Rkoraj brez izjeme na celi ^ačrt; tudi ostale evropske "ržave mu niso posebno nasprotovale in tako se je pričakalo, da bo v kratkem
°dobrem.
V načrt je bila vključena >udi točka, da se imajo iz ^Panije odpraviti inozemski Prostovoljci," in sicer tiz °beh armad, vladne kakor ndi nacionalistične. Spreje-lh Pa ni bilo nikakih poseb-učinkovitih določb za izpeljavo te točke in je bila reJ le nekakega postranskega Pomena. Zdaj pa, kakor jnenjeno, so se oglasili Rusi ^-ahtevo, da se ima glavna t*** polpžiti ravno na to jo °> namreč, da se morale n.aj>reJ odstraniti tuje-Še]T'Ci iz šlJan'skih armad, in d e Potem naj se izvedejo
vid 6 točke načrta- Rusi oCi"
*tar°- 116 zauPaj° Nemčiji in Pod31' da °Pustili dejansko dog °r° derail! Francu, veže ' da ste se ti dve državi n0s?opre' izjavili za nevtral-,j)re ' a ste kljub temu še na-nijo PTrtšil-iali vojaštvo v Spa-
&reci0 \ Pri tej' svoji zahtevi n08t° liusi še v večjo skraj-Se Zahtevajo namreč, da skj k ! M.avri iz afriške Span-
2emCe °nije r>ro^,ase za tuje-odp, ,ln da jih mora Franco
"jia ''' iz svoje armado. Jia, r] Zahteva je tako drastič-55 njim Nemčija in kalija, ter ne bost tUdi Anj?Ii-5a' gotovo ' e Pristali na njo in
PREPIRI
VJENATU
Udarec za stanovanjski zakonski predlog.
Washington, D. C. — V se
natski zbornici je prišlo zadnjo sredo do ostre besedne bitke zaradi stanovanjskega zakonskega predloga. Temu predlogu, katerega namen je, da odpravi bezniške stanovanjske distrikte v velemestih, je namreč senat dodal dostavek, da se ne sme za novo družinsko hišo, ki jo bo postavila vlada, porabiti več kakor $4000. Ostro je protestiral proti temu senator Wagner iz New Yorka, češ, da bo s tem celotni zakon izgubil svoj pomen, kajti v New Yorku, na pr., se ne more postaviti primerne hiše za štiri osebe, izpod $6000.
-o-
CHICAGO DOBI NOVE
DAVKE Chicago, 111. — Mestni odbor potrebuje okrog tri milijone dolarjev, da bo lahko zadovoljil mestne uslužbence glede njih zahteve po zvišanju plač na višino, kakor so jo dobivali, predno je nastopila depresija. V to svrho je izdelal načrte za naložitev raznih novih davkov. Med drugim se bodo obdavčile vstopnice za gledališča in za razne druge prireditve, kakor baseball igre in podobno. Poleg tega se bodo zvišale licenčne pristojbine za razne trgovska podjetja. Ker pa so te licence po večini že plačane do konca leta, se bo namesto njih vzelo $750,000 iz sklada, nabranega z davki na vozila, in se ga uporabilo za kritje višjih plač.
-o-
NEČASTEN KONEC PUSTOLOVŠČINE Chicago, 111. — Vesel, da bo lahko zopet siguren treh obedov na dan, se je 19 letni Alf. A. Kinopf odpeljal preteklo sredo z aeroplanom nazaj k svojemu očetu, književnemu založniku, v New York. Fant si je nabral pre* cej bogatih izkušenj zadnje dni. Zapustil je svoj dom in se odpravil na pot proti za-padu, deloma pes, deloma si je od koga izprosil vožnjo. Očetu je pisal nazaj, da se ne bo vrnil prej, dokler ne bo na zapadu našel sreče. Njegovo potovanje pa se je na skrajno neuspešen način končalo pretekli torek, ko se je fant oglasil v ječi v Salt Lake City, Utah, bos, umazan, raztrgan in lačen. Porabil je ves denar in neki tovariš mu je ukradel zadnja dva dolarja ter še čevlje povrhu; fant je bil brez hrane celih 48 ur. Oče mu je nato poslal denar za pot nazaj.
SPOR MED ČEHIJNNEMCI
Čehoslovaška ne pusti otrok
v Nemčijo na počitnice,
Dunaj, Avstrija. — Nemško časopisje se je zadnje dni z vso ljutostjo zagnalo proti Čehoslovaški in ta novi spor je še bolj poostril že itak napete odnošaje med obema državama. Nazijska jeza ima svoj povod v tem, ker je čehoslovaška vlada odklonila povabilo Nemčije, naj bi prišlo iz sudetskih pokrajin, kjer prebivajo češki Nemci, število otrok na počitnice v Nemčijo. Čehoslovaška vlada je zavrnila to ponudbo z navedbo, da bi utegnili ti otroci v Nemčiji stradati, ko tamkaj tako primanjkuje živil. Nemci pa nasprotno trde, da je odklonitev izrekla le zato, da bi svet ne izvedel, v kakem pomanjkanju živi nemško prebivalstvo na Čehoslova-škem.
, AMERIŠKI VOJAKI NAJ ZAPUSTE KITAJSKO
' Washington, D. C. — Illi-noiški senator Lewis je zadnjo sredo izrazil zahtevo, naj Zed. države odpokličejo iz kitajskega mesta Tientsin •svoje vojaštvo, ki ga imajo tamkaj. Povdaril je, da njih navzočnost tamkaj ogroža mir Amerike, češ, da vsak čas lahko pride do spopada med njimi in Japonci. Povrhu vsega, pravi senator, tudi ni več nobene potrebe, da bi imela Amerika svoje vojaštvo na Kitajskem.
'ako bo bržkone celi načrt padel v vodo.
ROPARJI TVEGALI ŽIVLJENJE ZA PLEN
Pariz, Francija. — Nenavadno drznega načina so se poslužili roparji, ki so nedavno neke noči oropali Chi-cažanko Mrs. Elsie Potts za dragulje, vredne $35,000. Kakor je policija ugotovila, so roparji splezali po zidu do 5. nadstropja hotela, kjer je ženska stanovala s svojim možem, in po isti poti tudi odšli. Na tej poti se niso posluževali nikakih pripomočkov, marveč so plezali naravnost po zidu, od razpoke ck> razpoke.
-o-
NEMCEM PREPOVEDALI PRIREDITEV
Kenosha, Wis. — Tukajšnji mestni odbor je na svoji seji zadnjo sredo sklenil, da se prekliče dovoljenje za prireditev "Nemškega dneva" v mestnem parku za prihodnjo nedeljo. Ta sklep je bil sprejet na zahtevo Lige proti vojni in fašizmu, ki je pov-darila, da to ne bo v resnici prireditev nemškega ljudstva, marveč nazijska manifestacija.
KRIŽEM SVETA
—	Helsingfore, Finska. — Sovjetsko časopisje je polno napadov na Finsko, ker je ta dovolila, da obišče njene vode enajst nemških podmorni-kov, češ, da izkazuje gostoljubnost sovjetskim sovražnikom, dočim je sovjetom pred nekaj meseci enako prošnjo odbila.
—	Zurich, Švica. — Tukajšnji svetovni judovski kongres se bavi z vprašanjem razdelitve Palestine v tri dele, kakor ga ima v načrtu Anglija. Predsednik zborovanja je povdaril, da se mora načrt znatno preurediti, da bo za Jude sprejemljiv.
—	London, Anglija. — Kakor se je izrazil neki tukajšnji list, se namerava bivši kralj Edward povrniti s svojo ženo Wallis na Angleško, kakor hitro se bo popolnoma poleglo razburjenje z'aradi njega. Posvetiti se namerava socijalnemu delu.
-o-
PREDSEDNIK PROTI PLINOM V VOJNI
Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je zadnjo sredo vetiral zakonski predlog, s katerim naj bi se ime kemične vojne službe izpre-menilo v kemični kor. Povdaril je, da ne zasluži tega imena, češ, da se kemikalije, med katere spada tudi plin, ne smejo šteti med vojna sredstva.
PRVA VEČJA BITKA
Ocrlasi v "Amer, Slovencu" rmajo vsikd«*- »speh!
Med kitajskimi in japonskimi četami prišlo do prvega večjega spopada.
Šangaj, . Kitajska. — O
prvi bitki v večjem obsegu med točasnim oboroženim sporom med Kitajci in Japonci so prišla v četrtek poročila iz krajev severozapadno od mesta Peipinga. Japonske čete so udarile tamkaj na bojno linijo, v katere se je postavila ena divizija kitajske vojske ob železniški progi med mesti Peiping in Suiyan.
Za pripravo na bitko so japonski aeroplani bombardirali Kitajce skozi celih 24 ur prej, na kar je pričela prodirati njih pehota. Kakor pa se ugotavlja, je pozicija Kitajcev tako močna, da si Japonci bržkone ne bodo upali napasti naravnost s fronte, marveč se bodo še v naprej omejili v glavnem na napade z aeroplani in artile-rijo.	■ HTH!
Da Kitajci pričakujejo dolgo vojno, se razvidi iz tega, ker se na tisoče in desettisoČe beguncev izseljuje iz mest, celo iz takih, ki še niso neposredno ogrožena. Tudi iz prestolice Nankinga se vrši pobeg civilistov v velikem obsegu.
-o-
ZASLUŽITI HOTEL NA RAČUN AMELIJE
New York, N. Y. — Federalni agenti so zadnje dni aretirali nekega pomorščaka, po imenu W. Rotharja, starega 52 let, ki si je z izmišljeno zgodbo o rešitvi ponesrečene letalke Amelije Earhart skušal zaslužiti $2000. Letal-kinega moža, ki živi tukaj, je obvestil, da je ladja, na kateri je plul, sredi Pacifika rešila na nekem otoku neko žensko, ki je izgubila razum, a katero so pozneje identificirali kot Amelijo. Možu letalke se je cela storija zdela sumljiva. Rotharju je sicer izplačal $1000, a je obenem obvestil oblasti. Po aretaciji je Rothar kmalu priznal, da je bilo vse, skupaj izmišljotina.
Iz Jugoslavije
Farna cerkev pri Sv. Petru pri Mariboru polzi v Dravo. — Žalostna pisma prekmurskih delavcev iz Nemčije, katere delodajalci silno izkoriščajo. — Smrtna kosa. — Razne nesreče in nezgode iz Slovenije.
POLICIJA NA DELU
Slika kaže, kako je policija zaplenila gamblarske naprave v prostorih "The Pines Gambling Club", v Centerport, Long Island, N. Y., kjer so igrali vse večere in noči za velike svote denarja.
Zemeljski plazovi
Maribor, 14. julija.— Pred leti je bila župna cerkev pri Sv. Petru pri Mariboru v veliki nevarnosti, da tee bo ie-pega dne s hribčkom vred znašla v Dravi, ki je takrat tekla tik vznožja griča, na katerem cerkev stoji. Velik zemeljski plaz se je vdrl na pobočju griča ter je grozil, da bo izpod jedel temelje cerkve. Takrat so se šentpeterski farani pod vodstvom svojega župnika, častnega kanonika Glaserja energično postavili v bran. Celo pobočje hriba so pilotirali z močnimi piloti ter ga zavarovali s fašinami iz vrbja in akacij. Res se jim je posrečilo zajeziti nevarnost. Te dni pa se je znova pojavila. Na pobočju hriba se je nenadoma vdrl 30 metrov širok in zelo globok zemeljski plaz, ki se vedno bolj širi. Plaz polzi proti banovinski cesti, ki je bila pred nekaj leti izpeljana med Dravo in hribom. Župljane je prevzel strah za njihovo cerkev. Zato se je sestal v Mariboru okrajni cestni odbor, ki je na svoji seji sklenil, da ukrene s cerkvenim predstojništvom pri Sv. Petru vse potrebno, da se prepreči nadaljne premikanje hriba proti Dravi in da se cerkev primerno zavaruje. Z zavarovalnimi deli se je pričelo takoj.
-o-
Prepozno obžalovanje
Murska Sobota, julija. — Delavci, ki so z velikim veseljem sprejeli delo v Nemčiji, so doživeli razočaranje, kakor pričajo prva pisma, ki so prispela od tam. V mnogih primerih se delodajalci niso držali sklenjenih pogodb., Samovoljno so znižali plače in izpremenili tudi druge pogoje določene v kontraktih.
Kontrakte navadno ljudem že na poti v Nemčijo odvzamejo in jih ne dado več nazaj. Tam delavce razpošljejo v popolnoma druge kraje, ka-kor je v pogodbi določeno. Tako so tudi dekleta, ki so se orijavile za službo pri istem rospodarju, morala vsaka drugam, da zdaj sploh ne vedo druga za drugo. Delati 'norajo na akord in so tako 'zmučeni, da "po kolenih hodijo," kakor pišejo domačim. Pogosto morajo dva ali trije ielati za pet ljudi, ne da bi dobili kaj boljšo plačo. Tudi Tlede hrane se pritožujejo. Po dva meseca ne jedo niče-; <ar drugega kakor krompir. Najslabše je pa to, da ne smejo pošiljati denarja domov.
Le redki so tisti, ki pišejo, da se jim ne godi preslabo. Le dosti delati morajo.
Mnogi obžalujejo, da so šli in bi se radi vrnili. Kljub temu še nabirajo delavce za Nemčijo in na borzi dela je
vsak dan stiska.
-o—
Zlata poroka
Petdesetletnico poroke 'sta pred kratkim praznovala pri Devici M. v Polju zakonca Jurij in, Frančiška Jekovec. V zakonu se jima je rodilo 15 otrok, od katerih jih živi le še pet. Dva sta padla v svetovni vojni. Jubilant, se je rodil na Trsteniku leta 1862, mati pa na Studencu leta 1867. Kljub svojim 75 letom Jurij Jekovec še vedno opravlja službo občinskega cestarja.
-o-^—
Smrtna kosa
V Borovnici je umrl Leopold Bole, nadzornik pvoge državnih železnic star 56 let. — V Ljubljani je umrla Ana Čadež,sestra duhovnega svetnika g. Antona Cadeža, stara je bila 72 let. — V Zalogu pri Ljubljani je umrla Marjeta Leban,rojena Škvarč.
-o-
V zaporih Orožnik postaje v Višnji gori je pripeljal v ljubljanske zapore Franceta Kastruna, rodom z Jesenic, katerega policija zasleduje zaradi raznih tatvin; kradel je tudi po cerkvah in je znan klatež.
-o-
Nesrečen padec
Blizu Marjanišča na Poljanski cesti v Ljubljani je padel z lestve 25 letni delavec Mestne elektrarne Ivan Fa-ion. Pleskal je droge za električni tok, pa se mu je pri tem prevrnila lestev. Padel je tako nesrečno, da je dobil hude poškodbe po vsem telesu.
Ogenj
V	vasi Ličnica, pri Sv. Jerneju pri Ločah je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Janeza Cvahte. Živino in nekaj orodja se je posrečilo rešiti, ostalo so uničili plameni. Ogenj je bil najbrže podtaknjen.
-o-
Jubilej
V	Framu je slavil 20 letni iubilej duhovske službe ta-nošnji župnik Franc Rakun. 7antje so za ta dan postavili ired cerkvijo mlaje, dekleta >o pa notranjost cerkve okrasila z venci.
Lavantinski novomašniki
Poleg že enkrat objavlje-lih novomašnikov maribor-ke škofije so letos peli novo -našo tudi ti le: Janez Sukič z Martjancev, Viljem Videč-lik iz Celja, Adolfa Volasko z Dobja pri Celju,Jože Voš-ijak od Sv. Jurjija ' ob j. tel., Vinko Frangeš iz Cir-'tovc, Janko in Jaroš Kotnik z Guštanja, Lojze Kovačič iz lor. Radgone, Matija Rous z Beltincev in Tine Štefanzi-joza od Sv. Rorijana ob Boču.
T Stran 2 "1
♦AMERIKANSKI SLOVENEC'
Sobota, 7. augusta 1937
.MERIKANSKI SLOVENEC
!)"	Ixdaja ia
EDINOST PUBLISHING Ca
NmIov Mredništva ia apn<p»: g£48 W. Cermak RdL, Chicago CANAL SSM
h
Ca četo leto _
Za pol leta _
V« četrt leta _ Za Chicago, Za e«k> leto _ Za pol leta — Za četrt leta _
■4S.00
_ £50 _ 1.50
_$6.00 _ 3M
.. 1.75
■NNOST PUBLISHING CO.
1849 W. Cermak R<L, Oiiraga CAMAL S5M
4&M
For oae *Foe balf a For three Chicago,
For owe year _
For half a year _ For three month*
230 L50
J*M
_ ICO
_ 1.75
Dopisi važnega fttw r»aj dan in pal čas do četrtka ■redaiitvo ne vrača.
na za hitro objavo morajo hiti doposlani na nredni-dnevom, ko izida li*.—Za zadajo številko v todao je — lik dopise hres pedpwa ae a
POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, ito kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker a tem veliko ponašate listu.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the port c«e* at
ifChicago, Illinois* under ihe Act of March 3, 1879.___
Malo razgleda
Naš sosed na Lawndale pravi, da že težko čaka, kedaj pride razkrinkanje socialistične mašine, ki pri narodni jednoti vse kontrolira. On morda misli, da mi res take stvari kar tako le zapišemo, ker morda ni kaj drugega. Se moti. Ako on misli, da mi ne vemo, kako socialistična mašina na Lawndale obratuje, se pa še bolj moti.
rati in uničevati vero in jo nadomeščevati s praznim, svobodomiselnim duhom. Prav po načinu Prosvete. .
Tista slovenska mladina, ki hodi v slovenske ali druge cerkve in zdaj še sliši po enkrat na teden božjo besedo, bo, če je pri narodni jednoti, čula vsaki dan svobodomiselno kritiko in napade na cerkev in vero. Kako bo to upli-valo, si vsak, ki nima prazne glave lahko takoj izračuna po skušnjah v preteklosti. Zadnjih petindvajset let že rekajo naši ljudje: o, meni nič ne škodi naj berem kar hočem. Tako bodo rekali tudi mladi. In pri starih je tekom teh let blizu dve tretjine naroda postalo mlačnih in brez-verskih. In kaj bo z mladino v nekaj letih? Ali mislite, da jih bo Prosveta vzgojila v praktične in vzgledne katoličane?
In na naši strani? Malo se popraskamo včasih, če nas kaj ugrizne, potem pa smrčimo v tem oziru naprej. Počakajmo, spoznanje pride, ko bo morda prepozno in ko bo bolj grizlo ...


Pri socialistih in komunistih je že od nekdaj v veljavi kompromisno načelo: Barantaj z ljudmi drugih prepričanj, kakor kaže. Kar dobiš je dobro. Ko dobiš kontrolo, tedaj pa zavladaj. Po tem nasvetu se dosledno ravnajo socialisti in komunisti. Dokazalo se je že, da so se komunistični agitatorji znali utihotapiti celo v katoliške organizacije, še h zakramentom so hodili, zraven pa podtalno delovali za svoje cilje. In takim kompromisarjem so katoličani že večkrat nasedli.
Pri narodni jednoti so domalega vsa društva, vsaj velika večina pa gotovo pod uplivom delovanja socialistične mašine na Lawndale. Lokalni klubi dobijo vse instrukci-je, kako se imajo udejstvovati pri društvih jednote. Socialisti se pridno udeležujejo vsake seje, pazijo, da so vsi kaj pomenljivi uradi pri društvih v rokah njihovih somišljenikov. Pazijo in imajo organizirane somišljenike za seje, kadar se vrše volitve delegatov. Tako na sejah, ko se voli delegate za konvencije so izvoljeni le tisti, katere pripravijo socialisti. Na konvencijo tedaj pride le zbrani cvet iz vrst njihovih somišljenikov. Ali je čudno potem, če na konvencijah narodne jednote potem, vsak kar z vsemi štirimi glasuje za vsak predlog, ki ga stavijo člani organiziranega aparata? In sosed na Lawndale misli, da mi tega ne vemo! Nad 25 let že poznamo to vašo taktiko!
Značilno je to le: Član narodne jednote, ki se je postavil za načela pravičnosti pri jednoti in je vsled tega upravičeno kritiziral urednika Prosvete, je bil vzet na karpet na društveni seji. Clan je neustrašeno dokazal, da je ravnal popolnoma v smislu pravil ter da je krivda urednika, ki zasmehuje katoliško misleče člane in njih prepričanje. Društveni predsednik, ki že več let hoče biti svetla zvezda pri lawndalski socialistični mašini, mu je na seji kot predsednik zabrusil nazaj: Ali misliš, da bomo mi cerkve podpirali? — Kaj je to druzega kakor dokaz, da socialisti pri društvih narodne jednote uganjajo prav predrzno pristransko politiko!
In kdor od konvencije take jednote, kjer je vse tako organizirano, pričakuje kake pravice zd, katoličane, ta je udarjen na posebno umaro. Kdaj je še kdo vide', da je volk dal zadoščenje jagnjetu ?
Da so nastale take razmere priznamo, da je krivda naša — nas katoličanov samih! Mi smo spali in še spimo, medtem, ko nasprotniki noč in dan delajo. Le tu pa tam se zganemo, kadar občutno po hrbtu pada. Drugače pa, kimamo, zraven pa še mnogi čez tiste zabavljajo, ki kaj delajo rekoč: le kaj se rinejo v take stvari. Na miru naj bi jih pustili, pa bi imeli mir.
Ker smo katoličani nasprotnike pustili, da so lepo v lepem miru svoje gnezdo gradili, si organizirali izboren aparat, s katerim širijo duha svojega prepričanja, vidimo danes njih postojanke že v takih uglednih katoliških naselbinah, ki smo jih imea vedno za stebre katolištva med n#mi. Le še naprej kimajmo, pa oči si zakrivajmo, kakor dj* se to nas prav nič ne tiče, pa bomo }meli še "lepše" posledice ...
Pri narodni jednoti so na zadnji konvenciji sklenili na vsak način doseči mladino s svojim tiskom. Dnevnik bo prinašal v kratkem stalno po eno stran angleške tvarine. Urejevana bo v strogo svobodomiselnem stilu, t. j., kritizi-
POPOTNE MALENKOSTI San Francisco, Calif,
Vidim, da moram še malo nadaljevati svoja popotna poročila ; drugače bodo mnogi res mislili, kot mi pišejo, da me je vzela povodenj v Rock Springsu in mi onemogočila ivse nadaljne poti po Ameriki.
Nevarnost povodnji v Rock Springsu je prav tisti dan minila, ko sem pi$al o nji. Tako smo se naslednje jutro vsi duhovniki odpravili — v Yellowstone Park. Godilo se nam je kot vsem neštetim obiskovalcem: prevzela nas je lepota tega ameriškega paradiža, v katerem smo se zamudili tri dni. Imeli pa smo še nekaj več, kot imajo navadni obiskovalci: namreč sijajnega vodnika in plačnika, dobrega g. župnika Gnidovca. Tako neumorno nam je vse razkazoval in hitel pred nami, da so ameriški gospodje kar težko sopihali... (Upam da mi ne bodo zamerili te opazke : smo pač Kranjci bolj hribov vajeni.)
Na poti v Denver sva z g. Mladičem prevozila ves Rocky Mountain National Park. Po krasnem Yellow-stonu drugi vtisi seveda niso tako mogočni.
V Denverju naju je zelo prijazno sprejel g. župnik Judnič; kolikor je mogel, je poskrbel za naju. Na nedeljskem pikniku sem se spoznal s premnogimi Slovenci; zlasti tudi z g. Pavlakovičem. Z g. Jeleničem in njegovo družino pa smo utrjevali že staro prijateljstvo.
Zaključek velike farne prireditve pa sem ujel še isti večer v Pueblu. Niti mislil nisem — ko je avtomobil drvel pred gromi in bliski proti jugu — da bom v Puebl u dobil še koga pokon-cu. Pa je »bilo ljudi, da še ne kmalu toliko.
Prve dni v tednu sem pre-"-ivel med prijaznimi Pueblo-čani, zlasti med mojimi so--odniki. Bili so res trenutki,
TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE
da se mi je zazdelo, kot bi bil doma.
Na Pikes Peak nas je zapeljal g. kaplan Anton, ki sedaj župnikuje v prijazni fari Marije Pomagaj. Doživeli smo majhno nerodnost: neki starejši Irec, uslužben pri brzojavni družbi na vrhu Pikes Peaka, je malo oplazil z avtom naš avto. Takoj nam je dal izjavo, naj damo na njegov račun v veliki garaži v Colorado Springs vse popraviti; a ko smo prišli tja, so nam povedali, da je prijazni gospod že svojo besedo preklical... To po,t pa se ni-,imo dali ugnati; brž smo jo mahnili na policijo. Šef policije nam je kot nekdanji Či-kažan šel izredno na roko in je kar dvakrat klical besedo-lomca na Pikes Peaku, dokler ni ta izjavil, da bo hitro vse poravnal. Še bolj pa sem se začudil, ko smo prišli v garažo in so nam povedali, da je šef policije že sam potrebni znesek za popravilo založil za nas . . . Stari Irec si bo torej lahko zapomnil, da imamo včasih tudi mladi ljudje prav.
Na nadaljni poti v Leadvil-le sva z g. Mladičem napravila velik ovinek: enega nalašč, enega po nesreči. Mahnila sva jo namreč v Crested Butte: tja malokateri obiskovalec zaide. Z izredno gostoljubnostjo naju je sprejela rodbina Težak — Jelenič. Obiskal sem tudi mnogo drugih naših ljudi in se dogovoril, da še pridem tja za nekaj dni. Poprej pa sva se ustavila že v Salidi, kjer sva tudi obiskala nekaj Slovencev.
Iz Crested Butte sva hotela preko Glenwood Springs v Leadville, pa nas je premoti* la lepota velikega Mesa gozda in sva nehote podaljšala svojo pot za več kot 100" milj. Tako je v soboto odbila ura že polnoči, ko sva prebudila g. Trunka iz sladkega spanja. Bal sem se, da bo kaj porogovilil — a je z največjo
mt (75)
prijaznostjo poskrbel za naju.
Z mnogimi znanci smo se spet pogovorili, zlasti še z g. Kaplanom. Kar predober in pregostoljuben pa je vedno veletrgovec g. Jože Keržan. Pošteno nas je pogostil, in celo na šampanjca ni pozabil. Z vso pozornostjo je poskrbel za naju in s father Trunkom sta naju celo med strašnim nalivom in treskanjem spremila skozi Carlton Tunel proti Glenwood Springs. Tja pa je že telefonično naročil vse' za naju v hotelu Colorado, da sva preživela tam res krasen počitniški dan.
Potem pa sva jo mahnila do skrajnega Zapada. Malo dalje sva se zamudila v Salt Lake jpjity. Ustavila sva se tudi v Binghamu, pa moje sorodnice ge Kašček nisva našla doma: predobro se ji menda godi na počitnicah, pa noče v ozke binghamske ulice, ki bi jim komaj našel primero v kaki Florijanski strmini na ljubljanski grad...
Na poti iz Salt Lake City se mi je primerilo še tole: v sobi, kjer sem pi-enočeval, sem pozabil svojo denarnico. Opazil sem to šele 100 milj daleč stran. Telefonske zveze nisem mogel dobiti, pa sem naprosil nekega potnika, ki je odhajal v smeri proti mestu, če bi šel pogledat, če je denarnica še v sobi. Dvomil sem seveda v uspeh. Zato pa sem se danes tem bolj začudil, ko sem med pošto našel debelo pismo tajnika trgovske zbornice v Ogdenu, Utah, ki mi s silno prijaznim pismom pošilja denarnico in denar, vse do zadnjega papirčka v redu. Precej sreče, kajne ?
V soboto sva dospela v San Francisco. G. župnik Turk nam spet neumorno razkazuje zanimivo mesto. Tu bom ostal do prihodnje nedelie — kar na mestu kaplana, ki je odšel za ta čas na počitnice. Potem pa v severno Kalifornijo in nazaj proti Zapadu.
Povsod so mi dobrotniki izročali darove za Baragovo semenišče v Ljubljani; že na tem mestu jim bodi izrečena najlepša zahvala. Imena z darovi pa bodo itak vsa objavljena v skupnem poročilu o zbirki za novo semenišče v Ljubljani.
Vital Vodušek
-o-
DRUŠTVO KRALJICA MAJ-
NIKA PRIREJA PIKNIK
Sheboygan, Wis.
Društvo Kraljica majnika, ki je največje društvo v na-selbinji, priredi po <yeč letih zopet piknik v prijazni Zeleni dolini. Piknik se vrši v nedeljo dne 8. avgusta in sicer v pomoč in okrepitev društvene blagajne, ki je bila v zadnjem času precej nazadovala. Pripravljalni odbor je z zanimanjem in skrbjo na delu, ker se je zavzel, da hoče vsem posetnikom postreči kar najbolje. — Prav prijazno so vabljeni vsi rojaki, člani in članice vseh bratskih in sesterskih podpornih ter drugih društev. Pripeljite vsi s
seboj svoje družine, prijatelje in znance v Zeleno dolino in imeli boste skupen zabaven in kratkočasen dan v krogu društva Kraljica majnika, katerega članice vedno skrbijo da vrnejo poset vsem svojim podpornikom ob enakih prilikah. — Na pikniku bo dovolj dobrega piigrizka in okrepčila pripravljenega. Domača postrežba je zajamčena vsem posetnikom. Zato kličemo dobrodošli dne 8. avgusta na piknik v Zelene dolino. Pripravljalni odbor
-o-
15 LETNI MILAN PEICH IZ MILWAUKEE ŽE V DRUGIČ DELEGAT
Milwaukee, Wis.
Da krepi zanimanje med mladino in jih uvaja za bodoče delo pri podporni organizaciji Jugoslovanske Katoliške Jednote s sedežem v Ely, Minn., je dana mladim tekmovalcem, v kampanjah za pridobivanje njovega članstva prilika, postati delegat, tako-zvane mladinsko konvencije.
Najbolj marljivi tekmovalci pri vsakem društvu, ki spadajo pod omenjeno Jednoto imajo pravico do delegatskega sedeža na konvenciji. Mladina seveda pridno tekmuje med seboj ker to pomeni, počitnice in prosto vožnjo z vlakom v daljne kraje.-
Letošnja konvencija JSKJ. se bo vršila v dnevih 6. in 7. avgusta, v Ely, Minn., kamor se bo odpeljalo 85 mladih članov, tekmovalcev v kampanji. Med temi je tudi 15 letni mladenič Milan Peich iz Milwaukee, ki je deležen te časti sedaj že v drugič. Mlad Milan je sin Mr. in Mrs. Joe in Mary Peich, 720 W. Bruce St. Poleg omenjenega gresta iz Milwaukee tudi še Gertrude Oblak in Robert Glavan. V spremstvu tukajšnje tajnice tukajšnjega društva "Združeni Slovani" št. 255, JSKJ., Mrs. Pauline Vogrich, Mrs. Peich in Mrs. Glavan so odpotovali v sredo, 4, avgusta.
Mrs. Peich je doma iz Novega mesta na Dolenjskem, njeno dekliško ime. je bilo Mary Lumpert. Ker se nahaja že par mesecev v slabem zdravstvenem stanju, bc to priliko porabila in se bo obenem tudi odpeljala na slovito kliniko 'Mayo Brothers', Rochester, Minnesota.
Narocn'k
Resni in šaljivi dogodki.
Zbira M. B.
Ko se je peljal v čolnu neki filozof, je ta vprašal čolnarja, če se dobro razume na računstvo. "Ne, nič kaj posebno ne, mu odgovori čolnar. —1 O, to je žalostno, pravi filozof, četrt vašega življenja je zgubljenega radi tega. — Kako ste kaj znani s zgodovino, vprašuje čolnarja. "Tudi te ne poznam dosti." No, tu je že polovica vašega življenja zgubljenega, pravi filozof. Tedaj pa je čoln zadel v skalo, in radi sunka začel puščati. Čolnar je hitro sezul čevlje in je že bil pripravljen za skok v vodo, da preplava reko. Preje pa še vpraša filozofa: "Gospod, ali ste kaj znani s plavanjem?" — "Ne." — Hm, hm — kako pač žalostno, kajti vaše celo življenje bode zgubljeno, kadar se ta
čoln potopi na dno reke.
* * *
Neka stara ženica je bila vprašana, kaj ona misli o sosedih, ki so se ravno naselili v sosedno hišo. S pomenljivim pogledom se je izrazila: "Jaz nič kaj rada ne govorim o sosedih. Vendar, kar se tiče tega soseda, včasih mislim — pa — spet ne vem, vendar, po mojem mnenju, najbrže da se bo precej izkazal za takšnega moža, kot jaz mislim da je."
* * *
Ali je vaše stanovanje gorko, vpraša mož, ki je iskal stanovanje. — Mora že biti gorko, mu odgovori gospodar, "pentar" mu je dal dva "kovta" ne dolgo tega.
* * *
Prosim, g. dajte mi par penijev, zares sem lačen, je rekel reven, bledi deček mimoidočemu gospodu. Pusti me v miru, ker nimam časa. Hiteti moram v dvorano, kjer bom držal govor v
pomoč revnim našega mesta.
* * *
Ko je mož srečal jetičnega .prijatelja na cesti, ga nagovori: Prijatelj, kako zelo počasi hodiš
---na kar mu ta reče: počasi
hodim? da — toda šel bom hitro kaj hitro.
* * *
Gospodar (svojemu stanovalcu) : Ker se je vse tako podražilo, čutim, da je moja dolžnost, povišati stanovanje.
Stanovalec: O, kako sem vam hvaležen; nizke sobe kot so sedaj so res nezračne in nezdrave.
DENARNE P0Š1LJATVE
odpravljamo po dnevnem kurzu v vse dele sveta. — Prejemniki dobijo denar po pošti na dom brez vsakega odbitka — Včeraj so bile naše cene:
V JUGOSLAVIJO:
Za:	Din •	Za:	Lir:
$ 2.55 .......	.......... 100	$ 6.50 ......	......... 100
$ 5.00 .......	.......... 200	$ 12.25 ......	200
$ 7.20 .......	.......... 300	$ 30.00 ......	......... 500
$11.65 .......	.......... 500	$ 57.00	1000
$23.00 .......	..........1000	$112.50	.........2000
$45.00 .......	..........2000	$167.50 ......	.........3000
V ITALIJO:
V DOLARJIH:
Pošljite: $ S. 75 za $10.85 za $16.00 za $21.00 za $41.25
Dol.: $ 5.00 $10.00 $15.00 $20.00 $40.00
$51.50 za........ $50.00
Pri večjih svotah še poseben popust. Za nujne slučaje pošiljamo tudi potom kabla. Pošiljatve naslavljajte na:
JOHN iERICH 1849 WEST cermaK road,
U	'	CHICAGO, ILL.
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs
leiC
"Jahla je s svojo vojsko propadel in vjetniki so zbežali, toda mi bomo vseeno jedli belo meso. J a/, sem vjel belega človeka za praznik." - Ob teh besedah je Lulimi ves razkačen nad Ja-hlo govoril: "Jahla bo kaznovan in odstavljen in (i Boholo prevzameš poveljstvo nad vojsko, ki si se tako izkazal."
Lulimi je bil namreč povabil na praznovanje veliko prijateljev in je bil silno slabe volje, da bodo imeli samo enega belca. "Tri dni bomo praznovali," je začel; "in med tem časom ie morda posreči kako vjeti belega velikana." "Beli velikan ima strašno moč," se oglasi naenkrat glas v bližini. —
"ln jaz sem prišel od daleč, da vas svarim pred njim." — Bil je to čarovnik Sobito. ki je ob vstopu v dvorano ravno vjel zadnjo Luliniijeve besede, kateri je bil prišel iz črnskega naselja Tumbai in je imel priliko videti Tarzana in njegovo moč. Toda Razkačen Lulimi je takoj samozavestno odgovoril:
"Beli velikan je lahko neprimerno močan, toda kdo je močnejši in mogočnejši kot Lulimi?" ... — Nekako ob istem času je Tarzan premišljeval, kako bi po najkrajši poti prišel na otok k templju Leopardskih ljudi. Vp-dal je, da je voda nevarna zaradi krokodilov in vendar je moral na skrivnostni otok.
KONKORDAT
NE KAMENJAJTE!
med Sveto Stolico in Kraljevino Jugoslavijo v imenu Presvete Trojice. Amen
P. Bernard Ambrožič III.
jejo se lahko celo poletje. Najboljše je pa takrat, ko so odcve-teli.
Za potaknjence odščipni 3 in pol inče dolgo mladiko, ki stoje 'na koščku starine, vtakni stari del v premočen droben pesek. Kot posoda za potaknjence naj ti služi pripraven zabojček ali pa lonec. Paziti treba, da imajo potaknjenci v času razvoja dovolj vlage, dovolj gorkote, in da so vsaj prve dni zasenčeni proti solncu. V kakih štirinajstih dneh se pokaže, če ti je delo u-spelo ali ne. Uspele sadike so lepo zelene in sveče. Kar se pa ni prijelo, je uvelo in je zgubilo prvotno zeleno barvo. Ko začnejo poganjati, je znamenje, da so se dobro vkoreninili in da jih je čas presaditi v posamezne lonce. Ko napolnjuješ lonce s prstjo, pokrij luknjico, ki je na dnu lonca; to pa zato, da se luknjica ne zamaši s prstjo, kar bi zabra-nilo odtok vode pri zalivanju Ce se zabrani odtok vode, se vsled vlage zemlja skisa in rastlina ne more uspevati. Nagelj i ljubijo veliko solnca in veliko vlage.
PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Paprika z gobami.
Papriko operi, - izlušči peške, drobno zreži in popari, nato od-cedi in skuhaj v slanem kropu. Ko je paprika napol kuhana, jo odcedi. V kozi razbeli malo narezane slanine in masti in pre-praži eno drobno zrezano čebulo. Stresi na čebulo papriko, dve do tri pesti poparjenih jurčkov in dva do štiri olupljene in zre-zane krompirje, osoli in pokrito duši do mehkega. Ko je vse mehko dušeno, stepi dve jajci, polij
Naznanilo in zahvala
V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je dne 15. julija, večkrat previden s sv. zakramenti, po pet mesečni bolezni v Gospodu zaspal, ljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in dragi oče
John Bukovi©
Pogreb se je vršil iz cerkve sv. Cirila in Metoda na Calvarija pokopališče. Pokojni je bil rojen 24. junija 1891, Krška vas, Slovenija; v Ameriki je bival 16 let, spadal je k društvu sv. Cirila in Metoda, št. 144, KSKJ. in k Benefit Association of Railway Employees.
Prav iskreno se zahvalim Rev. R. Potočniku za večkratno podelitev sv. zakramentov, za pogrebne obrede v cerkvi in na pokopališču. Zahvaliti se moram tudi sestri pokojnikovi, Mrs. G. Pire, za darovani prostor na pokopališču, kjer pokojni sedaj počiva.
Nadalje se zahvalim vsem, ki ste ga obiskali v njegovi bolezni in ko ste prišli molit, ko je ležal mrtev, nadalje vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku, vsem nosilcem krste, in vsem, ki ste dali svoje avtomobile na razpolago in se udeležili pogreba.
Nadalje se zahvalim vsem, ki ste darovali za sv. maše: Mr. & Mrs. Jakob Barbuch, Mr. Joseph Barbuch, Sr., Mr. Joseph Bar-buch, Jr., Mr. Joseph Pire, društvo sv. Cirila in Metoda, Mr. & Mrs. Jerry Erzen, Mrs. Mary Kure, Mrs. Mary Škrjanc, Mr. & Mrs. H. Svetlin, Mr. & Mrs. Wriki, Mr. & Mrs. Louis Žefran, Mr. & Mrs. Frank Zokal, Mr. & Mrs. Leo Bersch, Mr. & Mrs. Peter Droll, Mr. James Bukovic, Mr. Frank Horžen Sr., Mr. & Mrs. Frank Jenko, Mr. & Mrs. Joseph Markelc, Mrs. Rose Pekol, Mr. & Mrs. Valentin Skrube, Mr. Anton Štliglitz Jr., družina John Suscha, Miss Mary Rezel, Mr. & Mrs. Jack Wallander.
Nadalje se prav lepo zahvalim vsem, ki ste darovali cvetlice: Mr. & Mrs. Jakob Barbuch, Mr. Joseph Barbuch Sr., Mr. Joseph Barbuch Jr., Mr. Joseph Pirc, Mr. Joseph Markelc, Mr. Anton Markelc, Mr. Ralf Markelc, Mr. & Mrs. Jerry Eržen, Mr. & Mrs. Frank Godetz, društvo sv. Cirila in Metoda, Benefit Association of Railway Employees, Pregeltz and Family, Mr. Frank Bartzen, Mr. & Mrs. Sacher, Mr. & Mrs. Arthur Bartzen, Mr. & Mrs. Al-win Stack, Mr. & Mrs. Martin Potokar, Mr. & Mrs. Reuben, Mr. George Pirc Jr., Mr. Anton Bukovic, Mr. James Bukovic, Mr. Frank Hofman, Elfrida H. Roth, F. E. Fluscher, The Wolrath Co., The Wolrath Furnace Employees.
Zahvalim se nadalje pogrebnemu zavodu "Gerend" za tako lepo urejeni pogreb; zahvalim se tudi Kranjsko Slovensko Katoliški Jednoti in društvu sv. Cirila in Metoda za tako hitro izplačilo smrtnine in bolniške podpore.
Tebi, dragi, soprog in oče, Ti pa kličeva, počivaj v miru božjem, na zopetno'svidenje nad'zvezdami, kjer ni trpljenja in ne solza.
Žalujoči ostali: ANA BUKOVIC, soproga; ALBERT BUKOVIC, sin;' ANTON BUKOVIC, brat; MRS. G. PIRC in MRS. PETER SVOLSHEK, sestri.
Sheboygan, Wis., 3. avgusta 1937.
Sobota, 7. augusta 1987
'AMERliCANSkl SLOVENfeC'
Stran C
(Dalje)	I
Cl. XVIII.
Vlada zagotavlja katoliški Cerkvi v Jugoslaviji gospodarsko pomoč, ki ne sme biti sorazmerno manjša od pomoči, ki jo odobrava ostalim veroizpovedim, ki so dovoljene ali priznane v kraljevini. Po tem načelu enakosti in za zadovoljitev dejansko dokazanih potreb katol. Cerkve bo vlada dajala katoliški Cerkvi letno podporo, ki odgovarja številu njenih vernikov, v sorazmerju, v kakršnem to dela za vsako drugo veroizpoved.
Zaradi ugotovitve zneska te podpoTe se je treba ozirati na vsote, ki so jih iz kateregakoli državnega fonda prejele ostale veroizpovedi, njihove ustanove ali uslužbenci.
Katoliška Cerkev ima prav tako svoj določeni delež na izrednih podporah, ki bodo morda odobrene katerikoli drugi veroizpovedi, vsaki ustanovi ali vsakemu od uslužbencev.
Po istem načelu se bodo ravnala tudi avtonomna telesa vse-jej, kadar bodo dajala redne ali ' izredne podpore v verske namene.
S to letno podporo upravlja ] Cerkev sama s pomočjo posebnega urada, ki ga bo v ta namen Ustanovil episkopat v sporazumu z kraljevskm pravosodnim ministrstvom. Omenjena uprava bo Podvržena visokemu nadzorstvu države.
Proračun te uprave bo za vsa- i ko leto izdelal svet petih članov, i imenovanih s strani episkopata i y_sake od petih cerkvenih pokra- 1 Jin kraljevine. V ta namen se 1 Nadškof barski pridruži škofom t cerkvene pokrajine belgrajske. c Postopek omenjenega sveta bo c 'zdelal svet sam, odobril pa ga 1 bo jugoslovanski episkopat in 5 kraljevsko pravosodno ministr- } stvo v letu po ratificiranju tega 1 konkordata.	I
Izplačilo stalne letne podpore č katoliški Cerkvi Jugoslavije bo c Predvideno v finančnem zakonu ^ leto, ki pride neposredno po i končni organizaciji pt-ej orne- 1 lenega urada in sveta. Ta pod- k pora se bo izplačevala Cerkvi na i *ti način in po istih oblikah, ka- i *°r ostalim veroizpovedim, ki so * dovoljene ali priznane v kralje- r Vlni.	v
°d tega trenutka bodo upra-	i e> ustanove in osebe, ki so bile k
0	tedaj odvisne od državnega	z poračuna, prešle za bodoče na	P cei'kveni proračun.	o
Radi cerkvenih uslužbencev,	r
1	Pridejo na breme cerkvenega	0 ^računa, bo država prav tako	t ^oškodovala Cerkev za njen de-	"
Irn- na Vsotah' namenjenih po- 11 Jamskemu skladu in ta delež č Sq odgovarjal dolžini službe, ki F
Pivi0 U uslužbenci opravljali, h,. so Prešli na breme cerkv. 1)1 Računa.
7	CL XIX-	z
slu-^be, namenjene bogo- I(
UstsJU m užnim in dobrodelnim n anovam, ustanove, ki služijo rj
He 2- am Cerkve> hiše "amenje- J, Hišk' ' žuPnikom in redov- n <L-,drUŽinam' zgodovinski n dvor;-1. verskega značaja, daj0vSca neposredno pripa-ty'enjh Z?radhe vseh prej ome-U^oi-u .l'?tanov> ki se ne morejo °sv0h Za druge namene, so
tJraT"6 Javnih dajatev. n°stna popisovanje in vred-°blastj. . plsm» vseh cerkvenih t>0§t)ii111"-llSta"ov 80 osvobojena ne m brzojavnih taks. imo . Cl. XX. Prir)a(|V'n;1 "Verskega zaklada" izklJUČr, 0H'"ki Cerkvi, služi uPraV]/0 njenim namenom in jo p! 30 Pripadajoči ordina-l0v^je?adaj0Či škof bo 8 sode-0blasti n pl'istojne državne Prava ,f° določilih splošnega Vine. u*otovil stanje te imo-
za zgradbe in
Soče d • •' ki se bodo tudi v
Ž*va }n d|ali v najem, ima dr-^ PoJUVnu tcIeaa P°d enaki-Jl (caeteris paribus)
[prvenstvo pred ostalimi najem-jniki in zakupniki.
Cl. XXI.
Vsi javni patronati države in teles, ki spadajo pod njo, kakor tudi zasebni patronati, vezani na posest državnih nepremičnin, se morajo ukiniti. Ta odredba stopi v veljavo, kakor hitro se ordi-nariji sporazumejo z ministrstvom, v čigar pristojnost spada predmet, ki ga bremeni patro-nat.
Ako so patroni avtonomne u-prave in zasebne osebe ,se morejo s pooblaščenjem pristojnih civilnih in cerkvenih oblasti osvoboditi svojih obveznosti enkrat za vselej, obenem pa se odpovedo pravicam, ki jih je dajal • patronat.
Mešana komisija bo določila! odškodnino, ki jo bodo omenjeni patroni izplačali cerkvenim telesom, za katerih vzdrževanje so oni kot patroni skrbeli, v celoti ali deloma.
Cl. XXII.
Jugoslovanska vlada bo dala cerkvenim ustanovam za zemljišča, izgubljena vsled agrarne re- j forme, pravično odškodnino, ki' jim bo hkrati z viri, predvideni-mi v čl. XVII., omogočala pri- j -merno vzdrževanje (congrua
sustentatio). Zemljišča, ki so o-stala v cerkveni posesti, so ji zagotovljena in brez predhodnega sporazuma s pristojno cerkveno oblastjo ne morejo več zapasti kesnejšim razlastitvam vsled no-• vih agi-arnih zakonov.
V	nekdanji pokrajini Dalmaciji bodo cerkveni uslužbenci in ustanove dobili za neizplačane
1 dohodke odškodnino, ne manjšo od tiste, ki jo bodo dobili zaseb-: ni lastniki. Ugodnosti, ki so tukaj priznane, ostanejo v veljavi.
Sklenjen je sporazum, da se v vseh primerih cerkvenim telesom vrnejo hiše in prostori, namenjeni pouku, kakor tudi majhna zemljišča, namenjena o-sebju, dodanemu v službo cerkvam, redovniške hiše in zemljišča, ki jim pripadajo in ki nČ majo nobene zveze z agrarno reformo, pa so bila po vojni na kakršenkoli način odvzeta. . V primerih, kjer bi bilo to j lastništvo sporno, ali pa v pri-, meru, kjer bi bilo vprašanje posebno težavno, bo o vprašanjih razpravljala in jih uredila paritetna mešana komisija zastopnikov Cerkve in države, o kateri se govori v čl. XXVI.
Cl. XXIII.
V	prašanje morebitne ukinitve obveznih cerkvenih dajatev in odgovarjajočega povrači-jla se bo rešilo po medsebojnem j sporazumu obeh visokih strank j pogodbenic.
(Dalje prih.)
\__
po papiki in pokrito pusti toliko časa, da se jajca strdijo. Daš za večerjo.
★
Nadevan krompir za štiri osebe.
Speci v pečici šest opranih krompirjev. Ko je pečen, krompir previdno po dolgem prereži in z žlico izdolbi sredico, pazi pa, da kože ne raztrgaš, ker boš potem v kožo spet napolnila pripravljeni krompir. Ko si ves krompir izdolbla, ga stresi v lonec, dodaj nekoliko sirovega masla, malo popra, naribanega muškatnega oreha, soli, zmešaj in pretlači skozi sito na desko. Dodaj na vsak krompir žlico drobno sesekljane kuhane gnjati in malo premesi. To zmes napolni v krompirjeve kožice in zloži po dve in dve skupaj. Krompir deni na krožnik in postavi v pečico, da se malo segreje, nato daj na mizo.
*
Telečji zrezki.
Telečje meso (stegno) zreži na zrezke, potolči, osoli in povaljaj v moki. Na vroči masti poduši eno drobno zrezano čebulo, malo poparjenih jurčkov in ; zelenega peteršilja. Položi zre- ; zke na čebulo in jih lepo opeci. Nato malo popopraj, dodaj malo 1 juhanove dišave in limoninovih ' lupin. Ko so zrezki zapečeni, jih 1 zalij z osminko litra kisle sme-1 * tane, in ko malo povre, daj na j1 mizo. Zraven daš makarone ali ( pa krompir.
PRAKTIČNI NASVETI
Kako odstranimo nadležne c
mravlje? 1. Zmešaj v plitvi * posodi nekaj medu z lugom, ki c ga v prašku kupiš v trgovini in i postavi to posodo tja, kjer se ^ mravljinci pojavljajo! — Kma- ' lu bodo izginili.	c
2. Zmešaj polovico boraksa in < polovico stolčenega sladkorja; potresi to zmes po prostoru, kjer se zadržujejo mravlje. V
kratkem izginejo.	i
* ^
Če vkuhavaš slive, breskve i in tudi drugo sadje, dobiš jako \ grde roke ; teh madežev ne od- 1 praviš z nobenim milom. Kar c naglo pa izginejo, če še umiješ t z mlekom izpod krave (nepre- c
vreto) ali z vinsko kislino. Nato si roke umiješ, a le malo jih smeš namiliti.
*
Suhe fige razpoloviš počez in daš vanje nekaj jedrc orehov. Obe polovici trdo stisneš skupaj in je izvrstno in ceneno sadje!
IZ DOMOVINE
Slomšekov farni dom
Že nekaj časa se je kakih 50 mož in fantov v Slovengki Bistrici natihoma pripravljalo in delalo za Slomšekov farni dom. Osnovali so skupno s svojim župnikom gradbeni odbor in vzeli vso skrb za zgradbo na svoje rame. Staro cerkveno hišo so podrli ; in na tem mestu raste iz tal novi farni dom. To bo prvi 1 dom v Slov. Bistrici zgrajen ! izključno v kulturne namere. 1
-o----1
Nepošten trgovec
V Krčevinah blizu Virovi- 1 tiče so orožniki razkrili ne- 1 varno trgovino, da je neki 1 vaški trgovec prodajal mast za kugo poginolih prešičev. , Ko so namreč kmetje pogino- ' lo svinjo zakopali, so prišli cigani in so jo odkopali ter ! v svojih skrivališčih topili 1 mast, katero so prodajali va- j škemu trgovcu, ki jo je potem prodajal kmetom. Trgov- j ca in cigane so zaprli.	^
-o---t
Obsojen	v
Na eno leto robije je bil	j obsojen rudar Valentin Grilc,
ker je v Spodnji gorici ukra-	i
del posestniku Ivanu Majerju	^
iz zaprtega stanovanja 1000	1
Din vredno obleko. Poleg ro-	1. bije ga je mariborsko sodišče
Dbsodilo na 2 letno izgubo	c
lastnih pravic.	T
-o--c
Huda nesreča	ž
Huda nesreča je zadela ko-	c
naj 10 letnega železničarje-	T
»7ega sinčka Ferdinanda Šulca	č
z Maribora. Na obrežju Dra-	c
ve je splezal na kostanj, da	&
bi za vejo privezal gugalni-	£
;o. Veja se je zlomila in.fan-	c
;ek si je pri padcu zlomil	^
>be roki.	J
7A NAŠE GOSPODINJE
NEKAJ O ČEBULI
Včasih hvalimo česen, včasih čebulo. A zdi se, da čebula še prekaša česen in jo hvalijo še z večjimi hvalnicami. Pravijo,, da ima toliko vitaminov, daj človeku zdaj in zdaj naravnost življenje reši! Če ima kdo bronhitis, kašelj, vnetje pljučnih vrši- . čkov, naredi to-le: dve srednji čebuli razrežeš, potreseš s sladkorjem in pustiš tako čez noč. Zjutraj pij sok in ponavljaj to, , pa boš kmalu brez kašlja. — Ali , kuhamo čebulo za prikuho: Du-šiš Olupljene in razčetvorjene , 5ebule v masti do mehkega in jih daj v močnato omako. Ta pri-<uha je izborna za k cmokom. ■ Ali: razrezane čebule dušiš z jabolki v masti. To je prikuha za ; k jetream ali krompirju. AJi za- , rumeni čebule v masti in jih imaš — vroče — za nadev na kruhu. — Surova čebula, tanko ] razrezana, je izvrstna za preba- : vo. Če se bojiš hudega vonja, ; izpij na to malo vode in črne i cave. — Nadevana čebula. Ta je ■ ilasti primerna za večerjo. Olu- j oiš toliko čebul kot je treba; j jčistiš koreninice in jih ne od- > režeš. Kuhaš 30 minut, ocediš, odrežeš zgornji del in jih izdol-ješ. Za nadev so najboljša vra- ' lica, a tudi drugačno, sesekljalo meso. Napolniš čebule in pe-teš 1 uro. Daš vroče na mizo s ( paradižnikovo omako.	;
IMAŠ RADA CVETLICE?	i
Razmnoževanje nageljev Ion-	<
■nikov. Nagelji lončniki ne pre-	'
:ime na prostem, a vendar so ze-	1
o trdni in ne preobčutljivi proti	1
nrazu. Pravijo, da lepše cvete	<
jrihodnje leto, če enkrat pre-	i
nrzne. Nagelji lončniki se raz-	5
nnožujejo s spotaknjenci, vlač-	(
licami in semenom. Razmnožu-	i
, v Jugoslavijo
i	SAMO 7 DNI	\
\	če potujete na ekspresnih parmkih	\
'Sv BREMEN »« EUROPA \ 1 ^
j A Brzi vlak od Bremen in Europa v Bremmer- \ % iv\ luiven zajamči udobno potovanje do	' ' J
£| k	Ljubljane.
Ali potujte s priljubljenimi ekspres. parniki: \
ffl	COLUMBUS	\|i
HANSA »« DEUTSCHLAND f| nflll HAMBURG »« NEW YORK Ij
rilIzborne železniške zveze od Chcrbourga, W ^iiipjtei^jm	Bremena ali Hamburga.	™
'A	Pomagali yam bomo preskrbeti vizeje za obislc
I ; '	ali preselitev vaših . evropskih sorodnikov.
L ' , ^ffft -U	Za pojasnila vprašajte lokalnega
agenta ali
[HAMBURG-AMERICAN LINEll^ JN0RTH GERMAN LLOTDlS]
130 W. RANDOLPH STREET, CHICAGO, ILL.
Tu naj pride drugi del onega članka napisanega najprej v nemškem jeziku. Takole beremo nadalje:
Kdor hoče sence in pogreške v Cerkvi pravično oceniti, mora imeti pred očmi celoto, to se pravi: celo zgodovino in celo sedanjost, ne pa samo posamezne koščke in drobce. Ravno tako mora videti oboje: dobro in slabo, ne pa samo slabo. Vsak človek, tudi ti sam, hoče biti presojan po celem svojem življenju in delovanju, ne samo po tej ali oni posameznosti. Morebiti si kdaj naredil prav veliko nerodnost in nemarnost, toda drugače si bil poštenjak in imaš mnogo dobrega na sebi pred Bogom in pred ljudmi. Ali boš zadovoljen, če bodo ljudje samo tisto tvojo nerodnost naprej in naprej o-menjali, kar si pa dobrega storil, pa nihče ne vidi?
Enako bi moral vsak sam čutiti, da je poleg slabih mož in 'žen na svetih mestih tudi n\no-go mnogo dobrih, da je treba torej za pravično presojanje vere in Cerkve oboje imeti pred očmi. Ako bi svet tako delal, no, potem bi se Cerkvi ne bilo treba ničesar bati, ne bilo bi se ji treba pred nikomer skrivati, in katoličanu bi se nikoli ne bilo treba sramovati njegovega katoliškega imena. Kje na vsem svetu je kaka ustanova, ki je vzgojila v vseh časih in na vseh krajih, med vsemi narodi in jeziki, iz vseh stanov in poklicev — toliko izvrstnih, velikih in svetih ljudi kot ravno katoliška cerkev?
Kje je nastala v svetovni zgodovini kaka organizacija, ki je prinesla na svet in na človeško družbo toliko blagoslova in blagostanj a kot ravno,, katoliška cerkev? Ali "naj se sklicujem tu na veljavne besede učenih zgodovinarjev in drugih poznavalcev sveta? Eden teh je nemški kulturni zgodovinar Herder, čigar pravilno razumevanje zgodovine doslej še od nikogar ni bilo oporekano. On pravi v svojem delu: Misli k filozofiji zgodovine človeštva: "Brez rimske cerkve bi bila Evropa postala puščava in rop mongolskih narodov."
Pozneje je znani konvertit kardinal Newman gledal na vso zgodovino katoliške cerkve in je zapisal:
Ce opazujemo časovne dobe, skozi katere je šlo katoličanstvo in jih preživelo —
bridke preizkušnje, ki jih je 1 prestalo —
notranje in zunanje izpre-membe, ki so nepričakovane pri-drle nadnje —	1
nepretrgano duhovno delavnost njegovih spoznavalcev in duhovne darove taistih —
navdušenje, ki ga je katoli- : čanstvo vzbudilo med narodi — 1 strastno prerekanje njegovih ' bogoslovcev —
neugnane napade, ki so na- ; skakovali katoličanstvo. —
neprestano naraščajočo odgo- 1 vornost katoličanstva zavoljo notranjega razvoja njegovih do- i
' gem —
potem si v resnici ne moremo
>	razložiti, zakaj ni že zdavnaj propadlo, če ni nič drugega ko
i neko pokvarjeno krščanstvo. To-i da v resnici vidimo, da katoli-i čanstvo živi in je vedno mlado,
■	ako se sploh more reči o kakšni i veri ali drugačni modrosti, da ) živi in je delavna. V naših dneh
•	je katoličanstvo še vedno mla-
■	dostno čilo, udarno, napredujo-- če, zato raste sproti in narašča
•	z vsakim korakom, in vendar je i vedno samo sebi enako/vedno — i isto!
Gotovo, bili so časi, ko se je ; posvetnost zarila v katoličanstvo
>	s tako silo, da ga je privedla ta-[ korekoč na rob propada. Vzroki , za te reči so bili zunanji in no-i tranji. Toda vedno se je zopet
■	otreslo' takih svetnih primeri in
■	je nanovo vstalo, to pa dostikrat ravno v času, ko se je že mislilo, da je po njem. To je pač zgodovinski dokaz, da ves njegov sistem in ves njegov nauk vsebuje vse kaj drugega nego kal propada.
Ko se ljudje izčrpajo v velikih naporih, se onemogli vdajo neki lenobi in počitkaželjnosti. Toda zopet se prebudijo prav taki kot so bili poprej, osveženi in spočiti po spanju. Taka je tudi zaspanost in zopetno prebujenje, ki se od časa do časa pokaže v katoliški cerkvi. Tudi katoliška cerkev včasih nekako praznuje in se vda počitku, toda na novo se oživi in je potem živahnejša ko kdaj poprej. Vse je zopet na svojem mestu in željno obilnega dela: Verski nauk, krščanski običaji, načela, uprava in vse drugo. Mogoče je, da pridejo izpremembe, toda ne pomenijo drugega nego utrjevanje postojank in strategično preure-jevanje. Vse je zopet jasno brez vsake dvoumnosti, vse je zopet vzvišeno nad vsak dvom.
Cerkev ni ničesar izgubila, le otresla se je raznih človeških elementov, ki so se bile vanjo vrinili. (Dalje prihodnjič)
OGLAS
Mlin in žaga ugodno na prodaj na zelo prometnem kraju tik Banovinske ceste na lepem odprtem prostoru, kjer je zdrav zrak; mlin je 4. pare kamnov in žaga venicijanka z dvema cirku-larjema vse je v dobrem stanju, pred 8. leti novo napravljeno; zraven je tudi sadni vrt in nekaj zemljišča, tako da se lahko redi ena krava in štiri prešiči. Za mleti je skozi celo leto preveč in bi bilo zelo potrebno še obrat povečat, ravno tako je za žagat dovolj in se računa višjo ceno kot drugje ker konkurence ni kar tri ure daleč ni nobenega takega obrata; zato kdor ima veselje do takega dela in potrebni . denar, naj ne zamudi ugodne prilike. Redni zaslužek in denar vsaki dan zagotovljen. Natančne informacije do konca avgusta na razpolago; cena je $5.700; naslov pove
Blaž Zokan, 823 So. 6. St. Milwaukee, Wis.
ROJAKI IZ CHICAGE IN OKOLICE
vljudno vabljeni na
P I K M 11C
društva sv. Štefana, št. 1, KSKJ
ki se vrši
v nedeljo, 8. avgusta,
na Keglovem vrtu v Willow Springs
Kdor se želi voziti s trukom, mu bosta dva na razpolago; eden bo odhajal ob 10. uri z CermakX in Lincoln, drugi pa ob 1. uri z istega prostora. — Rojaki, zlasti pa še člani društva, kateri imate avtomobile, se vas prosi, da vzamete z njimi svoje prijatelje na piknik.
Za vsa okrepčila in zabavo na pikniku je dobro preskrbljeno. Za ples bo igrala Foysova godba. Vstopnina prosta.
Iskreno vabljeni vsi!	ODBOR.
r Stran 3
•AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 7. augusta 1987
''Dušica
jj
H
ROMAN
Spicala B. Orczy Prevedel Paulus
Ni ga več pogledala, obrnila mu je hrbet in odšla naravnost v gostilno.
"To ni naša zadnja beseda, državljanka," je govoril za njo Chauvelin. "V Londonu se srečamo, upam!"
"V Londonu se vidimo," mu je rekla čez ramo, "— pa to je moja zadnja beseda!"
Pahnila je vrata, val svetlobe je objel njeno ponosno, vitko postavo, odeto v dragocen žamet, — in izginila je —.
Chauvelin je ostal zunaj v temi. Svojo tobačnico je poiskal, segel vanjo in par-krat izdatno ponosljal. Dobil je krepek odgovor, pa njegov lisičji, pretkani obraz ni kazal prav nobenega razočaranja, nobene užaljenosti — zadovoljen smehljaj, pol hudoben pol prezirljiv, mu je igral krog tenkih usten.
t* / '

VIII.
NEPREVIDNI ARMAND,
Krasna zvezdnata noč je prišla za deževnim dnevom, topla noč poznega angleškega poletja, razkošno duhteča po mokri plodni zemlji in po rosnih cvetlicah.
V bogati štirivprežni kočiji sta se odpeljala gospod Percy in soproga izpred "Zadovoljnega ribiča".
Iz Dovera v London je petdeset milj. Štiri, pet ur vožnje po zvezdnati poletni noči! Margareta je radostno plosknila v roke. Percy je bil navdušen, izvrsten vozač, njegov plemeniti, čistokrvni konji so bili spočiti, — nočni izlet je obljubljal popoln užitek.
Percy je ljubil take nočne vožnje. In Margareta tudi. Vedela je sicer, da njen mož ob takih prilikah le malo govori. Kolikokrat jo je vozil cele ure po tihih, jasnih nočeh, pa ni zinil besedice, razen morebiti slučajno opazko o vremenu ali pa o slabi cesti!
Pa vkljub temu je strastno rada sedela poleg njega na vozu, se vdajala sanjavim mislim, ko ji je rahli nočni vetrič hladil lica, občudovala njegovo drobno, fino, skoraj žensko roko, ki je s toliko spretnostjo vodila vajeti, ali pa premišljevala, kake misli se pač porajajo v njegovih počasnih, bebastih možganih —. Nikdar jej jih ni hotel razodeti, pa ga tudi ni vprašala za
...	- - -*r ^ iTT'W
njimi.	'
Pri "Zadovoljnem ribiču" je Jellybandj ugašal luč. Pivci so se poizgubili, francoski gostje so legli spat, le Anton in Andrej sta še bedela. V sobi za pečjo sta se udobno nastanila pri steklenici dobrega Jellybandovega francoskega vina.
"Pravim, Jelly, ali so vsi gostje odšli?" je vprašal lord Anton gostilničarja, ki je vklub pozni uri še vedno stopal po sobi ter pospravljal kozarce in vrčke/
"Vsi, kakor vidite, lord!"
"In služinčad je legla spat?"
"Vse je šlo spat, razen natakarja zunaj v pivnici in tudi ta," se je nasmejal Jelly-band, "bo čez dolgo in kratko zadremal:"
"Torej moreva tule s tovarišem nemoteno govoriti kake pol urice?"
"Gotovo! — Pustim vam sveče. Spalnice so pripravljene. Moja sobica je na vrhu pod streho, pa če me potrebujete, le samo glasno zakličite, koj vas bom slišal."
"Dobro, dobro! In — pravim, ugasnite luč tamle! Ogenj iz peči bo nama dovolj svetil in nočeva, da bi kakim ponočnjakom zunaj na cesti vzbujala radovednost."
"Dobro, moj lord!"
Jellyband je odvil petrolejko, ki je visela od zakajenega stropa, in upihnil sveče]
"Se steklenico vina, Jelly!" je naročil Andrej.
"Takoj, gospod!"
Odšel je po vino. Soba je bila čisto v temi, izvzemši ozek stožec rdečkaste svetlobe, ki je sijal iz peči.
"Še kaj dragega?" je vprašal Jellyband ter postavil steklenico in sveže kozarce na mizo.
"Bo zadostovalo! Hvala, Jelly!" je dejal Anton.
"Lahko noč, moj lord, lahok noč, gospod Andrej!"
"Lahko noč, Jelly!"
Težki koraki gostilničarjevi so odšli v nočno temo in zamrli nekje pod streho. Tihota in spanec sta objela "zadovoljenega ribiča". Molče sta sedela mlada moža pri peči.
"Vse v redu topot, Foulkes?" je končno vprašal lord Anton.
Gospod Andrej Foulkes je sanjavo zrl v plamen in videl tam, ni dvoma, ljubko, sladko lice, obdano od črnih kodrov, in velike rjave oči —.
"Da, — vse v redu!"
"Nobenih težkoč?"
"Nobenih."
Lord Anton se je prijetno nasmejal in si natočil vina.
"Ni-mi seve treba vprašati, ali je bilo potovanje zabavno, hm —?"
"Ne, prijatelj, ni ti treba vprašati. — Zelo prijetno je bilo!"
"Na njeno zdravje torej!" je napil do-brovoljni lord. "Lepa punca je, četudi je Francozinja. Pa na tvoje zdravje tudi, — in na tvojo srečo!"
Izpil je do zadnje kapljice in se vrnil k tovarišu.
"No, prihodnjič boš pa ti potoval, Tone, mislim", je dejal Andrej, ko se je polagoma vzdramil iz svojih sanjarij. "Ti in Hastings najbrž. In upam da boš imel enako prijeten posel kakor sem ga imel jaz — in enako zabavno družbo! Kar misliti si ne moreš, Tone —."
"Seveda ne —. Pa verjamem ti na besedo ! — Sedaj pa", je dejal in resnoba je legla na njegov mladostni, prijetni obraz, "sedaj pa k stvari —!"
Potegnila sta stole tesno drug k drugemu in nehote, četudi sta bila prepričana, da sta sama, sta govorila šepetaje.
"Videl sem "Dušico" onidan v Calaisu za par trenutkov. Sam je bil. Odjadral je na Angleško dva dni pred nami. Spremljal je begunce vso pot iz Pariza, našemljen — nikdar bi ne verjel! — za staro branjevko, in sam je vozil svoj enovprež-ni branjarski voz, dokler ni prišel na varno. In na vozu je ležala skrita med zeljna-timi glavami in krompirjem grofica Tour-nay in njeni otroci! Seveda niso vedeli, kdo jih vozi. Peljal jih je naravnost skozi stražo pri zapadnih barikadah, skozi podivjano drhal, ki je vpila: "Doli z ari-sti!"
TOLŠČAVOST
Na Prvi dunajski medicinski vseučiliščni kliniki so globoko prodrli v skrivnost tolščavosti. Izkazalo se je, da ima ta v večini primerov svoj izvor v možganih, in sicar v obolenju ali premajhni delavnosti nekega njihovega določenega mesta, ki je baš središče za presnovo tolšče. Raziskovalci so iz možganskega podaljška pridobili hormon, ki rabi za raztolščenje krvi
Po mastni hrani količine tolšče v krvi zelo narase, ta porast pa se ustavi in celo nazaduje, če
poskusni osebi vbrizgnejo nekaj omenjenega hormona. Sedaj so prvič eksperimentalno dokazali bistveno motnjo v presnovi tolšče pri debeluhih, dočim je doslej vedno kazalo, da ni količina tolšče v krvi pri njih tudi po mastni hrani nič dosti večja nego pri normalnih ljudeh. Preiskava je dognala, da nima hormon a raztolščenje pri debeluhih nobenega učinka.
V vsako slovensko katoliško družino slovenski katoliški dnevnik "Am. Slovenec!"
J zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni.
Poskusite in prepričajte se!
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS
Dolgo znana po zanesljivi postrežbi v vsakem bančnem poslovanju.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
Odprta ob delavnikih -od 9. ure zjutraj do 3. ure popoldne.
1900 Blue Island Avenue	Chicago, Illinois
Ta banka je članica Federal Deposit Insurance Corporation
Pri nas si lahko najamete
Varnostno shrambo
Kaspar American Safe Deposit Co. of Chicago
Res, prilika, kot je še niste imeli
Kupite svoj avtomobil naravnost od U. S. Auto Finance Co., največja avtomobilska finančna družba v Chicagi, in prihranite več kot polovico.
Vsak avto, ki ga prodamo, je pristno garantiran avtomobil, ki je padel nam nazaj kot lastnina.
Imamo preko 200 kar, od katerih si lahko izberete; nekatere so popolnoma nove, nikdar uporabljene, katere smo dobili v lastništvo od, avtomobilskih trgovcev, ki niso mogfi poravnati svojih plačil tovarni
Dvajsetletno financiranje avtomobilov in tisoče na tisoče zadovoljnih odjemalcev je vaša garancija, da boste zadovoljni.
Vsak avto nosi našo brezpogojno 90 dnevno garancijo in 10 dni brezplačne vožnje na poskušnjo.
1937 in 1936 Buick — 1937 in 1936 Terraplanes — 1936 Chevroleti — 1936 Fordi — 1936 Plymouths — 1936 Pontiacs —1936 Oldsmobils —1936 Lafayetts— 1936 Hudsons — 1936 Chryslers — 1936 Dodges — vse po polovični ceni in nekateri manj kot pol.
Imamo tudi 1933, 1934, 1935 Dodges, Buicks, Chevrolets, Fords, Nashes, Hupmobiles, Cadillacs, Packards — sploh vsak izdelek in vzorec kar, ki se izdelujejo — nad 200 kar skupno, po nič več kot $45. Garantiramo, da vam prihranimo več kot 50%. Ne kupujte nove ali rabljene kare, dokler niste videli teh v resnici čudovitih prilik.
Ni vam treba plačati v gotovini
Sprejeli bomo vašo staro karo kot naplačilo in preostanek lahko plačujete v malih mesečnih obrokih celi dve leti.
Vsak avto je garantiran, da vam bo služil in vas zadovoljil na leta, ali pa se vam vrne denar.
Ne glede na to, kje živite, ne zamudite te čudovite prilike. Odprto vsak večer do 10. ure. — Zaprto ves dan ob nedeljah.
U. S. Auto Finance Co.
1340 W. 63rd St., Corner Loonris St., Chicago, 111.
Anton Grdina in Sinovi
POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM
Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem.
Pogrebni zavod je moderno opremljen r opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem.
6019 St. Clair Ave.,	1053 East 62nd Str.
CLEVELAND, OHIO
Telefon: Henderson 2088
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Louis J. Zefran
1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN!
— Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.
Pisan® polje
J. M. Trunk
Ruski letalci.
Mi smo tu v Ameriki še vedno — Austrians. Koliko vrst in koliko narodnosti nas je? Izraz "Russians" je še veliko širši, ker tam je baje okoli 60 raznih narodov, Avstrija* jih ni imela take kope. Zdaj so ti "Russians" prišli precej v ospredje. Polet na severni tečaj in že dvakrat sem v Ameriko ni malenkost, za splošni napredek vsega človeštva pravi mejnik. Sprejem Rusov pri nas je bil prisrčen, upajmo, da je veljal pač napredku in znanstvu, ne morda kaki struji, upajmo vsaj, in Moskva bo zopet postlana s sami papirnatimi ovacijami, kakor je bila, ko se je vrnila iz tečaja prva skupina. Prej se je zgodilo, da je prišel kdo iz sedanje Rusije kot emisar sem, pa je potem tu ostal. Nekdo je opozoril na "trocki-sko nevarnost", ko Stalin seka na desno in levo, menda pa ne bo nevarnosti, ker skupina se je vkrcala na Nor-mandie za povratek. Zdaj "Je druga tu, ki je prvo še prekosila z najdaljšem poletom in si pridobila svetoven rekord.
Nočem nergati. Ne sovražim nikogar, odklanjam le to, kar je kje napačnega in grdega, ampak ti "Russians" me najbolj zanimajo, če so slovanskega pokolenja. Imena so ruska, ampak Litvinov je tudi rusko ime[ tudi obrazi so slovanskega ^tipa. Vprašanje bi bilo, kolikor ti poleti kažejo napredek slovanske moči, slovanskih ljudi, in to ne samole v poletu, ampak kar je še večje važnosti, tudi v pripravi strojev za polet. To bi bilo zanimivo. Hočem nobene vojske, zopet pa se "Rusi" radi ponašajo s svojo silovito armado, ampak silovita je bila dozdaj samole pri — paradah v Moskvi. Zopet je prišlo z Japonci do nekega konflikta. Naj se poravna mirnim potom, ampak zopet se vest
glasi, da so se — Rusi umaknili, kakor že v neštetih slučajih. Ni se treba biti radi vsake malenkosti, lepo je, če kdo odneha, ampak "rusko" umikanje pri vsi silni armadi, je najmanj čudna prikazen.
Poleti ruskih zrakoplovcev so tu, o tem ni dvoma, letalci zaslužijo vso čast za svoje junaštvo, upajmo, da je pri tem res nekaj — slovanskega napredka in še več junaštva.
LEPO STAROST DOSEGLA
Indio,. Cal. — Tukaj živi neka ženska, po imenu T. Alva, ki je dosegla starost 110 let. Pravi, da še nikdar ni bila v kino gledališču. Omožila se je, ko je bila stara 12 let, in je ime'la 24 otrok.
NEPRIMERNA ŽENITEV SE RAZBILA
Poplar Bluff, Mo. — V torek preteklega tedna je neki protestantovski pastor kar v gozdu sklenil v zakon komaj 11 let staro Mary F. Alexander s 67 letnim starcem Wm. H. Grimesom. Še prej pa, kakor je minulo teden dni, je deklica pobegnila, rekoč, da ne ljubi moža, marveč samo svojo punčko. Mož, ki je dobil dovoljenje za ženitev pod navedbo, da je deklica stara 18 let, je bil aretiran. -o-
Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list "Amerikanski Slovenec"!
SPALNE SOBE
oddam v najem, s hrano ali brez hrane, pripravne za šolska dekleta in druge. Vprašajte pri: Mrs. Mikush, 2629 No. Drake Ave. (pri Logan Square), Chicago.
FARME NA PRODAJ!
Ker nujno potrebujem denarja za vrtanje za olje v Montani, prodam več farm v bližini Wil-lard, Wisconsin, z dokaj primernim farmarskim poslopjem za polovično ceno. Farme so 40 akrov in večje do 160 akrov. Vse farme ležijo ob lepih cestah in blizu šol tako, da imajo vse u-godnosti. V Bitter Root dolini blizu Hamilton, Montana, imam farmo 115 akrov z poslopjem. Ta farma je bila kupljena pred 20 leti za vsoto $22,000.00, sedaj jo prodam za $5000.00. Za na-daljna pojasnila pišite na naslov:
IGNAC CESNIK Real Estate Baraga Point, P. O. Willard, Wisconsin
ZA RAZNA
električna dela
se rojakom v Chicagi vljudno priporoča
MILAN MEDEN
Pokličite: LAWndale 7404
DR, H. M. LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St.)
Tel. Canal S817 CHICAGO, ILL.
VSI KATOLIŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE V CHICAGI
vabljeni, da pristopite k prvemu in najstarejšemu društvu v naselbini,
Dr. sv. Štefana
ŠTEV. 1, K. S. K. J.
Smrtninska zavarovalnina—podpora v bolezni— preskrba dostojnega pogreba — šport za mladino.
Odbor za leto 1937:
ANTON BANICH, predsednik, JOHN PRAH, tajnik ANTON KREMESEC, blagajnik.