5 Izhaja dvakrat na teden.
-T h
est m
e d
i u m
to reach the best custom
e r s.
Velja za celo = leto $3.00
tfits
I Published semy g weekly.
y
= =
B
Subscription
$3.00
yearly.
g
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
B	—
gaiiHmtttiiPnMmunniiHnimig^ ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER n. 1919., AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. ŠTEV. (No.) 16. '
"EDINOST"
1849 W. 22. St.
Telephone: Canal 98.
Chicago, 111.
ess«
ZA RESNICO IN PRAVICO.
CHICAGO, ILL., PETER 25. FEBRUARJA 1921.
Published and diatributed under permit (No. 320) authorized by thm Act of October ft- 1917, on file at th* Pbwt Office •£ Chicago I1L —
LETO (VOL.) VIL
the Order of the President A- S. Burleson, Postmaster GeneraL
NAJNOVEJŠE YESTI.
ČRNOGORCI NAPOVEDALI SRBOM "SVETO VOJSKO".
London, 23. febr.—Brezžična brzojavka, oddana v Bernu v Švici, poroča, da so Črnogorci napovedali Srbom "sveto vojsko". Dva srbska polka sta zasedla glavno mesto Črne Gore, Cetinje. Položaj je zelo resen.
HARDINGOV KABINET.
Mornariški prostak postal minister za mornarico.
St. Augustine, Fla., 23. feebr.—
Novoizvoljeni prezident Harding je zdaj dovršil svoj kabinet, ko mu je dodal kot tajnika za mornarico Ed-vina Denby iz Detroita.
To imenovanje je vse presenetilo, ker se Denyjevo ime dosedaj še ni imenovalo v višjih državnih službah. Po poklicu je advokat in je bil svoj čas član kongresa. Za časa vojske pa je služil kot prostak v mornarici. — Y starem kraju bi bilo kaj takega nemogoče, da bi mogel "gmajnar'' postati minister! —
Za obrtnega tajnika je imenovan Herbert C. Hoover, za delavskega tajnika pa James I. Davis iz Penn-sylvanije, nekdanji jeklarski delavec, v zadnjem času pa bankir.
V Hardingovem kabinetu so zdaj sledeči možje:
Državni tajnik: Charles Evans Hughes iz New Yorka.
Zakladnični tajnik: Andrew Mellon iz Pennsylvanije.
Vojni tajnik: John W. Weeks iz Massachusetts.
Generalni pravnik: Harry M. Danghertv iz Ohio.
Generalni poštni mojster: Will H. Hays iz Indiane.
Mornariški tajnik: : Edvin Denby iz Michigana.
Tajnik za notranje zadeve: A. B. Fall iz New Mexico.
Tajnik za poljedelstvo: Henrv Wallace iz Iowe.
Tajnik za obrt in trgovino: Herbert C. Hoover iz Californije.
Tajnik za delavske zadeve: James I. Davis iz Pennsylvanije.
ZDRUŽENE DRŽAVE ZAHTEVAJO ENAKE PRAVICE.
Tudf Združene države hočejo imeti besedo pri mandatskem vprašanju.
Washington, 23. febr.—Amerikan-ska vlada zahteva, da imajo vsi zavezniški narodi v kolonijah prejšnih prijateljskih velesil in drugih man-datskih ozemljih iste priložnosti in iste pravice. S to svojo zahtevo se je obrnila naravnost na vrhovni svet v Parizu, to pa zato, ker britanska vlada ni naravnost odgovorila na tozadevno noto, ki jo je prejela od državnega urada novembra meseca, temveč jo je tudi izročila vrhovnemu svetu, in ker Amerikanci priča kujejo, da bo isti v svoji sedanji se-ii sklepal o mandatih nad Mezopotamijo in Palestino.
Prvič se je zgodilo, da se je obrnila amerikanska vlada naravnost na vrhovni svet. Svoj korak je pojasnila s tem, da je tudi ona med tistimi narodi, ki so prispevali k skupni zmagi, če tudi ni član Zveze, in zato nr mor o donnstit i. dn hi ii prikraj-^ šali njene pravice. S tem pa Združene države nočejo stopiti v kontro-verzo z Zvezo, temveč samo zahtevajo, kar jim gre, če tudi niso v Zvezi.
Otok Yap.
Poslanica govori v glavnem o mandatu nad vsemi prejšnjimi nemškimi otoki v Tihem oceanu severno od ekvatorja, ki jih je Japonska izročila Mikadu. Poslanica opozarja posebno na to, da Združene države nikoli ne bodo privolile, da bi omenjeni mandat obsegal tudi otok Yap. Svoj ugovor opravičujejo z dejstvom, da igra ta otok silno važno ulogo v kabelski zvezi, katere rabo ne sme nobena sila omejevati ali nadzorovati. Združene države iz-'javljajo zato, da se ne čutijo vezane vsled odločb tega mandata in hočejo doseči novo preiskavo glede omenjene zadeve.
Posamezne vlade naj odločijo.
Čl anom vrhovnega sveta se je zdelo potrebno, da so
DEBS ODREZAN OD ZUNANJEGA SVETA.
Palmer se je maščeval zaradi zadnje Debsove izjave.—Ne sme več videti obiskovalcev.
Atlanta, Ga.—Evgen V. Debs ne sme več občevati s svetom zunaj tukajšnje zvezne jetnišnice. Iz Wa-shingtona je prišla vest, da se je justični tajnik Palmer maščeval zaradi zadnje Debsove izjave, v kateri je jetnik kritiziral predsednika Wilsona, ki je zavrgel Palmerjevo priporočilo za njegovo osvoboditev.
Po odloku justičnega departmen-ta ne sme več nihče obiskati Debsa brez Palmerjevega dovoljenja. Vse prošnje za obisk in za intervju z njim se morajo nasloviti direktno na justični department vlade.
Mrs. Ellen Persons, zastopnica socialistične stranke, je že tri dni po-
OTVORITEV ST. CLAIR KOPALIŠČA V CLEVELANDU.
Cleveland, Ohio, 22. febr.—Danes popoldne so mestne oblasti, formalno otvorile ravno dovršeno kopališče na St. Clair ulici, med 62. in 63. cesto.
Ker je ta stavba ravno v sredini slovenske naselbine, je ta dogodek velike važnosti za slovenski živelj v tej naselbini. Kopališče je zgrajeno po najnovejšem načinu. V kopalnici je 95 posameznih "shower baths", poleg teh pa se nahaja notri tudi velika posebna dvorana, ki ima globoko prostrano globino, napolnjeno z vodo, kjer bo mogoče plavati in vprizarjati umetne skoke v vodo. To bo nekaj posebnega za našo mladino, ki se v poletnem času ne da zadržati od podobnih stvari. Okoli ene ure popoldan se je ljud-
njem odšel iz dvorane.
Nastopilo je še par govornikov, ki so čestitali Mr. Demanu za njegove zasluge, da se je doseglo kopališče in mu obenem podelili razne spominske darove.
Za tem so nastopile pevke in plesalke v raznovrstnih kostumih.
Cel popoldan in večer je bil nekaj izredno interesantnega za tu-kajšno slovensko naselbino.
Dopisnik.
skušala govoriti s Debsom, toda ,stvo začelo zbirati pred krasno stav-
brez uspeha. Zadnje dni je prišlo semkaj več drugih socialistov in o-sebnih prijateljev, ki bi radi obiskali Debsa, ali ves njihov trud "je bil zaman; jetničar jih je opozoril na sklep justičnega departmenta in jim je svetoval, da se obrnejo na Palmerja.
bo in je nestrpno čakalo naznanjene otvoritve. Kmalu so se odprle duri in ljudstvo se je začelo pomikati v vpeti v poslopje, kjer si je ogledalo dovršeno delo. Vse je bilo dobro, samo ko ne bi bilo tolike gnječe. Toda zvečer pri- drugi prireditvi so reditelji vpeljali drugačen red in
JUGOSLOVANSKIM DRŽAVLJANOM V AMERIKI.
Od poslaništva države Srbov, Hrvatov in Slovencev v Washington!! smo prejeli in objavljamo sledeče:
Poslaništvo opozarja vse državljane kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se nahajajo v /Združe-nih državah, da je dolžnost in v interesu vsakega, da si nabavi oziroma obnovi potni list brez ozira na to, dali misli iti v stari kraj ali ne. Izdajanje in obnavljanje potnih listov je vezano na gotov rok in naši konzuli imajo v vsakem slučaju zahtevati predhodno odobrenje od pristojnih oblasti v stari domovini.
Vsled tega je potrebno, da si vsakdo nabavi potni list oziroma obnovi starega pravočasno, drugače bo
Poročilo iz Washingtona se dalje -spored je šel naglo naprej, glasi, da ostanejo določbe za obisko- Dvorana, ki je zgrajena za razne
vanje jetnikov v-slučaju Debsa sus- 1 prireditve in druge koristne namene, j imel sitnosti in velike stroške, ako pendirane toliko časa. dokler Debs ie biIa nabita do zadnjega kotička. J se poda na pot v stari kraj brez potne obljubi justičnemu tajniku, da ne 1 Istotako je množica okupirala gale-jnega lista, pa bo moral v New Yor-bo več podajal izjav, ki kritizirajo rii° ir» vse stranske prostore okoli ku ali katerem drugem pristanišču
dvorane.	čakati na potni list.
Formalna
vladne uradnike, niti dovolil drugim, da objavljajo takse izjave v njego vem imenu.
RUSKI BOLJŠE VIKI PROTI JAPONCEM.
ŽALOSTNA SMRT.
Pontiac, 111., 23. febr.—Ko se je
desetletni sinček Viljema M. Green, 55letnega farmerja, vrnil iz šole domov, je našel svoje starše mrtve na tleh v družinski sobi. Oba sta bila usmrčena od strelov, na ženinem vratu pa so se poznali tudi odtisi prstov. Zraven njih je ležala na tleh puška. Policija meni, da je Green, ki je bil v zadnjem času vedno zelo potrt, naprej ustrelil svojo ženo, potem pa še sebe.
svojo vlado o vsebini ameriške poslanice, zato ni verjetno, da bi se ta
Hardin, Mandžurija, 23. febr._V
vzhodni Mandžuriji se koncentrirajo sovjetske čete, ki bodo šle najbrž v boj. proti Japoncem v Sibiriji. V Chita se je zbralo 50.000 mož in še vedno prihajajo nove boljševiške čete. Dasiravno imajo zelo slabo obleko in še slabšo oskrbo, so vendar dobro oborožene in izvrstno disciplinirane.
\ Urkunis Udinsku se nahaja 18.-000 mož, ki so dospeli iz Moskve, obvestili vsak V Cabarpvsku ob rekli Amurju pa
1 i m crieL'n	«	1 ,	r
je zbralo 40.000 mož boljševiških
. - , .. .. t _ čet' ki Prodirajo proti jugu. Boli-zadeva ze v sedanji seji končno ve-, ševiki uradno razglasujejo da se za-navno rešila.	____-i •	. J ' _ M
PROHIBICIJA STANE VEDNO VEČ.
Prijateljem prohibicije se je posrečilo po izredno živahni debati, da so zastopniki hiše na konferenci dovolili vladi $1.400.000 za boj proti opojnim pijačam in v dosego izpolnjevanja prohibicijske postave. In sicer ji je odkazana ta svota samo za prvo polovico 1. 1921.
STRAŠANSKA SMOLA.
Springfield, 24. febr.—Mr. John M. Merrick je zagovarjal pred dis-triktnim pravnikom svojega prijatelja, ki je bil obdolžen, da je skrivaj kupčeval z žganjem. Pri tem se je tako razburil, da je nehote uda-fril s pestjo po rnizi, da bi še bolj podkrepil svoje dokaze. To. pa je imelo zanj usodepolne posledice. Pri tem ko je udaril po mizi, mu je ušla iz žepa steklenica z — žganjem, ki se je razlilo po tleh. — Siromak je moral plačati 100 dolarjev kazni.
to pomikajo v smeri proti Čabarov-sku, ker se nahajajo tamkaj velike zaloge žita. V resnici pa te zaloge niso bogvekako velike.
KOZAKI ZAVZELI TEHERAN.
Paris, 23. febr.—Ruski kozaki so zavzeli glavno mesto Perzije Teheran. V mestu se nahaja veliko število Evropejcev, ki jim pa kozaki niso štorih nič zalega. Domačemu prebivalstvu tudi niso prizadejali posebnih škod, ker niso niti požigali hiti ropali, pač pa so zaprli nekaj ^os^atinov in par najvišjih glav.
otvoritev vsporeda se je pričela nekako okoli osme ure zvečer. Občinstvu je bil predstavljen alderman Mr. Deman, ki je v jedrnatih besedah črtal težavno borbo, da se je postavilo to, od občinstva tako zaželjeno kopališče. Nato predstavi občinstvu elevelandskega Ž11-
Potne liste izdavajo in obnavljajo: General konzulat v New Yorku, 443 West 22nd Street, za vse tiste, ki prebivajo v državah Alabama, Dela ware, Florida, Georgia, Connecticut, Massachusetts, Maine, Maryland, Mississippi, New Hampshire, New Jersey, New York, North Ca-
pana Mr. William Fitzerald-a, k ga r ™ • ™ , • j - ctin	, „ .	* 1 rohna, Ohio, Pennsylvania, Rhode
je občinstvo z navdušenjem pozdra-	"
vilo.
Župan Fitzerald se je pre^d vsem poglobil v zgodovino amerikanske-ga narodnega očeta Washingtona. Lepo je bilo poslušati možate besede odličnega gosta. K sklepu svojega govora je povdarjal, da zasluge za to kopališče ne gredo njemu, temveč občinskim možem okrožja, kjer se je zgradilo to kopališče. Njegovemu govoru j j sledilo navdušeno ploskanje.
Za njim povzame besedo Mr. Deman, domači alderman, ki se je županu prisrčno zahvalil za njegov po-set in njegovo prijaznost. Nato je mestni župan med burnim ploska-
Island, Vermont, Virginia, West Virginia in Washington, D. C.
Generalni konzulat v Chicagu, 115 South Dearborn Street, za vse tiste, ki prebivajo v državah Arkansas, Illinois, Indiana, Iowa, Kentucky, Luisiana, Michigan, Missouri, Tennessee in Wisconsin.
Generalni konzulat v San Francis-cu, 244 Kearney Street, za vse tiste, ki bivajo v državah Alaska, Ari-rizona, Kalifornija, Colorado, North Dakota, South Dakota, Havaji, Idaho, Kansas, Montana, Nebraska, Nevada, New Mexico, Oklahoma, Oregon, Filipini, Porto Rico, Texas, U-tah, Washington in Wyoming.

POMORSKA BITKA NA ČRNEM MORJU.
Konstantinopel, J23. feb.—Francoske bojne ladje, ki so križale ob vzhodni obali Črnega morja, so se pri Gangry zaplele v boj z boljševiš-kimi bojnimi ladjami. Kakor pravijo poročila, imajo boljševiki velikanske izgube.
H KONCU GRE
NAŠA ZALOGA MOHORJEVIH KNJIG
ZA L. 1921.
Med njimi je tudi novo delo:
"KAKO SI OHRANIMO ZDRAVJE."
Notri je obilo koristnih nasvetov
DEKLETA.
Pozneje
ZA ŽENE IN
Ne zamudite prilike in pohitite z naročilom! teh knjig ne bomo imeli več.
+ + + + + + * + + + + + + * * * * * + * * *
NAJLEPŠE PIRUHE
boste dali svojim v stari domovini, ako jim pošljete nekaj denarja.
NAJVEČ DENARJA
bodo prejeli Vaši, če ga jim pošljete po našem posredoyanju. O tem se boste prepričali.
NOBENIH SITNOSTI
za one, ki prejmejo denži% kajti ne bodo imeli nobenih potov, temveč bodo dobili denar naravnost na dom.
NAJHITREJE IN NAJCENEJE PO DNEVNEM KURZU ZVEZE Z VEČ BANKAMI
Obrnite se osebno ali pismeno na:
EDINOST,
1849 West 22nd St.
CHICAGO, ILL
*
! *
* *
i, *
*

GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI
Izjaha dvakrat na teden.
NASLOV :
Slovenian Franciscan Press.
1849 w. 22nd St.	Telephone Canal 9*:
Chicago, I1L
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
Published Semi-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. «nd St., CHICAGO, ILL
Entered as second-class matter Oct. 11. 1919, at the post office at Chi-__ca£°> Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Na razpotju.
Pretekle dni smo praznovali spomin dveh velikanov, herojev enetra za drugim, Lincolna in Washingtona.	'
Prav obhajati spomin teh velikih mož, se pravi, poglobiti se v njuno zgodovino m v zgodovino Združenih držav in v nauke, ki jih zajemamo
Danes stojimo na razpotju; v bližnjih dneh se bo za dolgo časa odločila usoda Amerikancev. V prihodnjih mesecih se bo pokazalo, ali bo narod končno vel javno nastopil pot, ki sta jo svoj čas začrtala Washington m Lincoln, ali bo zakopal svoj talent in v lagodnem dremanju zatajil svojo nalogo ter se izneveril naukom in načrtom svojih velikih mož — ter bil in ostal neke vrste vazal in to vladi, ki gradi in zida svoje svetovno gospodstvo ter ga skuša ohraniti in razširiti, — kar bi bilo v absolutnem naprotju z našimi principi in ideali, ki smo jih podedovali od svojih us t vari tel je v.
Dr. A. Lawrence Lowell, predsednik slavnega vseučilišča Harvard je te dni izjavil v svojem nagovoru na "City Club", naj bi postala politika Združenih držav osnovna in trajna doktrina, ki bi ne bila izpostavljena kakšnim radikalnim izpremembam. Vsak zavedni Amerikanec se mora v tem oziru strinjati ž njim.A
Zunanja politika, ki se je naj poprime Amerika in ki jo naj ustali za prihodnjost, mora biti politika, kakoršne sta se držala Washington in Lincoln. Naša zunanja politika naj bo politika, ki so jo začeli Washington in sodelavci, ko so ustvarjali mlado republiko, politika, ki sta jo potem izpopolnila in razjasnila njegova naslednika Tefferson in Monroe in ki se je je oprijel Lincoln in jo razširil.
Politika, ki se je naj oklenejo Združene države, mora temeljiti na volji, doseči in ohraniti popolno prostost: Amerika se naj popolnoma loči od evropskih političnih prepirov in vplivov. Naj se politično izolira, osamosvoji, obenem pa naj goji prijateljsko razmerje z vsemi državami na svetu, kar se tiče obrtnega in gospodarskega prometa in skuša povečati.
To bi bila politika, ki jo je začrtal Washington mladi republiki, to je tudi politika Jeffersonova in Monroeva. Kar so nam ti možje naročili, nismo izvršili, kakor bi morali.
ulogo pokornega hlapca, da bo pozneje izginila v britanskem svetovnem gospodstvif ter dopustila, da bo veliko Washingtonovo delo in krepka Lincolnova država umrla na jetiki in to samo na ljubo svoji "očetnjavi" in v nesrečo angleškega in vseh drugih narodov.
Sedaj je'čas! . . .
---o---
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
se
Collinwood, Ohio.—Cenjeno uredništvo:—Zadnjič ste na kratko poročali, da je v Jolietu 12. t. m. izdihnil svojo blago dušo mladenič Jernej Šega. Ker sva bila s pokojnim velika prijatelja, dovolite, da mu napišem par vrstic v spomin.
V Ameriko je prišel 1. 1910. Naprej je bival sedem mesecev v Jolietu, potem pa je šel k svojemu bratu v Chisholm, Minn., kjer je ostal nekako pet let. Že takrat je bil bo-lehen. Da bi spremenil zrak, je prišel za nekaj časa tudi v Collinwood. Zaradi bolezni je moral večkrat pustiti delo in priti domov. Dokler je mogel, se je siromak silil, slednjič pa že ni mogel več na nogah stati, ker je imel vse zatekle in je bil sploh po celem životu zatekel — bil je vodeničen. Vrnil se je k svoji sestri v Joliet.
Lansko leto maja meseca so mu ljudje svetovali, naj gre delat v gozdove ; :med drevjem je zdrav zrak. Šel je res za nekaj časa v Pennsyl-vanijo in pri tisti priliki se je oglasil tudi pri nas v Collinwoodu. Od tedaj ga nismo več videli.
Bil je jako vljuden z vsakim človekom, zato je bil splošno priljubljen in kamor je prišel, so ga ljudje radi imeli. V svoji bolezni je bil zelo potrpežljiv; vse je voljno pretrpel, vedno je bil vdan v voljo božjo, prav kakor uči sv. evangelij. Ko sva bila skupaj je vedno hodil k maši in k popoldanski službi božji. Ob dveh je šel v slovensko cerkev sv. Jožefa, ob treh pa še v nemško cerkev ; dostikrat je šel k blagoslovu še v bolnišnico sv. Jožefa. Vedno je živel lepo, kakor uči sv. katoliška cerkev.
*V Jolietu zapušča dve sestri in tri brate, enega brata v Minnesoti, enega pa v Pulaski, Wis. Zadnji je frančiškan. V stari domovini pa žalujejo za njim mati. dva brata in dve sestri.
Bodi ti lahka žemljica, dragi Jernej ! Spominjali se te boino v molitvi, Ti pa se istotako spominjaj nas! To kliče za Teboj, svojim nepozabnim prijateljem,
Tvoj žalujoči
Anton Vesel.
narnimi podporami v'sili in za slučaj bolezni. Črez 2000 kron je razdelila v prvem letu na podporah.
A kaj je to pri taki bedi in siromaštvu? Nedostaja ji sredstev, da bi lajšala gorje uspešneje.
Zato se obrača podpirano društvo do vseh usmiljenih src rojakov v Ameriki s prisrčno prošnjo: Priskočite nam na pomoč! Za vas bi bil morebiti en dolar malenkost, a za nas dragocen dar in pomoč. In s tem pomagate svojim ubogim rojakom v tužni domovini.
Blagohotne prispevke blagovolite pošiljati na naslov:
Mr. Ludovik Košnik,
1840 West 20th St.,. .
SRŠENI.
Ljudje božji ali ste že kdaj šali, da bi bil kdo iz nebes u Kajne še nikoli. Saj so še vragi lo pot kleli, ko so čez glavo leteli v pekel. To čudo se je pa te dni v Ameriki zgodilo, v severni Dakoti. Socialisti, ki sej ondi pod krinko Nonpartisan League prišli do vladnega krmila in s tem dobili v roke ključ do rdečih nebes, so te dni u-šli iz njih. Sam njih vodja Town-ley je zatrobil in vse je zbežalo z nebeških sedežev. Prevroči so jim postali, kot kmečkemu kralju Matiji Gubcu njegov razbeljen prestol. Umevno! Državo so ti rdeči prijatelji • ljudstvo finančno spravili na
boben. Skandinavsko-amerikanska banka, njih glavno korito, je bankrotirala. Kadar so pa vse jasli in korita prazna je za take živaljške po-
ali naravnost na:
ZVEZA VINIČARJEV, v Ljutomeru, Štajersko.
Jugoslavija.
Že naprej prisrčna hvala dragim rojakom širne Amerike. Ljutomer, 23. jan. 1921.
Jožef Šut, predsednik. POZOR!«!
Ely, Minn. — Družini John Omer-za je umrl tri leta star sinček. — Naše sožalje!
Danes se mora velika republika ravno tako kakor v svojem začetku, da, se bolj, če mogoče, oprijeti Washingtonovih, Jeffersonovih in Mon-roevih idej, ki so vse izražene v Monroevi doktrini. Sedaj je namreč velika republika tako ali pa še bolj kakor kdaj prej v nevarnosti vsled trajnega britanskega gospodstva na ameriških tleh. Dolžnost, da ohrani samo sebe, veže Ameriko, da stori vse, kar je v njeni moči 'in napravi nemudoma konec angleškemu gospodstvu vAmeriki, kajti danes je republika zaradi tega v veliki nevarnosti.
* * *
Nič več kakor tri svetovne velesile imamo, Anglijo, Japonsko in Ameriko. Japonska in Anglija sta tesno zvezani mej seboj. Nadalje pravi Anglija, da je zvezana z Združenimi državami z vezjo prijateljstva in krvi, tako zvezana, da je vsaka vojska med njima nemogoča. Toda Anglija ne odneha od tega, da mora imeti in ohraniti največjo mornarico na svetu. Ustvarila je mogočne pomorske trdnjave v Esqui-maultu na severozahodu Pacifika; v Halifaxu na severovzhodu ter v Bermudi na jugovzhodu in jih skrbno ohranjuje v najboljšem stanju; gradi jih vedno dalje in jih utrjuje, kjer je količkaj mogoče.
Proti komu vse to, ako ne proti Ameriki? —
Vse te pomorske utrdbe in taborišča so odprta vrata za napad in neprestana grožnja proti naši republiki. In takozvana "prosta vlada" Kanade s svojo tritisoč milj dolgo skupno mejo z našo republiko ni navsezadnje nič druzega, kakor angleška kolonija in ogromno torišče za. nenasitno in neprenehoma zemljelačno Anglijo.
Osnovna ideja politike, ki se je naj bi oprijela Amerika, sedaj oprijela, in sicer brez odloga oprijela, da bi dosegla cilj svojih prej imenovanih velikih mož, naj bi bila: oprostiti vse amerikanske dežele od tujega gospodstva in tujega vpliva. To se pravi, naj izžene Anglijo iz zahodnoindijskih otokov, ki jih še ima, naj izžene Anglijo iz Srednje in Južne Amerike, ter odtrga Kanado od Anglije in od vsega političnega vpliva "očetnjave" (!).
Monroev nauk zahteva v svojem nadaljnem razvoju, da se mora cela Amerika oprostiti evropskih ali katerihkoli neamerikanskih vplivov Zahteva popolno suvereniteto vseh ameriških držav, popolno pravo samoodločbe vseh ameriških narodov. Ta nauk ni bil nikakor naperjen samo proti Španiji, Portugalski, Franciji, Rusiji in Danski, — vse te države so se morale v teku časa odpovedati svojemu posestvu v Ameriki in svojemu vplivu na usodo in razvoj Amerike, — temveč je pravtako naperjen tudi proti Angliji. Tako je bilo že od prvega začetka. In danes ko so one države izgubile vsak najmanjšli vpliv na katerikoli deželo v Ameriki, danes ko nobeni, niti najmanši državici v Ameriki ne preti več nevarnost od njih, je ta doktrina naperjena samo proti Angliji, ki ima edina ' 'posestva" v Ameriki.
Chicago, 111. — Dragi rojaki slovenskih goric in zelene Štajerske. — Prejel sem te dni spodaj natisnjene^ prošnjo ubogih rojakov iz stare domovine.
Kdor izmed dobrosrčnih Sloven-1, cev bi se hotel odzvati tej prošnji z majhnim darom, sem drage volje pripravljen pobirati prispevke v ta namen, ter potem celo nabrano svo-to z imenirom darovalcev poslati na določeno mesto. Vsak, še tako majhen dar bo gotovo z veliko hvaležnostjo sprejet.
Pozdrav vsem rojakom!
Ludvik Košnik, * 1840 West 20th St.,
Chicago, 111.
AMERIŠKIM ROJAKOM!
Ubogi viničarji, delavci trpini se nahajaj v grozoviti bedi in obupno kličejo: Pomagajte!
Svetovna vojna je vsem stanovom razven vojnim dobičkarjem vseka-grozne rane. Drugi stanovi si polagoma oddihavajo, a ubogi viničarji vzdihujejo v morju bede in solz dalje. Borni zaslužek jih komaj pri življenju ohrani, a kaj, ko je draginja strašna, zaslužek pa majhen. a	- v«	Pre<3 letom se je v Ljutomeru
J,,T-* StOJ'daneS- kakor rečen°. razpotju. V kratkem se bo ustanovila viničarska organizacija pokazalo, ce je zadosti razsodna in močna, da bo porabila priliko, ki se "Zveza viničarjev" z namenom od-j. nudi ravno sedaj, m se otresla vsake nevarnosti od strani Anglije, da pomoči ubogemu delastvu.. Organi-postane popolnoma neodv.sna m sposobna, izpolnjevati svojo nalogo: zacija si je vzela v program, poma-biti prvoborilka za pravo demokracijo in za pravico samoodločbe naro- 'gati svojim člantfm vsestransko: s dov, za prostost in pravičnost. Ali bo storila to, ali pa bo zadovoljna z svetom in prošnjami pri oblastih, de-
tomce konec nebes. Zato so jo po-Chicago, 111.^ pihali, da pridejo zopet do kakih drugih polnih jasli in korit. Kdor hoče tem vbogim socialističnim dušam pomagati iz vic naj da svoj denar v njih banke. Ko pridejo v svoje kraljestvo mu bodo hvaležno fige pokazale.
* * *
Socialisti takole sklepajo: — Mi se borimo za nebesa tu na zemlji. Je pa še veliko ljudi, ki se trudijo za nebesa nad zvezdami. V te
po svetopisemskih besedah takemu, Za prekmurske Slovence vu Chicagi.lki je ^ tolarjev precej težak ni lah-
Hurej za društvu sv. Ivana Krsti- ko priti Pomagajmo mu, saj s tem tela, št. 13., druzsbe sv. Derzine, ka-:pomagamo sami sebi Ljudstvo, ki ko lepo napriduje! Vu etom malom! hrepeni po nebesih nad zvezdami, času pa zsi nasz je vise 50 in csi bi naj znosi svoje te£ke dolarje v naše nasi Prekmurci znali, kakšen stani banke. pa mu ne bo treba riti skozi szmo in kak Iepou sze mij pubrati- šivankino uho v nebesa, mi bomo pa mu, csi prijdete k nam in Vasz ra-|s tem napolnili svoja korita in tako di sprijmemu in razlozsimu, kak je|na ]ahek način prišli do svojih ne_ pri našem društvi. Dragi Prekmur- bes Kdor zna pa zna je syoj čas ci, premislite si samij pri sebi cilou deja, Ravnik, ki je Zvana vbil in tisti, šteri ste mozsje in mate <frob- j oropal, ter sta tako imela oba ne-nu deczicu, je strašnu putrejbnu ed-Ibesa nu dobru društvu. Premisli si, mozs, zsena, neje zsalusztnu, csibi znau e-den med Vama ftegnoti mrejti in zdvojuv trojuf deczov in najna tis-tu nemata centa pejnez? Neje tou zsalustnu zsivienye? Kolektaj zdaj, csi dubiš malu, je gnes den taksi, šteri bi dau kaj za tou, sze se orge-najza in de szaki pravu, zakaje nej f kakše društvu, pa jemi nebi ter-belu kolektati, see ostane zseni ali mozsevi. V naše društvu sta lejku uba spola, kak zsena, tak mozsovje. Oni du pa ravnali, kak bo bolše za nasz sze fkuper. Le naprej, mozsi in zsene, dokler je nej prekesnu! Znate, dragi Krščeniki, gnesz zsive-mu, zutra smo zsi morebiti med pokojnimi. Csi bi sze što rat zglaszu za etu naše društvu, sze naj zglaszi pri našem tajniki ali pa prijde vu cerkvenu dvuranu. Seja saku štrtu nedelu v mejseci. Odbor:
Predsednik: Andrew Glavach, Blagajnik: Steve Foys.
Naši prosvetarji & Co. imajo pa res povsod smolo. Ravno so mislili začeti akcijo za narodni dom, pa ga jim je sv. Štefan spred nosa od-jedel. Najraje bi ga še enkrat kamenjali. Potem so mislili začeti s svojo banko, jim je pa dakotski polom načrt prekrižal. Tako jim ne ostane druzega kakor da še nadalje zidajo gradove v oblake, kakor so jih doslej.
* * *
Zajček, za te imam tudi nekaj storij pripravljenih, le našpiči ušesa. Pa par šrotov tudi. Sicer so 'zajci tu v Ameriki tako majhni, da je skoraj šrotov škoda, no pa saj je
špas tudi nekaj vreden.
* * *
Škoda, da bi mufanje hiš iz Evrope malo preveč stalo, drugače bi jaz prosvetarjem & Co., — ki nimajo denarja, krede pa po dakotski po-c .	-	lomiji še manj—svetoval, naj bi se
pisma sze naj piseju na tajni- obrnili na ljubljanskega Elijo Pre-ka: Ignacz Krapecz, 1146 W. 17th doviča, katerega veliki svinjski hle-
St. rKiVon-n Tlt	1 ■	,	_ . .
VI so menda prazni. To bi bilo kakor nalašč zanje. Mož je znan na-prednjak, svinje so mu mej vojsko dosti vrgle, zastonj bi jim jih dal.
St., Chicago, 111.
Kdor se poroči z umetnosjo, navadno ne dobi nič dote.

+ -f* + + * * * * * * + * * + + * *
pošiljamo denar na vse kraje
JUGOSLAVIJE,
Slovenije, Hrvatske in Srbije.
Vse pošiljatve garantira
AMERICAN STATE BANK
1825—1827 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL.
J. F. ŠTEPINA. predsednik;

\ y
■ML - . . _ -MM
m. M&miS&ji .JiiBžsjiato
* *
4» *
* * * * * * * *
iz TRŽAŠKEGA ŽIVLJENJA.
ŽALOIGRA ALI NESREČA?!
ga imam zahvaliti, da me je ohranil ta čudežna smrt ni še razjasnjena, pri zdravju. Zdravje in pridno ro-!Umor se zdi izključen. Kakor skle-
ke, to je največji zaklad na svetu". Mladenka se je dala končno pre-
pajo zdravniki, gre najbrž, za nesrečo aH samomor. Kakor se je mog-
V pritličnem stanovanju v ulici Ugo Foscolo št. 6 je stanovala svoj -čas 7oletna Marija Rezinovich. Živela je v velikem pomanjkanju, kajti ob zaslužku, ki si ga je krvavo prislužila na trgu s prodajanjem zelenjave in sadja, je mogla-komaj izhajati. Ljudje, ki stanujejo v isti hiši kakor Rezinovich, bi znali marsikaj povedati o Rezinoviehevi marljivosti in skrbnosti za gospodinjstvo. Kljub njeni visoki starosti je zahajala redno vsaki dan na trg, da si prisluži svoj vsakdanji kruh. Na trgu je stala in prezebala od ranega jutra do pozne noči ...
Pred nekaj dnevi je bila Rezino-vicheva zvečer sama v svojem stanovanju ter si pripravljala borno večerjo. Kar potrka nekdo na vrata. Marija gre odpret ter se zelo razveseli, ko vidi pred seboj nečakinjo Marijo Kočiančič iz Materije:
"Dober večer babica".
"Bog daj dobrega. Stopi, stopi v kuhinjo, da ti pripravim večerjo, saj vem, da si lačna".
"Ne, ne babica ni treba, da se od-škodujete. Sem že večerjala".
"No, no ne bodi taka. Pregovor pravi, da ni vreča tako polna, da bi ne stalo v njej zrno".
"To je res. Ali odkrito vam povem, da ne sprejmem ničesar, ker vem dobro, da trpite veliko pomanjkanje".
"Mladenka, ne bodi taka. Je že res, da nimam izobilja, vendar Bo- j
prositi ter prisedla k mizi. Pri ve- lo P°zneje izvedeti od raznih oseb, cerji seje razgovarjala Rezinoviche- ini zahajal^ Rezinovicheva redno na va še dolgo o svojo nečakinjo. Oko- trS- Temu se ni čuditi, ker je žen-li ii. ure sta se odpravile k počitku. ska bila že v visoki starosti si Od tistega večera nista prišli več !zato ni mogla služiti kruha ob od-ehnnvania VrotorJm e«	' prtem nebu in na mrazu. Le pri le-
=
nom. Ko je prišla Diviscechova malo k zavesti, je začela pripovedovati zdravniku, da je zavžila, preden se je vlegla k počitku, precejšno količino morfija z namenom, da bi prej zaspala. Zdravnik jima je izpral želode^ in ju je nato pustil v domači oskrbi.
iz stanovanja. Vratarici se je zdelo1 prtem nebu in na mrazu, i^e pri zelo čudno, da nI videla Rezinovi-! Pem vremenu je hodila na Goldoni-che, ko jo je vendar sicer videla vsa-
ki dan. Mislila si je, da se ji je pripetila nesreča v njenem stanovanju. Ker je čitala dan za dnem v časopisju o tej ali oni zastrupitvi s pli-nem, ji je padlo takoj na misel, da '
jev trg. Znana je bi la kot j ako poštena ženica. Svojo obrt je izvrševala mnogo let. Marsikatera služkinja in kuharica se bo spomnila na "šioro Marikco". Kar se tiče njene nečakinje, nam je dosedaj znano, da bila ločena od
zdravnika rešilne postaje. Dospevši zdravnik je izpral mladenki želodec ter jo pustil v domači oskrbi. Njeno stanje ni nevarno.
Aretirani tatovi. — Ivan Jazon in njegov prijatelj Prinz sta ponoči vdrla v vagon, ki se je nahajal na juž ni postaji. Ko sta bila v vagonu prvega razreda, sta začela trgati iz Poizkušen samomor. — Istega sedežev usnje. Ko sta bila dobro dne popoldne si je hotela končati s preskrbljena z usnjem, sta se napo-karbolno kislino življenje 2oletna tila domov. Med potjo sta srečala Marija Cneghel. Vendar mladenki i61etnega Romana Taučerja ter ga
se je moglo tudi Rezinoviehevi pri-1 Je DUa ločena od svoJe£a m°za. petiti kaj sličnega. Stopila je k vra- j Mladenka, ki se je nahajala v zelo tom Rezinovichevjega stanovanja ter kritičnem položaju, je najbrž obupa-
začela trkati. Iz stanovanja ni bi- la nad samim seboJ ter sklenila lo odgovora. Naznanila je dogodek mretl skupno z babico, kateri se ni
kvesturi. V kratkem je stalo predi ^odil° n,č kaJ bolje' V Rezinovi" Rezinovichevo stanovanjem več o-| Severn stanovanju, oziroma v nje-rožnikov. Vdrli se v stanovanj«?. Tuj111 spalnici se je našlo več steklenic se jim je nudil pretresljiv prizor. O-
roznike je obletela groza in bojazen, ko so zrli na majhno posteljico, na kateri sta ležali babica in nečakinja. Držali sta se roko v roki. Mladenka je imela vso čelo okrvavljeno. Rjuha, na kateri je ležala, je bila vsa poškropljena s krvjo.
Eden izmed orožnikov je skočil v bližnjo mesnico te od tam telefoniral na rešilno postajo po zdravnika. Čez četrt ure je dospel zdravnik, ki ie ugotovil smrt. O tem dogodku ie bila obveščena sodna komisija, ki ie dala odpeljati obe žrtvi v mrtvašnico mestne bolnišnice, kjer bosta predani natančni preiskavi. Doslej
x?
*
t +
* * + + + * * + * * * * + * + +
TT
* «* <** *4>«*•4« ** 4> * *4- * * * * 4** * * ** *
ZAKAJ PLAČEVATI PREVEČ? |
*
strupa in sredi spalnice je ležala posoda z majhno množjno oglja, ki je bilo pokrito z pepelom. Morda sta se pa zastrupili ženski po nepazljivosti z ogljenim plinom. Vsekakor je vsa zadeva doslej še zagonetna.
ni bilo namenjeno, da umre y cvetoči mladosti. Družina, pri kateri stanuje Cneghel, je namreč zapazila njen čin ter nemudoma pozvala

prosila, da bi jima shranil usnje. Pogovor so jim zmešali orožniki, ki so aretirali Jazona in Taučerja, dočim jim je Prinz pobegnil.
KS®®0®®®®®®®®0®®®®®®®0®®®®®®®®®®®0®
Z morfinom bi se bile kmalu zastrupile. — Dne 30. p. m. zjutraj o-koli 9. ure je bil nemudoma pozvan zdravnik rešilne postaje v ulico del-la Crocera št. 2. Kmalu po tem je dospel zdravnik na lice mesta ter mogel ugotoviti, da se je Clara Di-viscech in njena poletna hči Ottilia, po nesreči zastrupila s morfi-
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Našim naročnikom in dobrotnikom kakor tudi vsem rojakom v Clevelandu in državi Ohio naznanjamo, da jih bo te dni obiskal Mr. John Jerič.
On je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in sploh vse, kar je zvezi z našimi listi "Ave Maria", "Edinost" in "Glasnik Presv. Srca Jezusovega".
Vsem ga toplo priporočamo in obenem prosimo, da mu gredo rojaki na roke v vseh ozirih. UPRAVA IN UREDNIŠTVO AVE MARIJE, EDINOSTI IN GLASNIKA P. S. J.
3 :!ii^;.;iiiiiiate:iiiiiiiiiiiiiii^
TAKO naj bi se vprašal vsakdo, ki potrebuje ali bo kedaj potreboval kakih notarskih del. Razni zakotni agent je odirajo naše ljudstvo da je groza. Vsakdo ki plača več kot potrebno, meče proč denar!
RADI TEGA, naznanjamo slavnemu občinstvu v Chicagi in okolici, kakor tudi sirom Amerike, da doli podpisana izdelujeva vsa notarske dela najceneje med vsemi!
NIHČE Vam ne bo naredil prošnje (affidavit) za dobiti svoje domače iz stare domovine ceneje kot mi!
KADAR ŽELITE dobiti svoje domače ali svoje prijatelje iz stare domovine, tedaj pišite nam in mi Vam bomo dali brezplačna navodila.
POMNITE, da je naše geslo: "Točno in pošteno postreči vsakomur, po najnižji ceni!"
Pisma naslavljajte vedno na:
^JERIC & ŽELEZNIKAR,
(Slovenska notarja.) 1849 W. 22nd ST.,	CHICAGO, ILL.

IXl

Prepričajte se!
Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike.
<g Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po naj zmernejših cenah.
Vsem se priporočam.
NenradeK
FOTOGRAFIST
1439 W, 18th St., cor, Albert, Chicago, 111.
PHONE: CANAL 2534-

Ki9

is
Prva in edina Slovenska! Banka
v AMERIKI

Kaj boste poslali svojcem t stari kraj
ZA PIRUHE?
Najbolj jih boste razveselili z denarjem. Pošljite jim potom SLOVENSKE BANKE
A or t/i Banking
The
American & Savings
Company
St Ciair Ave, and E. 62nd St.
■nOIHBBBilMiMIMHHHaHHH^BHHH^'
CLEVELAND, OHIO.
Mi vam nudimo:
1.	Sigurnost: Naše premoženje danes znaša nad en milijon dolarjev. Z vsem tem premoženjem vam jamčimo za vsako pošilja te v.
2.	Točnost: Naše čekovne pošiljatve so izplačane v Ljubljani v 13 do 15 dnevih, poštne pošiljatve v 18 do 23 dnevih. Taka točnost nam je omogočena radi izvrstnih zvez, ki jih imamo v Ljubljani.
* -
3.	Dobra postrežba. Pri nas lahko pošljete denar vsak čas o bančnih uradnih urah, naš urad v ozadju banke na E. 62nd St. odprt celo soboto popoldne in vsak večer od 6—8 ure.
4.	Naše cene so vedno nižje kakor kje drugje.
MillilliiiTOlllllltlW

_______
"Da si bil na Tirolskem in da nisi še star štirideset let, to se ti pozna", je dejal Brnot in zbudil smeh, ki ga Janez ni razumel.
"Kdor dela", je poudarjal Janez, "hoče delati za sebe in za svojce".
4'Za koga torej delaš ti?" je vprašal Brnot.
"Jaz ? Menda vendar zase".
"To se ti tako zdi. Ampak če zaslužiš ti s svojim delom deset kron, ne dobiš jih pa še pet ne, ali si delal res samo zase? In če se tako godi milijonom delavcev, ali delajo ti zase? Po tvojem dela vol, ki orje njivo, tudi zase; saj dobi sena in slame".
Brnot«
"Toliko še zmeraj kolikor vas kdo", se je pridušil Janez in udaril ob mizo. Moške besede pa je pre-kričalo glasno petje sosednjega o-mizja:
Ce rdeč demokrat ali črn sem tič,
tič,
ne briga ne mojstra, ne mojstrovke nič,
nič,
hedidl hompa, hompa, hompa.
Veseli pevci so tolkli po taktu s komolci in pestmi ob mizo kakor kladiva in kladivca v fužini; Janez pa jih je gledal grdo, ker so bili izkazih učinek njegovih besed. Jože ga je miril, brez posebnega uspeha; zakaj Janezu ni šlo v glavo, da ne bi on, ki je bil po svettf, na Tirolskem, več vedel o vseh rečeh nego kdorsibodi teh ljudi, ki znajo pod milim Bogom samo eno delo, samo eno delo in še tega samo vsak svojo četrtino.
1 'Pojdiva, pojdiva!" je prigovarjal Jože, ki se je kesal, da je zašel v krč-.mo. Nerad in z godrnjanjem se je No, seveda", se je umikal Janez, (vzdignil naposled Janez, se potrkal
ne." Neprijetnega čuvstva se ni mogel iznebiti. Morda vendar ne misli ona, da velja še beseda, ko so se s-premenile razmere. Če tako misli, tem slabše zanjo. On je sedaj drugih misli. Na roke se vendar ne bo ženil. A že možnost,.da bi vedelidru-gi, da jo je on snubil, mu je bila zoprna. Kaj si bosta mislila Jože in Dragica! Od doma mu pa res prihajajo same sitnosti. — Morebiti se bo ona celo bahala s svojim snubcem. Se tega se manj kal. Kar pobegnil bi. človek nafzaj v Medgorje. A to bi bilo šele prav smešno, to. In zakaj naj bi se umikal on, ki je bil prej tukaj! Čemu bi se sploh razburjal, da je prišla, ko njega to prav zaprav nič ne briga! — Morda je strah celo prazen in je prišla kakšna druga ženska. Če je pa res ona, se bo morda vendar toliko sramovala, da ne bo kazala javno, da je prišla za njim.
i. 2. 3-
LEPA NAGRADA ZA NAJBOLJŠI ODGOVOR!
Troje šaljivih vprašanj.
Kaj je največja potrpežljivost? Kaj je največja hitrost? Kdaj se zakonski mož najbolj vstraši ?
Prosimo, pošljite nam odgovore, ki morajo biti šaljivi in bistroumni. Odgovore bomo priobčili. Čitatelji naj potem sami presodijo, kdo je odgovoril najboljše na vsa tri vprašanja. Dotični bo dobil lepo darilo.
Važno. — "Ljuba moja, kaj naj ti kupim za rojstni dan?
"Vprašaj svojega zlatarja! On ve prav dobro, kaj bi rada imela".
"Ali si mu morda kaj pravila o mojem finančnem stanju?"
"nekoliko dela delavec tudi "za gospodarja, ki mu daje delo. Če bi mu pa nihče ne dal dela, bi pa še zase ne mogel delati".
"No, vidiš. Za kapital, za tuji kapital delamo delavci".
"Če bi torej tujega kapitala ne bilo, bi še tega dela ne imeli".
"Kaj pa! Ker je ta ljubi sv£t tako pravično uravnan, da jih dela tisoč, uživa pa 'eden. Če bi ne bilo zasebne lastnine, bi uživali vsi".
"Ne delal pa nobeden".
"O tudi vsi. Kdor ne dela, naj ne je, bi veljalo za vse. s Zdaj velja samo za delavce. A treba bo izpopolniti to pravilo, da se bo glasilo, da kdor dela, naj tudi je. Lenuhe bi kmalu ugnali".
"Torej nova tlaka".
"Nič tlake; vse človeštvo ena sama velika zadruga".
"In delalo bi_$e kakor " v hrvaški zadrugi, kjer pet junakov eno kravo pase".
"Opravki bi se lepo razdelili. — Kdor je močnejši, bi opravljal težja dela, šibkejši lažja".
"Kako pa!" se je smejal Janez. "Narobe. Kar nas je močnejših, bi sedeli po pisarnah, slabotnike bi pa gonili mlatit in kosit".
"Jerica, jaz plačam, za najudva", je dejal Jože natakarici, ko je videl, kako se jeze pivci na Janeza.
"Ta kmet je cel kapitalist", je sunil sosed tovariša s komolcem.
"Samo brez kapitala", se je rogal
na prsi in pristavil, da kar na svetu živi, vse kmet preživi.
"Ampak prej mu mora", je dodal Brnot mirno, "kovač narediti orodje in kovaču rudar in plavžar priba-viti železa. Ali si kidal gnoj doma z golimi rokami T* IV.
"Oh, Janez," je rekla nekega večera Dragica, "danes je pa prišla k nam nova delavka, iz vaše vasi, in premisli! v pražnji obleki. Reva ni vedela, kako da smo me oblečene. Prav smilila se mi je, ker so se ji to-varišice smejale in jo dražile, da je prišla kakor nevesta; samo šapelj in pečo naj bi bila še nateknila. Skoraj jokala se je."
Janeza je obšla neprijetna slutnja in si ni upal vprašati, kako da s« i-menuje rojakinja; vprašal je samo, kje da stanuje.
"Pri sosedu Smuku."
"No ta je pa dobro izbrala," je dejal Jože. "Zmeraj bo imela pred seboj majhne otroke in veliko lakoto. Ampak človek, ki hoče pošteno delati. mora tudi pošteno jesti."
"Meta je," si je mislil Janez, ki ga je bila vznemirila novica, ko si je bil komaj priboril nekoliko dušnega miru. Zopet se je moral boriti za ravnodušnost. Zakaj ne bi smela o-na priti na Fužine? si je dejal. Pot ie prosta in pravice iste za njo, kakor za njega. Toda prišla je za njim. Njena reč. Če bi bila ona prej tukaj, bi bil prišel pa on za njo. — Ali pa
Boj s je našel dolar, pogledal oko-m 1"	. li sebe, če ga kdo gleda, in vtaknil
Pri -) denax V žep. V tistem trenutku ga pa zgrabi polieaj, rekoč: "Le počasi, bojs, ta dolar sem izgubil jaz!'
"Res? Ampak Vaš dolar ni bil preluknjan ?"
"Šur, da je bil!" "Well, ta pa nima luknje".
POTREBUJEMO
IZUČENE SLAMNIKARICE ZA. DELO PRI ŽfcNSKIH KLOBUKIH. PRIDITE NA DELO TAKOJ.
ORIGINAL HAT WORK, 1145 Blue Islanr Ave., Chicago, I1L
KVALITETA ZMAGUJE.
Neki pennsylvanski družist nam je pisal te dni r "Nobena stvar ne more omajati ljudskega zaupanja v Trinerjevo grenko vino. Na trgu so se pojavile razne imitacije, toda odjemalci zahtevajo vedno samo Trinerjevo grenko vino. Kdor ga en-' Vsak pravi, da išče in zagovarja krat poskusi, sploh ne more biti več resnico' toda ^ poveš komu resnico brez njega". To pa ni nič čudne- 0 nJern samem, ne najdeš na svetu ga. Javnosti je namreč znano, da' svetnika, ki bi ti potrdil, kar govoriš, ni bilo v naših .oglasih še nikoli niti najmanjšega neresničnega podatka
Mrs. Fani Odett, ki nam je pisala iz Susanville, Calif., dne 9. febr. 1921, je v resnici zadela žebelj na glavo, kakor pravimo, ko piše "Trinerjevo vino je res tako dobro, kakor pripovedujete o njem v oglasih in nobena stvar ga ne prekaša". Če trpite zaradi slabega teka, zaprtja, želodčnih nerednosti, plinih v notra-
>
njosti, glavobolu i. t. d., pojdite k svojemu družistu ali zdravniku in zahtevajte« Trinerjevo grenko vino. Ako Vas muči kašelj, vzemite Tri-ner's Cough Sedative, — ako iščete zdravila, ki Vas bo hitro rešilo Vaših revmatičnih ali nevralgičnihj muk, lumbaga i. t. d., kupite Tri-ner's Liniment. — Joseph Triner Company, 1333-45 S. Ashland ave.J Chicago, 111.
DR. OHLENDORFOYA ZDRAVILA
so izvrstna proti KAŠLJU, UJEDANJU,
ŽELODČNIM BOLEZNIM" IN REVMITIZMU.
Steklenica stane 75c.
1924 BLUE ISLAND AVE.
$©©©©©®©®©®©©©©©<g POZOR!*	POZOR t
PRODA SE GROCERIJA
blizu nove Slovenske šole in Narodnega Doma, ki se postavi v kratkem. Lepa prilika za podjetnega Slovenca, posebna za mesarja. Trgovina je prostorna, ter je rent sedaj še zelo nizek. — Pisma naslovite na "Lepa prilika", cf. Edinost,. 1849 W. 22nd St., Chicago, HL
uciuur-
John Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
6ai7 ST. CLAJR AVENUI CLEVELAND, O.
se priporoča nt nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE.
Izdeluje MO IKF OBLEKE po naročilu točao in ceno. ■ »
SLOVENCEM V CLEVELAN-DU, OHIO!
Slovencem v Clevelandu in ta mošnji okolici naznanjamo da ima v zalogi letošnje "Mohorjeve knjige" za leto 1921, naš zastopnik
Frank Suhadolnik, 6107 St. Clair Ave., Cleveland, O On ima tudi v zalogi vse knjige, ki jih prodaja naša tiskarna. Za naročila in vse stvari, ki se tičejo nas se lahko obrnite vsakokrat na nje ga. Vsem ga najtoplejše priporo čamo.
Slovenian Franciscan Press,
Chicago, 111.
če ste varčni pri eni stvari zakaj niste pri drugi?
— Slovencem v Chicagi naznanjam, da izvršujem vsa čevljarska dela najboljše in najhitrejše. Sedaj ko je neznosna draginja, si veliko prihranite, če daste svoje čevlje popraviti. Zalegli Vam bodo kot novi,,poleg tega pa ostane Vam v žepu nekaj dolarjev. Moje delo je izvršeno z najboljšimi stroji in je nad vse trpežno. — Poskusite in prepričajte se sami!
Prodajam tudi trakove za čevlje, kakor tudi razne kreme za čiščenje čevljev.
Za vse se Vam priporočam
J. ADAMS, 1845 W. 22nd St., Chicago-
SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA"
Slov. kat- pevsko društvo "Lira**, Cleveland, Ohio. — Predsednik: Anton Gr-dina, 1053 E. 62nd St. — Pevovodja in podpredsednik: Matej Holmar, 1109 Norwood Rd. — Tajnik: Ignacij Zupančič. 6303 Carl Ave. — Blagajnik: Frank Mat-jašič, 6526. Schaifer ave. — Kolektor Jofcn Stele, 6713 Edna Ave.
Pevske vaje so v torek, četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer.
Seje vsak prvi torek v mesecu v stari šoir sv. Vida.
DBITSTVO
SV. VIDA
STBV. 25
K. S. K. J.
Ima svojo redno mesečno sejo n sakc> orvo nedeljo v mesecu v Knausov
Ivorani. cor- St. Cleir Ave. and 6206 ^tr. N K.
Uradniki u lete zgao. Predsednik, Anton Grdina 1053 East 62nd Street, tajnik, Joseph Russ 651? Bonna Ave. N. E-; zastopnik, Joseph
0	grin 1051 Addison Rd- W.; Društveni fdravnik Dr. J. M. Seliskar na 6127 St Clair Avenue-
Novi člani st sprejemajo v društvo 3d 16-ga leta do SO-«a leta starosti in c zavarujejo za posmrtnino $1000 500-06.
ili 250.00 noše društvo plačuje $6.00 te-lenske bol. potpore-
Naše društvo sprejme tudi otroke * Mladinski oddelek od 1 do 16 leta staro-
1	in c zavarujejo $100.00: Otroci po It*, etu starosti prestopijo k aktivnim čla-»om in se zavaruiejo od $250.00 do $1000-^ačevanje društvenih ases- pri sejah od t ure jdop. in do 5 ure pop.
Novi člani in članice morajo biti preceni od zdravnika naj kasneje do 15 Ine vsacega meseca.
7.a vse nadaljna pojasnila se obrni-e n» ?ori imenovane uradnike.
POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE!
ALPENT1NKTURA je najuspešnejše na svetu za rast in proti izpadanju las. Alpenpomada za brke in brado; kurja očesa in bradavice v 3 dneh popolnoma odstranim; revmatizem v 6 dneh popolnoma ozdravim. Bru-slintinktura od katere postanejo sivi lasje popolnoma naturni. Rane, opekline, .potne noge in za druge bolezni imam jako uspešna zdravila; pišite po cenike, pošljem Vam jih zastonj.
KRASEN KOLEDAR in žepno knjižico pošljem vsakomur zastonj, pošljite mi le za poštnino. V potrebi velja te knjižica vsakemu več kot $10.00. —
JAKOB WAHCIC
6702 Bonna Ave
BENJ. BASKERVILLE, D.D.S
Zobozdravnik
Se priporoča vsem Jugoslovanom.
Njegov urad je na:
2209 West 22nd Street (blizu Leavitt ulice.)
Phone: Canal 5426.
Cleveland, O. f