Z23. Številka.
V Ljubljani, i poudfljih 30. septembra 1918.
Ll. leto.
»Slovenski Narod* velja po polti:
za Avstro-Ogrsko:
ceio leto skupaj naprej. • K 50 -pol leta m m . . . 25 -četrt leta „ ■ • • • 13 — oa mesec   „       ■>"*•.•■   4 50
za Nemčijo:
celo leto naprej  .  ... K 55'
za Ameriko in vse drage dežele
celo leto naprej  .... K 60-
VpraSanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znanUa. ?p ravni* tro (spodaj, dvorišče levo). Knallova ulica it. 5, telefon st s 5.
Uhaja vsak dan avaiar iiviaaiii nadalje In premika.
tnserati se računajo po poraoije.ien prosiora in sicer   1 mm visok, ter 54 mm širok prostor:enkrat po 12 viru, d/akrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih inserciUh no dogovoru-
novi naročniki aaj pošljejo aaracataj veJao 19 umkasatol. ~3H
Na samo pismene naročbe brez poslatve đeaar|a se ae mrem nikakor ozirati.
„59 ar o i aa tiskarna*1 teleta a it. 89.
celo leto naprej pol leta
.Slovenski Narod' velja v LJubljani
dostavljen na dom ali Če se bodi ponj:
četrt leta m • , na mesec „
K 48 — - 24 —
I
. 12.-- 4-
Posamezna Itavllka valja 30 vinarjev.
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Oredalitao:   Inallova allca it. 3  v L ni.istr. levo', telefon it 34
London, 28. septembra. (Koresp. urad.) Reuter izve, da se krije angleški odgovor na prošnjo Bolgarske za premirje z odgovorom vrhovnega poveljnika zavezniških armad. Ta odgovor izjavlja jasno, da se vojaške operacije ne morejo ustaviti. Obenem se je vladi v Sofiji jasno povedalo .da se more ententa pogajati samo s pravilno pooblaščenimi zastopniki Bolgarije in da zahteva tak mir, sklenjen med Bolgarsko in entento, samo-obsebi umevno popolen prelom bolgarske vlade s Turčija z Avstro - Ogrsko in Nemčija Zavezniške vlade zahtevajo seveda vse mogoče garancije, da se z a g o-tove njih vojaške operacije in da se prepreči odposlani e nemških čet na Bolgarsko. Pri razmotrivanju bolgarskega predloga se ne sme prezreti, da zavezniki ne nameravajo končno urediti teritorijalnih vprašanj na Balkanu, ker ostane to pridržano mirovni konferenci. Gre za to. da se sklene taka vojaška pogodba, ki izključuje vsako nadaljno nevarnost z bolgarske strani za operacije zaveznikov na Balkanu. To bi zahtevalo demobilizacijo bolgarske armade ali pa nje uporabo proti sedanjim zaveznikom Bolgarske. Noben korak glede teritorijalnih vprašanj se ne bo storil, bistvena točka za provizorično pogodbo pa mora biti, d a Bolgari zapuste vse pokrajine, ki leže izvenpraveBol-garske in ki so jib bolgarske« čete od početka vojne zasedle. Ce vlada Ma-Hnova ne bo smatrala teh pogojev za sprejemljive, zavezniške vlade ne morejo staviti drugih pogojev ter prepuščajo Bolgariji, da najde druge osebe, ki bodo hotele sprejeti te pogoje.
London, 27. septembra. Reuter pripoveduje, da je angleška vlada danes od uradno pooblaščene strani prejela bolgarsko prošnjo za premirje. To se je zgodilo popolnoma brez vpliva Nemcev na to zadevo in je imeti to za resen korak. Ne smatra se, kakor to poročalo z Nemškega, da je odredil to Mali-nov rz lastnega nagiba. Naslovljena je ta prošnja na aliirance in meri na premirje v svrho razgovora o miru. Poudarja se, da se odgovor Bolgarski more podati šele, ko se alnranci med seboj posvetujejo. Pod temi okoliščinami ni pričakovati uradne izjave k tej stvari.
London, 29. septembra. (Kot. ur.) Reuter izve. da bo ententa šele po posvetovanju formalno odgovorila Bolgarski. Med tem so se bolgarski vladi v splošnem sporočili temelii politike entente in ie domnevati, da bo vlada v Sofiji sedai počakala na formalni odgovor entente. Vojaške operacije entente se bodo ta čas nadaljevale.
LISTEK.
Otvoritev narodnega Sle-tališča v Ljuullanl.
Po štiriletnem odmoru je včeraj naše Slovensko narodno gledališče otvorilo letošnjo sezono. Poročali smo že, da je moral veliki sinionični koncer, s katerim naj bi se bila pričela nova sezona in obenem nova. lepša doba našega gledališča, izostati zlasti zategadelj, ker prošnje za vojaško oprostitev večjega dela angažiranih glasbenikov doslej še niso bile rešene; a gledališko vodstvo se je vendar odločilo, da se otvori gledališče že sedaj, dasi samo z intimnim domačim slavjem, svečana otvoritev pa da bodi sredi meseca oktobra, ko bo po vsej priliki že na razpolago celotni orkester.
Včerajšnji velepomenljivi dan za naše Narodno gledališče je uvedla dopoldne ob 11. uri slavnostna akademija, katere spored.je obsezal poleg slavnostnega prologa večinoma operne arije. Gospoda nadrežiserja Nuci ca. Ki se je čez dolgih sedem let povrnil k slovenskemu gledališču, je takoj ob nastopu občinstvo pozdravilo z viharnim ploskanjem, z zanosom, iz katerega je
ANGLEŠKI KRONSKI SVET.
Rotterdam, 28. septembra. Pod predsedstvom angleškega kralja je oil včeraj v Londonu važen kronski svet, ki se je pečal z bolgarskim vprašanjem.
PREMIRJE ODKLONJENO.
Dunaj, 29. septembra. »Zeit« poroča iz Berolina: Brezžična brzojavka iz Pariza poroča: Francoski vrhovni poveljnik v Solunu se je pogajal z bolgarsko delegacijo na fronti ter je ust m eno odklonil ponuđeno premirje. Ameriški poslanik v S o t i j i je dospel v Solun.
London. 27. septembia. Reuter poroča iz Pariza: Vrhovni povelinik zavezniških armad v .Makedoniji je sporočil francoski vladi, da je bolgarski par-lamenter zaprosil za 48urno počivanjo orožja, da prideta dva odposlanca bolgarske vlade, ki se bosta pogajala glede premirja in miru. Franchet d' esi-erey je odgovoril, da ne more privoliti niti v premirje, niti v počivanje sovražnosti v tem zmislu. da bi se pretrgale vršeče se operacije. Pripravljen pa je sprejeti pooblaščene odposlance bolgarske vlade, ki naj se zglase v spremstva častnikov parlamenterj.n7 pri angleških črtah.
★
Usodepclns sefa boE-garskege sobranja.
Danes 30. septembra se sestane bolgarsko sobranje, da razpravlja o prošnji za mir. Po najnovejših poluslužbenih poročilih iz Sofije, ki zatrjujejo, da je postopal Malinov v popolnem sporazumu z merodajnimi faktorji, je pač povsem gotovo, da bo bolgarski parlament odobril ukrepe bolgarske vlade, ki mu bo morda že mogla sporočiti pogoje entente. Položaj Bolgarije je gotovo obupen. Podoben je onemu ob zaključku balkanske vojne, ko so sovražniki ogrožali njeno glavno mesto in je bolgarska armada obupana odlagala orožje. Tudi tokrat je dežela obupana in sovražnik se bliža prestolici. Res poskušajo centralne države vzpostaviti v Bolgariji novo fronto in zdi se, da je vsaj del nižjih in višjih bolgarskih častnikov, predvsem generalisimus Todorov, na njihovi strani, toda velik del dežele je vendar izpostavljen sovražni invaziji in narod sam je obupan.
Verjetno je torej, da se bo sobranje navzlic svoji labilni strankarski sestavi, po veliki večini postavilo na Malinovo stran. Sobranje šteje 243 poslancev. Izrecno vladna stranka so le demokrati (31) in pa radikalci (5), iz katerih vrst so vzeti ministri, ker ostale stranke bivšega proti rad osi avove ga bloka niso hotele po Radislavovem padcu prevzeti nobene odgovornosti.   Najmočnejša iz-
med teh skupin je agrarna stranka 1 HS), narodna (Gešovljeva) stranka šteje 10 poslancev, Staaibulovisti 20, Gena-dijevci 5, mladoliberalci (Tončev) 10, socijalisti 21 poslancev. Opozicijo tvorijo pristaši bivšega ministrskega predsednika Radoslavova (78), ki ima tudi Muslimane (16) za seboj. Ti dve skupini sta izrecno germanofilski in prideta za eventualno parlamentarno akcijo proti Malinovim ukrepom predvsem v poštev. Na ti dve frakciji ima tudi kralj Ferdinand mnogo vpliva, razmerje med kraljem in ostalimi strefckarni pa je precej hladno.
Nemške čete okupirajo Bolgarsko.
Dunaj, 29. septembra. Nemčija se je odločila za vse slučaje poskrbeti, da ostane zveza med centralnimi državami in Turčijo intaktna, naj se stvari razvijejo kakorkoli. Vsled tega imajo nemške čete, ki priTiajajo v Bolgarijo, predvsem nalogo, da se polastijo važnih križišč v deželi ter zasedejo železnice. Gotovo je, da vsaj del bolgarskega javnega mnenja soglaša z nemškimi ukrepi in pri ča kovati je, da se bo nemškemu poveljstvu posrečilo reorganizirati tudi znaten del bolgarskih čet. Avstro - Ogrska pri teh ukrepih ni udeležena.
Berlin. 28. septembra. Visoka diplomatska osebnost ie izjavila danes opoldne, dama merodainem mestu vlada polno zaupanje, da bo moči zadržati voiasko eri banje na Bolerarskem. Na bo-iisee poslano avstro - osrrske in nemške čete zadostuieio v vsakem oziru. da ustavijo enfentine čete. ki iih je ceniti največ na 200.000 mož. Neresnično ie mnenje, da ie bolerarsld eeneralisiimis ravnal po nalogu in sporazumno z Ma- 1 linovom. Res pa se ie bolgarsko vrhov- j no povelistvo vedno izrekalo za to. da ie ententine čete zadržati, seveda ie treba za to potrebnih ojačeni. ki so se medtem Bolgarom že postavila na raz-polaero.
AVSTRO - OGRSKE ČETE V SOFTJT.
Dunaj, 29. septembra. Jutranji listi poročajo, da so dospele avstro - ogrske čete v Sofijo.
Dnnai. 28. septembra. Za poveljnika avstro - ogrskih Čet. ki gredo Bolgariji na pomoč, ie imenovan general Pflanzer - Baltin.
Malinov postopal so« glasno z merodajnimi faktorji.
Sofija, 28. septembra. (Kor. urad.) »Agence te!egraphique bulgare« poroča: Nasproti nemškim trditvam, da je Malinov podvzel svoj mirovni korak na lastno pest, se na merodainem mestu formelno izjavlja, da je Malinov izvršil mirovni korak v polnem soglasju z merodajnimi faktorji v državi.
Bolgari bombardirajo Sofijo.
Dunaj, 28. septembra. »Achtuhr Biatt« poroča iz Berolina: Preteklo noč so dospele nemške čete v Sofijo, kjer so bile sprejete z velikanskim navdušenjem. Bolgarska armada, ki stoji pred glavnim mestom, je začela bombardirati Sofijo V mestu se nahaja tudi bolgarski krali. Pretekli teden so se vršili v Sofiji veliki nemiri, ljudstvo je plenilo in vdiralo v trgovine. Del kraljeve palače je bil sestreljen v zrak.
Nemiri na Bolgarskem.
Budimpešta, 26. septembra. »Az Est« poraja: Z merodajnega mesta prihajajoče informacije pravijo, da pro-vzroča položaj Bolgarske velike notranje nemire. Dejstvo je. da stoji vsa bolgarska p-mada za ministrskim predsednikom Malinovom. ker je zaprosil za premirje.
Sofija, 28. septembra. Vlak, v katerem so skušali priti vojaki s fronte v Sofijo, je bil pri Kniaževu ustavljen, vojaki so bili razoroženi.
Dunai, 28. septembra. Zatrjuje se. da ie pričakovati v kratkem v Sofiji dalekosežnih dogodkov. Govori se tudi, da je bil Malinov aretiran.
Zemun. 28. septembra. Danes iz Sofiie dospeli pomiki pripovedujejo, da je v bolgarskem glavnem mestu skrajen mir.V razpoloženju še ni prave jasnosti. Bivši ministrski predsednik Rado=lavov se vneto trudi, da bi narod navori 1 proti usodnemu koraku Malino-va. V Sofijo ie dospel tudi general Sa-vov, generalim prve balkanske vojne, odkrit oristaš zveze s centralnimi državami. Vso svoio močno osebnost zastavila proti smeri, ki io ie krenil Malinov. Odločitev pade v sobranju 30. t. m Ni izključeno, da bo ministrstvo" Malinova moralo odstopiti.
UPORI V BOLGARSKI ARMADI.
Dunaj, 28. septembra. »Achtuhr-blatt« poroča iz Berolina o predzgodo-vini mirovnih pogajanj med Bolgarsko in entento. Bolgarski vojaki so pridrli v bolgarski glavni stan. razorožili mnogo častnikov, druge pa ubili. Glavni stan se je nahajal v Kjustendilu. Vrhovni poveljnik bolgarske armade Todorov je moral zbežati. Vojaki so zahtevali takojšnji mir. Na podlagi od generala Todorova dobljenih informacij ie ministrski predsednik Malinov odposlal delegacijo v ententni glavni stan, da se pogaja glede premirja in miru. Sklican je bil v Sofiji kronski svet, katerega se je udeležil tudi kralj Ferdinand. Ministrski predsednik Malinov je predlagal pogajanja z entento. kar pa je kralj Ferdinand zametaval. Ministrski predsednik je opozoril na zadnje dogodke v Sofiji in izjavil, da je delegate za pogajanja z entento že odposlal v Solun.
BeroHn, 28. septembra. Berolinski krogi poročajo o bolgarski armadi: Vsled politične agitacije bolgarska armada zadnji čas ni bila več popolnoma zanesljiva. Ko se je zadnje dni pričel močan napad entente, je več bolgarskih
divizij odpovedalo. Te divizije so stale v poglavitnem v centrumu, dočim so se divizije na krilih skupaj z nemškimi in avstro - ogrskimi četami stanovitno držale. Ne gre pozabiti, da je ameriški generalni konzul v Sofiji z vso paro delal za entento.
AGITACIJA V BOLGARSK* ARMADI.
Berlin, 28. septembra. V tukaišnjiK podučenih krogih poudarjajo, da se ie vršila v bolerarski armadi že dolero in sicer naravnost pod patronaneo sedanje vlade opasna agitacija, ki ie čete demoralizirala. Tako so n. pr. bolgarski vojaki splošno verjeli, da ie s 23. septembrom potekla zveza med Bolgarijo in Nemčijo in da smeio sedai kar domov. Poleg tega ie zavladalo v zadnjem času po celi deželi veliko mirovno gibanje, katereera nositeli ie zlasti ženstvo. Žene in dekleta so v trumah zapuščale vasi in prihajale v Sofijo demonstrirat za mir. Posebno pridno je podoiral defar-tistično asritacijo amerikanski poslanik v Sofiji.
BOLGARSKO ARMADNO VODSTVO JE   OSTALO   ZAVEZNIKOM ZVESTO?
Dunai. 28. septembra. V Berolinu presojajo bolgarske dogodke hladno in ne smatrajo položaja za obupnega. Bolgarsko armadno vodstvo ie prei kot slej odločeno, da ne obupa Dad armado in da ostane zvesto zaveznikom. Kljub velikim izgubam Bolgarov ie ostalo še iedro vojske, ki bo moglo tvorihrbte-., njačo za novo fronto.
Padec kralja Ferdinanda?
Berolrn, 28. septembra.   V »Berrt-
ner Tageblattu« se trdi. da je hotela skupina Malinova kupiti bolgarski mir s padcem kralja Ferdinanda. Malinov namerava odpovedati se pokrajinam, ki so jih bili Bolgari v tej vojni odvzeli Srbom, zato pa hoče zahtevati zadnje ostanke turške posesti v Evropi.
KRALJ FERDINAND NE ODOBRAVA KAPITULACIJE. Dunaj. 28. septembra. >Nene Freie Pressec poroča iz Budimpešte: Profesor Straus. ki je imel že leta zveze z sofijskimi krogi, ie dobil iz Sofije poročilo, da bo vstrajal kralj na svojem mestu, zaupajoč v pomoč centralnih držav. Kralj n* odobril mirovnega predloga in tudi ni imel prilike izraziti svojetra stališča, ker era vlada o tem koraku ni obvestila. V Sofijo so dospele že vesti, da je zadostna pomoč na poti na Bolgarsko.
Kralj Ferdinand cesarm Karlo.
Dunai. 29. septembra. >Nene Freio Presse< izve iz zanesljivega vira, da ie kralj Ferdinand poslal našemu cesarji« poročilo, v katerem zatrjuje svojo zavezniško zvestobo.
Pohod na Carigrad 1
Praga, 28. septembra. »Prager Tag-blatt« poudarja, da se bolgarska armada brezdvomno nahaja v popolnem razkroju. Cela Makedonija je že danes v rokah sovražnikov, ki imajo že prosto pot na Carigrad. Koliko čet imajo Turki
kipela navdušenost za sloven. gledališko umetnost, je gospod nadrežiser Nu-Čič občinstvu tolmačil Zupančičevo »Našo besedo«, duhovit prolog. Zupančič povdarja v svoji pesnitvi, kako je po polnočni tišini naša beseda mogočno zazvenela v viharjih, ki pretresajo svet. kako je sanjal in delal mož (dr. Krek) med narodom, da uveljavi našo besedo, in kako je dandanes ta naša beseda tako močna, da odmeva med melodije, ki zvene po širnem svetu... Razprostrlo se je nekaj po gledališču kakor slovesno posvetilo nove hiše, ko so zvenele pesniške besede po njem, kakor poroštvo, da se slovenski umetnosti v gledališkem hramu odpira pogled v daljno boljšo bodočnost, ustanovljeno na trdnem temelju, zgrajeno s požrtvovalno zavednostjo vesoljnega naroda slovenskega — samemu sebi! Dolgotrajna glasna pohvala je pričala, kako sta pesnik in deklamator vedela geniti in razgibati dušo slednjega poslušalca.
Izmed solistinj je potem najprej nastopila gospodična Cirila Medvedova, ki jo slovensko občinstvo itak dobro pozna izza nekaterih nastopov v koncertni dvorani. Naše gledališče je z gospodično Medvedovo pridobilo domačo moč, ki se utegne obnesti jako dobro. Njen glas, dasi ne obsežen, se bo bi;ez dvojbe še razvil in očvrstil; njeno ' nastopanje seveda še ne more kazati gledališke rutine, toda je simpatično in neprisiljeno; njeno petje pri-
ča o dobrem okusu in o razumno uporabljeni tehniki. Zapela je gospodična Medvedova arijo iz Cajkovskega opere »Oriiegina«. prikupno »Pesem« domačega skladatelja - novinca Skrjanca in obče znano Ciganko Marijo«.
Druga solistinja, gdčna P i r h o v a-I g o r o v a, je simpatična pevka, absol-ventinja prask, konservatorija. Nič na njej ni kazalo novinke; z nastopom in s predavanjem se je takoj prikupila občinstvu, ki se je naslajalo ob umetniški interpretaciji arije iz Dvorakove »Ru-salke« in Dvofakovih narodnih pesmi. Gospodična Pirhova-Igorova bo izvrstna moč, ki se bo dala kar najuspešneje uporabljati v obsežnejših in težkih opernih vlogah.
Gospodična Dana Koblerjeva, priznana naša umetnica, druži v svoji igri visoko inteligenco, iskreč temperament in izrazito tehniko; zatorej ni čuda, ako je z obema klavirskima točkama (Novak :Amoroso iz cikla »Vzpo-minkv« in Smetana: »Na morskem bregu«) dosegla neoporečno popoln uspeh.
Gospodični Jana Richterjeva in Rezika Thaler jeva, naši dobri znanki že iz prejšnjih lett zaradi obolelosti žal nista mogli nastopiti.
Izmed solistov so se gledališkemu občinstvu predstavili gospodje Josip Stepniowskf, Jos. C e r m a k, Hugo Zatney in Ivan Le var z arijami iz oper skladateljev Moniuszka, Pade-rewskega, Dvofaka,   Goanoda, Mey-
erbeera. Verdija in Leoncavalla. Razpolagajo z dobrimi glasovnim matjri-•alom, ki ga uspešno obvladajo tako v tehničnem kakor v strogo umetniškem oziru. Zlasti gospod Zathey nas je prijetno iznenadil s sonornim basom, ki se izlahka spušča tudi v nizke leže, gospod Levar pa. naš rojak, se je izkazal za mislečega umetnika v globoko občuteni kantileni. Vse pevske točke sta na klavirju diskretno spremljala gospoda S k r j a n e c in konservatorist in korepetitor Kogoj.
Občinstvo je produkcijo sprejelo z glasno pohvalo ter vse solistinje in soliste prizvalo na oder. — Celotni vtisk akademijske prireditve je bil tak, da smemo po vsej pravici od slovenske opere pričakovati najlepših večerov..
Zvečer so ob ogromni udeležbi vprizorili Finžgarjev znani igrokaz »Divji lovec«. Igra ie preprosta po snovi in obliki; značaje, dasi niso ravno tipično slovenski, je opremil pisatelj s krepko narodno govorico in z marsikaterim dobrim dovtipom samoraslega izvora. Režija je poskrbela za brezhibno predstavo ter se zlasti potrudila za ljudske prizore. V teh je bilo snoči veliko — v tretjem dejanju morda še preveč! — vrvečega življenja na odru, tako da je že takoj prvi nastop ljubkih deklet in fantov v slikoviti narodni noši izzval viharno priznanje. Vpletene narodne pesmi so še povzdigovale vseskozi dobri učinek. Izmed poglavitnih igralcev je zlasti   gospod nadrežiser
N u č i č kot Janez ustvaril tip krepkega kmetiškega fanta, po maski, nastopanju in gestah izborno pogojenega do zadnje poteze. Občinstvo je gospoda Nn-čiča ves večer odlikovalo z glasno pohvalo, ki je dosegla vrhunec, ko mu je gospodična Marjanovičeva s kratkim nagovorom izročila krasen venec s trakovi v barvah našega troimenega naroda; mimotega je dobil gospod Nučič velik venec s slovenskimi trakovi Poleg gospoda Nučiča se je odlikovala gospodična Ljuba Marjanovičeva kot Majda. Dasi rojena Hrvatica, je gospodična Marjanovičeva popolnoma vladala slovenski jezik brez vsakršnega hrvaškega naglasa* njen glas je prikupen, njena nadarjenost se je kazala tako v iskrenih akcentih, s katerimi je izražala ljubezen, žalost, strah, kakor tudi v simpatično ubranem nastopanju. Gospodična Marjanovičeva je ljubka gledališka pojava; brez dvojbe se bo kot prva ljubimka izborno obnašala na slovenskem odru. Dosegla je pri svojem, debutnem nastopu izboren uspeh in prejela obilo cvetnih daril in toplega priznanja. — Druge vloge so bile do malega v zanesljivih .spretnih rokah. Gospod Danilo je? igral ZavrtnOca z rutino starega gledališkega praktika; samo škoda, da si je za svojo vlogo prikrojil nekako pretirano visok glas, ki se mu je v afektu pogostoma zlomil in pro-vzročil, da je marsikaj ostalo ne umevno. Gospod Peček je kot Gašper vobče dobro pogodil vlogo vaškega in-
3356
za obrambo Carigrada, ni znano. Vzrok bolgarske katastrofe je ta,, da so bile nemške čete, ki so tvorile hrbtišče bolgarske armade, odpoklicane na drugo bojišče, «,
Ententna armada v bol« garSkem glavnem stanu.
Dunaj, 29. septembra. Iz Sofije poročajo: Ententna armada je dospela preko Kjustendila ter stoji 80 km d red Sofijo. Bolgarska mirovna delegacija je bila včeraj v ententnem glavnem stanu y Solunu sprejeta.
Ura odločitve.
Berolin, 28. septembra. V političnih krogih nič več ne dvomijo, da je napočila ura odločitve. Tudi ako bi se položaj na Bolgarskem preokrenil na bolje, smatrajo optimizem za opasen. Članki vseh listov izzvenevajo v proglas na narod, naj mirno, s krepkimi živci in sa-mozaupanjem zre bodočim dogodkom v očL Trenotni položaj je smatrati za vojno krizo najprvega reda, ki se ji je upirati z vsemi razpoložljivimi silami, hladnokrvnostjo ter jasno • :io nevarnosti. Časopisje na Nei i vedno bolj odkrito   zahteva ;uro. Vse
stranke zahtevajo sedaj energično parlamentarni sistem z ljudsko vlado na čelu. Stvar je v teku in ni je sile, ki bi jo mogla ustaviti. Glavni odsek ostane v permaninenci, državni poslanci vseh frakcij se zgrinjajo v Berlinu in bo državni zbor najbrže sklican v najkrajšem času. Nihče si ne prikriva več, da mora v najkrajšem času pasti odločitev. Temeljita izmena vlade bo grozeči opasnosti mogla priti v okom.
WEKERLE  O POLOŽAJU.
Budimpešta, 28. septembra. Ogrski ministrski predsednik \Vekerle se je izjavil poročevalcu »Az Esta«, da ni vzroka, da bi se zaradi bolgarske ponudbe premirja in mini v gospodarskem oziru kaj strašili. Položaj ni tak, da bi nas morala navdajati vteme-Ijena skrb. Mi stremimo resno za mirom, naravno pa je. da bomo tudi v varstvo fronte odredili vse potrebno.
Glasovi listov.
Dunaj. 29. septembra. Z dogodkom na balkanskem bojišču se bavita danes izmed dunniskih Časopisov samo >Zeit* in >Neue Freie Presse< v daljših člankih.
>Zeit«. glasilo voinesra ministrstva piše: Reklo se bo. da ie Bolcarska zapustila stirizvezo. ker ie izgubila zaupanje v mir. Reklo se bo. da ie Bolgarska prepričana o porazu centralnih držav, da se Bolcarska podvrže enten-ti na milost in nemilost in da bo ta vzgled našel posnemalce ter da* bodo v kratkem zapustili tudi drugi zavezniki Nemčijo. Ententa bo trdila, da se ii bliža ura triumfa. Tako se bo pisalo in govorilo. Že vnaprej hočemo nastopiti z vso odločnostjo proti tem govoricam. Ne samo na najvišjem mestu v državi, marveč rudi med ljudstvom samim vla-.da poznanje, da moramo neomajno vstrajati pri zavezništvu Avstro - Ogrske z Nemčijo. Drugega mnenja so samo oni kroeri. ki so bili že od vsega početka sovražni zavezništvu z Nemčijo. Drugega mnenja so oni slovanski politiki v Avstro - Ogrski, ki hočejo poraz Nemčije, ker smatrajo poraz Nemčije isa predpogoj izpolnitve svojih razdiralnih načrtov v notranjosti monarhije. Ti slovanski politiki, ki hočeio celo poraz Avstro - Ogrske, nimajo nobene besede graje proti Čeho - Slovakom v ententni službi. Nasprotno živahno simpatiziralo ti politiki s Ćeho - Slovaki ter zahtevajo popolnoma očitno pretr-ganje zveze z Nemčijo. Sicer pa vetra-iamo pri nas neomajno pri Nemčiii. kakor vstraja Nemčija neomajno pri nas, Italija je napram Avstro - Ogrski zavzela posebno stališče. Italija se. kar io samo ob sebi umevno, ne bo prostovoljno odrekla svojim željam, zaradi katerih je vstopila v vojno. Italija nam hoče iztrgati Gorico. Trst. Pulj in še mnogo drugega. Vse naše obmorsko ozemlje zahteva Italija za sebe. ali pa za i\eliko Srbijo. So celo take skupine med italijanskimi politiki, ki hočejo popolno smrt Avstro - Ogrske, da bi ne mogla nikdar več iztrganih pokrajin zopet 'zavzeti. V Italiji vedo. da pri nas vsakdo v našem ljudstvu spoznava nilh nakane, izvzema! one slovanske politike, ki pozabljajo v svojem fanatizmu, da bi pomenilo odtrganie od zveze z Nemčijo izročitev slovanskih pokrajin Italiji tn odrezanje češke industrije od Jadranskega morin. 11 nI iianom ie znano, da ■    t i
triganta; gospod Povhe je opremil Tončka z veselo in, kar je treba izrecno priznati, nepretirano norčavostjo. V manjših nalogah so uspešno nastopali igospodje Leljak, Prek, Strniša, L o č n 1 k.. Danes, R a s b c r ge r, M a d v e n i 1. dr. Pač so bili v kompar-•nerfi nekateri nedostatki, toda ne .toliki, da bi bili na kvar celotnemu vtisku. Vobče je bila predstava zaokrožena, kakor jih nismo videli izlepa tudi ne v najboljših letih slovenskega gledališča: .veselo je treba pozdraviti tudi to, da se je osebje pomnožilo z dobre uspehe obetajočimi igralci in igralkami. Upanje torej ni neupravičeno, da bo dramsko osebje pod energičnim, smotrenim vodstvom gospoda nadrežiserja Nučiča ustrezalo svoji nalogi ter dvignilo dramo na višino, ki bo vredna Narodnega gledališča. Pozabiti ne gre naposled scenlčne oprave, ki je, dasi ustvarjena s preprostimi pomočki, prijetno učinkovala v vrlo pogojeni ubranosti. Predstava se je zakesnela zajveč nego četrt ure, to pa zategadelj, ker je precejšnji idel občinstva dosti prepozno zasedel prostore; v tem oziru bi bilo treba enkrat za vselej določiti, da se predstave začenjajo točno ob napovedanem Času jn da se vsakemu zamudniku do konca prvega dejanja zabrani vstop v gledališče.
Obeh prireditev se je po ložah ude-Sežilo mnogo dam y_ narodni noši. ...
ti slepci nimajo nobenega vpliva na našo zunanjo politiko in ravno ▼ Italiji se no bodo vdajali iluzijam, katero vzbuja odpad Bolgarske in nastop naših domačih razdiralcev v zapadnih državah. Zatrjuje b«, da na Bolgarskem še ni padla zadnja odločitev. Zdi se, da je bila zahteva po premirju za enkrat odklonjena. O miru pa bi ae ententne države z Bolgarsko nogalale.
»Neue Freie Presaec prinaša na uvodnem mestu predle o olaišantu rešitve notranjepolitičnega položaja in zunanjih zadev. Predlog tega Usta gre za tem, da naj se omogoči neobvezen razgovor Članov parlamenta in gosposke zbornice iz vseh narodnih taborišč. Češki in jugoslovanski politiki naj na tem neobveznem posvetovanju lasno povedo, kako »i mislijo razmerje Cehov in Jugoslovanov napram Avstriji in Nemcem, če bi dosegli samostojnost. Pokaže nai se ali ni ono, kar se razume pod federalizmom že obrabljeno. Pokaže naj se, kaj nai se zsrodt a »kupno armado, z državnimi dolgovi in davki, kaj naj se zgodi z enotnim gospodarskim ozemljem, e posrodbami z Ogrsko in z zakoni o skupnih zadevah.
Na drugem mestu pravi list: Bolgarski dogodki so učinkovali, kakor alarm na češke parlamentarce. Čehi in Jugoslovani so proglasili svoj noDolfi! deslntereasement na Avstro - Ogrski. Čehi stoje popolnoma na strani od teh važnih vprašanj. Podobno stališče zavzemajo Jugoslovani. To razpoloženje med slovanskimi narodi se ie poglobilo še vsled vesti o bodoči usodi Bosne in Hercegovine. Pollaki pa stoje tem zadevam nasproti z proračunniočim mirom.
>Neue Freie Presse« smatra, -to igra Malinov vlogo drugega Vonizelo-sa in ostro obsola Bolarftrijo. da opušča svoji zaveznici v trenutku, ko z upom in strahom spremliomo gigantski boj za siegfriedske pozicije. Godi se nam. kakor da hodimo v bledem mraku. Mi bodo svetile zvezde na močnem nebu, ali bo tema legla na nad?
>Grazer Volksblattc meni. da centralne države pač ne moreio več računati z Bolgarijo. Kako da zastopniki Nemčije in Avstrije v Sofi ti niso opazili bližajoče se katastrofe. Pogreška ie bila ta, da svoj čas centralne države niso vrgle ententne armade v morje in Spravile balkansko fronto s sveta. Vse bi bilo nrišlo drugače. Sedaj, ko zastavlja ententa vse svoje sile, da bi iz-voievala odločitev Še pred zimo. je bridko iskati pogreške in prenašati trpke posledice.
>Tagespostc pravi, da ie prebivalstvo silno razburjeno. Vse pa je edino v misli, da morata Nemčija in Avstrija skupno doboievati voino in le manišina nenemških in neodgovornih elementov se vdaia drugim nazorom. Voina sreča je opoteča. pa rudi če bi se nikdar več ne obrnila v prilog osrednjim državam, si bodo le-te zaslužile spoštovanje^ sveta s svojo medsebojno zvestobo. Notranji preobrat Evrope ni več daleč in se bo pokazal v poskusu miru med narodi in narodno enotnih dr ž* v. Dogodki zadnjih dni so pokazali, da vse sili k odločitvi. Nemški narod ne bo in ne more biti nikdar premagan Živi in bo živel ter zahteva isto svohodo, kot drugi narodi — tudi v Avstriii.
>Arbeiterwille< niše: Kar se ie zgodilo v Makedoniji, to moramo smatrati za strašno resen ooomjn. da je vojna zrela za likvidacijo. Nic nam ne more prinesti večie Škode, nego če se vdajamo iluzijam, ki se morda že iutri razkadijo v dim. Vlade centralnih držav imajo resno dolžnost, da iasno pogledajo situaciji v oči in ravnajo tako, kakor zahteva strašno resna ura. Ta ura veleva kot najvažnejše resno in iskreno mirovno ofenzivo.
ženeva. 29. septembra. >Journal des Debatsc pravi, da se more skleniti mir z Bolgarsko Še le pri splošnih mirovnih pogajanjih. Vprašanje vojaškega zasedenia gotovih pokrajin pa se mora takoj rešiti. Bolgarski se mora onemogočiti, da izvrši novo izdajstvo. — >Temps< piše: Če hoče Bolgarska izstopiti iz vojne, mora spreieti pogoje pravičnega miru. kakor ga zahtevajo zavezniki. — >Agence Havasc svari pred lokavostjo Bolgarske. Samo najvišjo zahteve na vseh poljih moreio preprečiti bolgarsko zahrbtnost. — Pariški > Journal« niše med drugim: Nismo pričakovali tako hitro poloma Bolgarske. Sedaj hoče Bolgarska ohdržV še v rokah zastave, da dobi bollše pogoje, kakor bi jih dobila ob koncu. Bolgari bodo morali sprejeti razsodbo orožja, kakor bomo mi hoteli. — >Petit Parisien« izvaja: Nastop Bolgarske ni prišel nepričakovano. Odstop Rndosln-vova ie napravil pot iznremembi fronte. Rado=davov ie bil odgovoren za nastop Bolgarske proti ententi. Malinov se je temu upiral. Usoda Balkana ie sedaj odločena. Srbija. GrSka in Romunija moralo dobiti zopet pokrajine, ki iim# gredo. Bolgn r«=ka vlada ve dobro, ka-* teri so prednogoii pogajanj. Ona bi se rniš> pogajala ob meil. kakor v svoiem glavnem mestu. Zato ie želela sr»narat-nih pogajanj. AH na 1e morda Bolgarska tudi še sedaj instrument centralnih držav? To je treba pojasniti. — >Man-chester Guardian«: Ureditev razmerja na Balkanu mora tvoriti del splošne evropske ureditve in zavezniki morajo Bolgarski dovoliti teritorijalni minimum, n. pr. mejo iz leta 1914. pod pogojem, da se Bolgarska ne udeleži več vojne, da izroči svojo artiljerijo in mu-ni^iio. da demobilizira In đa prepusti zaveznikom svoie ozemlje za nadaline operacile. — Italijansko časopisje v Švici stvari pred dvoreznostjo Bolgarske. — >Gazetta de Lausanne« vidi v vojaški zmagi entente edini vzrok za korak Bolgarske. — >Tribune de Genove« pravi, da bodo pogoji entente napram Bolgarski zlo trdi.
Bern. 28. septembra. Angleški Usti poročajo o dogodkih v Bolgariji ln o ponurlenem premirju:
>Dailv Chronlcle« piSe: Neverjetni želji se bo ugodilo.Če se Želi Bolgarska pogajati, bomo gotovo pripravljeni stopiti v pogajanja. Toda premirja v to svrho ne bo treba. Naibrle Bolgarska tudi ne pri raku je premirja. Morda i o bila ta zahteva sredstvo, da se izvrši pritisk na NemČHo. da posije* več pomožnih čet. Vojaški uspehi v Makedoniji, so sad ententlnlh zmag na Francoskem, ki so prisilile Nemclio, da ie morala obdržati zadnlega razpoložljivega yo]aka na zapadni fronti.
»Dsilv Mail« piše: Zavetniki ne morejo ustaviti svojih operacij brez obsežnih garancij proti temu, da se Bolgarska ne odloči nenadoma šepet drugače. Take edino motne garancije so: predaja bolgarske armade in pod« vrženje bolgarskega naroda.
Bera, 2S septembra. V razmotriva-nju bolgarske ponudbe sa premirje pravi >Bemer Bund«, da ni verjetno, «da bi se bil Malinov odločil sa tako dsle-kosežep korak, ne da bi bil imel hrbet zavarovan. Ali misli, da bo imel hrbet zavarovan pri sedal vladaločih krogih, Id iih is postavil pred fait accompli, ali pri veliki masi ljudstva, ki ne žali lamo na Bolgarskem marveč sploh povsod ničesar boli. k-kor miru. ni znano. Podučenim krosom ponudba ni prišla nepričakovano. Kljub Številnim oficijalnim dementiiem ie javna tajnost, da i« bil že dolgo neki bivši bolgarski minister v Švici v ozkih stikih z ontento. Vžival ie \r ententnih krogih, zlasti v Parizu in I^ondonu mnogo simpatij.
Ha balkanskem bojišču,
Fabius niše v >Neue Freie Pres-se« Na Balkanu pričenja tekma med na pomoč hitečimi iilami centralnih držav in Četami entente. Sovražnik more operirati ali v smeri na Nift ali na SofHo ali pa v obeh smereh. Njegove operacije bodo merodaine za odločitve zavezniških armadnih vodstev Edino ofenziva daje upanje, da dosežemo velik uspeh. Ako se zadovoljimo z zavarovanjem gotovih, ozko omejenih pokrajin, bi morda zaenkrat zadostovala defenziva v obliki kratke loku podobne pozicijske fronte med Adrijo in Donavo, akoravno bi s tem dali inicijativo iz rok in bi veliki prostori ostali nebranjeni. Ker so vse v poštev prihajajoče dežele, namreč Črno gora, Srbija in Bolgarija največje važnosti, pa pre-orostrane. bi bira pozicijska vojna izključena, ako se hoče vse zavarovati. Ta okolnost govori za to. da bodo centralne države morda le ofenzivno nastopile.
Budimpešta. 29. septembra. Tukajšnji krogi presoiaio voiaske posledice dogodkov v Bolgariji tako-le: Ententne čete bodo gotovo krenile tudi proti vzhodu, da že pred sklepom miru z Bolgarijo, napadejo Turčijo. Avstrijsko in nemško armadno vodstvo je storilo vse potrebno, da prepreči zle posledice takega koraka. Poskrbljeno ie. da ostane zveza s Turčijo intaktna inso< v to svrho na razpolago zadostne sile. V Albaniji bo treba organizirati novo fronto, ki daje zadostno garancijo, da bo mogoče uspešno braniti jugoslovanske dežele monarhiie. V tem oziru so storjeni vsi Potrebni ukrepi.
Dunaj. 28. septembra. Z merodajne strani se poroča, da se vrši vse potrebno proti vojaškim uspehom entente na Balkanu. Gre za odposlan je avstro-ogrskih in nemških, čet in za ustvaritev nove fronte. Verzel, ki so jo napravile ententne čete v bolgarsko fronto, zadnie dni ni razširila.
Bern. 29. septembra. /Kor. urad.) Stegemann izjavlja: Na makedonski fronti ie mnogo nemških oiačeni. Če bodo mogle operirati z boka. bo mogoče držati Makedonijo in Bolgare zopet strategično podpreti.
London. 28. septembra. Zasedenje Gradska in Prilepa s strani zaveznikov ima za posledico, da ie bil velik del bolgarske armade zapadno do Prilepa od drugih čet v dolini Vardarja odrezan tako, da ima za povratek edino dolgo črto s Prilepa preko Krčeva Kosto-va, Tetova na Skoplie Težka naloga je tako veliko četo odločiti od zasledujo-čega sovražnika, dočim je zavezniška artiljerija umikajočim se četam za petami. Prodiranje zaveznikov proti Skoplju in Strumnici ogroža ostanke bolgarskih čet. Zasedenje teh dveh krajev bi zvezo Bolgarov na obe strani popolnoma pretrgalo. Položaj^ bolgarske armade je silno nevaren in če se zaveznikom posreči dospeti do Skoplja, bi imelo to najbrže zelo dalekosežne in odločilne posledice.
General Savov poklican domov.
Budimpsta, 28. septembra. Na telefonsko naročilo kralja Ferdinanda so generala Savova poklicali z Dunaja v Sofiio. Poverili mu bodo. da napravi na Bolgarskem zopet mir in v armadi obnovi disciplino.
Kako močna ie entenrina armada v Makedoniji.
Dunaj. 29. septembra. Listi sodijo, da šteie ententina armada na Balkanu le 150.000 do 200.000 mož. Vojaški krogi smatrajo, da ta cenitev ni pravilna. Poročalo,se ie svoi čas. da šteie le srbska z jugoslovanskimi divizijami oja-čena armada 120 000 do 150 000 mož. nadalje ima Grška najmanj 200.000 mož pod zastavami. Računati je nadalje s prereišniim številom francoskih in angleških divizij. Najnovejše vesti pravijo tudi. da pošilja ententa v Makedonijo sveže čete. _
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
28. septembra. Zapadno Vardarja. nadaljujejo bolgarske enote zacrtano jim gibanje ne da bi lih sovražnik znatno vznemirjal. Med Vardariem in Strumo boji zadnjih straž z meniaiočitn se uspehom. Na Bielašici planini in v dolini Strume patruliski boji. tekom katerih smo vjeli nekai grških vojakov.
SRBSKO URADNO POROČILO.
27. septemra. Srbi eo dospeli 26. t. m, do Radovilta in obenem tudi daleč preko K i če v a. Vdrli so v Veles ter vjeli mnogo čet. ki so mesto branile. Silno število vjetih tvorijo večinoma Nemci. Plen na vojnem materijala je velik.
28. septembra. Srbske čete so zavzele zelo važno točko Elikamen ln vkorakale v Stip. Srbska konjenica je dospela v KoČane. Srbi so vleli zopet mnogo Bolgarov in Nemcev. Od pričet-ka ofenzive je prodrla njih konjenica 120 km daleč.
FRANCOSKO POROČILO IZ MAKEDONIJE.
26. septembra. Zavezniške armade nadaljujejo svoje prodiranje proti severu nevsdriav ter so popolnoma očistile železnico in črto  Bitoli - Pri«
lep - Gračko. V drznem sunku proti vzhodu so angleške čete zavzele bolgarsko mesto Strumioo. Srbska konjenica, ki ie prodrla iz štipa se le polastila mesta Kočane. Srbsks armade so dospele do Kablncev. severno od Štipa. Napadle so moeto Veles. katero branilo en bataljon nemških lovcev in deli razpr-snih bolgarskih čet. Zavezniške čet.* Is Prilepa so vrgle levo krilo XI. nemako-bolgarske armade nazaj v gorato pokrajino zapadno od KruSava. Italijanske čete so dospele že v bližino tega mesta.
ANOLEŠKb URADNO POROČILO.
27. septembra. Grlke čete pro-dirslo na cestah proti vzhodu ob Bela-šici. Angleške in grlke Čete prodiralo proti Petričem v dolini Strumnica ter so vplenile nekai topov različnega kalibra.
28. septembra. Angleške Čete so vkorakale v Strumnico. Angleži in Grki so zavzeli Belasico planino. Eu sam dan so Angleži na bolgarski fronti vplenili 300 topov in velikanske množine vojnega materiiaia.
GRŠKO URADNO POROČILO. 26. septembra. Z Angleži skupaj nastopajoče grške čete ao dospele
do Belašice planine ter se polastile ce-»to v uokAttiiiio aeveiuu od Doiranske-
ga jezera.
ITALIJANSKO POROČILO IZ MAKEDONIJE.
28. septembra. Naše čete so 25. t. m. s popolnim sodelovanjem z zavezniki nndalie napredovale do črfe Burin - Vrblinni - Malo. Sovražnik se trdo ratno upira na vzhodnih pobočjih gorovja Gradišec in Baba. Napadli smo ga z velike silo. porazili in razpršili. Nai 1 kolone so porazile sovražne poslednje čete ter zasedle 26. t. m. mesto Kruševo. Dne 27. t. m. smo kljub težavnemu ozemlju zavzeli veliki gor«ki masiv, ki se razteza med ^rno in Veliko
Dospeli smo do ceste Bitolj - Kičevo. Severno od Demir Hi-arja so naše čete napredovale proti nadalniim ciljem.
Razpoloženje v Turčiji.
Dunaj, 28. septembra. Razpoloženje v Carigradu je mirno ln v vsakem oziru zadovoljivo. Zveza med Turčijo in centralnimi državami je za vsak slučaj zagotovljena.
KAKO MISLIJO V NEMČIJI O
TURČIJI.
Berolin, 28. septembra. V tukajšnjih političnih krogih odločno nastopa-paio proti vestem, da se baie Turčija pripravlja na podoben korak, kakor ga ie storila Bolgarska. Popis dogodkov v Palestini s strani Angležev ie treba sprejeti kot subjektivno angleško nazi-ranje. Sicer pa ei je ententno časopisje zelo v nasprotju, ker govori, da namerava ententa zamenjati od Bolgarske zasedeno Makedonijo za Carigrad. Turčija ve torej prav dobro, kai sme pričakovati od svojih nasprotnikov.
TURŠKO URADNO POROČILO. 27. septembra. Palestina. Boji za jezero Tiberias trajajo.   Na ostalih frontah ničesar pomembnega.
Angleška civilna uprava v Palestini.
Rottcrdam, 28. septembra. »Morninj-post« poroča, da se v Jeruzalemu in v zasedenih krajih Palestine uvede angleška civilna uprava.
Z Italijanske fronte.
NAŠE  URADNO POROČILO.
Dunaj, 28. septembra, (Kor. urad.) Na italijanski fronti nobenih potnembe vrednih bojnih dejanj.
Na albanskem bojišču so naše čete zapadno od Ohridskega Jezera v obrambnem odseku, ki so ga prevzele od Bolgarov, odbile sovražne napade. — Šef generalnega štaba.
Dunaj, 29. septembra.   (Kor. urad.)
Na italijanski fronti nobenih posebnih dogodkov. — Ob albanski obali in pri Beratu so se ponesrečili italijanski sunki. — Šef generalnega štaba.
Italijanska ofenziva odložena? V vojaškem razmotrlvanju k poročilom generalnega štaba 28. septembra čitamo, da so Italijani odložili svojo nameravano ofenzivo v nadi, da se naša fronta vsled dogodkov na Balkanu oslabi, ln dostavlja se, da odgovarla popolnoma zavrat-nemu značaju tega sovražnika, da preži na možnost napada v zasedi. »Neue Zilricher Nachrichten« poročajo: Tukajšnji vojaški krogi pričakujejo v kratkem veliko italijansko ofenzivo. Poleg drugih znakov je znak bližnje ofenzive tudi to, da se uri italijanska artiljerija že 14 dni v streljanju na Sile.
Avstro - ogrski letalci na jugo -zapadni fronti. Iz vojnoporo-čevalskesra stana. Delovanje c. in kr. zračnih bojnih sil na jugo - zapadni fronti ie bilo zadnje dni jako živahno kljub pogostoma slabemu vremenu. Letalska stotntla št. 69 Je napadla dne 10.. 12.. 16.. 17. In 20. septembra iz lastne inicijative pijavske otoke v neznatni višini z bombami in strojnm puškami. Brvi in pontonski mostovi, so bili večinoma porušeni. Tudi skrivališča strojnih pušk na vsej fronti so bile obstreljevana izdatno z bombami in strojnimi puškami. Dne 15. sen-tembra Je bilo vrženih na letališči Arcede in Prevignano 87 bomb v teži 1460 kg. dne 17. septembra na letališče pristana Pore-fllano, dalie na postojanke strojnih pušk pri Comparnolu 1460 kg bomb: dne 23. septembra na infanterijskl taborišči Bianeade in Roncade 66 bomb (1508 kg). Naoadane so bile tudi pristaniške nanrave in letališče v Valoni. Četovodja Greslovič Je zbil dne 12. speptembra tri letala na en dan. skupina nadporočnika Hautzmelra Je ustrelila 16, v boju s sovražnimi letali trt letala, ki so padla goreča na tla. Naše Izgube so bile zadnja dva tedna malhne In niso v nikakem razmerfu z uspehi. Padobran! so se obnesli vedno dobro In rešili Že marsikakemu vrlemu pilotu Življenje.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 28. s e p t e m b r a. Na nekaterih mestih gorskega odseka Živahno krajevno bojno delovanje. V Judikariji Je odbila ena naša patrulja'z ročnimi granatami sovražne Iz-vidne oddelke. Na pobočjih hriba Nozzola
ln Vallarsi je napadel zvečer dne 26. septembra močan sovražni oddelek po sflni artiljerijski pripravi in besnem obstreljevanju eno naših izpostavljenih postojank pri poziciji hriba Corno. Nai zaporni ogenj ga Je zavrnil. Vzdol/ Piave močan sovražni artiljerijski motllni ogenj v pokrajini Montella in med Pasar> in San Andrejem. Eno sovražno letalo je bilo v boju sestreljeno.
Strahotna Miha na zapadu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 28. septembra. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Anglež napada v smeri na Cambrai in ju/no od tam, Francoz zastavlja v Champagni. Amerikance pa vzhodno od Argonov svoje napade. Delni sunki in delni napadi med Vpernom in Scarpo ter med Ailet* to in Aisno so spremljali velike napadalne operacije sovražnikove. — Vojna skupina prestolonasled-nika Ruprehta in g o. v. B o h-n a. Sovražnika, ki je med Ypemom In Scarpo na več krajih sunil proti naSlm črtam, smo zavrnili. — Na obeh straneh In med cestami od Arrasa In Peronna vodečimi na Cambrai, je 16 angleških ln kanadskih divizij po Uutem ognjenem boju pričelo z napadi. Na obeh straneh MarquIona, med Moeuvresora in Graincourtom ter med Ribecourtom in Viilersom Guislainom se je prvi naskok sovražnikov zrušil pred našimi črtami. Pri Inchv en Tardenois je sunil sovražnik na Bourion, pri Havricourtu pa na Fleuscmlcrcs. Posrečilo se mu je tekom bitke razširiti ta vdor in severno od ceste (šoseje) Arras - Cambrai potisniti nazaj do črte OIsy le Verger-Havnecourt. Južno od šoseje smo na večer po menjajočem se boju in po uspešnih protinapadih obdržali črto Bourion - Ribecourt. Pred našimi pozicijami med Ribecourtom in Villers Guislainom so se ponesrečili vsi sovražnikovi napadi. Med Epehvem in Belli-courtom smo odbili močne napade An« gležev in Amerikancev. Po sklepu bojev je bil sovražnik povsod vržen nazaj v svoje iz!iodne pozicije, pri Lempiru pa ie čez te. — Armadna skupina generala von Qallwitza. Med Ailetto In Aisno smo zavrnili sovražnikove delne napade vzhodno od Vauxaillona in zapadno Jouva. V Champagni je nadaljeval Francoz, vzhodno od Argonov pa Amerikance, ko je semtertja zastavil s svežimi divizijami svoje močne napade. V svojih večkrat ponavljanih napadih med Suip-po in Aisno je Francoz mogel doseči samo malo tal. Zvečer smo stali v črti Auberive sur Suippe - južno od Somme Py - Gratreuil - Boucoville - Cernay-ski gozd v boju. Napadi Amerikancev vzhodno od Argonov so se ustavili južno črte Apremont - Cierges. Montfau-con smo izpraznili zaradi grozečega objet; a. Napadi, namerjeni čez Montfau-con In vzhodno od njega, so se ponesrečili pred našimi novimi črtami. Francozi In Amerikanci so zopet včeraj imeli težke izgube. Včeraj smo sestrelili 33 sovražnih letal. Poročnik Rume v je dosegel 45., nadporočnfk Lorzer 44, in poročnik Baumer 33. zmago v zraku. — von Ludendorff.
Berolin 29. septembra. (Kor. urad.) Zapadno b oj išče. Anglež je v zvezi z Belgijci pričel svoje napade v Flandriji in iih nadaljeval proti Cambraju. Francozi In Amerikanci so vnovič jurišali v Champagni ter med Argon! in Moso. — Skupina gfm. Ruprehta. Od obale do južno Lvse ponoči silno streljanje, ki se je v jutranjih urah stopnjevalo med Dixmuydenom in \VuIverghe-mom do naimočneišega bobnajočega ognja. Angleži In Belgijci so napadli na fronti od južno Dlxmuydena do \Vul-verghema. Sovražniku se ie posrečilo zavzeti naše postojanke v rupah In deloma prodreti v naše artiljerijske Črte. Sovražnikov napad se ie ustavil popoldne v črti železniški nasip Itižno od Dixmmdena - Merckem - Houthoulot-Wesrroosebeke - Passchendaele - Be-celaere - Zandvvoorde - Hollebeke. Zvečer izvršeni napadi proti tej črti so bili odbiti s pomočjo rezerv, ki to došle na bojišče. Višino pri Wytchaetu smo držali proti večkratnim sovražnim napadom. Zapadno od Cambraja smo umaknili včeraj ziutraj vsled izgube kanalske pozicije na obeh straneh od Mar-coinga v bojih 27. septembra svojo fionto iz prostega ozemlja na zadaj ležečo pozicijo v črti Arleux-Aubigny — zapadno od Cambraja in za kanalom jugozapadno od Cambraia — Marcoing preko Gonnelleua v zvezo s staro črto pri Villers Ouislatn. Premikanja so se izvršila tekom noči nemoteno od sovražnika. Sovražnik je obstreljeval zjutrai še deli časa opuščeno ozemlje, v opoldanskih urah pa je pričel močno pritiskati in je napadel severozapadno in zapadno od Cambraia z močnimi silami. Zavrnili smo ga. Ravno tako so se ponesrečili napadi, k! iih je povzel sovražnik zvečer proti črtam južno od Marcolnga.
Vojna skupina nemškega prestolonaslednika. Med Ailetto in Aisno smo brez sovražnikovega vpliva naSe črte za kanalom med Oise-Alsne, med Anlzy le Chateau in Bourg na Alsnl vzeli nazaj.Že več dni pripravljeno gibanje se je Izvršilo po načrtu ter nemoteno od sovražnika. Uspešni predpoljnl boji zapadno od Suippe. Med Sirlnpesom in Aisno ter med Argoni ln Moso Je sovražnik nadaljeval svoje močne napade. Včeraj so bili posebno hudi ter za sovražnika izredno krvavi boji. Naše tam bojujoče se čete vseh nemških plemen, k! so se tud1 včeraj kljub visokim zahtevam, ki so |fi stavili nanjo poslednji dnevi, o?r: bile* so doseerle nonolen odbijala! uspeh. Francoza, ki je na vsej fronti.
med Sni pno in Aisno napadal v deloma do 6 krat ponovljenih, z močnimi oklop, skupinami vodenih naskokih, smo v Uutem boju vrgli nazaj. Edini njegov krajevni uspeh temelji v zavzetja Som-me Py in v majhnih malenkostnih vdolbinah naše obrambne fronte. V Argonih smo predzadnjo noč spričo prodiranja sovražnika v Aireški dolini naše čete do pokrajine jugo - vzhodno od Binar-ville - jugo - zapadno od Apremonta vzeli nazaj. Proti vzhodnemu robu Argonov in proti črti Apremont - Cierges-Brieulles je Amerikance v večkratnih napadih sumi deloma z novimi divizijami. Krajevne uspehe je mogel doseči pri A premori tu in vzhodno od Ciergesa, kjer je potisnil našo črto rano zjutraj do gozda Cunel in Favs nazaj. Toda tudi tu so se kakor na vsej drugi fronti ponesrečili sovražnikovi napadi z zelo težkimi izgubami v našem obrambnem ognju, v žilavem bližinskem boju in pri naših uspešnih protinapadih. Naša bojna letala so napadla sovražnika.ki je napadal vzhodno od Aire, z velikim uspehom. Pri včerajšnjih bojih je bilo uničenih več kot 150 sovražnih oklopnikov. Sestrelili smo včeraj 32 sovražnih letal m 3 pri vezne balone. — von Lu-dendorff.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berolin. 29. septembra. (Kor. urad.) Novi boi i vzhodno Y p r e s a. Silna borba med Cambraiem in St Ouentinom. Angleški naval se je tu po večini ponesrečil. V Champagni in med Argoni in Moso smo zavrnili silne n a r> a d e Francozov in Amerikancev. ki so samo krajevno vdrli na obeh straneh A r d e u i 1 a. _
(K sobotnemu poročilu.) Vas M a r q u i o n leži   ob veliki   cesti Arras-Cambrai. 10 km severo - zapadno od Cambraia. ter hkrati ob potoku L' Asache, ki tvori del Severnega   prekopa   (Caral du Nord), ob katerem poteka -Siesfriedova crta«, ki se pri Moevresu zdrrži s takozvano »Hindenbunrovo črto«, ob kateri so nemške čete stale dne 21. marca letos, ko so začele svoj pohod na zapad. — Vas Moeuvres leži ob istem potoku *L' Agache, skoro 6 km južno od Marquiona, dobra 2 km severno od velike ceste Bapanme - Cambrai. — Vas Graincourt  leži dober kilometer južno od velike   ceste   Bapaume - Cambrai, skoro 4 km rožno - vzhodno od Moenvresa, Od potoka L* Ajcache je proti vzhodu oddaljena pičle 4 km. — Vas Ribčcourt leži j ob cesti, ki teče skoro naravnost iz Peron- i na v Cambrai. v kotu, ki ga južno - zapad- j no od Cambraija tvorita železnici Bapanme-Cambrai in Peronne - Cambrai,   10 km juž- J no - zapadno od Cambraija. Od Severnega j pretoka je Ribecourt proti vzhodu oddaljen 7 km. — Vas Villers   Guislain   leži ! pičle 3 km zapadno od pretoka   Canal   de i F Escanlt (nemško Schelde - Kanal), ki po- | teka, prihaja i oč od juga. skozi Cambrai. Od Rlbecourta je Villers Guislain proti jugovzhodu oddaljen S km, od trga Le Ca telet j pa proti severo zapadu dobrih 7 km. — Vas lnchy en Artois leži sredi med Mar- | quionom m Moeuvresom, vas B o u r 1 o n pa j dobre 4 km vzhodno   od   Inchvja. — Vas i Havrincourt  leži ob železnici Banan- t me - Cambrai, 12 km zračne Črte južno-za- j pa dno od Cambraija   ali   28 km naravnost prod iujru od Douaija. — Vas F1 e s q u i e-r e s leži dobra 2 km sev.-vzh. od Severnega pretoka je proti vzhodu   oddaljena skoro 5 km. — Vas Oisy le V e r g e r leži 3 kilometre južno - vzhodno od vasi Arleux, komaj 2 km južno od Senseeškega prekopa (Canal de la Sensee), ki veže reko Scarpe in skozi Cambrai tekočo   reko   L* Escaut (Schelde). — Vas Arleui   leži,   kakor i smo svoj čas že zabeležili, 9 km južno r d mesta Douai. Do nje so se Nemci umaknili, ko so svojo bojno črto v cambraiiskem odseku preložili od Hmdenrnrrgovke bolj proti vzhodu m vso to pokrajino poplavil!. Doelm Je namreč Hindenburgovka južno od Lensa potekala nekako mimo vasi Oppv. Oavrelle, Rouvain, Čez Scarpo, mimo vasi Monchv le Preux,   Chčrisv.   Oueant in Moeuvres. }e nova črta potekala   mimo vasi Fresnov, Biache, St Vaast, Saillv. Arleux, Sauchy-Cauchv, Marom in, Inchy m Moeuvres, torej najprej krepko proti jugo - vzhodu in potem, od Arleuxa navzdol, naravnost proti jugu, tesno držeč se večkrat imenovanega Severnega prekopa,   od   rffndenburgovke proti vzhodu   oddaljena   največ 14 km. — Vas Havnecourt leži skoro 6 km vzhodno od Marcnilona. 2 km severno od veluce ceste Arras - Cambrai, od Cambraija proti severo - zapadu oddaljena sama 6 km. — Vas Bourion leži 4 km južno - vzhodno od Marqiriona_ dobra 2 km inžno od velike ceste Arras - Cambrai. od Cambraija proti zapadu oddaljena samo dobrih 6 km. — Potemtakem so se Nemci v posebno važnem cambraijskem okolišu od    svoje dosedanje črte proti vzhodu umaknili za kakih 6 km. AH je sedanja njihova bojna črta (ki teče mimo vasi Arieux, Oisv le Verger. Havne-court Bourion. Ribčcourt Villers Guislain) del takozvane Siegfriedovke, ki ie globoka nekaj kilometrov, ari pa leži zadaj za Sieg-friedovko m se ie torej nasprotniku posrečilo. Sietfnedovko   predreri,   poročilo ne pove dovolj jasno. Od Cambraija je sedanja črta proti zapadn oddaljena samo še največ 6 km. — Vas  L e m p I r e  leži 6 km južno od VTllers Guislaina ali 3 km južno-vrhodno od Epehvja.   - Vas A n b e r i v e sur *Suippe leži ob reki Suippe, 2 km severno od velike Stare rimske ceste, ki teče iz Reimsa v Argonsko pogorje, — Vas S o m m e  P y leži ob potočku Py ter ob veliki cesti ki teče iz obmarenskega mesta Chalons sur Mame proti severo - vzhoda, skozi mesto Suiopes m potem proti severu, skozi trg Atrignv in končno v bfizn bet-jrftske mefe ležeče mesto Mezieres. Od Au-bertva je Somrne Pv oror! severo - vzhodu oddaljen 10 km. — Vas Oratrenil leži ob cesti, ki se zapadno od reke Surppes odcepi od Stare rimske ceste m teče proti severo - vzhodu v mesto Grand Pre. Ki leži ob reki Aire.   par kilometrov vzhodno od kraja, kjer se ta ob vzhodnem vznožju Argonov tekoča reka izliva v reko Alsne. Od PVja je Gratreml proti vzhodn oddaljen skoro 10 km. — Vas BonconvM-I e leži   dobre 4 km severo - vzhodno od Gratreuila. dober kilometer vzhodno od velike ceste, ki veže ob gorenji Alsrri ležeče mesto St Menehould (ob zapadnem vznožju Argonskega pogorja) z mestom Vonzle-te6,.K lezi i&tptako ob Aisti, severo - za- *
pa dno od Grand Preja. — Vas Cer na y
en Dotmois leži 3 km juino od Bou-convilla ob isti veliki cesti. Nemci so se v tem (šampanjskem) odseku svoje fronte od črte, ki so jo držali do početka sedanjih napadov, proti severu umaknili vsega skupaj za največ dobrih 5 km (črta Bouconville-Massiges). — Vas Apremont leži ob zapadnem bregu reke Aire, 6 km severo-j zapadno od mesta Varennes, ki leži ob isti j reki vzhodno od Argonskega pogorja. — Vas C i e r g e s leži dobrih 8 km severovzhodno od Apremonta, duber kilometer vzhodno od velike ceste, ki veže mesto Varennes in severo - vzhodno od njega ob Mozi ležeče mesto Dun. — Vas M o n r a u-con leži 6 km južno - vzhodno od Cierge-sa, ob cesti, ki teče od Varennesa naravnost ; proti severo - vzhodu do reke Moze. V tem odseku so se Nemci od svojih do početka sedanje nasprotnikove ofenzive varovanih postojank proti severu umaknili vsega skupaj za največ 11 km (črta Cierges - točka zapadno od Avocourta).
K nedelj s»k emu poročilu. Mesto 'D i i m u y d e n (D i x m u d e) leži ob veliki cesti Ypres - Ostende ter ob reki Ysej\ približno 20 km severno od Ypresa, vas VV u 1 v e r g h e m pa 9 km južno od Ypresa ali 3 km zapadno od trga Messines.
— Železnica, ki o njej govori poročilo, je proga, ki prihaja od obmorskih mest Furnes in Nieuport in ki tik južno od i)ixmuida steče proti vzhodu. — Vas M e r c k e m leži 8 km južno od Dixmuida, vas H o u t h u 1 s t pa na severnem robu svoj čas tolikokrat imenovanega Houthoulškega gozda dobrih 7 km severo - vzhodno od Merckema. Torej se pri Merckemu nemška sedanja fronta od svoje do tukaj južne smeri na mah zasuCe proti severo - vzhodu, potem pa se ob Hout-hulškem gozdu spusti v južno - zapadno smer do vasi W e s t r o os e b e k e, ki leži dobre 3 km vzhodno od železnice Vprea-Thourout od Ypresa proti severo - vzhodu oddaljena 12 km. — Vas Passchendae-1 e leži kake 3 km južno od Vv'estroosebeka, 1 km severo - zapadno od železnice Ypres-Roulers, od Ypresa proti severo - vzhodn oddaljena 10 km. — Vas Becelaere leži dobrih 5 km južno od Passchendaela, 9 km vzhodno od Ypresa, dobra 2 km severno od ceste Ypres - Menin. — Vas Zandvoor-d'e leži 5 km južno - zapadno od Becclaera ali 7 km južno - vzhodno od Ypresa. Fronta se torej pri Becelacri vrača proti jugo - zapadu v smeri na svoje dosedanje postojanke. — Vas H o 11 e b e k e leži ob pretoku Ypres - Commines ter ob železnici, ki veže ti dve mesti, 3 km zapadno od Zandvoorda.
— Vas VVvtschaete leži 4 km južno-zapadno od Hollebeka, 6 km natančno južno od Ypresa. — Tukaj se torej lok, ki se začne proti vzhodu bočiti pri Merckemu, torej skoro 11 km severno od Ypresa, zopet spne s tetivo. Nemški umik v tem odseku znaša največ 6 km. Doslej je namreč njihova fronta potekala nekako mimo krajev Dixmude, Merckem, Bixschoote, Langhemarcq, St Ju-lien, Frenzenberg, Verlorenhoek, Zillebeke, Voormezeele (ki je od Ypresa proti jugu oddaljen samo slabe 3 km). VVvtschaete. — Vas M a r q u i o n leži ob Severnem pretoku, kjer ga seče od Arrasa naravnost proti Cambraiju speljana velika cesta, torej 10 km severo - zapadno od Cambraija. Kakor vemo iz vojaških komentarjev, priobče-nih po nemških listih, so Nemci ves cam-braijški okoliš poplavili. Nemci so se torej umaknili od črte, ki jo je doslej varovala poolava. proti vzhodu. In sicer, ako prištejemo pas. ki ga označuje včerajšnje njihovo poročilo, za približno 10 km. Njihova sedanja fronta poteka od vasi A'r 1 e u x. ki smo ji lego določili v legendi k sobotnemu poročilu, proti vzhodu do vasi A u b i g n y, ki je od Arleuxa oddaljena skoro 4 km in ki leži istotako ob severnem bregu Senseeškega pretoka, potem pa steče v južno - vzhodni smeri bržčas vzdolž velike ceste, ki veže, potekajoč skoro naravnest mesti Doual in Cambrai. Tik nad Cambraijem se fronta naravna strogo proti jugu, da steče tik zapadno mimo Cambraija. pod Cambraijem pa se okrene proti jugo - zapadu. potekajoč vzhodno od pretoka Canal de t Escaut (Schelde - Kanal). Pri vasi Marcoing, torej 7 km jnžno - zanadno od Cambraiia. steče sedanja nemška fronta čez pretok, Id
je tod zapognjen vproti vzhodu, in hkroti čez železnico Bapaume - Cambrai. Poslej j poteka proti jugu vzdolž železnice Cambrai- j Peronne in se pri vasi Gonnelieu, ki leži 2 kilometra vzhodno od te železnice, odnosno pri 3 km globlje južno ležečem Villers G u i s J a i n*u združi z dosedanjo črto. — Pretok, ki veže reki Oise in Alsne, se od Oise odcepi prav blizu tam. kjer se vanjo zliva Ailette. Do točke južno od mesta Coucy le Chateau poteka v južno-zapadni smeri, poslej pa, vedno v neposredni bližini Ailettine struge, proti vzhodu do točke 6 km vzhodno od Anizvja ali 9 km Južno - zapadno od mesta Laon. kjer se za-pogne proti jugo - vzhodu, dočim se prav tam železnica Soissons - Laon zapogne proti severo - vzhodn. Potem steče ali po preseki ali skozi predor prek sorskega grebena Chemin des Dames. deleč ta greben v dva skoro enako dolga dela. potem pa se pri vasi B o'u r'g, 24 km vzhodno od Soissonsa, združi z Aisno. S tem, da so se Nemci umaknili za ta pretok, so nasprotniku prepustili polovico grebena Chemin des Dames, za katerega je svoj čas teklo toliko krvi in kateremu so se Francozi zadnje ča^e opasno bližali od Allemanta, torej od zapada sem. Nasprotniku prepuščeno ozemlje ie globoko naiveč 9 km (črta Vaurains - Kanal aH Črta Vail1y - Bourg). — Lego vasi Somrne P y smo označili v legendi k sobotnemu poročilu. — Reka Aire prihaja od Juga, teče mimo mesta Clermont ter mimo vzhodnega vznožja Argonskega pogorja, skozi mesto Varennes in mesto *Vand Prč ter se južno - zapadno od Grand Preja izliva v reko Aisne. ki teče v velikem loku okrog Reimsa in Champagne skozi mesto Rethel, da se končno pri Compiegnu združi z Oiso. — Vas Bi nar vil le leži 8 km Južno - zapadno od vasi Aoremont kakih 5 km severno od mesta Vienne v Argon-skem pogorja. — Vas B r 1 e n 11 e s leži ob zapadnem bregu Mozes 6 km Južno od mesta Dna sur Mense. Gozdiča B o I s de C.u-nel m Bols dn Favs sta od vasi Brienlles prod napadu oddaljena komaj 4, oziroma 2 km. Vas Cierges leži kake 3 km južno od teh gozdičev. Torej so se Nemci umaknili do vasi Brienlles. Ako prištejemo ozemeljski pas. M so ga nasprotniku prepustni prejšnji dan, so se Nemci v tem odseku, med Argonand m Mozo, proti severu umaknili za največ 13 km (Črta Brienlles - naravnost proti Jugu do gozdiča [ Bols de Malancourt tik vzhodno od Avocourta).
Berolin.   29. septembra.   (Kor. urad.) Veliki angleški prebitni napad na Cambrai. ki so ga na desnem krilu podpirale nove an- j gieflce čete* Je uvedel dne 27. septembra ob *
5. zjutraj triuren silen artiljerijski ogenj od
Sauchy - Cauchya do Gouzeaucourta. Ob 8. zjutraj je napadla angleška pehota na fronti 30 km v globoki razporedbi. Južno od ceste Cambrai - Bapaume je spremljalo veliko števiio oklopnikov napad. Sele po opetovanih napadih so zavojevali Angleži v smeri na Bourion in Flesquieres prostora. Popol-i dne so Angleži obnovili svoje napade tudi severno od ceste Bapaume Cambrai, Sedaj so nastopile goste   gruče   oklopnikov. Na desnem vojnem krilu so se Nemci umaknili. V centrumu so se pred vasjo Graincourt krvavo zlomili vsi angleški napadi, šele ko so Angleži zavzeli Anneux ter s severa na-j padli v objemalnem napadu, so hrabri brani-I telji  Graincourta opustili    svoje pozicije, i Bolj proti jugu so se   ponesrečili sunki iz ' Flesquieresa. Ribecourt smo izgubili in zo-j pet zavzeli. Na obeh straneh Gouzeaucour-! ta so Angleži ob 0. dopoldne napadli. Krva-! vo smo jih zavrnili. Enako so se ponesrečili j vsi napadi Amerikancev med Epehyem in j Bellicourtom. V hitrem protisunku smo zo-j pet zavzeli začasno izgubljeni pristavi le J Tombois in Oucnnernont. Po kratkem, toda silnem artiljerijskem ognja so pričeli Francozi napadati med Ailetto in Aisnc. Zavrnili smo jih v ijutem bližinskem boju. Tudi med Veslo in Suippesom so bili francoski delni napadi brezuspešni.   Ves   dan nadaljevani francoski   napadi v Champagni so prinesli Francozom le malo ozemlja   Njih izgube zlasti vsled ognja nemških strojnih pušk. so, kakor potrjujejo vsi vjetniki, silno krvave. Tudi tankov so izgubili^ mnogo. Amerikanski napad vzhodno od Argonov se je pričel ob 11. dopoldne. Ljuti boj se je vršil tja v noč, Amerikanci kljub opetovanim napadom niso imeli odločilnega uspeha.
London, 29. septembra. Feldmaršal Haig poroča: Včerajšnji napad na fronti pri Cambraiu se je z vsem poudarkom nadaljeval do pozne ure in je bil posebno silen na severnem delu bojišča. Vjeli smo več sovražnikov in vplenili več topov. Čete 6. in 7. zbora so na hrbtu pri Flesquieresu in na višinah pri Bourlonu nadalje napredovale. Prva kanadska divizija je- prodrla preko Havnecourta ter je dospela na cesto Douai-Cambrai, 11. divizija je izvršila sunek mimo Kanadcev, prodrla nad dve miliji globoko ter za\zc!a Sincy in Oisy le VVerger. Istočasno je prodrla 56 divizija ob kanalu proti severu ter vjela 500 mož v obrambnih pozicijah severo - vzhodno od Sauchy - Chau-chy. Te operacije so pijonirji izborno podpirali in kljub sovražnemu topovskemu ognju se je posrečilo, zgraditi več mostov preko kanala du Nord ter so bili ti mostovi zadosti močni, da se je moglo naše prodiranje brez prenehanja nadaljevati. Operacije so danes zjutraj na celi fronti zadovoljivo napredovale. Vjeli smo nad 10.000 mož in vplenili nad 200 topov. Operacije angleške armade na Flandrskem skupaj z belgijsko armado so se pričele danes zjutraj.
Berolin, 29. septembra. (Koresp. urad.) Na Flandrskem je v noči na 28. t. m. silen artiljerijski ogenj od, obali do južno od \Vytshaeta uvedel sovražne napade, ki so se raztegnili zlasti preko fronte od Woume-na do vzhodno od VVulverghema. Glavni pritisk je ležal na obeh straneh houthoult-skega gozda ter ob cesti Yores - Menin, kjer se je sovražniku v nask/okih čez dan posrečilo dospeti do polja rup iz lanskega leta. Tu smo ustavili njegov napad. Po izgubi naše kanalske pozicije na obeh straneh Mar-cqoina smo v noči na 28. t m po načrtu umaknili svoje čete v pripravljene pozicije na črti Aubigny - MarcqIon. Šele tekom dneva je sledil sovražnik z močnimi silami in tanki. Zavrnili smo močne napade proti naši fronti pri Cambraiu. Med Ailetto in .Aisno smo preložili v noči na 28. t m. svoje pozicije neopaženo od sovražnika in brez sovražnega učinkovanja na kanal Oise Aisne med Anizvem in Bourgom. Od Suippesa do Mose rano zjutraj silni francosko - ameriški infanterijski napadi s pomočjo tankov. V Champagni so se vsi navali s težkimi izgubami za sovražnika ponesrečili. Tudi na fronti na obeh straneh Aire do Mose nobenega napredovanja med Aprcmontom in Cielrgesom ter so imeli sovražniki samo velike izgube.
Avstro - ojtrske čete pri Verthmu. rhinaj. 28. septembra. (Kore<sp. iirad.^ Dne 26. septembra, ko se je vršila na za-nnini fronti velikanska bitka, so se ori ve*--dtura stoječe avstro - ogrske čete fml. Metz-gorja sijajno odlikovale. Vsled hitrega nastopa c. in kr. rezerv se le ponolnoma popravil sovražni vdor v nemške črte. Avstro - ogrske r>te so poleg tega še z vsemi rp7T>olo?liivirr: Mlami posegle v boje v sosedstvu ter so na ta način uspešno oodorle Nemce.
ANGLEŠKO  UPADNO POROČILO.
28. septembra popoldne. Vjeli smo nad 10.000 mož in vplenili nad 200 topov.
AMERIŠKO  URADNO POROČILO.
27. septembra. Severo - zapadno od Verduna nadaliuje prva armada svoje včeraj pričeto podjetje ter smo zavzeli celo vrsto krajev. Vplenjeno vojno orodje presega 100 topov, med niimi 12 težkih, mno-r:o mo/nariev za jarke in na sto in sto strojnih pušk. Število vietih je naraslo na več kot R00O .med njimi 125 častnikov.
Razne voine vesti.
Nemške ladje v čilskih vodah. St. .Ing/) de Chfle,. 26. septembra. Čilska vlada je ukazala pomorskim oblastim, da naj zasede vse v čilskih vodali internirane nemške ladje z oboroženimi silami.
Teror v Rtisifl.
Dunaj. 29. septembra. Iz Basi a poročajo, da je dospelo iz Kijeva poročilo, da je bil bivši železniški minister in poznejši ministrski predsednk Trepov v Petrogradu ustreljen.
Moskva, 28. septembra V eni sami ječi v Moskvi Je zaprtih 2500 ljudi iz uglednih meščanskih krogov. Dan na dan se vrše na-
daljne aretacije.
Neodvisna Sibirija. Dunaj, 29. septembra. Iz Londona poročajo dne 27. septembra: Brzojavka iz VIa-divostoka poroča o konferenci v Ufl, katere so se udeležili tudi Ceho - Slovaki. Na tej konferenci Je bila proglašena neodvisnost Sibirije.__
Spominjajte se političnih preganjancev
Prispevke pošiljajte na:
drja Viktora Sušnika, pisarn« «r. Triler]*! Dalmatinova nisi- 7.
Otvoritev ]mm\im zasedama državnega zbora.
Jutri se prične jesensko zasedanje državnega zbora pod vtisom velikih zunanjepolitičnih in vojnih dogodkov. Ministrski predsednik baron Hussarek bo podal obziren ekspozč, v katerem bo naslikal položaj ter razvil program, kako hoče vlada paralizirati posledice zunanjepolitičnih dogodkov na notranjepolitičnem polju.
Hussjrek hoče spraviti v razgovor revizijo ustave v tem zmislu, da bi narodi dobili nekako avtonomijo. Zdi se mu, da je za uspešno izvedbo tega programa zadostno, ako sestavi koalicijski kabinet in razdeli parlament v narodne skupine, ki se naj medseboj na podlagi njegovega načrta pogajajo.
Ako kedaj, potem moramo d unajmi vladi očitati veliko lahkomiselnost in naivnost. Po predvojnih metodih in s predvojnimi cilji hoče razrešiti vprašanja, ki so danes po svojem pomenu in svojem obsegu postala najtežavnejši problemi svetovne politike. Mi ne vidimo niti najmanjše možnosti, da bi bil Hussare-kov program izpeljiv — že radi tega ne, ker sami pri njem ne moremo sodelovati.
Vlada dobro vč, da se nahajamo Jugoslovani v izjemnem stanju. Perse-kucije trajajo na vseh koncih in krajih, naši poslanci ne smejo med ljudstvo, naše časopisje je izročeno samovolji cenzorjev, ki zatirajo vsako svobodno besedo, c. kr. oblasti organizirajo uradno propagando proti naši narodni misli, sni Jejo neprestane spletke proti našim narodnim voditeljem in celo v kulturnih in gospodarskih stvareh smo izročeni terorju pod pokroviteljstvom c. kr. vlade razsajajoče$ra vsenemštva. Zatirani in preganjani, oropani naiprimitiv-nejših državljanskih svoboščin, ne govorimo z gospodom Hussarekom in z m.še strani se nima nadejati ničesar.
V ostalem postaja njegov program itak brezpredmeten še predno ga je razglasil. Odklanjajo ga namreč Nemci, ki proglašajo, da bodo kar najostreiše vstali proti vsaki federalizaciji. S tem odpada potreba, da že dan^s stvarno utemeljujemo, zakaj je za nas Hussa-rekova ideja koalicijskega ministrstva indiskutabei. V tem oziru smo si popolnoma edini z našimi češkimi in poljskimi zaveznikL
Cehi so tudi že formalno sklenili, da se ne pogaiaio z vlado o ustavni reformi. Včeraj so se vršila v Pragi važna posvetovanja na sestanku poslancev, ki ga je sklical dr. Kramar iz Češke. Moravske !n in Šlezije. Politična debata je bila zelo živahna. Splošno se je odklonila revizija ustave, kakor so Cehi odklonili tudi vstop v koalicijsko ministrstvo, ker so bili ti predlogi podani samo z ozirom na težavni položaj. Vlada ne more češkemu narodu nuditi samostojnosti, ki jo želi ljudstvo. Dolgo vrsto let so ljudstvo izkoriščali zlasti na v vojnem času, se je skušalo izstradati češke dežele in češki narod ugonobiti v vojni. S tako vlado se Cehi ne morejo pogajati o ustavni reformi.
Mesto, da vlada sili državni zbor v spore in prepire za razne brezupne programe, naj bi pustila, da se parlament jasno izreče za likvidacijo vojne. Velika večina državnega zbora je brezdvomno za to. Cim bi bil storjen tak sklep, potem bi bilo mogoče, da se sestavi likvidacijski kabinet, v katerega bi narodi poslali svoje zastopnike z naročflorn, da na temelju samoodločbe delujejo za sporazumno rešitev spornih vprašanj. Dokler se to ne zgodi, tako dolgo ne bc parlament mogel ničesar pozitiNBiega ukreniti v najvažnejšem ln najnujnejšem vprašanju, ki danes z novo mogočno silo trka na duri — v mirovnem vprašanju. Hussarekovi načrti pa bodo obstoječa nasprotstva le še poostrili.
NEMCI PROTT KOALICIJSKEMU KABINETU.
Dunaj. 29. septembra. Zveza nerm-škonacijonalnih strank ie imela danes na Dunaju sejo. na kateri ee ie posvetovala o zunanjem položaju. Zveza se je ^ izrekla proti koalicijskemu ministrstvu.
Posvetovanje sorijnlnodemokratiČiuh strank.
Dnnai. 29. septembra. Danes se ie vršilo v poslanski zbornici zborovanje zastopnikov socijalne demokracijo, sklicano od poljskega soeiialnoera demokrata Daszvnskeera. Navzoči so bili nemški, češki, poljski, slovenski, hrvatski in ukrajinski socijalni demokrati. Samo italijanskih socijalnih demokratov ni bilo. Govorilo se je o splošnem položaju ter je trajala debata do 7. zvečer. Do kakih sklooov ni prišlo, ker se io pokazalo nesoelasie v naziranju. Zborovanje se bo v kratkem zopet vršilo. Gre za združenje socijalnih demokratov vseh narodnosti.
Narodno gledallffe v
CESKY SVAZ NARODNEMU GLEDA-
LISCU.
Na D u n a j u, 26. sept. 1918. I. Parlament.
Dragi prijatelji!
Z veliko in enomiselno radostjo je začul ves češki narod vest, da se Ijub-Uansko gledišče obnovi
Čestitamo Slovencem k temu uspehu iz vroče iskrenega srca! Novemu podjetju, započetemu v tako težki dobi, želimo vso srečo!
Naš narod je izkusil več kakor katerikoli, kakšen odgojni pomen ima javno gledališče in kakšna škoda je njegova izguba. Zato razume popolnoiua Vajo radosi nad dejstvom, da imate
zopet svoje gledališče. Sočustvujemo t Vami tem bolj goreče, ker vidimo, da bodo v Vašem gledališču delovali složno in edinstveno Vaši jugoslovanski umetniki s češkimi.
Njim, vsem damam in gospodom, pošiljamo svoj posebni pozdrav!
Nič manjša radost je za nas pogled na repertoar Vašega gledališča. Tudi v njem vidimo vtelešeno druž-nost Cehov in Jugoslovanov. Naj bi Vam in nam to sknpno delo na tem kulturnem polju prineslo mnogo krasnih sadov! Naj postane Vaše gledališče pod novo upravo, ki ga vodi z onim navdušenjem, ki dela čudeže, og-viišče, s katerega se žare prameni luči, prosvete, omike in duševnega napredka, naj postane tudi žarišče, s katerega se širijo tople, vrele struje ljubezni Jo maternega jezika, do domovine, do želj in ciliev vsenarodnih in vseslovanskih v vse sloje in stanove dragega nam Vašega naroda!
Naj se razcvita, naj prospeva Vrše gledališče! k najlepšemu podvigu Vašega dramatičnega pesništva m Vaše igralske umetnosti, — naj prispeva k sreči, razmahu, k si!i in mogočnosti celega Vašega naroda! Naj to gledališče, znova ustanovljeno in oživljeno z ljubeznijo, vrši v polni meri svoje posvečeno poslanstvo, ki ste mu ga določili, ter naj izpolni vse nade, ki jih stavite nanj!
Te želje vsega Svaza čeških poslancev v državnem zboru in vsega naroda češko-slovaškcga Vam sporočamo k otvoritveni slavnosti.
Z dušo in srcem smo z Vami v teh in bodočih trenutkih!
V imenu Češkega s vaza:
Tajnik: Predsednik:
Vlast. Tasar. F. Stančk.
★
POZDRAV ČB3KEGA NARODNE«\ GLEDALIŠČA. Češko Narodni divadlo v Prnsi so srčno spominja Vaše era narodnega praznika, ko slovenskemu življenju in ni^sra metropoli nanovo vračate slovensko narodno srlo 1 »i •" * In naj so ovire, ki tudi nom zabranjuiejo danes poslati k Vam svoje zastopnike, še tako velike: Vi inmi verujemo v jutri in v svobodo naših draerih narodov. S to neomajno vero v s k u t>-no srečno bodočnost Vam pošiljamo zvesti pozdrav bratski. Naj pro-<-vita srledališče slovensko na čast m 3lavo vsega slovanstva!
Českć Narodni đivadlo. ★
Na današnji radostni VaS dan Vam od srca želimo, da bi Vaše gledališče kmalu, postalo slovenskemu narodu to, kar ie Čehom naše Narodno!
Osrednja »veza reških igralcev v Prajri ★
ME8TANSKA BESEDA NA KRAL. VTNOHRADECHL
Spoštovani goepodje!
K slavnostni ponovni otvoritvi delovanja Vašega gledališča sprejmite ru di prisrčen pozdrav v imenu upravnoga, zabavnega in dramatičnega odbora naše Besede, kakor rudi v imenu vFfssa članstva Želimo Vam iskreno i« polnega bratskega srca. nai bi postalo Vaše gledališče slovenskemu narodu to, kar je nam naše Narodni divadlo ter naj bi oživljenie Vašega gledab'šča bilo zmaga ne le gledališke stvari pri Vaš. nego tudi Vaše stvari vsenarodne. S tem v jim veseljem pa se radujemo tega. ker pri oživotvoritvi Vašega gledališča sodeluje vrsta čeških umotniSkih sil. med katerimi so bili nekateri v okraa mostnega gledališča pri nas na K ral. Vino gradfh.
Na zdar!
Prant Uska. predsednik. ★
GLEDALIŠKO DRUŠTVO NA JESENICAH.
Oživljena slovenska Talija bodi nam vzgled in kaži nam pot za nadali-no kulturno delo!
Otvoritev stn pozdravila daMe ravnatelj Karel Zelenskv in dramaturg Karel M. K 1 o s v Pragi.
PoSitiine vesti.
= Delegaciie ln položaj. Dunaj. 29. septembra. Kor. urad.) Vojni ods >k avstrijske delegacije je sklican na ponedeljek dne 14. oktobra t. L — Korespondenca »Anstria« poroča: Vprašanje sklicanja plenarne seje delegacije je taca s še negotovo.
= Neobvezni mirovni razgovori. Poslanec dr. Neumann bo v otvoritveni seji državnega zbora nredložil pred-lo>;. ki zahteva pričetek neobveznih mirovnih razgovorov, katerih naj se udeleže predsedniki in podpredsedniki parlamentov bofniočih se držav. (Ta predlog se bo stavil, kakor se zatrjme na merodajnih mestih, vsled inicijative vlade. Ministrski predsednik Hussarek }e že pred dnevi nri svojih posvetovanjih z voditelji strank govoril za tak predlog.)
= Spltzmufleriev program. Sarajevo, 28. septembra. (Kor. urad) Skupni finančni minister baron Spitz-mfiJIer je govoril včeraj na dine ju ofici-jalnih oseb v Sarajevu. Opozarjal je na 40IetrK> kulturno delo avstro-ogrske monarhije v Bosni m Hercegovini. Bičal je odklonitev zadnje mirovne ponudbe s strani entente ter Izvajal, da bo vsled tega vojna morda še trajala. Svaril je pred »samoodločbo narodov«, ker ne more noben n--rod urediti svoje,usode brez ozira na usodo sosedov. V Avstriji tvori eno poglavitnih skupnih zadev narodov dinastija. S tem mora računati svetovna zgodovina. Za vzhod mora avstro-ogr-ska monarhija in njena dinastiia prevzeti nalogo ustvarjanja držav. To se kaže pri Poljakih, ki vidijo svoj spas v združitvi s habsburško dinastijo. Raz-širua naj se državljanke pravic«, t*-
26
stran 4. „SLOVENSKI NAROD" dne 38. septembra 1918- 221. štev.
Srradi naj se nosensko - hercegovmski
statut, razširi naj se volilna pravica. To .vse se more zgoditi seveda Še le po -vojni. Bosna in Hercegovina morata seveda ostati administrativna politična enota. Dežela se ne sme razkosati. Najti pa bo treba še pot, da bosta mogli ti deželi sodelovati pri skupnih zadevah monarhije. Kar se tiče politične bodoč-'nosti bosensko - hercegovinske.^a prebivalstva, je izjavil minister, da se bo našla rešitev tega vprašanja samo na ta način, da bo ta rešitev odgovarjala    interesom oben ■d t ž a v. Najti pa bo treba tudi le tako rešitev, o kateri smo se prepričali, da odgovarja   obenem   tudi narodnim T>o trebam prebivalstva.
= Lov gospoda grofa Attemsa na načelnika Jugoslovanskega kluba. C. "kr. deželna vlada ie razposlala sledečo tajno okrožnico: »Želo važno. C. kr. deželno predsedništvo za Kranjsko. 'Št 4965/Praes. Rovanje poslancev in voditeljev strank. Ljubljana, 31. avgusta 1918. »Zelo nujno!« »Strogo zaupno!« Vsem gospodom predstojnikom c. kr. okrajnih glavarstev na Kranjskem. Zvedel sem, da državni poslanec dr. Korošec baje vneto agitira zoper vojno posojilo in zoper izvršitev rekvizicij. Vašemu blagorodju se naroča, da strogo zaupno poizvedujete v omenjenih smereh in mi o uspehu zanesljivo poročate do 15. septembra t. L V poročilu naj Vaše blagorodje tudi naznani, ali dr. Korošec razen propagande za ustanovitev jugoslovanske države, ki jo je delal na raznih shodih na Kranjskem, tudi sicer kako agitira proti enotnosti države, pri čemer naj se navedejo konkretni podatki. V obeh smereh naj se morda potrebne informacije ali poizvedbe dobe na najstrožje zaupen način, zlasti naj se opusti kakršnokoli dopisovanje z orožniškimi poveljstvi, predstojniki občin itd. Za c. kr. deželnega -predsednika: Laschan I. r.«. — Razkrili bodemo še interesantno zvezo te okrožnice z veliko potezrm intrigo c. kr. deželne vlade proti voditelju naše parlamentarne delegacije.
= Tržaški poslanec dr. Otokar Rvbar je slu vil pred nekaj dnevi, ko se je mudfl v Trstu tudi načelnik Jugoslovanskega kluba, 301etnico svojega, pri-^hoda v Trst in svojega delovanja v po-firičnem Življenja in narodnih borbah tržaškega Slovenstva. Prvi mu je čestital dr Korošec, v imenu tržaških Slovencev njegov tovariš v političnem vodstvu dr. Slavik. Trideset let Rvbafeve-ga delovanja v Trstu je prineslo Slovenstvu najlepših sadov po trdem delu in napornem trudu. — Kakor nam poročajo iz Trsta, se pripravlja obširnejša javna proslava dr. Rvbafevega 30-letnega delovanja na vročih tržaških tleh.
= Afera Lončar. Nedavno smo objaviti o postopanju deželne šolske oblasti proti profesorju drju Lončarju članek, ki ga je ljubljanski državni pravd-nik celega zaplenil, izmišljujoč si kazenske paragrafe, proti katerim smo baje grešili. Ker poznamo metode ljubljanske cenzure in državnega pravd-nišrva. ki se ori čitanju časopisnih člankov vedno najprvo vpraša, kaj porečejo »gospodje« in potem išče še le paragraf, da nas ž njim ubije, smo članek poslali tudi kot dopis mariborski »Straži*. V Mariboru imajo nemško radikalnega pravdnika jc tako velika, da smo je Slovenec!), ki pa je moža dovoli, da ne išče vedno zločinov in pregreh tam. kjer jih ni. Članek »Afera Lončar« je zato v polnem obsegu izšel v »Straži« z dne 27. septembra. Gorostasnost kon-frskacijske prakse liubljanskega državnega pravdnika je tako veliko, da smo morali vendar-le po dolgem presledku zopet na nio opozoriti Le nadaljujte, gospod doktor!
— Vaclavski dan v Pragi. Na Dunaju in splošno «v nemških krogih ie bila razširjena govorica, da se nriprav-Ijajo za Vaclavski dan v Pragi pogromi proti Nemcem. Trdilo se je, da boelo Čehi ta dan napadli vse v Pragi bivajoče Nemce, da jih bedo pobili in plenili njih stanovanja. Enako naj bi se zgod'lo to noč tudi drugod na Češkem. Ta dan naj bi izbruhnila no Češkem splošna revolucija ter naj bi se proglasila neodvisnost Češke. Vsled tega ie vlada odredila kar najobsežnejše varstvene odredbe ter poslala na Češko mnogo vojaštva in orožnikov. V Pragi je bilo vojaštvo konsignirano kljnb temu, da so češki listi še v soboto povdarjali, da so vse govorice prazne izmišljotine, in poživljali prebivalstvo, da naj se ne da provocirati, ker se vrše dogodki svetovno zgodovinskega pomena.Vaclavski dan je potekel tudi pooolnoma v običajnih oblikah. Na cestah in ulicah se je zbiral denar za češka obrambna in karitativna društva. Nemci pa razširjajo sedaj vest, da se je zbiralo za čebo-slovaško armado. V imenu češkega Narodnega sveta sta se pritožila poslanca dr. Baxa in Prokupek pri namestniku grofu Coudenhoveiu zaradi prepovedi zbiranja daril. Namestnik je odgovoril, da zbiranje prostovolinih prispevkov ni prepovedano. Češki statopravni klub je sklical za soboto popoldne javno zborovanje, na katerem nai bi bil govoril državni poslanec dr. Stranskv o političnem položaju. Policija je zborovanje prepovedala, češ da bi utegnilo kaliti javni mir.
— Dalmatinci na cesti. Leta 1916. so Črnogorci vdrli v našo vas Bndua pri Kotom. Ko so naši selo zopet osvojili, je bilo seve njih prvo delo preganjanje tamkajšnjega ljudstva- Poslance dr. Vukotič je v svoji interpelaciji povedal grozne stvari o tamkajšnjih grozodejstvih. Vojno sodišče jih je mnogo obsodilo na smrt, druge na 20-. 15-. 10-, 51etno ječo itd. Zakaj, večinoma nihče ni vedel, najmanje pa tamkajšnji kmetje - obdolženci. Obsojence so potem gonili iz kraja v kraj, nekaj j'h je zginilo v strašni Arad na Ogrskem, nekaj
pa so jih vtaknili tudi v kaznilnico v Gradcu, kjer so jih dne 29. avgusta t. i. 35 vsled pomiloščenja odpustili. Ko pa so bili na prostem, jih niso poslali po vlaku domov, kakor bi vsak razsoden človek pričakoval, in kot to predpisujejo tudi avstrijski zakoni, ampak pograbila jih je slavna policija in jih zopet za 26 dni zaprla. Ljudje so prosili, da bi domov brzo i a vili po denar, ker je večina premožna, vsled neznanja nemščine pa jih ljuba policija niti poslušala ni. Po 26 dneh so jih zopet poklicali iz lukenj, premuširali in jih 28 vtaknili v vojaško suknjo, 7 starčkov pa so poslali do Maribora, kjer so jih zopet postavili na cesto. Dva sta bila že tako izčrpana, da so jih poslali v bolnico, ostalih pet pa so pognali proti domovini po cesti naprej, ker niso imeli denarja za vožnjo. Eden je kmalu omagal za Aiari-borom. 4 pa so prišli dne 26. novembra do Slov. Bistrice in sicer Brasić Ivo, Gigovič Savo. Nikolič Vido in Bran i L Gjuro, vsi kmetje iz Budue in Pod-ostroga pri Kotoru. — Ko so bistriški Slovenci videli te izstradane in razcapane starčke, so v hipu zbrali 133 kron in jih spravili na vlak, da se končno vrnejo v svojo drago domovino.
= Uradni popravek. Uredništvu »Slovenskega Naroda« v Ljubljani. Št. 541/Adj. V št. 220 Vašega dnevnika z dne 26. septembra 1918 zatrjuje priobčilo: »Zanimivo brzojavno okrožnico ...«, da je deželno orožniško poveljstvo brzojavno naročilo orožniškim postajam, naj ovadijo poveljstvu vse one, ki delujejo za jugoslovansko propagando in sicer v to sorho. da se prepreči opasnost njihovega delovanja (»da se jih napravi neškodljive«). V zmislu £ 19. tisk. zak. se popravlja ta vest, ker ni res, da bi bilo tak ukaz ali tako okrožnico izdalo orožniško poveljstvo. — V Ljubljani, 27. septembra 1918. — C. kr. deželno orožniško poveljstvo štev. 12.
^= Razdelitev Češke. Z Dunaja nam poročajo: V torek bi imela iziti naredba o razdelitvi deželne upravne komisije v nemško in češko sekcijo, kar pomenja prvi korak k raztrganju dežele tudi na tkzv. avtonomnem polju. V političnih krogih se danes govori, da pod vtisom najnovejših dogodhkov ta naredba ne bo razglašena.
= Putiski »Hrvatski List« bo še nadalje izhajal. »Hrvatski List«, ki je imel prenehati z jutrišnjim dnem, bo izhajal Še nadalje. Lastništvo in Izdajanje lista je prevzel puljski odvetnik dr. dr. Lovro Scnlier.
= Tisza na Dunaju. Štefan groi Tisza je dospel včeraj na Dunaj.
— Glavni odsek nemškega državnega zbora. Glavni odsek nemškega državnega zbora se je proglasil za nedoločen čas v permanenci.
= Posvetovanja v nemškem glavnem stanu. Državni kancler grof Tiert-ling in državni tajnik v. Hintze sta se včeraj zvečer odpeljala v veliki glavni stan.
== Nemška kanclerska kriza. Kancler in državni tajnik sta odpotovala v glavni stan. Državni podtajnik v. d. Busche je sprejel v nedeljo popold. več poslancev. Vršila se je tudi konferenca članov zveznega sveta in glavnega odseka. Kanclerska kriza se bliža odločitvi. Pričakovati je že prihodnje dni iz-premembe na kanclerskem mestu.
= Nemška kanc!erska kriza in bolgarski dogodki. Bolgarski dogodki bodo najbrže pospešili rešitev kancierske krize. Ni izključeno, da bo že v prihodnjih urah državni kancler grof flert! ing odstopi.I Nekatere zvezne vlade so se izrekle za to, da naj kdo drugi prevzame kanclersko mesto. Med drugimi je prišla taka ž" cMa iz Stuttgaria.
— Hertling poide? Bolj in bolj se pri nemški državnozborski večini oja-euje vtisk, da je odstop grofa Hertlinga postal potreben. Grof Hertling se vseh razgovorov ni dotaknil niti z besedico. Osebe novega kanclerja še niso našli, na staja io pa žc vsakršne govorice. Z neke strani silno v ospredje grofa Bii-lowa. ki pa ne more prit! v poštev že zaradi hudega nasprotstva pri socijal-nil- demokratih, imenujejo tudi prejšnjega kanclerja Bethmanna Holhvega, ki da je menda uvide! svoje stare pregre-he in bo imel večje razumevanje za zahteve novega časa.
= O pruski volilni reformi. Volil no-reformni odsek nemške gosposke zbornice je sklenil v svoji seji 27. t. m., da naj imajo še nadalje prezentacijo pravico za gosposko zbornico: 1. mesta, ki nimajo samostojne prezentacijske pravice, za skupaj 12 članov; 2. staro in večje posestvo za 6n članov, dosedaj 90 članov, maniše posestvo za 12 ela-nov: 3. velika industrijalna podjetja za 24 članov, trgovska podjetja za 12 članov, trgovske zbornice za 36 članov, delavske zbornice za 12 članov; 4. vsaka visoka šola. tudi tehnične visoke šole, za po enega člana. Kot staro posestvo se smatra ono, ki je 50 let v rokah iste rodbine.
= Potovanie ministrskega predsednika Pašića. Haag, 29. septembra. Srbski ministrski predsednik Pašič ie dospel iz Pariza v Rim. Imel je razgovor z italijanskim ministrskim predsednikom Orlandom in zunanjim ministrom Sonnlnom. nakar je odpotoval na Krf.
= Ententa m Jugoslovani. Švicarski listi javljajo iz Pariza: »Petit Pari-sien« piše .da je srbski ministrski predsednik Pašič dospel v Pariz na poziv francoske vlade. Prihod ministrskega predsednika Orlanda je v direktni zvezi s sedanjim obiskom Pašica v Parizu. Pretresali bodo mnoga zunanja in notranja vprašanja. Isti list javi, da izda srbska vlada na Krfn proklamacijo, s katero bo na avstro-ogrske propozicije odgovorila s ponovno potrditvijo zvestobe ententi, ki ie zmerom bila voditeljica srbske politike. — »Temps« pri-občuje izjavo srbskega ministrskega predsednika Pašića. češ da Avstro-Cgrska z ustanovitvijo jugoslovanske
d j zave nastavlja novo past Med tem ko bi bila jugoslovanska država* Id jo ustanavlja Srbija, vedno zvest zaveznik entente, bo jugoslovanska drfava, kakor jo zamišlja Avstrija, zasledovala zgol interese Avstro-Ogrske. Pašič zahteva izjavo ententnih vlad. da bodo Srbijo podpirale pri ustanovitvi jugoslovanske države.
= Haag za mirovna pogajanja. Haag, 28. septembra. Začasni poslovodja Avstro-Ogrske je 25. t. m. po naročilu svoje vlade sporočil zunanjemu ministru, da bi Avstro-Ogrska rada videla, da se določi prestolica kraljice za taka pogajanja, kakor jih je c in kr. vlada v svoji noti 14. septembra predlagala. Zunanji minister je na to odgovoril, da bi se čutila kraljica srečno, a more dati svojo prestolico na razpolago obema strankama za taka pogajanja.
= Asqtiith in   mirovao vprašanje.
London, 28. septembra. V nekem govoru v Manchestru je dejal Asouith, da je napredek aliirancev v Palestini in Makedoniji velikega pomena. Ni še bilo sunka s tako sijajnim prodorom kakor je bil ta v Palestini, ki ie vrgel Turke iz Svete dežele. Čim bolj zaupamo v končno zmago, tem bolj se moramo potruditi za čist mir. To je mir, ki bo z njim doseglo človeštvo cilj, ki se vsi borimo zanj. Zadnjič smo iz Avstro - Ogrske od ministra Buriana dobili mirovno ponudbo. Kakšni so mu bili motivi, tega ne vemo, vsekako pa te njegove pobude ne smatram za praktično. Hertling vztraja na svojem stališču glede Belgije, Payer pa ni samo podpisal brestli-tovskega dogovora, nego se je pozneje tudi branil, predložiti ga mirovni konferenci. Edini mir, ki bi ga mogh sprejeti, bi bil mir, ki bi vse narode, velike in majhne, ščitil proti vsej ropaieljnosti in proti odporu do samoodločbe.Asqutth je naziranja, da je zveza narodov vprašanje, ki ga je dobro preudariti. in da je prišel čas, ko se najpomembnejši in naj-modrejši možje aliirancev bavijo s studiranjem tega vprašanja.
= Zahteve Amerikancev. Senator Lodge je izvajal, kakor poroča »Matin« iz Washingtona. da morajo zavezniki naložiti Nemčiii pogoje, kakor jih je naložila Nemčija Francoski leta \87&. Nemčiji se mora onemogočiti, da bi pričela z novo vojno. Belgijo mora Nemčija obnoviti, Alzacijo Loreno vrniti. Italija mora zopet dobiti svoje^Italijanske provincije. Grška, Srbija, Črna gora, Romunija se mora obnoviti. Rusijo je treba rešiti. Čeho-Slovake, Jugoslovane in Poljake je treba osvoboditi, Carigrad mternactioualiziraii. Za utrplje-ne izgube se morajo zasesti nemške ko-Icrrije.
=   Romansko prestolonasledsrvo.
B n k a r e s t, 28. septembra. (Kor. ur.) V ponedeljek bo v Jašu kronski svet pod kraljevim predsedstvom- Po starem običaju se ga udeleže ooteg članov vlade in predsednikov obeh zbornic tudi bivši ministrski predsedniki. Pri tem kronskem svetu bodo končno veljavno sklepali o prestolonaslednikov! Ženitvi. Ministrski predsednik je mnenja, da se mora tega sveta udeležiti tudi Bratia-nu. priznani načelnik liberalne stranke. Povrh pa hoče Marghiloman tudi javno pribiti Bratianovo naziranje v tej stvari, da se pozneje ne bo moglo javno zastopati kako drugo mnenje. Vsa poročila iz Jasa soglašate v tem. da se bo vlada izrekla za odpoved prestolonaslednika. Oba zbornična predsednika in general Avarescu bodo zastopali isto mnenje.
Revizijska obravnava o Grafenauerievi obsodbi.
i. Gradec 28. septembra.
Danes dopoldne ob V* 10. se je začela pred tukajšnjim višjim deželnim sodiščem revizijska obravnava v Grafenauerievi zadevi in je trajala čez 3. uro popoldne. Obravnavo je vodil predsednik višjega deželnega sodišča vitez Pitreich. referent je bil dr. Smolej in prisednik višji sodni svetnik dr. Rogi-na. Obtožbo je zastopal višii državni pravdnik dr. Amschl, Grafenaucrja je zastopal graški odvetnik dr. Eisler. Navzoč je bil tudi gosp. Grafenauer. Priče niso bile zaslišane.
Sk>veska javnost se je za to obravnavo zelo zanimala in je pričakovala Grafcnauerjevo oprostitev, najtežje so pa čakali nanj* koroški Slovenci, ki so brez poslanca in na milos in nemilost izdani samovolji narodnoh nasprotnikov. Za Grafenauerjevo zadevo so se zanimali zelo tudi socijalni demokratje in »Arbeiterzeitung« je svoj čas sodbo vojaškega sodišča korenito zdelala. V jurističnih krogih državnih poslancev je vladalo mnenje, da bo Grafenauer pri reviziji sodbe vojnega sodišča oproščen. Vsi ti krogi bodo danes razočarani. V eni točki je bil Grafenauer oproščen, glede dveh Inkriminirarrih izjav pa je bila sodba vojnega sodišča potrjena, odmerjena kazen na 5 let težke ječe pa znižana na 16 mesecev, vračunši preiskovalni zapor, torej na toliko, kakor je Grafenauer sedel; v preiskovalni zapor je prišel namreč 12. marca 1916, pred vojaškim sodiščem je bil obsojen 26. maja 1916 in potem je gladoval v Mollersdorfu do julija 1*17, ko je bil amnestiran.
Zoper razsodbo višjega deželnega sodišča bo Grafenauer vložil pritožbo na kasacijsko sodišče.
Razprava je potekla tako - le:
Referent je na dolgo in široko poročal o dejanskem stanja, v bistvenih in nebistvenih delih. Grafenauer je bil od vojaškega sodišča Obsojen zavoljo motenja javnega miru in reda po § 65 a in b kaz zak. Treh kaznivih dejani ie bil obto?en:
<t) da je leta 19J5. nekega dne v Doleti pri Jožefu Lederjču govoril, da bodo
Rasi mazati Ml teta trdB, a priča Jožef Lederič je dobil vtis, da ]e hotel Graien-auer to izraziti, Češ, da so Rusi večji narod ta da imajo več žita. Prič pa pri tem govoru nI bilo nobenih. Priča Jožef Fellacher je izpovedal na splošno da je Grafenauer govoril: Vojska se bo zavlekla in nas bo sovražnik izgladoval; natančno pa se ne more spominjati. Želje, da bi Rusi zmagali, od njega ni s H šal.
b) Julijana Platzer, natakarica v gostilni Ane Lederič na Brdu ln kuharica Er-nestina Lederič sta pred vojaškim sodiščem izpovedali: Grafenauer je v pozni uri v ku-hinij rekd Julijani Platzer: To nič ne de, če Ima katera kakega Rusa, če je le fest fant: ako to in ono zaprejo, Jih bodo že izpustili, ker potrebujemo delavskih moči. Grafenauer da ie bil trezen. Priča Rauter je bil pri razgovoru navzoč, pa ni sliSal teh besed: Grafenauer se je iz natakarice rad šalil. Obtoženec sam je rekel, da mu je Lederičeva družina sovražna kot političnemu nasprotniku.
c) Marija Pipp Je Izjavila: Njen brat in mož* sta padla v vojni in Je šla zanju plačat sv. mašo k župniku Sturmu na Brdu. V kuhinji da je v navzočnosti župnika Sturma in njegove sestre Lucije Grafenauer rekd: Matevž je bil pameten človek m ni tako neumen, da se bo še »kampfaU; šel je tja in ni tako neumen, da se bo vrnil. Tam je boljše, je dovolj »grunta in tal-. Župnik se sploh ne spominja, da bi se bila Marija Plpp v kuhinji z Grafenauerjem raz-govarjala, Lucija šrurm, župnlkova sestra, pa ni slišala, o čem sta se pogovarjala, do-čim priča Pipp trd!, da je Grafenauer te besede govoril v njuni navzočnosti.
Vse druge priče so bile izpovedale le na splošno. Vojaško sodišče je v ilustracijo Grafenauerjeve preteklosti dalo prebrati poročilo o sodni razpravi proti očetu Gra-fenauerju in Grafenauerju iz leta 1888. Oče je bil obsojen na 6 mesecev ječe zavoljo razžalienja Veličanstva, sin pa oproščen. Obtoženec je zahteval revizijo obsodbe iz ničnostnih razlogov In zavoljo pomislekov glede izjave obtožilnih prič.
Zastopnik dr. Eisler je Izjavil, da vojaško sodišče ni bilo pristojno. Njegova razsodba bi nikdar ne bila pravomočna, če bi bila obravnavana v rednem postopanju, Voj. kaz. pr. r. zahteva, da mora biti vsaka razsodba u tem el i ena z dokazanimi deistvi, kar se pa v razsodbi vojaškega sodišča ni zgodflo, niti to se ni povedalo, kaj da je dognano, ker tega pa si vendar ni mogoče misliti, da je sodišče smatralo vse za dognano. Tudi način, kako so se naštevale za razsodbo inerodajne utemeljitve. Je čisto poseben; sodilo se Je na splošno: Obtoženec Je oseba, ki jI Je prisoditi zločin po § 65. Redno sodišče bi take razsodbe nikdar ne bilo potrdilo. Le posebnosti vojnega sodišča (Feldgerlcht) je pripisati, da Je ta razsodba postala pravomočna. Je - li sploh kaznivo dejanje tu? Ta slučaj uživa nekak sloves zavoljo prve točke, ker pač nihče ne more biti obsojen zavoljo tega, če si Je morda kaj mislil, ni pa tudi kaznive besede Izgovorih pa četudi Je obtoženec rekel, da Ima Rusija toliko in toUko vojakov ln žita, to ni kaznivo. Javnost še s tem, da se je pogovor vršil v gostimi, ni podana. Manjka dejanskega stanja, dana je ničnostna utemeljitev m treba, da se razsodba razveljavi. Glede druge točke se ie zagovornik postavil na stališče, da nikdar ne gre po voj. kaz. pr. redu, da toži teli raztegne obtožbo prt obravnavi na dejanie. ki se ne nahaja v obtožnici, marveč se lahko izvrši le obnova. Zato bi obtoženec sploh ne smel biti obsojen. Kako površen je bil prevod inkrimim-ranih besed, dokazuje dejstvo, da ie bil Matevž Plpp le svak. ne pa brat Marije Pipp, kakor pravi prevod. Pa če tudi bi se dejanje priznalo, vojaško sodišče ni bilo pristojno soditi: obtoženec je zahteval vrhu tega konfrontacijo prte, pa se ie odklonilo. To je bistvenega pomena, ker Če priči Sturm fn njegova sestra nista bili navzoči, ni dana javnost; nobeden od njih pa rte potrjuje obdolženih besed.
Tudi v točki c) iščemo zaman dejanskega stara; tudi če bi se bil obtoženec res tako izjavil kakor trdi Julijana Platzer, nI podan zločin po § 65 b, ker ni v njih hujskanja ali navajanja k sovraštvu in nepokorščini do Javne oblasti, tudi tedaj ne, četudi bi je ne smatrali za šalo. Vojaško poveljstvo ni oblast ki ji je podvržen obtoženec in tudi ni vsakdo dolžan, poznati otzadevno odredbo z dne 12. novembra 1915.
Proces je bfl političen. Vse je samo »trač«: proti obtožencu so bili koj v začetku predsodki, katerih nekateri so se Jasno kot taki dokazali. Zastopnik je nato posamezne slučaje na drobno razkosal in predlagal, da se razsodba vojnega sodišča razveljavi, ker obtoženca ne zadene nobena krivda, v slučaju pa. ako bi sodišče tega ne storilo, da kazensko postopanje odkaže zanj pristojnemu sodišču.
Državni pravdnik se Je v prvi točki pridružil zagovoru fkovim izvajanjem, v drogi m tretji točki pa razsodbi vojnega sodišča. Senat se je umaknil na posvet po petčetrtnmem posvetu pridružil izvajanjem državnega pravdnika, oprostil obtoženca glede orve točke, glede druge In tretje pa zavrnil predlog ničnosti kot neutemeljen. Pač pa je znižal kazen od 9 let težke leče na 16 mesecev, vračunši preiskovalni zapor.
Vesti iz primorskih dežel.
Namestnikom potovanje no razde t a nem goriškem ozemlju. Nametnik le 25. fn 26. t. m. potoval po Goriški, da se na lieu mesta pouči o aprovizacijekih razmerah in stanju obnovitvene akcije. Odpeljal se ie najprej v Gorico, kjer po se v navzočnosti deželnega glavarja in zastopnikov vojaških in civilnih oblasti vršili razni poraz govori, predvsem o boju proti malariji. Dosedanji uspehi niso nezadovoljivi, žal, na orimanikule zdravnikov. Sklenilo se ie, da se bo akcija energično nadaljevala. Pomnoži se strežništvo in ustanove tečaji za posebne strežnice z« malarijo. Nadalje se ie raspravljalo o vojnih kuhinjah, pri čemer ae je ugotovilo, da ie poleg drugih manjših Irahinj začela delovati tudi vzorno ureiena kuhinja Rdečga križa. Za ustanovitev nadallnih vojnih kuhinj v mestu in po deželi »e je sestavil poseben odbor pod vodstvom deželnega glavarja. Iz Gorice se je odpelial namestnik s deželnim glavarjem in vodilnimi funkeiionarii obnovitvenega urada preko Kanala - Sv. Lucijo in Kobarida v Bovec. Namestnik je povsod sprejemal zastopnike oblasti, duhovščine in ude-leženskih krogov ter se dal natančno poučiti o razmerah ln željah prebivalstva, zlasti glede aprovizacije in obnovitve, katera tu zaradi tehniških težav ne nanredui^ zadovoljivo vkljnb vsemu prizadevanju, ter mnenjih, kaj bi bilo
storiti, da ae čim pre4e pomaga težko prizadetemu prebivalstvu.
Premeščen je državni pravdnik dr. Anton M a r i n a z iz Trsta v Gorico.
Učiteljsko društvo ca goriški okraj bode zborovalo v četrtek, dne 3. oktobra t. L v Gorici pri > Zlatem Jelenu c ob 10. uri dopoldne. Ker ie na dnevnem rodu tudi razgovor o aprovizaerji, pričakuje polnoštevilne udeležbe odbor.
O. kr. okrožna ^odniia v Gorici. Zemljiška knjiga c kr. okrožne in okrajne goriške sodnije ie pričela svoje redno poslovanje v svojih navadnih prostorih iustične palače Via Cappue-cini št IS. Obenem so naznanja, da sprejme c. kr. goriška okrožna sodni ia takoj ver stalnih pisarniških pomočnikov oziroma pomočnic. Potrebno je znanje deželnih jezikov. Prednost imaio strojepisci. Redno opremljene prošnje je nasloviti na preAlsednistvo c. kr. okrožne sodni ie v Gorici.
Umrl je v Krminu okrajni sodnik g. Josip G r a 1 d i. V Gorici ie umrl Rudolf S e c u 1 i n star.
Židovski dobavitelj živil za občino Lovran pred tržaško poroto. Morie Steckler, 59 let star, z Moravskega. je obtožen poneverienja v škodo lovranske občine v znesku 30.000 K. Poročaj je pač z Moravskega. da bo podal obljubljena živila, ali iih ni bilo. Ko so ga zaslisavali pred poroto dve uri, ie \a-del nezavesten na tla. Razprava se ie preložila, ker ni bilo glavne priče.
Proces radi potopitve ladie »Baron Gaut«rb« odložen. Proces radi potopitve ladje >Baron Gautschc. naperjen proti kapitanu Pavlu AVinteriu in prvemu častnikn I.uppisu. ki se ie imel pričeti danes v Puliu. ie odložen na nedoločen čas, ker so branitelii prosili za deletraciio druge sodniie.
Postni uradi v Trstu. Od "L oktobra 1918 do vstevsi 31. marca 1919 se bodo ob delavnikih zapirali postni in brzojavni uradi Trst 5 (Piazza Ginsen-pina). Trst 6 (Barriera vocchia) m Trst 7 (Giardino pnbblico) ob 7. mesto ob 8. zvečer; postni in brzojavni urad Trst 3 fPiazza della Borsa) pa. ob 8. uri mesto ob 8 30 zvečer.
Samomor 901etne žene v Trstu. V, ulici Fortino št. 5. v Trstu se ie vrgla skozi okno starka Oliviera Bassoli in obležala mrtva. Gnala io jo v smrt beda. Bassoli je stara nad 90 let nekateri trde. da iih mora imeti 99.
Umor mlade vdove v Pulju. 25Ietna Marija Perac je vdova, 2ivela ie pri svojih starših, 341etni brivec Herman Fuchs se jej ie začel dobrikati. Ko mu je popravila na njegovo prošnjo obleko in mu jo prinesla v stanovanje, 1o je napadel in menda hotel posiliti. Vdova je prikricala iz njegovega stanovanja, vsa v krvi in z ranami na prsih in grlu. Kmaln na to je izdihnila. Fuchsa so zaprli. Na vprašanje ne da nobenega odgovora,
Kazimir Jelušte t. Glavarstvo občine v Kastvu naznanja, da je umrl njen dolgoletni načemlk gospod Kazimir J e 1 u 8 i 6. Pokojrrfk. zaslužen istrski rodoljub, ostane ljudstvu v tramem spominu. — Znani nas pisaterj Viktor Car Eroin ie napisal v njegov spomin v >Prim. Novinab« nekaj lepih besed. >Ti si držao, da moraš svagdje hrti. T bio si svagdje. Svaki narodni prosvjed, proglas i K vapaj noeio je medjn prvim Tvoje čestito ime. Pedeset godina našega života neda se od voli ti od Tvoga zlatnoga imena«' . . . >Kroz decenije, pa do zadnjeg časa njegova života ležala je sva skrb oko blagostanja najveće istarske općine na njegovim slar^ašriim ledjima. Za čitavo to vrijeme stijedili su nasrtaji protivnika, da tu oočinu skrše. ter su računali, da će njezin pad povući za sobom i sve ono. Sto se do tada sagradilo u Istri. Ali on je stajao tvrd i neslomiv. Več se dva puta okušala na njegovu slabašnom tijelu smrt ali on se vsaki put digao i jadi i neelomi-viji< . „.
Dnevne vesti.
— Otvoritev Narodnega gledališča. Bil je skromen, toda lep zadetek. Ko se je dopoldan pri matineji tiho dvignil zastor prvič zopet po toliko letih, nam je bilo tako svečano pri srcu. kakor hi šumeli po dvorani mogočni akordi^ naj-slavnostneiše uverture. Zopet si pri nas posvečena Muza. zopet nas ogreva Tvoj dih, nebeška lepota besede nas dviga zopet v višave. Lepo ie potekel dan. Dopoldne so se nam predstavili posamezni odlivni pevci našega opernega ansambla in z radostjo smo spoznali: opera bo dobra, zvečer smo videli, da je drama izročena i zbornemu vodstvu in da se imamo nadejati najlepšega. Bilo je prvi dan še režijskih rx)greškov. Tako je uprava rezervirala pri matineji preveč sedežev za razne goste, ki so bili v zadnjem hipu zadržani. Prostori ao ostali nezasedeni ter so v prvem trenutku nekoliko motili raarpoloženje. Začetek predstav se ie zakasnil, odmori med akti so bili zvečer zelo dobri — toda naše gledališče se takorekoc gradi popolnoma na novo in si mora pomagati z raznimi še neizkušenimi pomožnimi silami. Vidi na se, da vlada rudi nad zunanjim aparatom energična roka. Dopoldne in zvečer 1e nudilo gleda; lišče pestro, krasno sliko. Mnogo našiK žen in deklet, njim na čelu županja dr. Tavčarjeva, ie bilo v narodnih nošah, občinstvo ie bilo v radostnem razpoloženju in je umetnike burno pozdravljalo. Nepopisno oduševljenje jje zavladalo zvečer, ko je gdčna Mananovičevai s kratkim v srce segaj očim nagovorom izročila v imenu jugoslovanskih umetnikov upravfteliu naše drame nadreži-serju Nueiču prekrasen venec s trakovi v narodnih barvah. Zvečer in dopoldne je bilo navzočih tudi mnogo gostov ia Zagreba in % dežele.
—Danes zvečer premijera drame poljske pisateljice Zapolske >Morala gospe Dulske«.
— Odlikovan le bil t želenura kril-m rra traku hrabrostne kolajne c kr. orož. stražmolster Francelj Z r l m c, dodeljen ladjedelnemu orožnlštvu.
— Slovenski odbor za vojne invalide v Pragi prosi, naj se mu pošiljajo prečitani Časniki na naslov; Oervenv kfiž, Praga ITI.. Maltezske namesti. Militarpflege. Poštnine prosto. Naj stori vsak rodoljub svojo moralno dolžnost!
— Ivan Skvarča t. Po dolgem bole-haniu io umrl 37. t. m. v Mariboru Wu Ivan 6 k var ca. ^»refr^jčrji df¥riiira'
\ . - ■
našega Usta. V Ivanu Bkvarei iivubi
>S!ov. Narode vestnega, neutrudnega sotrudnika, ki ga bo težko pogrešal. S pravo časnikarsko vnemo ie podpiral naš list, pošilial mu dopise in informacije in z ostrim peresom je branil naše narodne interese v Mariboru in na severni meji. Ze težko bolan nam ie še vedno dopisoval in odložil ie pero še le, ko ga ie takorekoo že smrt držala za roko. Ivan Skvarča ie dosegel starost 32 let. Za niim žaluje spoštovana narodna rodbina, niegyv odhod pa aa-dene tudi veliko rodbino naših narodnih delavcev na severni meii. Bodi liu-beznjivemu tovarišu in amačainemu možu lahka liubliena domača gruda!
— Italijanski vojni vjetuiki brez nadzorstva. Uradno nam poročajo: C« in kr. vojaško poveljništvo v Gradcu je vsled dognanih alučaaev, da se dovoljuje vjetim Italijanom, ki se nahaiaio na delu, še vedno prevelika in nikakor upravičena prostost v obvestilo vseh delodajalcev in v ponovno razglasitev opozgrilo na to, da prostosti katerekoli vrste, kakoršne so dopuščene ruskim vojnim v j etnikom, na noben način ne pristojaio in se no smejo dovoljevati vjetim Italiianom, 8rbom, Črnogorcem, Angležem in Francozom, Vse laške vjernike, katere se najde prosto naokoli hoditi ali po gostilnah, se mora vaako-:<rpr priieti in po izdanih vojaških odredi »ah oddati v zapor. Delodajalcem se v takih slučajih ne smejo vojni vietniki nič ve<" dati nazai; tudi ne dobe nikake-
nadomestila. Dalje se je odredilo, da ie vsako občevanje z vietniki (z izjemo Ttasov) v kolikor ga ne zahteva oprav-lianie dela vojnih vietnikov, prepovedano, in da se bo osebe, pri tem zasa-i ne. pozvalo na odsrovor. Istočasno se vnovič opozarja, da ie dajanje opojnih piiač vjetim Italijanom. Srbom, Črnogorcem. Angležem in Francozom nedopustno in ima za posledico kazen.
— Zasebni uradniki in uradnice udeležite se polnostevilno sestanka, ki se vrši jutri, dne 1. oktobra ob 8. uri zvečer v restevraciii Narodnega doma.
— 251etnico službovanja bo dopolnil jutri gospod Josip S e k u 1 a , poslovodja ljubljanske tvrdke Feliks Urbane,
— Španska bolezen. Ni še dolgo tega. kar se je v Evropi pojavila nova bolezen, neke vrste hripa ali huda influenca, ki ie ponekod nastopila mileje drugod huje, da, zahtevala ie celo smrtnih žrtev. Na Španskem, kjer so io zasledili najprei. menda ni storila zlega, dosti huje se je razpasla v Švici in Italiji, kjer jih je dosti za to boleznijo oo-lo umrlo, hudo razsaja na Švedskem, našla je pa pot tudi k nam. Tako n. pr. znaša število obolelih v Budanešti okoli 100.000, od katerih marsikateri umre Bolezen se pa še širi, zlasti med mladino. Iz Voitsberga na Štajerskem poročajo, da ie tamkaj obolelo okoli 130 delavcev in da so zato morali začasno opustiti nočno delo. Septembra je število smrtnih slučajev naraslo na 46. Tudi na Kranjsko je bila zanesena ta nova bolezen in ie razširjena tudi v Ljubljani, zlasti med Šolsko mladino, tako da so nekaj Sol. med njimi menda tudi pripravnico morali zapreti. Upajmo, da se španska bolezen pri nas ne pojavi v tako hudi obliki, kakor marsikje drugod.
— Prepoved hoje na Grad. Hoja na
ljubljanski Grad, oziroma na grajsko planoto ie ob čaru med 12. uro opoldne
in 2. uro popoldne iz vojaških ozirov do nadaljnje odredbe prepovedana za vsakega brez izjeme. Prost dohod se bo no mestnem magistratu pravočasno objavil.
— L mrl je v Ljubil ani v deželni bolnici trgovec g. Le o Drame.
— Umrla je v Llubliani ga. Nežika
B a t i e 1, vdova mizarskega mojstra.
— Umri ie včeraj, dne  29. t. m. v
nežni mladosti 7 let David A m b r o -ž i Č, učenec II. b razreda na I. mestni šoli, sin mestnega učitelja Josipa Am-brožiča. Pogreb bo iutri. dne 1. oktobra ob pol dveh popoldne iz deželne bolnice.
Kupčija s krompirjem. V Mostah se je razvila pod očmi tamošnjega re-virnega nadzornika živahna kupčija z moko in krompirjem. Ljudje prodajajo krompir tržaškim prekupčevalcem, katerim dobavlja zlasti neka domačinka krompir od svojih so&edov. Tudi podžupan Orehek ima za to prodajo v svoji kleti 5000 kg krompirja, pa ga gotovo ne bo dal za kako dobrodelno akcijo. Če hodiš po Mostah ob večernih urah vidiš razsvetljeno samo pri Oraimu, Orehku in Podobniku. Nič čudnega. Če ima Podobnik spravljenih 200 litrov petroleja. Tudi preslikanie Šole se ni izvršilo, kakor bi bilo v interesu občine. Slikarska dela so se oddala pod roko, dasiravno bi bili gotovo še kateri drugi ponudniki in bi se med njimi morda našel kdo, ki bi bil izvršil dela cene i še.
Umrl je v Prevolah pri Borovnici posestnik g. Jožef Suhadolnik.
Iz Litije nam poročajo: čuje se. da namerava tukaišnia topilnica, ki je v rokah Nemcev iz Raiha, pokupiti vsa zemljišča na levem bregu Save. S tem bi dobila tal za na«elienje kolonistov iz Rajha.. Govori se. da sta dva gospodarja, ki štejeta za zavedna Slovenca, že sklenila tozadevne dogovore z nemško topilnico. Mi tega ne moremo verjeti, da bi zaveden Slovenec prodajal svojo lastno grudo tuicu, to ie še Nemcu iz Rajha. Kličemo pa, Slovenci čuvajte svojo lastno grudo pred tutim navalom vnaniih državljanov.
Triglavski dom Slov. planinskega društva na Kredarici, ie kakor nam poročalo 24. t. m. pogorel. Skoda je velika. Podrobnosti še ni30 znane.
Okrožni zdravnik v Radavljici MU dr. Jan Voves s soprogo naznanjata, da se je dne 25. septembra t. 1. poročila njiju hči Maža z gospodom JU dr. Ev-gen pl. Szendrev, c. in kr. nadporočni-kom v. r. — tajnikom pri magistratu kr. svob. mesta Szegeda.
Smrtno ponesrečil se ie v Hrastniku tamkajšnji posestnik Anton Urbajs. Padel je preko cestne ograje ob Savi 8 m globoko ter se ubil.
Umrl je v Gornjem gradu okrožni »dravnik g. dr. Makso Konečnik.
Ljudska slavnost v Celju. Celjski pododbor društva SHS. žena za siročad Priredi v nedeljo 6. oktobra 1918. ob 3^4. popoldne v celjskem Narodnem domu veliko ljudsko si a vr. ost. za katero vlada £e po vsem spodnjem delu slovenske Štajerske veliko zanimanje. Na razporedu se nahaja med raznimi zabavami tudi izvrstna enodeianka »Razbito zrcalo«. Celjsko pevsko društvo nastopi z izbranim prosrramom. dobro znana železničarska godba z Zidanega mosta pa bo svirala vesele in resne skladbe. Vstopnina 1 K. za dijake in otroke 50 vin.
Umrl je na Polzeli v Savinski dolini trgovec, gospod Julij 2 i g a n.
Svarim dotično osebo, katera je vzela v soboto iz sobo skozi okno na Poljanskem nasipu 24. plet ('ogrinjalo,) naj ga takoj vrne. ker oseba je dobro znana, ker drugače postopam sodniisko proti njej. — Terezija Jager, Ljubljana.
Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani išče stanovanje in hrano za dva diiaka - begunca srednjih šol. Blagohotne ponudbe se sprejmejo pri Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani.
Večia svota denarja v kuverta se ie izgubila v soboto popoldne od Streli-ske ulice do gledališča. Kdor ga ie na-
šel, naj ga odda v Streliški ulici št. 6. prvo nadstropje.
Zgubila •* ie včeraj pri šolski maši ob 8. v stolnici deška mornariška čepica. Odda nai ee na Poljanski cesti št. 15. I. nadstropje.
Izgubila se je petrolejska nakaznica s črko »A« St. 53Š in nakaznica ta živila s črko »C« št. 1308 z imenom Viktor Vodnik, Mranilniška cesta It. 2. Prosi se nai lih, najditelj odda na Poljanski cesti št. 13.
Aproviiaciia.
t Aprovizaclja južne železnice, V torek, dne 1. oktobra se prične mesečna delitev po sledečem redu: Od 8. zjutraj in brez presledka do 4. popoldne po navedenih številkah: V torek od 1—600; v sredo od 600—1200; v četrtek od 1200 do 1800; v petek od 1800—2400; v soboto od 2400—3000; v ponedeljek od .3000 do 3600; v torek od 3600 do konca. — Konsumente se vljudno prosi, da se natančno drže reda in da prinesejo vreče za moko s seboj. Krompir se bo delilo naprej.___
Pozne stuorl.
* Najboljše Informiran list »Neue Freie Prtssc« javlja v posebnem telegramu iz Haaga, da je umrl bivši srbski generalisi-mus voivoda Putnik, kateremu le Pašić Se na smrtni postelji sporočil zmago nad Bolgari. Za druge ljudi je vojvoda Putnik že več let mrtev, le Preši« njegova enkratna smrt ni zadostovala.
T Solnogra«ki izgredi pred sodnijo. Solnograška sodnija ie že obsodila nekaj oseb, ki so povodom znanih Izgredov plenili po prodajalnah in delavnicah. Pomožna delavca Fimberger in Bruckbauer sta ukradla devet prašičev, več mila, sode in jajc. Prvi je obsojen na poldrugo leto, drugI na sedem mesecev težke ječe, tri druge osebe so bile obsojene od 8 mesecev do poldrugega leta težke ječe.
Gospodorstud
— Dunajska borza. Z Dunaja nam poročajo z dne 29. septembra: Včeraj, v soboto Je bila sicer borza, kakor navadno ob sobotah, zaprta. Kljub temu pa se je zbralo v neposredni bližini borznega poslopja, posebno v kavarnah, vse polno borzijancev. Tudi zastopniki bank so bili navzoči. Slednji so imeli posebno nalogo, da dvifnejo zaupanje ter da podprejo na ta način kurze ali vsaj da ustavijo deruto. Kolikor je mogoče kontrolirati, se jim je posrečilo ustaviti splošno deruto, in sicer na ta način, da so same nakupovale delnice. Nikakor pa niso mogle dvigniti zaupanja. Delnice Avstrijskega kreditnega zavoda, ki so notirale pred tednom 890, so se včeraj prodajale po 790—800, delnice državnih železnic po 950 kron, tudi te so padle za kakih 100 poenov. Vodilni kulisni papir, Alplnke, je padel tudi za 100 poenov, namreč na 950 K; turški tobak na 870 in Skodovke na 950 K. Pričakujejo se še vedno novi pretresljajl.
— Novi statut vojnega žitnega prometnega zavoda. »Wiener Zeitung« sporoča, da je razveljavljen dosedanji statut vojnega Žitnega prometnega zavoda ter objavlja obenem novi statut
— Pridelek letošnje sladkorne repe. Na občnem zborovanju vzhodnočeške družbe za sladkorno Industrijo se je poročalo, da se pričakuje v pokrajinah vzhodne Češke za 40 odstotkov več sladkorne pese, kakor lani.
— Cene sladkorju. Pred kratkim !e centralna komisija za določitev cen predlagala povišanje cene sladkorja. Komisija je predlagala uradu za prehranjevanje, naj se povišajo cene sladkorju na drobno na
2 K 50 vin. za 1 kg. Ta cena naj bi veljala za sirov sladkor, tako da bi morali plačati za rafiniran sladkor le višje cene. V tej ceni ie vračunjeno približno 20 vin., ki jih bodo plačevali industrijalci državi. Iz tega bi se ustanovil fond, ki bi oškodoval poljedelca v slučaju, da ne bo mogoče podelatt celega pridelka sladkorne pese radi pomanjkanja premoga.
— Romunski državni dola. List »Re-nastrea« poroča, da znaša romunski državni dolg 10 miljard. proti 1.800 milijonov pred vojno. Ta ie račun, katerega je prožila prejšnja vlada Bratianu - Takt Jonescu. Vladni list »Steagul* pripomni k temu: Deset miljard predstavljajo najmanjši znesek, gotovo pa znašajo vsi dolgovi, vStevSl oni znesek, ki ga moramo plačati Avstro • Ogrski, kake 2 ali 3 milijarde več.
— Vojni stroški Zedinjerdh držav znašajo od začetka vojne do sedaj 17.339 milijonov dolarjev, to je 86 milijard kron po kurzu pred vojno. Meseca avgusta se Je izdalo 1105 milijonov dolarjev, to Je skoro 200 milijonov več, kakor v Juliju Odkar je Amerika pričela vojno, je dobila za davke 5031 in na posojilih 12.300 milijonov dolarjev. Amerika Je torej krila vse tekoče In skoro tretjino vojnih izdatkov z davki, Avstrija pa niti polovico rednih izdatkov.
Razdeljevanje nagrad za plemenska bika In merjasce.
»Deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani« priredi tudi letos razdeljevanje nagrad za plemenske bike In mrjasce ln sicer pod sledečimi pogoji:
1. ) Na določen dan morajo prignan" lastniki bikov in mrjascev, ki želijo prejeti nagrado, svoje živali na oni kraj in ob Usti uri, katero določi »Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine« ter jo naznani pristojnemu županstvu. Delitev nagrad pa bo razglašena tudi po županstvih. Kdor bi ne prignal živali ob pravem Času, nima pravice zahtevati nagrade, čeprav bi bili sicer dani vsi pogoji. Razdeljevanje po hlevih ali na kak drug način je popolnoma Izključeno.
2. ) Nagrade se bodo izplačevale le za take bike in mrjasce, ki so za pleme res sposobni in ki se že rabijo za pleme. Sposobnost za pleme in kategorijo bo določila posebna komisija, katero sestavi »Kranjsko deželno mesto« in bo sestojala iz enega strokovnjaka »Deželnega mesta«, živino-zdravnlka ter župana ozir. njegovega namestnika Iz občine, kjer se vrsi pregledovanje.
3. ) Vsak rejec ki bi hotel dobiti nagrado, se bo moral zavezati s posebnim obveznim pismom, da bo redil nagrajeno Žival vsaj Še eno leto od dneva nagrade za pleme. Ako bi rejec potem živali ne redil celo leto za pleme, bodisi vsled lastne krivde, bodisi iz kakega drugega vzroka, za katerega sam ni odgovoren — zakol v sili itd. — je dolžan za vsak mesec katerega bi redil manj kot eno leto ln sicer glede bikov 20 K, glede mrjascev pa 10 K od prejete nagrade nazaj ter izplačati te svote domačemu županstvu, katero porabi vrnjene zneske za pospeševanje živinoreje po svojem preudarku. Prejemnik nagrade se bo moral v Imenovanem zaveznem pismu pole« tega tega tudi še zavezati, da bo žival za katero je prejel nagrado, dobro in pravilno rabil za pleme ter Jo pravilno pripuščal.
4. ) Nagrade se bodo dajale za bike v drugem letu starosti v znesku 200 K, za bike v tretjem letu starosti ali pa starejše v znesku 300 K. Kot 2 leti stare bike se smatra s prvima dvema stalnima zoboma t. j. sekalca, kot 3 leta in starejše pa z več kakor 2 stalima zobnoma. Za mrjasce v prvem letu starosti se bodo dajale nagrade po 100 kron, v drugem letu ali starejše po 200 K.
5. ) Domače županstvo rejca Je dolžno ono živino, za katero se bo dajala nagrada, nadzorovati ter paziti, da se bodo živali v resnici za pleme pravilno redile in vporab-IJale. Županstva, ki bi ne hotela prevzeti tega posla,  imajo pred  razglasom, kakor
hitro se ilra pošlje naznanilo o razdeljevanja podpor, »Deželnemu mesta« sporočiti to in nimalo razglasit] razdeljevanja nagrad.
Ako bi prejemnik nagrade ne redil živali vsaj eno leto od dneva prejema nagrade, ima vrniti za vsak mesec pod točko 3.) navedene svote županstvu.
6.) Zaupniki »Kranj. dež. mesta.« imajo nalog, da se plemenski biki sploh ne smejo s silo jemati iu okr. glavarstvo jih nima rekvirirati.
Kraji, kjer se bodo delile nagrade: Okraj ! Juh I Jana:
Dne 2. novembra: Vrhnika,
dne 4. novembra: Dobrova.
dne 5. novembra: Vlžmarje,
dne 6. novembra: Dev. Mar. v Polju,
dne 7. novembra: škofeljca.
Okraj Logatec: Dne 8. novembra: Idrija, dne 9. novembra: Dol. Logatec dne 11. novembra: Cirknka.
Okraj Postojna: Dne 12. novembra: St Peter, dne 13. novembra: Ilir. Bistrica, dne 14. novembra: Senožeče, dne 15. novembra: Vipava.
Okraj Kočevje: Dne 18. novembra: Kočevje, dne 19. novembra: Sodražica, dne 20. novembra: Dobrepolje.
Okraj Črnomelj: Dne 26. novembra: Črnomelj, dne 27. novembra: Metlika.
Okraj Novo mesto: Dne 25. novembra: KandJJa, dne 23. novembra: Toplice, dne 22. novembra: Žužemberk, dne 21 .novembra: Trebnje,
Okraj Krško: Dne 28. novembra: Mokronog* dne 2. decembra: Radeče, dne 29. novembra: Raka, dne 30. novembra: Kostanjevica.
Okra) Litija: Dne 10. oktobra: Zatičina, dne 30. oktobra: Litija, dne 29. oktobra: Izlake.
Okraj Kamnik: Dne 25. oktobra: Domžale, dne 26. oktobra: Kamnik, dne 24. oktobra: Blagovica, dne 28. oktobra: Špitalič.
Okraj Kranj:
Dne 18. oktobra: Selce,
dne 21. oktobra: Gorenja vas,
dne 19 oktobra: Stara Loka,
dne 22. oktobra: Kranj.
dne 23. oktobra: Cerklje. Okraj Radovljica:
Dne ML oktobra: Kranjska gora.
dne 16. oktobra: Lesce.
dne 15. oktobra: Boh. Bistrica.
Prem o vanje se vrši vsakokrat ob 9. url dopoldne na prostoru, ki ga določi županstvo.
listnica nređnKtoa.
V Ljubno. Dotični gospod se nahaja v Vidmu in opravlja še vedno svojo sluTbo._
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina hi tisk »Narodne tiska me c.
Na privatnem učfTrSčti Legat v Mariboru se prično dne 1. oktobra 1918 novi tečaji za stenografijo, strojno pisanje, pravonisje. računstvo, v zvezi s temeljnimi načeli enostrokejra knjigovodstva, lepopisfa. nemiskega in slovenskega jezika. Prospekti zastonj. Privatno učili-šče Legat v Mariboru. Viktrin^bof^asse št. 17, I. nadstropje.
Uredništvo „StOV. Naroda*4 naznanja tužno vest, da je umrl njega zvesti sotrudnik, gospod
Ivan Skvarča
mariborski dopisnik „Ilov. Naroda11
Dragega tovariša ohranimo v trajnem ' spominu! V LJubljani« dne 29. septembra 1918.
+
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš dobri soprog, oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod
Jožef Suhadolnik
posestnik
danes, dne 28. septembra 1918 ob 11. uri dopoldan preminul.
Pogreb dragega rajnega se vrši v ponedeljek, dne 30. septembra 1918 ob 9. tiri zjutraj iz hiše Prevole št 10, na domače pokopališče.
Prevole pri Borovnici, dne 28. sept. 1918.
Ivana Suhadolnik, soproga. — Anton, sin. — Pavla,
Ivana, Marila, Jožefa, hčere. Vsi ostali sorodniki.
+
Naš iskrenoljubljeni soprog in oče
dr. Makso Konečnik
okrožni zdravnik
je nenadoma umrl dne 27. septembra 1918 ob 11. uri predpoldan. 5245
Gornjlgrad, dne 27. septembra 1916.
Ana Konečnik Vlado in Milena
soproga otroka
_   v.   ».      "Z... K
IVA in PAVLA BAT JE L naznanjata v svojem ter imenu vseh ostalih sorodnikov, da je njih iskreno-ljubljena, nepozabna mamica oziroma sestra, teta, gospa
Nežika Batjel
vdova mizarskega mojstra
v nedeljo ob 5. uri zjutraj, po dolgem, mukepolnem trpljenju, previđena s tolažili sv. vere, v 52. letu starosti, preselila v boljše'življenje.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vriil v ponedeljek, 30. septembra t. 1. ob pol 6. uri popoldne iz hiše žalosti, Komenskega. ulica št. 39, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi Sv. Petra.
V LJaMjanl, dne 29. septembra 1918.
5253
Ana Drame ro{. Domlanovie, naznanja v lastnem imenu, ter v imenu svojega sinčka Leota in vseh sorodnikov žalostno vest, da je njen predobri soprog, oziroma oče, sin, zet in svak, eospod
LEO DRAME,
trgovec
v soboto, dne 28. septembra ob 8. uri rvečer po kratki, težki bolezni v 30. letu svoje starosti preminul.
Pogreb predragega rajnika se vrši v torek, dne I. oktobra ob 4. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k sv. Krizu.
V LJubljani, dne 29. septembra 1918.
5*25
Bru postbncga obvestita.
Mlca Žita roj. Lavreučlč naznanja v svojem in v imenu svojih sorodnikov prežalostno vest, da je •njen preljubljeni soprog, odnosno zet, brat in svak,
gospod
dr. Pero Žiža
konclplieat in e. in kr. atavbinaki račaneki skeesist pri c. in kr. ienf|skem ravnateljstva
¥ Trebinln
dne 19. t. m. po kratki, hudi pa za vratni bolezni umrl.
Pogreb je bil v soboto, dne 21. t. m. ob 3. uri popoldne na pokopališče v Trebinjah (Hercegovina).
Bodi mu prijazen spomin.
Postojna, dne 23. septembra i918.
Stran 6.
»SLOVENSKI NAROD9! dot 00. septembra 1918.
22a. Štev.
ZAHVALA.
Za vse izraze sožalja, za krasne cvetke, katere je toliko ljubil in za poslednje mnogoštevilno spremstvo k preranemu grobu našega predragega, nenadomestljivega papana
Celestin Misa
c. kr. profesorja
izrekamo vsem našo srčno zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo g. vladnemu svetniku ravnatelju Šubicu za vso ljubeznivost in skrb, s katero se zavzema nas zapuščenih sirot.
V Ljubljani, dne 30. septembra 1918.
Globoko Žalujoči otroci.
5256 Mestni pogTebni zavod v Ljubljani.
Zahvala.
Za premnoge dokaze ganljivega sočutja za Časa bolezni in smrti, za poklonitev prekrasnega cvetja in za častno spremstvo k zadnjemu počitku naše nepozabne pokojne soproge in predobre mamice, gospe
Ane Razingerjeve
se k« najtoplejše in iskreno zahvaljujemo. Zlasti še posebna zahvala pevskemu zboru .Glasb. Matice" za ganljivi tolažilni žalostinki.
V Ljubljani, dne 30. septembra 1918.
Rodbini Razinger in Tomon.
Zahvala.
.....
Za ganljive dokaze sožalja ob priliki prerane izgube našega iskreno ljubega soproga ozir. očeta, starega očeta, brata, svaka, strica in tasta, gospoda
Franc Simoncica
posestnika
izražamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter darovalcem prekrasnih vencev našo naj-presrčnejšo zahvalo. 5252
Sevnica, dne 30. septembra 1918.
Žalujoči ostali.
Srbečico, hraste, lišaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, postav, varovano „SEABA-FORM"- mazilo. Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusni lonček K 3-—, veliki K 5*—, porcija za rodbino K 12*—.
-— Dr. L Ftesch's Krrmen-flpotheke (Gy6r), Raab Ogrsko. ~
Zaloga za LJubljano in okolico: Lekarna „prl zlatem |elenuuv
Li ubijana, Marijin trg. 880
Pozor na varstveno znamko „SKABAFOBM" ~aBO
SIGO
zatre čudovito naglo
3734
fflari?ar STENICE
vzorčna steklenica 4 E, velika steklenica 10 5, brizgalnica 2 E. Dobiva se v lekarnah m drogerijah. Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko: Lekarne Mprl upanju" Apotheke »zur Hoffnung«, Pecs 45, Ogrsko.
©term predaje v I4bMJmI i drogeriji Ant Kaae hi B. C» aafiara ter lekarni Ca brlel PloeoUfc na Danataki cesti in Mr. B. SaiaJk, Marijin trg.
gozdnega posestva ZALOG pri Jurkl vasi na Dolenjskem se vrši dna 4. oktobra 1918 ob 10. uri dopoldne v Vavti vasi. Zbirališče ponudnikov pri mostu, kjer se določi kraj, dražba in naznanijo
dražbem pogoji.
Ljudska posojilnica v LJubljani.
5178
RoflBlb n Irv (Urinu)
naj posije svoj naslov na npravaištvo »Slovenskega Naroda«. 5234
Modistka
s« sprotni o. Ponudbe pod aa)<Wai 15, na upravn. »Sloveti Naroda«. 5235
Pozor!
Pravega planinskega koala švicarske pasme ima na razpolago za pte-menjenie Jakob Antelc, ftovl Vod-mat, »rastveaa nlloa Si. 43. 5236
se sprejmeta takoj pri F. 4 A Ukor Ljubljana, ftelonnargova nI« 4. 5230
■n*T Prodasta se
zaradi žalovanja ceno 5239
dva Dela klobuka (fiic)
Krakovski nasip 4, IL nodstrop s.
Deklica poštenih starOev, stara 15
let, zdrava, močna, želi vstopiti kot
nr^enlre v boljšo trgovino v ka-ttUOBSa kem veejem kraju ali mestu, kjer bi imela oskrbo v hiši. — Cenjene ponudbe na Ivanko Logar, Boklnjsks Bistrica 61, Ooreajsko.
Wtr  Poltena 'VN
delavko In deček
se spejme takoj pri Ivan N. Adamič, Sv. Patra cesta, Ltnbltana. - 5204
Crna salon, obleka
skoraj nova, zs bolj močnega gospoda, SO proda.     Izve se pri krojačn
r niski. 5230
ABSOLVENTIH J A
trg. tečaja, vešča slov. in nemške stenografije, strojepisja in knjigovodstva, teli službe v pisarni ali vodji tr-govtnt. Naslov pri upr. Si. Nar. 5155
Proda se lepa VILA
s krasnim razgledom na planine. Natančneje se poizve v K amnlkn, graben stv. 37. — Cena ugodna 5213
S preo m eni prldaega ta poštenega
učencu in učenko
v trgovino z mešanim blagom  in deželnimi pridelki O. Strma, Metlika, Dolenjsko 5243
Loža
v slov. dei. narodnem gledališča I. nadstropje Oddasta se dva sedeža v abonoma. Več pismeno vprašati poštno ležeče- pod: ,,Lota 5251".
dobra za težka dela. Prodam tudi okoii 1000 kg kakovoga oglja in stiskalnico na grozdje. Cene po dogovoru. Ivan ivigelji trgovoo, Borovnica, _Kraalsko._5233
w Prodajo se ~w
3 prašički
po 15 tednov stari, najraje proti nekaj živilom in molzna krava Sn rojo. Poizve se: EUdesna ni. it IS. 5231
Kupi se
manlsa alt arednleveltkn kisa (vila) s vrtom v Ltobljanl ali oko! d Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod , JI le a 5241".
SoPProdam^R
ki ima pri slabi hrani dnevno 1 liter mleka naiboljSemu ponudniku. — Ponudbe na) se pošiljajo pod: „kosore-Joo 5238" na uprav. »Slov. Naroda«.
r. Ivana Smerkolja v tokovi ol se odda dne 3. oktobra t. J. ob 3. uri popoldne sodnijskim draž-benim potom v zakup. Pojasnila daje notar Bahao nn Brda.
POZOR!
Karamele, fondant kocke, bonbone v dozah, mentol, slad, (male), kolumbia itd. priporoča ns debelo
G. DARBO, UUBUANA,
MESTNI TRG 13.
Hvsko MIHO
oddaja posamezne zaboje in tudi večje množine v poljubnih steklenicah: 4793
rruo Oltar, isloga piva
f mestu se dosUvIja
LJnbl|nna T. — V
brezplačno na dom, prazne steklenice {n zaboji se po dnevni ceni jemljo nazaj
v bližini Ljubljane. Pobliže se izve v trgovini Peter Lassntk, L|ubl|a»a, Mnrtfin trg. 5108
Modal gkloa NINA PRES8L
potrebuje ta takoj izurjene
šivilj
proti prav dobri plači. — gv. Petra cesta Stev. 20, I nadstropje. 5182
V Din i
z dobro idočo restavracijo in trafiko v dobro obiskovanem letovišču na Gorenjskem. Hotel je pooolnoma opremljen. Pismene ponudbe na upr. »Slov. Nar.» pod „hotel novembra 5180".
Popolnoma novo še nič rabljeno
pohištvo
sa spalno sobo se takol proda- —
Kje, pove uprav. »Slov. Nar.« — 5177
kupuje  po  najvišjih  dnevnih cenah Vik tori'a  Panholcer, Praiakova ulica 4 v Ljubljani. 5244
500 bron nagrade
onemu, hi mi preskrbi všečno stanovanje« sestoječe iz 3 do 5 sob s pri-tiklinaml. — Prijazne ponudbe na upr. »Slovenskega Naroda« pod- M8talno etanovaale 5132
Prazne vreče
vsake vrste in suha ejobO) kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trg. firma
J. Kušlan, Kranj, Gorenj.
Potrebuje m "OBJ
dva Žagarja
k navadnim vodnim žagam; za hrano je preskrbljeno. — L Kem peric, Ćes-njtca, posta Železniki. 5156
dalje konjsko krmo in porabnostne predmete za aprovizoniranje velikega pod vojaškim vodstvom stoječega podjetja kupi Sari Klener, Orossband-luag, Zeli am See. 5175
Biljard
firme Seifert s kroglami in kejem se takoj ceno proda, je zanesljivo dobro in varno naložen denar. Poizve se v kavami Slon pri blagajni v LJubljani. 5079
Kupi se v Ljubljani n
Un m vilo
z vrtom in v dobrem stanju. — Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod:   Kupec 5126".
Kupujem umetno
zobovje
in splošno vse, kar je starinsko. Posredujem pri prodati posestev.
ALBERT DERGANC, brlvoo
Frančiškanska ulica 10. 1458
SUHE GOBE
nemešane, jedilne, same jurčke, Isto-ćen med, vosek, brin j evo olje, rasna domaća igenju, kontno Itd.
kupi vsako množino po najvišjih cenah
arafT M. Rantf Kranj.
Prodaja: vino, iganje I. t. d. ~aag
009" Preskrblio so pravočasno s sanealjlvimi semeni
Ponudba semen.
Korenje belo, orjaško, dolgo K 100.-rumeno  ,, K 170.-
rdeče
K 300.-
Karote nanteške, poldlg,
tope, rdeče..............K 320.-
Cebula svitavska, rum., orj. K 80.-Koleraba Goljat,bela ali mod. K 650.-Zelje brunšviško, orj. glave K £60.-Ohrovtdunaj. vircin. zgodnji K 550.-Kumare, dolge ati znojemske K 100.-Špinača Gaudri ali Eskimo K 15.-Salatna pesa, rdeča danska K 80.-Redkve, sladki janež (Fenhel), kuni ena, karfijola, majaron, peter šil j, repa, strniščna repa, ogrščica itd., vse najceneje za 1 kg. Zavojnina se zaračuna. — Leopold Monter, rteo. Oedko. 5232
Radoslav Metelko,
c* kr, aro£. strastno j ster-postajevod j a
Vekoslava Metelko roj. Amec
€-*~^i& poročena.
Babuneif Dalm. Bajer p. Ložu
26. septembra 1918.
5247
Trgovina zlatnine ^ ur z srebrnine
F. Čuden Sin
se nahaja
nasproti gl. pošte
v Ljubljani. 3221
Adalbert Ivanuš Stana Ivanuš roj. Vizjak
poročena. Ljubljana, dne 28. septembra 1918. (Brez posebnega obvestila.)
8229
Kolesarji, pozor!!
Kdor se hoče dobro in trajno voziti, nsj si nabavi
prve oustr. patentirane obroče za kolesa.
Prekašajo dosedaj vse nove iznajdbe, popravila so izključena ter si vsakdo pri tem prihrani mnogo denarja in časa. Dobijo se obroči na Marije Terezije cesti stev. 6. — Kolesa se imajo pripeljati seboj. — Generalno zastopstvo
za Kranjsko: 4534
Ernest Aljančii, Ljubljana.
c. in kr. stotnik Ivan Ogorelec Marija Danica Ogorelec
Ljubljana
rojena Znideršič poročena
39. kimavca 1918.
IL Bistrica
KNJIGE
za vee IJedske la srednje iole ter Šolske potrebiolne
pri porote
Narodna knjigarna, Ljubljana«
Bnar Prešernove ulica 7. fj|
i Ali ao hoooto: svolega
revmatizma, protina, ishiasa
korenito izoebiti t Tisoči io ozdravljeni! Bolečine v ndlk in dlenfclfc, otekli ndie, skrivil ene roko in aone, trganje, kodenje v različnih delih telesa, celo oalabele odi so posledice revmatičnih in protinsklh bolečin. — Mndlm Vam naraven prodakt sn s4ravlloa|o. Nobena univerzalna medicina, temveč zdravilno sredstvo, ki je dobrotna mati
narava bolnim ljudem daruje. Tsakemn brezplačna poskusni a.
Pišite mi takoj, da Vam pošljem svoje zdravilo in poučno razpravo brezplačno. Postanete hvaležen moj privrženec 5240
Etsdkila: OPEKI - APOTIEKE Bsdim-seita,   m z«,
S7
BU
0005
16
79