154. številka.
Ljubljana, v soboto 8. julija
XV. leto, 1882.
Iahaja vsak dan «ve*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pofi ti prejeman za av str i j Hk o-og e rs ke dežele za vbo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta i gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesce, po 30 kr. za četrt
leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenlcrat tiska, po 6 kr.  če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hisi »Gledališka stolba". U pravni stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari
Zbor Nemcev v Celji.
Graška „Tagespost" od 6. t. m. je povedala, kaj nameravajo Nemci s svojim zborom v Celji dne 16. t. m. Članek izvira, kakor se kaže, iz tistih krogov samih, ki prirejajo celjski nemški zbor na 16. t. m., in priznati se mu mora, da je odkritosrčen, kajti on naravnost pove, kaj hočejo Nemci. Glavni namen Nemcem je, „braniti si, kar imajo v svojej oblasti", in odbijanje slovenstva iz šole in urada.
Govoriti nam je nekoliko o tem, v priznanem organu štajerskih ^fakcijoznik" Nemcev proglašenem, programu, ker o njem se suče ves naš boj z nem-Štvom.
Nemci torej si hočejo braniti svojo posest. „Tagespost" previdno in označujoče pravi „posest" (Besitz), ne last (Eigenthum), kakor bi hotela priznati in na novo izreči, kar pravi slaven učitelj mej-narodnega prava: „Sto let krivice še nij jeden sam dan pravice". Kar je s silo pridobljeno, ne v sporazumi jenji interesentov, je krivično in tako se pridobi samo posest, ne last, — mejnarodno pravo torej ne pozna zastaranja in priposestvovanja.
Prav torej govore Nemci, rekoč: svojo po-Best — lastninske pravice nijmamo — hočemo si braniti.
Kaj pa je ta posest Nemcev? — Na stotine, tisoč let imeli so z bojno silo pribojevano gospod-Btvo v našej deželi, zasedali so uradniške stole pri nas, zasedali so vsa mesta, katera „gospodom" pripadajo. Slovence pa so v lastnej deželi imeli za hlapce in bili smo v resnici do tekočega stoletja — pravi »hlapčevski narod".
Začetkom druge četrtine tega stoletja začeli smo bolj in bolj najpoprej pridobivati si duhovniške Blužbe, tako, da zdaj v tej stroki oskrbujemo svoj narod do voljno. In s proglašenjem narodnostnega načela izprevideli smo, da nam prihajajo tudi službe
in dostojanstva v pravosodju, v političnej upravi, v šolah! Postavili smo se na noge in vrli sinovi naših kmetov prodrli so s hrabrim vporabljevanjem prirojenih nam duševnih in telesnih močij uže v mnogem številu na Častna mesta v vseh strokah državne uprave. Mehkužni sinovi nam vsiljenih „gospodov", katerim so bile službe po misli in izkušnji gospodov očetov uže prirojene, morali so se na mnogih mestih umakniti zmožnejšim in delavnejšim sinovom do-zdanjih „hlapcev" in tako — prodrli smo v „posest" Nemcev v našej deželi, v svojo laHt!
Nemci, ki so prišli k nam uživat javne službe in njih dohodke, čutijo zdaj, da se Epimenid budi, in ako trdijo, da je njih „posest" na Slovenskem v nevarnosti, pritegnemo jim, kajti ta „ posest" je naša „last", katero da si vnovič pridobiti hočemo, smo vedno pravili. Amerika za Amerikance! glasilo se je na onej strani atlantskega morja, Slovenska za Slovence! je naša parola!
Z odprtim vizirjem si stojimo nasproti, borimo se uže nad 30 let in čegava je do zdaj zmaga? — Naša je, to čutijo Nemci in iščejo pomočnih bojnih trum. Mi se tudi bolje oborožujemo in — pri Filipih vidimo se zopet!
Naš kmet čuti z nami inteligentnimi Slovenci, daje naš boj eminentno praktičen, da ne gre samo za ideale, ampak da so z v res ni cenjeni naših uzorov združeni neprecenljivi materij alnivspeh i. Sinovi naših kmetov ne dosezajo samo hlapčevskih mest pri prejšnjih naših gospodih, oni posta-jejo sami gospodje pri nas. In vsak dan se kažejo resnične Vodnikove besede: „Um ti je dan!" — Nemcem na Slovenskem gre za kruh, nemškim advokatom in notarjem pri začetkih slovenskega ura-dovanja za službo, uradnikom, ki slovenskega ne znajo, za službe, katere so njim jedinim prihranjene po mnenji očetov, — naš boj z Nemci nij samo boj
za narodnost, boj je ob jednem za materijalno življenje !
In kdo bode podlegel v boji?
Poglejmo si program naših Nemcev in zakone v mejnarodnih bojih vladajoče, na zadnje naše pozitivne, od Nemcev v Avstriji dane zakone!
Svojo „posest" hočejo braniti z boljšo organizacijo in z odbijanjem slovenstva iz šole in uradov, t. j. zapirati hočejo Slovencem mesta v državnej upravi, Nemci sami naj bodo uradniki in učitelji pri nas! To je smisel, t. j. začetek iu konec njih zahtev. Mi ne znamo slovenskega, uradniki in učitelji pa hočemo biti, torej proč s slovenskim jezikom iz šol in uradov in gospodje smo zopet! — Tako Nemci in Ponemčenci na Slovenskem! — Mi nasprotno! In naši zavezniki so Nemci tam, kjer so na svojem, kjer nijmajo samo „posesti", ampak tudi „last", — naši zavezniki so ustanovni zakoni avstrijski, od Nemcev napravljeni v čutu prava. Nemški narod sam v svojej celoti nij toliko hinavski, da bi ne držal se zakonov, ki jih je ustvaril sam; to nam kaže zavezništvo konservativnih Nemcev b Slovani v državnem zboru.
Ne bojmo se torej političnih Tartiitlbv preveč, ki se bodo 16. t. m. v Celji zbrali, ampak borimo se hrabro za slovansko reč, kakor dozdaj!
In borili se bomo! Učili se bomo, učili nemškega jezika in hvaležni bomo Nemcem, ko do zdaj, za kulturne proizvode, ki nam pomagajo do Bvetovne omike, učili pa se bomo pred vsem lastnega jezika in jezika slovanskih bratov, da bomo v vseh strokah gospodovali sebi — sami !
Da se jezik da razviti, če tudi nij v rabi v uradu in šoli, pokazali smo nTagespostiu po neumornem delu. Ce pa smo ga toliko razvili — mi maloštevilen narodič —, da se Nemci ne morejo načuditi, da se da v slovenskem jeziku pravno-tehnično pisati, — tedaj tudi hočemo, da nam velja*, na našej zemlji! S tem pa bode moralo pasti mnogo
LISTEK.
Josip Mašek.
Prijatelju v spomin. (Dalje.)
Ko je prišel mej nas druge tovariše, smo kmalu spoznali, da je nekaj nenavadnega v njem; začeli Mino ga tudi spoštovati toliko bolj, ker je od začetka le bolj sam za-se bil. Srca vseh pa si je pridobil s svojo spretnostjo na klavirji. Še zdaj se rad zamislim v tiste čase, ko sem poslušal njegovo umetno igranje. Prelepa kompozicija: „Traum des Polen", doni mi še zdaj prijetno v ušesih. Aloj-zijevišče mu je podajalo vsakovrstnih pripomočkov, da Be je izobraževal. Lehko je igral na klavirji, učiti se je mogel laščine in francoščine in tudi še drugih predmetov, ki so ga zanimali. Po pravici se pa moram vprašati, zakaj nij Mašek, ki je imel darov ve6, -kakor morebiti vsak drugih sošolcev, bil mej prvimi v svojem razredu? Uzrok sem uže povedal. V tem obziru bila se ga je polastila neka
malomarnost in zdelo se mu je dovolj, ako je le pošteno izhajal. Od kod je ta malomarnost izvirala sem tudi uže povedal. Pa smemo gotovo uzroka iskati tudi v vsej njegovej naravi — v njegovem značaji. Kakor skoraj vsak zelo nadarjen mladenič se skoraj nij mogel uklanjati strogemu učnemu redu. Učil se je rad, delal je rad, ali tega ne, kar bi bil moral, in tudi sploh mu je bilo jako težko spolnovati dobre svete, bodi si prednikov, bodi si prijateljev; marveč to, česar Be je lotil sam, to je navadno delal precej časa čudovito pridno. Pač so mu prišli tu in tam trenutki, ko so mu je vzbudila čsstihlepnost. V kratkem času hotel je takrat vse nadomestiti, kar je pred v dolgem zamudil. Ali kmalu mu je zmanjkalo potrpljenja. Neka splošna nedoločena želja po slavi mu je sicer zmerom ostala in ga nagibovala, ali natančno si nij nikoli hotel določiti pota, po katerem bi to slavo tudi dosegel.
Bil je v Ljubljani, ako gledamo na vnanja znamenja njegovega napredka mej srednjimi učenci. V jezikih kazal je precejšnjo zmožnost; — v zgodovini se je včasih zelo odlikoval, kadar ga je bilo namreč veselje prijelo, da se     dobro naučil. Sit-
nosti pa mu je včasih delala matematika, pa ne, da bi zmožnosti ne bil imel za to vedo, ampak, ker ae mu je zdela presuhoparna. Ravno tako tudi v fiziki; zato nahajamo v dotičnih njegovih zvezkih vsakovrstne druge opazke, s katerimi se je tolažil v takih dolgočasnih urah. Največ veselja je kazal za slovstvo. Navduševal se je za velike pesnike, ali tudi tukaj nij mogel obdržati strogega, koristnega reda. Zdaj ga je vnemal Schiller, kmalu pa je hotel biti filozof in bral Herderja, katerega se je pa še hitreje naveličal. Za Gotheja pa nij imel ravno veliko veselja. Uže na spodnjej gimnaziji se je bil navzel posebno ljubezni do domačega slovstva, in ako smo se sploh dijaki srčno veselili, da je Stritar zopet začel izdavati „Zvon" 1. 1876, nas je Mašek v navdušenosti tej vse prekosil. Nosil je posamezne liste okolo toliko časa, da so bili uže raztrgani in so se mu pogubili. — Kakor je bral, tako je tudi naloge pisal. Tam pa tam krepki izrazi in izvrstni stavki, mnogo zanimljivih in iznenadujočih mislij, — ali celotno bila je dovršena malokatera naloga. Ne spo-minam se, da bi bil katero poprej načrtal, predno jo je čisto spisal.   Šolsko delo mu je prizadejalo
nemške „posestiw, to zahtevajo ideje človeških pravic, ideje stoletja, ideje prava! „Sto let kiivice še nij jeden dan pravice**, pravi Nemec Nemcem in svetu, „boj za pravico" nas uči drugi Nemec, „boj za obstanek" veliki Britanec, bojujmo se torej — skušnje kažejo, da hoj Bij bil brezvspešen! — Zato: naprej zastava Slave!
Iz deželnega zbora štajerskega.
Deželni zbor dovolil je za leto 1883 35°/0 deželne doklade, tedaj zl 1% menj kot letos. Neko banko so hoteli liberalci tudi napraviti, katera naj bi v prvej vrsti bila namenjena za kmetijstvo. Ali pokazalo se je, da bi taka deželna banka za kmetovalce ne donašala nobene koristi, temveč bi bila novo sreistvo, po katerem bi se kmetje izsesavali. Pri tej obravnavi je g. dr. Šuc prav živo naslikal žalostne razmere, v katerih se zdaj posestniki kmetij nahajajo. V svojem izvrstnem govoru je primerjal zdanji položaj kmetijstva z onim v rimskej dobi, ko se je zadolženim posestnikom najhuje godilo. Postava o ribštvu se je pa sprejeli, kakor tudi ona o reguliranji Mure Kar se Slatine tiče, tako jo bode dežela sama se dalje oskrbljev»la in prerlrugačila vse gospodarstvo. Liberalci so jo nameravali prodati in se močno jeze na Slovence in konservativce, da so jim preprečili nakane. Najbolj burna seja je bila zadnja. Najprej je g. deželni namestnik odgovoril na slovensko interpelacijo. Ta odgovor nijma nič pozitivnega ter samo pravi, da bodo šolske oblasti pazile, da se pouk izvršuje po postavnih določbah. Peticija nemškega „Schulvereina" pa je prouzročila tako burno debato, da brž ko ne še nij hiio jed-nake v tej dežcluej zbornici. Poročevalec je bil g. dr. Elimer, Slovencem enan. protivnik. Prvi se oglasi oče in zaščitnik nemškega „Sehulvereina", g. dr. Heilsberg, ter tako strastno in nedostojno slovenske poslance napada, da ga mora deželni glavar opozoriti na parlamentarno dostojnost. Na to razvija g. dr. Domin k uš tako jedrnato in možko stališče Slovencev, po katerem se rnora presojati nemški „Schulverdnu, da je vse napade nasprotnikov do čistega pobil. Jednuko jasno je posvetil g. Herman liberalcem. Ko je pa g. ur. Rechbauer svoje zdavno znane fraze zopet ponovil, ga je g. Žolgar tako temeljito in krepko zavrnil, da se bo težko več lotil te fraze ponavljati. G. Rechbauerja je sicer zagovarjal njegov pristaš g. grof Wurm-brand, pa he mu je tako slabo posrečilo, da so njegovi osobni napadi na g. Žolgarja spričevali le liberalno neolikanost in vedno jednuko surov način zagovarjanja. Kjer nij dokazov, tam jim služijo psovke. Na dalje je govoril g. dr. Šuc ter po dejanjskih razmerah dokazal potrebo tega, kar Slovenci zahtevajo. Zadnji je govoril g. Sprung, da bi vsaj rešil parlamentarno dostojnost, zoper katero se je liberalna stranka tako hudo pregrešila, da si ravno kaj novega nij povedal, temveč si a frazuuii pomagal, katere  so   pristaši   njegove  stranke uže  več ko
100 krat prežvekavali. Konečno so sprejeli liberalci predlog, da se pohvali nemški „Schulverein" zavoljo svoje marljive delavnosti v razširjevanje nemštva. Vse druge peticije sprejele so se en bloc po predlogih odsekov, razen one od katoliškega podpornega društva v Celji, katera se je po predlogu g Žol g ar j a v pretres vzela. Da si ravno je g. Žolgar nasvetoval. naj bi se dovolilo temu društvu 300 gld., ker vzdržuje s svojimi stroški dekliško šolo celjske okolico in revne učence kakor učenke podpira, je vender g. dr. Neckermann tako strastno zoper njega govoril, da se moramo v resnici čuditi, da je ravno ta mož to storil, kateremu so vender prave razmere znane, in se posebno še opiral na to, ker njemu nij znano, da bi imela ta šola pravico javnosti. Tako daleč uže seza liberalna nevednost, da zahteva, naj bi jim šolske oblasti svoje določbe posebej naznanjale. Žolgarjev predlog je propadel s 15 proti 20 glasom. — Konečno pa izrečemo našim vrlim gg. poslancem najlepšo zahvalo za njihovo krepko postopanje in brambo narodnih pravic ter jih zagotovimo našega popolnega zaupanja!
Politični razgled.
\oi    H.j dežele.
julija. Namest-
V Ljubljani 8 Iz k ra*li «>i>a deželnega zbora nik baron Kiibeck odgovoril je včeraj na interpelacijo dr. Raday-evo z as t ran nemškega „ S c h u 1 v e re i n a u ter dejal, da delovanje tega društva po spodnještajerskih pokrajinah nij dalo ooiastrsiji nobenega povoda, zavračati je, ker nij prestopilo določenega si društvenega delokroga. Tudi šolske ohlastnije .da nijmajo uzroka pritoževati se za stran Bezanja v njihove pravice. Kakor hitro se prestopijo ministerijalno potrjena pravila, storile bodo oblastnije svojo dolžnost, kot po navadi. — To kratko brzojavno poročilo povzemamo iz nemških listov. Hort !   Hbrt!
Iz i;ori*K<e«»a deželnega zbora: V vče-rajšniej seji prišel je na vrsto predlog slovenskega poslanca dr a. Tonklija, naj bi se izpremenil volilni red za deželni zbor. Pravni odbor spre jel je bil ta predlog jednoglasno v vseh točkah, de-želoi zbor pa ga je včeraj zavrgel po kratkej debati. Nuvzočnih bilo je 19 poslancev in za predlog glasovalo je deset Slovencev, potem grof Coronini in Deperifl, torej predlog nij dobil potrebnih dveh tretjin večine.
Šlczijaiislta deželna poslanca Swiezy in Ciencala vročila sta 1. dne t. in. deželnemu predsedniku Bacqueheinu spomenico, v katerej izrekajo se želje slovanskega naroda v Sle/.iji. Zatirani Slovani prosijo: 1. V sodnijah uvede naj se poljščina in veli naj se Bodnijam, vloge v slovanskem jeziku sprejemati In reševati; v friedavskem okraji ustanoviti je češki jezik kot v okraji navadni; 2. V onih šolah, kjer je doslej nemščina obligaten predmet, dela naj se po pedagogičmh načelih tako, da se nemščina poučuje stoprav v zadnjih treh ali štirih letih in da postane nemški jezik neobligaten, ki se ne razteza na druge predmete; 3. v Tešinu založiti je pedagogi) s poljskim učnim je^ikom, ali vsaj dva predmeta naj bi se učila v tem jeziku. Za to šolo naj .se ne postavi nobeden tak učitelj, ki bi po svo-
prav malo truda. Posebno tiste tvarine, pri katerih deluje bolj spomin, nego pamet, so mu bile lehke. V šoli se je težko pripravil, da bi bil celo uro poslušal pouk. Zato je kaj rad iskal bodi si zabave, bodi-si tudi pouka mej šolsko uro v drugih, nego-li šolskih knjigah.
Vprašajmo se:  koliko znanosti  in v kakšnej meri si je on do konca osme šole pridobil? Kar se tiče šolskih predmetov, sera deloma uže omenil. Odlikoval se ravno nij; ali to, česar se je učil, prešlo mu je v meso in kri;  temveč pa si je bil pridobil v predmetih, s katerimi se je bavil iz lastnega veselja.   Izinej tujih jezikov je najbolje znal francoščino ter tudi precej bral v tem jeziku; do tega jezika je imel največ veselja.   Manj se je privadil laščine; ali vender je tudi v tem jeziku prav lehko čital vsakega pisatelja. Konec sedme šole se je lotil Shakespeara.   Bral je izvirnik in pomagal si s prestavo.   V osmej  šoli kupil si je bil tudi španjsko slovnico in se nekoliko časa učil; ko pa nij mogel dobiti nič berila, popustil je to učenje.   ČJesčine se je bil zgodaj lotil in tudi precej bral. Da bi se bil še drugih slovanskih jezikov učil, mi nij znano. —
To sicer ravno kaj posebnega nij. Ali kdor ga je poznal, čuditi se je moral, da je on tako hitro naučil se teh jezikov.
Posebej opisati moram njegovo napredovanje v muziki. Da! v muziki je v resnici napredoval. Ne brez načela,  kakor v vednostih, ampak precej premišljeno in čudovito vztrajno.   Pri klavirji je vžival največje veselje in rad je darova! drugo veselje, da mu je le za igranje časa ostalo. Bolj ga je zanimalo ves dan igrati, nego udeležiti se majnikove zabave. Spretnost njegova v igrauji je bila za njegova leta in njegove razmere res velika.  — Kakšno nadarjenost da je imel za muziko sploh, kaže posebno to, da se je neznano hitro navadil igrati tudi gosli, in igral je na gosli precej dobro. Imeli smo lepe ure, ko smo poslušali zbrane glasove  klavirja iu gosel. Pri vsem tem se mu je pa videlo, da ga ne staue učenje nobenega truda.   Tudi se nij nikoli ponašal, da kaj zna, ali se lehko uči; vse kar je delal, delal je le iz veselja,  in vse kar je delal,  delalo mu je tudi veselje.
(Dalje prihodnjič.)
jem rojstvu ali po dovršenih študijah ne bil Slovan. 4. V vseh političnih uradih in po sodnijah naj se imenujejo taki uradniki, ki so popolnem učeni poljskega, v friedavskem okraji češkega jezika. „To terjamo slovesno", končuje se spomenica. „mi protestiramo proti silovitostim germanizma in prosili bodemo svojih pravic ter borili se za-nje, dokler jih ne udobimo."
Mi Slovenci želimo, da se bratom našim v Šleziji izpolnijo te želje, ker imamo sami Še zdaj bridko skušnjo, kako je to trpko in krivično, da pravica in nauk delita se v tujem, nerazumljivem jeziku; na drugej strani pa gojimo näJeje, da deželni poghvar Bacqueheu», v katerem se sploh hva!i dobrohotnost m nepristranost, usliši te pravedne in gotovo pohlevne prošnje šlezijskih Poljakov in ČMiov, da se konečno vender jedenkrat odpravijo vpijoče in neravne razmere v Šleziji.   Justitia  summa lex esto!
Vnniije države.
V ic u si ji bavijo se zdaj z rešavanjem verskih vprašanj. Razen vprašanja židovskega rešiti je še troje tacih vprašanj: vprašanje razkol-nikov, to je starovercev, ki se imajo popolnem zjed-načiti z ostahmi pravoslavnimi, — vprašanje sek-tarjev, ki naj bi se jim deloma naklonile olajšave, a deloma jih zatrlo take, ki so pogibeljni državi in društvu — po tem vprašanje tretje katoliško. Prvi dve vprašanji se ne bosta rešili še tako kmalu, akoravno se ž njima bavijo lastne komisije uže od časov eara Pavla I. Vprašanje katoliško pretresa-valo se je uže z raznih stališč in na raznih i.eme-liih. Vzprejelo se je pa načelo, da temu vprašanju država ne sme ugovarjati v političnem smislu, temveč dognati se ima ta zadeva z obojestranskim do govorom o „modusu vivendi". Za tega delj učinil je petrogradski kabinet predlog, kateri je odobril tudi polnomočnik papeževe stolice, da se nai.ireč pojedine točke določijo ter strogo omeje. Ta pogodba ima dve strani: osobno iu stvarno. Mej osobna vprašanja spada podeljevanje milosti tistim škofom, ki so bili odstavljeni bodi si zaradi političnih bodi si disciplinarnih uzrokov.
■4<»nferenca v Carl«radii prišla je konečno predvčeranjim vender le do ukrepa ter tako zjedinila se o vzajemnem pismu, ki se je baje včeraj izročilo Porti. S tem pismom poživljajo ra<nih vlastf zastopniki sultana, naj pošlje svojih vojakov v Egipt, naj tr.ko ustanovi „Status quo", a tudi poskrbi, da se Eviopcem v Egiptu zagotovi mir za prihodnje čase, kakor tudi da se jim povrne vsa škoda, ki jo imajo vsled nemirov. Ob jedneiu omejila je konferenca čas turškej okupaciji ter jej določila le tri mesece. Ako bi sultan ne odgovoril v gotovem obroku ter se ne udal temu jednoglas-nemu povabilu, tedaj poslalo bi se jednako pismo vladi egiptovskej in nekaj poverjenih držav pripravilo bi se za evropsko posredovanje. Zdaj — mislimo vsaj — postavljena je Turčija pred krepak „aut — aut"; s tem bil bi vsaj prvi korak storjen do rešenja egiptovskih zadev. Sploh so strune melo odjenjale. Kakor smo poročali, rekel je admiral Seymour zadnjikrat, da se nijma več utrjevati luka pred Aleksandrijo. drugače da začne metati bombe. Sultan sam je brzojavnim potom ukazal, takoj ustaviti utrjevanja. Ta beseda je veljala in poveljnik Aleksandrije prosil je Seymoura milosti. Za zdaj torej nij še počila puška. Vender ta mir stoji še na prstenih nogah, in za tega delj zahodni državi niti za trenutek ne odmakneta pogledov od Aleksandrije. Anglija stoji pripravljena vsa, a Francija dela noč in dan, kajti poroč:«, se, da hoče vlada frau-coska v osmih dneh postaviti najmogoč-niše brodovje, kakeršnega Francija nikdar nij še pokazala svetu.
Dopisi.
Iz Litije 6. julija [Izv. dop.] Čim dalje, tem bolje prebuja se po našej ožjej domovini narodna zavest, čim bolj pa prebujeno je ljudstvo, tem nujnejša nastala je skrb, napraviti v središči Slovenije v belej Ljubljani poslopje, v katerem se bode zbiralo slovensko ljudstvo ter posvetovalo o važnih naroduih zadevah.
Povsod nabirajo se v to svrho darovi; vsak, tudi najmanjši znesek, sprejme se z največjo hvaležnostjo, po reku, da vsak pomore po svojej moči.
Tega navoda držali smo se tudi Litijci ter napravili kegljanje na dobitke pri g. J. Jeretinu, kateri je prepustil kegljišče brezplačno.
Precej, ko se je osnoval odbor, zložili so posamezni gospodje lepo svoto, za kojo so se nakupili v to potrebni dobitki.
Kegljati jelo se je binkoštne praznike ter nadaljevalo do nedelje 2. julija. Posebno o praznikih opaziti bilo je vselej lepo število litijskih narodnih
gospodov in tfospij, kakor bi se skušali, kateri bode več žrtvoval v blagi namen.
Posebne zahvale zasluži č. g. okrajni glavar Grill, kateri je izkegljal največ — dve sto — serij; večkrat zapustil je zadnji kegljišče.
Temu sledita takoj gg. Svetec in Kline, da si gre tudi drugim vsa čast.
Prvi dobitek (vreden 22 gld.,) dobil je g. Šo-ber s 24 keglji, drugi g. Planinšek z 22, tretji pa g. Rus z 20 keglji.
Četrti dobitek odmenjen je bil onemu, kateri napravi največ lukenj in slednji na največ serij. Ta dva dobil je oba č. g. okrajni glavar.
Mej deljenjem   dobitkov, koje izvrševala je gospica Krna Steska, doneli so navdušeni živio-klici preko savskih bregov ter prepevale se milodoneče slo venske pesni.
Vrhu tega darovali so še posamezni gospodje in gospe, kakor sledi: gg. Grill 10 gld., Nabrnik 10 gld., Svetec 10 gld., Grissheim, rojen Nemec 10 gld., Koblar 10 gld., Beneš 5 gld., Svoboda 5 gld., Pavlic 5 gld., Oblak 3 gld., Steska 3 gld., Jar. Zupančič 3 gld., Rožnik 2 gld., Oršulek 2 gld., Eichhiilter 2 gld., in gospe Svetec 5 gld., Bevk 1 gld., gdč. Roblek 2 gld., Jenko 2 gld. Pri tem podjetji podpirali so nas deloma tudi iz bližnjega Smart na. in sicer gg. : dekan Rus 2 gld., Kljun 1 gld. 50 kr., Molek 1 gld. 33 kr.
Kegljanja udeleževala sta se prav pridno tudi gospodu Knatiič Fr. in Vevec, oskrbnik grmaške graščine.
Čisti dohodek znan je uže itak častitim bral-c-m „Slov. Naroda", kateri znaša 257 gld. Konečno kličem vsem skupaj: Slava!
Domače stvari.
— (Z Gorenjskega) piše prijatelj našemu listu: „Več čast gg. duhovnikov na Gorenjskem odpošlje prihodnje dni zaupno ad-reso našemu neprecenljivemu pesniku gospodu Gregorčiču!"
— (O gospodu nadzorniku Ivanu Šolarji,) ki ga je zadel mrtvoud, čitamo s tugo v privatnem pismu, da mu ostane leva stran života prej ko ne izgubljena.
— (Vabilo k besedi,) katero priredi bov ška čitalnica v nedeljo dne 9. julija 1882. v prostorih „pri pošti" v spomin sv. Cirila in Metoda. Program: 1. Heidrich: Jadransko morje; 2. Govor; 3. S. Carli : Ptici; 4. Levstik: Knezov sin; (dekl.) 5. S. Carli: Bled; 6. Bojan: Dekletova molitev; (dekl.) 7. Zajec: Na straži; 8. Igra: .Jedno uro doktor". — Po besedi ples. — Vstopnina k besedi 20 kr., sedež 10 kr. Vstopnina k plesu 80 kr. — Ker je čisti dohodek namenjen v korist ^Narodnemu Domu", se ne stavijo meje radodarnoati. — Začetek ob 7 Va zvečer. — K obilnej udeležbi najuljudneje vabi odbor.
— (Iz Krope) se nam piše 7. t. m.: „Tudi pri nas spominali smo se sv. apostolov Cirila in Metoda. Vodja kresa na nta malem robu" g. Š. Pogačnik je, čitavši opomin v Vašem listu, takoj pogodil se z dvema „kreskapitanoma", da sta opasala Bvoja ledja, vzela brušene sekire in vrvice okolo pasa (se ve da brez polnih čutar ne) in priredila 7,na Špiku'1 velikausk kres, kateri sta zažgala ob 9. uri. Veličastuo je bilo gledati ta kres, ki je plapola1, kakor oijašk stolp v ponočno nebo in bil plamteče znamenje naše zavednosti. — Kakor sem čul, priredé kropenski fantje iu dekleta jeduo prihodnjih nedelj plesen venček „JNarodnemu Domu" na korist."
— (Staroslovenska maša) v dan sv. Cirila in Metoda se nij brala niti v Zagrebu niti v Djakovem. V prvem mestu se na ponovljeno prošnjo nij dovolila, za Djakovo, kjer je vladika Strossuiajer uže odredil posebno slovesno mašo v staroslo-venskem jeziku, prišlo je povelje od kardinala in nadškofa, naj se to opusti. V zadnjem hipu ponovil je to povelje papežev državni tajnik Jaco-biui brzojavno. Pa za«aj ?
— („Akad. društvo Slovenija") ima v ponedeljek 10. julija 1882. 6. izvauredni občui zbor
v letnem tečaji. Dnevni red: I. Volitev predsednika. II. Volitev 5 odbornikov. III. Slučajnosti. — Pred-sedništvo poživlja p. n. člane Slovenijine in druge vi-Bokošolce na Dunaji, da se udele>e mnogobrojoo te za Slovenijo odločilne seje, ker nikakor ne more biti odgovorno za nasledke, ki bi društvu iz eventl. nesklepčnosti tega zborovanja nastali. Lokal: I. Zipfer Bierhalle, souterrain.
— (Razpisane službe.) Na dvorazrednej ljudskej šoli v Šiški služba nadučitelja z letno plačo 5O0 gld., službeno doklado 50 gld. in stanovanjem, — in druzege učitelja s 450 gld. na leto. Prošnje do 2G. t. m. Na jednorazrednici v Nevljah služba učitelja s 400 gld. na leto in stanovanjem do 15. avgusta. — Na dvorazrednici na Brezovici služba dru-zega učitelja  s 400 gld. na leto do 2G. julija t. I.
— (Čujte, čujte!) Naročnik našega lista, ki je ob jednem krčmar, pritožuje se nam, da je za iz Ljubljane naročeno pivo dobil le nemšk račun, na slednjem pa še pripis: „Vi ste meni pozloo f. 213, kire se jezt vašiga Račun odrajtal, in vas lepo pozdravim, jez men vase naročile odprosim.*' Dotičnik men», da bi bilo pač lehko dobiti človeka, ki bi pisal bolje; tega mnenja smo tudi mi.
Telegrami „Slovenskemu Narodu".
Praga 8. julija. Sodba v pravdi socija-listov: Jedcu oproščen, drugih 13 obsojenih je zaradi razžaljenja veličanstva,  motenja bogo častja in tajne zarote na dve — do šestletno ječo in globo.
London 8. julija. Dasi je Gladstone podlegel pri posvetovanji posilne postave za Irsko, se vender ne pričakuje kabinetna kriza. — Oficijelna poročila s Sudana koiistatujejo, da je vojsko Egipčanov popolnem razbil krivi pro-rok, kateri gre s 7000 možmi naprej.
Pariz 8. julija. Vlada bode denes v zbornici zahtevala 7,800.000 kredita za morsko ministerstvo.
Dunaj 8. julija. General Skobelev umrl je včeraj v Moskvi vsled srčnega mrtvouda.
Alojzij Zorman, Marija Rahovec, Georg Justin, Fran Breskvar, Matija Briški, Jos. Vetter, Mihael Pir-man, Jarnej Žužek, Martin Hribar, Matija Lešnak, Marija Gorišek, Karel Acht* Inn, Anton Kotnik, Jakob Matijan.
Dtrila za ,,Narodni Dorn44.
Prenesek   .   .   .   3733 gld. 17 kr.
Iz fr •urice: G. Fran Perfila, knjigovodja ......
Na   mesečne doneske skozi leto dni j so se obvezali in pošiljajo za I. četrtletje: G. J. Jenko, 0. kr. pro-
tesor ......
(■ Fr. 1'lohl, e. kr. profesor ......
('*, ilr. J, Kos, nam. profesor ......
G. Fr. Erjavec, O, kr. profesor ......
G. Val Kumar, c. kr. učitelj .......
G. Ant. Hribar, učitelj in
vodja......
G. J. Heroin*, c. kr. učitelj . , .....
G. L. Premrov, železni* Ski uradnik ....
G. F. F.......
G. Ant. V. Toman, upokojeni c. kr. učitulj, obvezuje se, dokler bode živ, diirovati vsak dan  1  kr. Za
pol leta.....
Vkupu   .   . . G. Makso Lavrenčič, trgovec in posestnik
v Ilrenoviciib..........
Iz talne Istre: G. Kastelec Josip    .   .        1 gld. — kr. (i. Simčič Jakob ... I   „   — n
G. Zuljan Ivan    .   . —   „   .r>0 „
10 gld. — kr.
3 3 3 3 8
3 1
1
50
50
80
Razne vesti.
* (Magjarsko rodoljubje.) Mesto Ko-ščice ponudilo je ogerskej vladi za tretje vseučilišču ves potrebni prostor in stavbeno gradivo zastonj, vrhu tega pa še 200 000 gld. v gotovem. R*een tega obljubili s^o magnati in škofje tolike doneske, da je ustanovitev tretjega magjarskega vseučilišča skoraj gotova.
* (Najstarejše vino.) V Agio Georg v Peloponezu našli so pri prekopavanji nekega vinograda star sod, v katerem so bili b.tkreni in srebru novci in neka tekočina, katero so po kemičnej preiskavi pripoználi kot vino, več nego 2000 let staro.
Zahvala.
Prijetna mi je dolžnost, zahvaliti se v imenu podpis uiega odbora prisrčno vsem, ki so pripomogli, da je beseda na korist ..Narodnemu Domu" v nedeljo dne 2. julija izvršila se tako lepo, in je dohodek bazara tako izdaten. Le združene moči za-inogle so doseči nepričakovani VBpeh, osobito pa se zahvaliti moram častitim gospem Jeločnik Kogl, Valenta in Wolfling, častitim gospicam Druškovič, M;'.tkovič in Rode, dalje slavnemu pevskemu zboru in njega solistoma, društvu „Sokolu", gospodom odbornikom in društvenikom »Čitalnice", kateri so imeli pri izvrševanji besede in bazara toliko posla in truda, konečno vsem domoljubkinjam in domoljubom, ki so darovali, kupovali in po tem načinu prouzročili bazara ugodni izid.
Za čitalnični odbor: dr. Karel vit. Blei\veis-Trsteniški,
predsednik.
Poslano.
Podpisani izrekajo čast. gg. narodnim odbornikom mestnega zbora ljubljanskega, ki so dovolili prošnjo, da se sme nastavljati v sv. Florijana ulicah ob tržnih dnevih zopet jedna vrsta voz, in e tem dovoljenjem mnogo koristili obrtniji in prometu v tem kraji, posebno pa gosp. mestnemu odborniku dru. Valentinu Zamiku, ki je z gorko in resnično besedo zagovarjal prošnjo, prav iskreno zahvalo. Marija Achtschin, Alojzij Zagorec, Ferd. Plautz, P. Kajzelj, Jakob Klopčič, J. Strehar, J. 15 iltavzar, L. Blumauer, Jos. Trdina, Jarnej Črne, E. Hohn, Janez Tome, Jos. Ribič,  A., Smrdu,  Oroalav Kunčič,
V kupe .
G. Fran Suklje, c. kr. profesor v Ljubljani, za mesec junij .......
Gg. slovenski dijaki v Josefsstadtu na Dunaji............
Gg. sedmošolci v Ljubljani......
(i. Josip Lavr nčič v Postojini nabral:
Pri balinanji .... — gld. 44 kr. „   večernej zabavi.   .      —   „   80 „
n n n n    *0 n
»  zabavi..... —   „   08 „
V svojej pušici   .   .   ._3   .,   ti.'i „
33 2
2 1
8 10
80
60
20
Vkupe       . .
Postojiuski kvartet...... . .
Cisti dohodek  veselice dne 25. junija v Štanjel s k ej čitalnici.......
Vkupe   .   . .
7f) 88
20
2818 gld. ho kr.
Meteoiologično poročilo.
A. V LJubljani:
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temper;' tura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina. v mu).
3. julij a	01, 7. uri zjutraj ob 2. uri popoludna ob 9. uri mčer	7.,Jb-08mm. 737-14 mm. 737'Kimm.	+ 15-3° C + 15-1°C -f 14UUC	brei-retrije slaboten eureiij« ftlahutrn gorenj ec	oblačno ublaino oblačno	7-20mm. dežja.
A .5. ~<?	ob 7. uri ijulraj ob 1 uri popoluilue ob V. uri uečer	736-70 mm. 735 14 mm. 78496 mm.	-4- 12-0° C -f-20 90 C -f 15-40 C	liivz-letrije ilali'.i ii nlnul slaboten Tihod	deloma jasno deloma jasno jasno	0 00 mm. dežja.
5. julija	ob 7. uri zjutraj ob 2, ari popnludn* ob 1. uri mier	78617 e». 733-0«; mm. 732-54 m.	+ 12 2UC + 236° 0 + 16-2° C	slaboten T ill od zmeren jugozahod slabili«- n gorenjec	jasno jamo jasno	000 mm. dežja.
6. julija	ob 7. uri ijulraj ob 2. uri popoludno •b 7. uri uečer	788*26 mm. 73282 mm. 788*84 mm.	-f 16tiuC 4- 24-3° C + 17-2°C	slaboten jugoiahod slaboten jugoiahod slaboten jlILM/.lIl"'!	oblačno oblačno oblačno	0-20 mm. dežja.
B. V Avstriji aplob:
Zračni pritisk je ostal precej nespremenjen in je bil vsled tega Se precej jednakomerno razdeljen; razloček mej imiksi imun na zapadu in mej miuimom na severovzhodu je znašal 5 mm. Vetrovi so bili slabotni in zelo spremenljivi. Tem peratura jo ostala zelo jeduaka, sem pa tja jo tudi pala : večinoma je bila za spoznanje pod nonniiloin; sploh pa ne posebno ekstremna, ker je znašal razloček mej inaksi-mom iu minimum samo 9° C. Nebo je bilo večjidul jasno, vreme precej mirno.   Morje skoraj popolnem mirno
Znancem iu prijateljem svojim, pri katerili se, zarad nujnega odhoda o priliki premeščenja v tirolski Gossensasa, osobno posloviti nijseui zaumgcl, presrčen:
Z Bogom!
V Mariboru v 8. dan julija meseca 1882.
(447) Fr. Podkrajšek.
f
ID-ULna/jsl^a, "borza*
dne 8. julija.
Papirna renta.........
Srebrna renta .... ....
Zlata renta........
1860 državno posojilo.......131
Akcije narodne banke.......825
Kreditne akcije.........327
London............120
Srebro ............
Napol..............
C. kr. cekini...........
Državne marke......
4% državno srečke iz 1. 1854    250 gld. Državne srečke iz 1. 18(J4 .   .    100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . .
Ogrska zlata renta 6%......120
4°' ... 89
„      papirna renta 5°/„.....87
5°/a Štajersko zemljišč, odvez, oblig. . . 104 Dunava re#. srečke 5°/c • • 100 gld. 113 Zemlj. obč. avstr. 4*7,°/0 zlati zast. listi . 120 Prior. oblig Elizabetine zapad. železnice 99 Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 Kreditne srečke.....100 gld. 176
77 gld. 25 kr
78 95
9 5 58 119 172 96
Oft 55 25
80 50
58 67
90
10 10
30 40
75 50 75 50
Vila v najem!
Za poletno stanovanje odda bo nekdaj Pauer-jeva vila Podutikom pri Ljubljnni, s 7 sobami in prijaznim vrtom, proti cenenej najemščini. Natančneje zve se pri Lorencu Vodniku, kamenoseku in hišnem posestniku Podutikom. (438—3) j (243—12)
Kovaški pomočnik,
kateri je vseh kovaških del zmožen, dobi takoj delo v IjnbljanMkef iivlu«x«lrn>uiHnicl. (435—3)
Kava — Caj,
naravnost iz Hamburga po pošti, poštnine prosto incl. z a vitje, kakor znano v reelncj fino dišeč ej robi v vrečicah od ■■ 6 kilo ■■ po poštnem povzetji.
Rio, fino moran............. 3.45
Santos, moten............. 3.60
Kuba, ff., selen močan.......... 4.10
Nikaragua, zelo fin, mehak........ 4.90
Ceylon, modro-zelen, močan........ 5.—
Gold-Java, zelo fin, mehak......... 5.20
Portorloo, delikaten, fino vkusen...... 5.40
Perl-Kava, zelo fin, zelen......... 5.95
Angostura, velika zrna, delikaten...... 5.95
Menado, rujav, zelo fin.......... 6.35
Java, I" , zelo plemenit, briljanten...... 7.20
Afrik. Perl-Mocca, prava......... 4.95
Arab. Mocca, prava, plim. ognena...... 7.20
Stambnl-Kava-zmea, Mocca in Campinas, jako
priljubljena.............. 4.95
Caj pr. kilo. Congo ff........... 2.30
Souchong. ff.............. 3.50
Tonkay, fin, zelen............ 3.50
Družinski öaj, zelo fin.......... 4.—
Riž, zelo fin, pr. 5 kilo.......... 1.40
Obširne cenilnike gratis in franko.
A. B. Ettlinger, Hamburg.
j  Gostilnica in hotel j
♦ "v IEBITptiIoI,
J tile i>oAto, prej |f. .Tnl<ol>n. Arkota.
4 Usojam se naznanjati, da sem prevzel gostilno
X v Ribnici od g. Jakoba Arkota in isto popolnem ele-4> ganttio za tnjee kot prenočišče, kakor tudi za goste
♦ uredil. — Služil bodem z dobro kuhinjo in ls-^ vrstno i»i . skrbel pa nič menj za hitro in prijazno postrežbo. Priporočam posebno lepo urejene sobe za tujce in upam mnogobrojuo obiskovanje.
S spoštovanjem
Anton Arko, ?
(417—4) gostilničar. +
\    ADOLF EBERL,
faliritaiit oljnatih barv, laka in firneža.
Prodaja na debelo in drobno.
ZALOGA: (270-11) V Ljubljani, na Marijinem trgu,
^ polog Frančiškanskega mostu.
Tujci:
6. julija. Pri  slonu: Kirnbauer z Dunaja. — Baeks  iz Prage.
— Dr. Mauer iz ltuckensteina.
— Keiesdm iz (Jetrne.
Pri Malici: Itehfeld z Dunaja. — Preo lz Trsta. — Boan s Dunaja. — pl. Ciotta iz Reko.
IiCpe in po ceni
klobuke in čepke,
kakor tudi
koz u h a vin o
(506—42)
prodaja
1 nI 011 14 rejci,
v Ljubljani, na kongresnem trgu na oglu gledaliških ulic.
Vu&no &a Uwnetoval€*e S
Marsikateremu gotovo v veliko olajšavo prodajajo so tudi na obroke po prav ugodnih pogojih ilobro enaue Lanz-ove
ročne mlatilnice, slamoreznice itd.,
katerih so je v malo letih izdelalo in razpečalo ogromno število OH tisoč komadov,
kar je gotovo najboljše spričevalo in priporočilo. — Tedaj na nogo! /družite se po dva ali več skupaj in ne zamudite ugodne prilike, kajti korist glede dela in časa je tolika, da se kupljeni stroj prav kmalu sam izplača.
Pojasnila in ilustrovane cenike brezplačno razpošilja
zastopništvo in zaloga pri A. Debevcu
v Ljubljani, Rimska cesta št. 19. (448—1)
A       m m v      m    m m ms m *
E.
trn
e
es
p
S
e 2
?o|i
.5» M O 1
o
g
P.
S
C3
•   -T      rt '—>
■=»S.S::=»*r do o
if? 2*2
O      P" trt -n
0 .S rt s
*.B "I
_ . ef rt . ± rt O-
>« t; „ Q«,si
oD 2 i ° i
o. o » .2 3 o1
m   Je a
X1 c 1
.~ rt rt
a-% <=> rt
s*;! 1
00
2 06
JO
o .
o 9 iš
4, CD
<o s g Tr^-1
> *" 17?
> « m > -2
S 9 E
rt S o
2  05 B
— 2 3 rt
«1 « n
43 a> «-
! a o
w<n a H rt si
•1 h . -J rt u
1 » J "918 o *±?
OT j^, <li>
t Ti rS5 > O"       5 si
^ nT 1 d J
3-0 a 's
o> <u a> a> t- . • w "O > p p. a
J ° o "" di 3
"a? rt "S * S >       O. ca >
REXINGER-j a
V I^jlll>lj^Ili. (225-14)
Specijalitete za one, ki potrebujejo očal.
Velika kompletna zaloga najnovejših in kot praktično priznanih optičnih, fizikaličnih in matematičnih rečij; zelo nizke, stalne eene. Obširne cenilnike na zahtevanje i*a gratis in franko. Vplačevanje na obroke pri zneskih " " od 5 gld. više brez povišanja cene se blagovoljno dovoli.
Poprave dotičnih stvari] se izvršujejo dobro in natanko. 5| a^r dira verska dela i*i
vsake vrste se oskrbe zelo dobro in ceno. O
Goldinarjev 0&M!W®Mg)W)W Goldinarjev
vredno je vkup vseh llsoc oflcij^lTj-IikL dobitkov velike
TRŽAŠKE RAZSTAVINE LOTERIJE.
Prvi glavni dobitek Drugi dobitek Tretji dobitek
v /Juti 1 ali gotovini v zlatu ali gotovini v zlatu ali gotovini
gold, ffold.
gold. 10.000
Dalje obseza ta loterija še jeden dobitek, vreden gold. 10.000, štiri po gold. 5000, pet po gold. 3000, petnajst po gold. 1000, trideset po gold. 500, petdeset po gold. 300, petdeset po gold. 200, sto po gold. 100, dve sto po gold. 50, pet sto dva in štirideset dobitkov po gold. 25. Razen tega mnogo druzih dobitkov, reci, ki so izpostavljene in so jih darovali razstavljavci.
Jeden loz 50 novčičev.
3J^gT~   Itdor  li<><*<*  razprodajati   lože 3ME
obrni se takoj na
loterijski oddelek tržaške razstave
v Trst-a, Piazza G-iande 2.
(428—4)
$J^"~ Kdor si naroČi posamičnih lozov, pridejati je 15 novcev za poštarino. "W
Loži dobivajo se v Ljubljani pri Kranjskej banki za kupčijo in trgovino.
Izdatelj in odgovorni urednik Maksu A rinit-.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".
i