Poštnina plačana ▼ gotovini. 6. oktobra 1938 Če smo vztrajali s svojo idejo 30 let, nam je zajamčena bodočnost. Leto II. St. 38 vvanavda SOCIALNO POLITIČNI, KULTURNI IN STROKOVNI LIST Izhaja štirikrat mesečno ob četrtkih. Naročnina: mesečno Din 4'—, četrtletno Din 10*—, polletno Din 20-—, celoletno Din 40'—. Posamezna številka Din 1'—. Uredništvo in uprava Ljubljana, Dalmatinova ulica 8, telefon štev. 21-32. Rokopisi se ne vračajo. Poštnočekovni račun štev. 17.177. Poštni predal štev. 74. «Nova Pravda» živi samo od naročnine! Vsled tega dela vsak, kdor prejema list in ga ne plača — le škodo! Mi nimamo fondov, pač pa smo navezani sami na sebe in uvidevnost naročnikov ter na njihovo zavest in vest. Zaradi tega je naša prošnja za poravnavo naročnine upravičena. Kdor hoče «Novi Pravdi» koristiti in pomagati, da se bo lahko razširila, ta bo nakazal naročnino takoj! Kdor pa hoče «Novi Pravdi* škodovati, ta bo še nadalje prejemal list zastonj in ga ne bo niti z» vrnil. Kultura naroda Noben narod ni neodvisen. Kultura .je delo vseh narodov tega sveta. Našo so že gradili Grki, Rimljani, Slovani, Germom. Vsak nekaj so ji dali, vsi velik; narodi ji dajejo znova in vse več, čimbolj se poglabljajo' medsebojne veza. Nekaj pa ostaja, kar rase le iz naših tal. Slovenstvo je, ki nas loči od vseh ostalih. To moramo gojiti in negovati, kakor vsaka dobra mati dela s svojim otrokom. Saj drugače ne more biti. Druge kulture imajo svoboden dostop. A kultura prodira vedno le s svojo veličino in globino, nikoli ne s silo. Kultux*a prodira v množico počasi. Na primer sožitje nas, Hrvatov in Srbov bo šele tekom stoletja podalo- nekaj, kar bo že mogoče smatrati za skupno, novo jugoslovansko kulturo. ki sicer vstaja, kakor zarja jutranjega sonca, a nastaja le s skupnim, vztrajnim in smotrenim delom. Svoje grude ne zapušča lahkoverno tisti, ki ne mara biti zaznamovan za nespametnega zapravljivca. Tudi noben o venec ne more zapustiti svo- jega jezika in svojih očetov zemlje, izdajajoč njili trud in gorje za nekaj, čemur se drugi ne odrečejo. Kdaj bo ves narod užil to, kar so mu njegovi sinovi že dali? Neizmerno bo srečen, kadar oo mogel z razumom sprejemati dela svojih pesnikov, pisateljev, učenjakov, ki mu je začetnik prav on, kakor je njegov znoj graditelj palač, cerkva in drugih vidnih spomenikov. Naša dolžnost je širiti slovensko kulturo. To širjenje bo predalo v last širokih množic vse danes prikrito jim bogastvo, ki nima meja in po katerem samo mi moremo seči do vseh višin in vseh globin. Narod, reven in nebogljen, je dal velikane. Prava kultura ni sama sebi namen in se ne zapira pred nikomer. Naša mladina bo srečen a ponosen posrednik slovenske in jugoslovanske kulture, kakor bo cenjen posrednik v našem narodu samem, čuvajoč svetinjo materinskega jezika, toda polagajoč obenem trajne temelje za uspešno medsebojno širjenje vseh jugoslovanskih kulturnih vrednot. Edinost Sile narodov, naj bodo tvarne ali moralne, so neizmerne. Needine so skoraj prazne; združene in pa oživljene po različnih idealih, postavljenih v službo plemenitosti in pravice, so zmožne vseh čudežev. Edinost je torej velika dolžnost naše ure. Kadar je očetova hiša v nevarnosti, pozabijo vsi otroci na medsebojne prepirčke ali različne načrte in imajo vsi en sam klic: Pomagajte, pomagajte! Poteklo je deset let, ko je bil podpisan Briand-Kellogov pakt. Vsi narodi so pozdravili ta pakt kot največje kulturno delo zadnjega stoletja, saj so imeli ustvaritelji tega pakta pred očmi konec oboroževanja in večni mir. Vojna je bila postavljena izven zakona in vsak morebitni napadalec bi občutil vso strogost sankcij. Po podpisu tega pakta pa so izbruhnile že štiri vojne, čeprav ni bila nobena izmed njih uradno napovedana. To so: vojna med Bolivijo in Para- gvajem. v kateri je padlo okrog 100 tisoč ljudi, vojna v Abesiniji, ki je zahtevala 155.000 človeških žrtev, vojna v Španiji, v kateri je padlo doslej nad 1,000.000 ljudi in nazadnje ki-tajsko-japonska vojna, ki je samo v prvem letu zahtevala 1,500.000 življenj. V teh vojnah se je zapravilo preko 500 milijard dinarjev, a bajne vsote se dnevno trošijo za oboroževa-11 ju. To sicer ne pomeni, da ne bo v Evropi nikoli miru. Mir bo, samo s papirnatimi pogodbami ga ne bomo dosegli. Kdo kritizira? Mnogo je takih, ki kritizirajo' druge ali iz nevoščljivosti radi njihovih uspehov !tii pa tudi samo iz golega kljubovanja. Teh dvojih je največ in ?u najbolj nevarni. To pa radi tega, ker tako delajo s posebnim namenom nekomu škoditi, če ga ne celo onemogočiti in delati zmede v organizaciji. Ti neodgovorni kritiki ne delajo tega s stališča organizacije, temveč samo iz osebnega stališča. Vsak pameten človek pa se bo kritike vzdržal in jo onemogočil tudi pri drugih. Naša dolžnost je. da z vsemi močmi gojimo,v svojih organizacijah med članstvom čut odgovornosti, čut tovarištva, pravilno pojmovanje kritike do sebe in do drugih ter trdno skupnost, če hočemo, da bodo naše organizacije zdrave, trdne in močne, da bodo zmožne boriti se za pravične cilje našega človeka. Naša vas potrebuje strokovnih voditeljev Tudi vas sprejema polagoma bogate pridobitve moderne tehnike in znanosti, tudi v vas prodira duh novega časa. Naše poljedelstvo pa je še daleč od tega, da bi bilo deležno vseh ugodnosti, ki so mu dane ob današnjem stanju duhovne in materialne kulture. Vas potrebuje pravih voditeljev-strokov-ujakov, ki bi znali in zmogli delati kulturi pot v kmetske domove. Ko je prišel v vas učitelj, je dobila pravega znanilca kulture in napredka. Vsa gospoda, ki je pred njim živela med kmetskim ljudstvom (graščak), je imela tedaj edino nalogo, da kmeta iz-žema in ga drži v pokorščini in ponižnosti. Ob naselitvi zdravnikov v vas se je začel kmet okoriščati tudi s pridobitvami medicinske vede. Z žalostjo pa moramo ugotavljati, da je posel zdravnikov na deželi bolj pridobitnega značaja in vse premalo socialnega. Zdravniki na vasi ne bi smeli samo zdraviti bolnikov, temveč bi morali proučevati zdravstvene razmere na vasi, poučevati kmetsko prebivalstvo o zahtevah moderne higiene ter dajati oblastvom nasvete za primerne ukrepe zaradi zboljšanja zdravstvenih razmer na deželi. Predvsem pa potrebuje vas poleg učitelja in zdravnika gospodarskega strokovnjaka: agronoma. Število mladih agronomov je veliko, ki pa ponavadi ne opravljajo svojega pravega dela, ker običajno sede samo po pisarnah in ni s tem našemu kmetu prav nič pomagano. Veliko pa bi se okoristili naši kmetje, ako bi občine najele diplomirane agronome in jim dale v obdelavo primeren kos zemlje ter stalno plačo. Agronomi bi morali dajati kmetom nasvete, voditi poskusne postaje ter vzgajati semena in sadike, v zimskem času pa prirejati predavanja in tečaje za kmetsko mladino. Agronom bi lahko vodil na deželi tudi kmetske zadruge za nakup orodja in strojev in se morda brigal tudi za prodajo kmetskih produktov. Ne moremo našteti vseh koristi, ki bi jih vas mogla imeti od nastavljenega agronoma in sploh strokovnih moči. Občini bi se stotero poplačali stroški, ki bi jih imela z njihovim vzdrževanjem. Pisma ... olnoma napolnjena ali pa poškodovana pred potekom, te dobe, jo oblast zamenja proti pristojbini 10 dinarjev. Če posel knjižico izgubi. mora to objaviti v Službenem listu. Poselske knjižice izdajajo občine. Če pa je v kraju prisilo združenje trgovcev ali obrtnikov, izdajajo knjižice te oblasti. Za nameščence, ki so zavarovani pri Pokojninskem zavarovanju, je pri tem napravljena izjema in more knjižice izdajati Pokojninski zavod. To knjižico sme izdati zavod proti predložitvi odloka o sprejemu v pokojninsko zavarovanje. Pristojbina znaša za obrazec, s katerim nameščenec zaprosi za knjižico, 30 din, za obnovitev knjiižce pa 50 din. l isti prosilci. ki niso pokojninsko zavarovani, ka jo je treba obnoviti ali zamenjati, morajo na pristojnem mestu predložiti tele listine: o rojstvu, o državljanstvu. o izobrazbi in o zakonskem stanju. Če pa prosilec ni polnoleten, mo- ra prinesti še, dovoljenje od očeta ali varuha, da sme vstopiti v delo. Potrebna je tudi učna pogodba. Prošnji je treba priložiti dve enaki lolografiji v velikosti 4.5X6 cm, glava na sliki mora biti velika najmanj 1.5 cm. Knjižice so oproščene vseh državnih in samoupravnih pristojbin. Delodajalec sme vpisati v knjižico samo tisto, kar je v knjižici za to določeno. Nikakor pa ne sme pisati vanjo ocen, ne dobrih ne slabih. To določilo je zelo važno, kajti označba «je bil zdrav in polno plačan odpuščen iz službe», ki je veljala do sedaj samo za tatove, poslej ne bo več prišla do veljave. Če bi pa delodajalec hotel o kom dobiti podatke, jih bo moral iskati pri svojem predniku-delodajalcu. — Pri osrednji upravi za posredovanje dela se vodi o vseh izdanih knjižicah kartoteka, v katero imajo oblastva vedno vpogled. Od 29. septembra t. 1. se bodo izdajale poselske knjižice samo po določilih tega poslovnika, stare po- selske knjižice se pa morajo zamenjati do 31. decembra 1939. Po tem roku izgube stare knjižice veljavo. Za nameščence določa ta odredba nekaj novega. Dobra stran knjižice je ta, da imaš v njej zbrana vedno vsa potrdila o svojih službah. Slaba stran je pa ta, da nihče ne more biti sprejet v službo brez te knjižice. Večkrat namreč nanesejo okolnosti, da nameščenec ne bi rad izdal vseh svojih službenih mest, ki jih knjižica tako očitno kaže. Vendar je pomagano s tem, da se mora knjižica po 10 letih zamenjati. Po drugi strani je ta knjižica tudi orodje v rokah delodajalca, s katerim se preprečuje, da ne more nameščenec pri njem predčasno izstopiti iz službe itd. Zaradi tega bo najbrž nastalo še veliko tožb pri sodišču za izročitev knjižic. Ima pa ta knjižica še to dobro lastnost, da preprečuje, da bi se v nameščenski stan vrivali ljudje, ki vanj ne spadajo. Naše narodno gospodarstvo Povprečno število zavarovancev OUZD-a je znašalo v avgusta 1938 104.416 oseb. Naj višje stanje smo imeli dne 12. avgusta, in sicer 104.764. Od 1u dalje članstvo nekoliko pada. Zanimiva je primerjava letošnjih in lanskih diferencialov. Letni diferencijali leta Mesec 1937 1938 april + 6.254 + 6.522 maj + 8.080 + 4.908 junij + 11.563 + 3.983 julij + 11.123 + 3.042 avgust + 10.907 + 2.014 Letošnij aprilski diferencijal je bil še nekoliko večji od lanskega, dočim ne znaša letošnji diferencijal v avgustu niti ene petine lanskega direfenci-jarla. Brez dvoma je to znak bližajoče se kriza zaposlenosti. Povprečna dnevna zavarovana mezda, katera odgovarja približno faktičnemu dnevnemu zaslužku povprečnega delavca, znaša v avgustu 1938 23.35 din. Vendar se tudi tu opaža malenkostno pojemanje intenzivnosti napredovanja, kakor kaže sledeča primerjava. 70 letnica grafične organizacije Da, sedemdesetletnico obstoja najmočnejše in najhuinanitarnejše organizacije bo proslavljalo prihodnji mesec slovensko grafično delavstvo. Sedemdeset let je že poteklo, odkar so se tiskarji v Ljubljani zbrali in si osnovali organizacijo, ki je od leta do leta rasla, se razvijala in pridobivala na ugledu. Ta organizacija je danes mogočna, močna in vsepovsod upoštevana. Menda je ni organizacije v zgodovini delavskih organizacij, ki bi se lahko primerjala z grafično glede dovršenosti in zavednosti njenih članov in članic. Združba te ponosne skupnosti in vzajemnosti je sklenila proslaviti pomembni jubilej v takšnem obsegu, v kakršnem ga zmore le grafično delav- stvo. Spored slavnosti je zamišljen tako obsežno in obilno, da bo pritegnil nase pač pozornost celotne javnosti, saj bodo prireditve, posvečene našim črnim umetnikom, trajale domala ves mesec oktober. Skratka: grafično delavstvo hoče proslaviti obstanek svoje organizacije s prireditvami, ki bodo pokazale javnosti njegovo kulturno višino in veličino njegove organizacije. Dolžuosl prav vse javnosti pa bo, da se bo častno odzvala vsem slavnostnim prereditvam. Znana tvrdka I. C. Mayer se je preselila v svojo lastno palačo v Wolfovo ulico štev. 1. Karel Novy: 33 ŽIVETI HOČEMO (Roman.) «Til» je kriknil, ^premislil sem si. Jaz ti bom hodil po pivo? Kar sam pojdi! Pošlješ me po pivo in medtem bržčas nadleguješ mojo ženo! Misliš, da sein tako neumen? Sam teci ponj, če pa nočeš, imaš zadosti denarja, da ti ga prinesejo!* «Beži, beži. prijatelj! Si zblaznel? Ali sem vas nadlegoval, gospodična?* Magdalena je ogorčena vstala in rekla: cMenda ne boste tajili?* «Torej pojdi!» je kriknil Jože. kažoč proti vratom, cin ne prikaži se več!* «To so prijatelji!* se je ironično nasmehnil šofer. Del si je čepico na glavo. Med durmi se je še ozrl za Magdaleno. Klanjaje se je pomahal z roko in se nasmehnil: «Na svidenje, gospodična! Na vas nisem hud, na vas neb Jože je bil bled kakor stena in je saino sikal. «Sodrga! Malopridneži! Vsak bi samo sleparil in kradel!* « Dobro si mu jo zagodel*, je dejala Magdalena. «Bila sem grozno jezna, da si mu hotel iti po pivo. Kaj si bo domišljal? Mar si njegov sluga? Ali si mar suženj, če nimaš dela?* «Vem,» je rekel Jože nekoliko potolažen, cnaj-hujši je delavec, če se prevzame. Ako postane takle človek gospod, sam ne ve, kako bi vihal nos.» c Da, da, da,» je pritrjevala Magdalena, «dobro si napravil, tak si mi všeč.» Jože se je v resnici tako vedel, kakor bi našel izgubljeno samozavest. Kaj ti je govoril?* cNe razburjaj se, kaj naj bi govoril, saj tako veš. Bilo bi prav isto, če bi molčal. Zdaj se moram potruditi, da dokončam krilo. Ti pa, če hočeš, pojdi v gostilno, saj že dolgo nisi bil med ljudmi.» In odločno je rekla; «Če bom imela dosti šivanja, se ti ne bo treba preganjati po stavbah. Saj sem vedela, če bom koga vzela, da bom delala zanj. V teh časih niti ne gre drugače. Koliko je poročenih, kjer oba služita!* cKam bi šel. Magdalena, ko mi ni treba? Saj veš, da sem najrajši pri tebi.* Venoušek je prihajal vse češče. Vedno sta se v kuhinji nekaj razgovarjala z Ditrichovko, šušljala in vselej obstalu v pogovoru, kadar je prišla mimo Magdalena ali Jože. Nikoli ni pozabil pogledati tudi v sobico, kjer je molče posedal in gledal samo Jožetovo dekle, ko je šivala, se sklanjala in hodila sem in tja. Imel je suh, siv obraz s predmestno otroškim in obenem malce predrznim noskom, in Magdalena ga je v splošnem rada videla. «Kaj delaš, Venoušek*, ga je zmerom enako vpra-sevala in on je pravilno odgovarjal, da nič. Kaj bi delal, če pohajkuje! «Si še vedno v tistem Meteoru?* «Kaj bi ne bil! Hočejo me zvabiti v Rdečo zvezdo, a jaz se ne dam. Zrasel sem v Meteoru in naj pravi teta, kar hoče, v njem bom do zadnjega diha. Pridite kedaj pogledat, kadar igramo!* »Pridem, Venoušek. Če me boš povabil.* Odhajal je brez pozdrava in kakor bi bil vedno zamišljen. Včasi je Magdalena videla, kako nekaj prinaša, zavojček reči. Ni povpraševala po tem. Ni se ji zdelo vredno. Prinašal je pozdrave in pošiljke od Božke, ki jo je srečaval doli v Pragi, kjer je stanovala. Hči Ditrichovke se je prikazala z njim nekoč zgodaj zjutraj in dejala: cTako, zdaj sem tu. Napravnika sem pustila, grozna pijandura je, to že ni več človeško. Ostala bom pri vas, mama, spala pa bi rada na divanu, saj veste, da je težko z vami v kuhinji.* «Da», je vzradoščeno pritrdila mati. <Če hočeta spati na eni postelji, prav; če ne, tudi prav, naj si po iščeta drugo stanovanje, kaj me briga.* oloženje in prepričanje, da hočejo gotova podjetja s sklicevanjem, da je edino «Zveza delodajalcev* konpetentna za obravnavanje vseh spornih vprašanj, na eni strani kriti izigravanje določb pogodbe. na drugi strani pa v delavskih vrstah vzbuditi prepričanje, kako so strokovne organizacije nesposobne za reševanje delavskih vprašanj. Delavske strokovne organizacije smatrajo, da je treba to nejasnost odstraniti z jasno določbo, da se vsi spori in vse intervencije lokalnega značaja rešavajo edino le direktno med prizadetim podjetjem ter delavskimi strokovnimi organizacijami. Različno se tolmači tudi odstavek 3. člena 3. pogodbe glede cvzdtževal-nili in pripravljalnih de>ls>, pod kate-' rim pojmom uvajajo posanrezrta podjetja obratovanje večine posade, a plačujejo le 50% pribitek. Tudi to določbo je treba točno precizirati, da se onemogoči njeno izrabljanje na škodo delavstva. Tč. 1 čl. 6 pogodbe glede »predujmov in izrednih primerih» povzroča marsikje spere, ker je prepuščeno podjetju samemu, da oceni, ali je nastopil izreden primer in ima delavec pravico na predujem. V času od podpisa pogodbe je bilo ustanovljenih več novih tekstilnih podjetij, za katera pogodba ne velja, ker niso člani «Zveze delodajalcev*. Dalje so se posamezna podjetja modernizirala, nabavila nove stroje, začela izdelovati nove vrste blago, za katero niso določene v tarifi postavke. odn. so nekatera podjetja tarifo diktirala brez zaslišanja delavskih zaupnikov. V takih primerih o kakem sporazumevanju z delavskimi strokovnimi organizacijami sploh ni bilo govora. i Tudi na strani delojemalcev so nastopile spremembe, ker se je ustanovila Zveza združenih delavcev, strojniki in kurjači pa so se skoraj stoodstotno organizirali v «Zvezi strojnikov kr. Jugoslavije*. Pri sklenitvi kolektivne pogodbe je ostalo nerešeno vprašanje delovnih pogojev strojnikov in kurjačev ter je v obojestranskem interesu, da se to vprašanje sporazumno reši. Pri sklepanju pogodbe se ni posvetilo nikake pažnje potrebi prilagoditve delovnih pogojev v primeru večjih gospodarskih ali socialnih sprememb ndvo nastalim razmeram, marveč se je predvidevala odpoved le za konee leta. Praksa preteklih dveh let je pokazala, da nastopajo občutne dragijij-ske spremembe ravno med letom ter je enako v obojestranskem interesu, da se najde izhod in način, kako bi se delovni pogoji v takih primerih lahko pravočasno prilagodili novim , razmeram. Ni nam treba podčrtavati, da je prosperiteta podjetja zelo odvisna od razpoloženja in zadovoljstva delavstva. Končno ugotovimo še, da je le malo podjetij, kjer bi se določbe pogodbe, ki govore v prilog delavstva, striktno izvajale, marveč se običajno kršijo. (Podaljšanje delovnega časa kljub določbi čl. 2 tč. 2 pogodbe, neizvajanje socialne zakonodaje niti -v qkviru določb čl. 7, akordi marsikje ne odgovarjajo določbam čl. 4 tč. 3, akordni ceniki niso razobešeni, poslovnih redov ni, itd.) Pri takem stanju so prišle delavske strokovne organizacije do zaključka, da je nujno potreben razgovor med predstavniki obeh pogodbenikov, na katerem naj se razrootre sledeča vprašanja: f. Odstranitev nejasnosti iz dosedanjega 'besedila pogodbe; 2. ureditev vprašanja strojnikov in kurjačev v tekstilni stroki; 3. določitev potrebnih novih odredb z ozirom na uvedbo novih strojev itd. ter rešitev vprašanja postopka v primeru večjih gospodarskih ali socialnih sprememb; 4. preprečevanje izigravanja pogod-be na škodo delavstva. Na delavski strani naj se k tem razgovorom pritegne še «Zvezo združenih delavcev* in «Zvezo strojnikov kr. Jugoslavije*. Predlagamo, da naj se Vrši ta razgovor v prvi tretjini oktobra ter naj «Zveza delodajalcev tekstilne stroke* odredi čas in kraj razgovora. Iz naših delavskih krajev Maribor Gibanje med tekstilnim delavstvom. Med tekstilnim delavstvom je vedno več nezadovoljstva zaradi nevzdržnih razmer, ki vladajo v tej stroki. Nekateri tovarnarji se ne držijo kolektivne pogodbe in še niso uravnali plač po pogodbi. Tudi praznikov ne spoštujejo nekateri in je ena izmed tovarn delala celo na kraljev rojstni dan. Delavci se*pripravljajo na novo borbo, ker so si v svesti, da tako naprej ne more. Draginja raste z vsakim dnem in jo v Mariboru občutijo baš najnižji sloji. Tajništvo NSZ v Mariboru pridno zbira podatke o razmerah v posameznih tovarnah in bo podvzelo primerne korake,’ da se razmere v tovarnah zboljšajo. Naše članstvo vabimo, da se zglasi v tajništvu in s podatki podpre akcijo strokovnega tajništva. V prihodnjih dneh bo NSZ sklicala sestanke za posamezne tovarne in že v naprej vabimo člane, da se teh sestankov samo udeleži in povabi na nje kar največ drugih delavcev. Ce si sami*ne bomo pomagali, nam drugi tudi ne bodo. Le v samoobrambi je gotov uspeh. Proti bolniški blagajni, pravzaprav proti zdravnikom okrožnega urada v Mariboru dobivamo vsak dan več pritožb. V njih se nam člani pritožujejo, da ravnajo zdravniki z njimi kot z berači, ki pridejo po miloščino. Nekateri zdravniki pozabljajo, da so v službi socijalne institucije in da bi bila njih dolžnost postopati z bolniki vsaj tako kakor postopajo s privatnimi pacijen-ti. Pomisliti je, da je vsak pregled bolnika pošteno plačan in da se nihče brezplačno ne zdravi pri OUZD. Bolnik naj nima občutka, da se mu v zdravniških ordinacijah OUZD deli posebna milost, ampak, da pride po to, kar mu gre v slučaju bolezni in za kar je tudi zavarovali. Tajništvo zbira pritožbe in jih bo poslalo na ravnateljstvo OUZD v Ljubljano, zato prosi vse članek ki imajo tako pritožbo, naj se zglasijo med uradnimi urami v tajništvu. Mi vemo, da se ravnateljstvo in vsi odločujoči faktorji trudijo popularizirati bolniško zavarovanje čimbolj in da se ne strašijo zaradi tega ne truda, ne stroškov, kar nam je nazorno pokazala izredno lepo uspela razstava OUZD v Mariboru o priliki proslave 20 letnice. Ne gre potem, da bi drugi podirali to, kar eni gradijo. Zdravnik, ki ne čuti socijalno in smatra delavca za manjvrednega, ne spa-' da v take institucije in bo treba na- praviti temeljite remedure. Zahtevamo z vso odločnostjo, da se ravna z bolnimi člani OUZD kot z ljudmi iti jih tretira res kot bolnike. Če ne bft pomagal ta apel, pridemo v prihodnjih številkah z gotovimi dejstvi na dan. Pred jesensko-zimsko sezono. V prostorih našega mariborskega tajništva je postalo živahno. Nastopila je doba dela in predpriprav za jesensko-ziinsko sezono. Pridno so na delu vsi naši odseki, ki vršijo predpriprave za delo, ki je pred nami. Pred vsem bo naša podružnica priredila že v oktobru praktični tečaj za vse naše odbornike in zaupnike; dalje se bodo z oktobrom uvedla redna predavanja o različnih socialnih problemih, pridno je na delu tudi naš prosvetni odsek, ki pripravlja nekaj prireditev, razgibano pa je tudi delo naših mladih tamburašev in solistov, kakor tudi dramatičnega odseka. Vabimo vse tovariše in tovarišice, ki bi radi sodelovali, da se prijavijo tajništvu. Praktični tečaj za odbornike in zaupnike, ki bo trajal 14 dni, priredi naša podružnica pod vodstvom tajnika tov. Kravosa. V tem tečaju se bodo vsi odborniki in zaupniki potom predavanja in praktičnih vaj usposobili za njihove funkeije. Tečaj bo obvezen za vse odbornike in zaupnike. prijavijo pa se lahko tudi oni, ki to želijo. Tečaj se bo vršil trikrat na teden ob večernih urah v tajništvu. Predavanja bodo pričela v mariborski podružnici v začetku oktobra. Predavali bodo tov. dr. Jančič, dr. Rosina, dr. Vauhnik, Anton Brandner, Vladimir Kravos in drugi. Predavalo se bo o najrazličnejših socialnih problemih, s katerimi se mora seznaniti vsak naš član. Uvodno predavanje bo imel tov. Kravos, ki bo predaval o strokovnih organizacijah. Vse članstvo vabimo, naj se predavanj udeleži polnoštevilno. Čas in kraj predavanj bo javljen pismeno. Koncert mladinskega zbora NSZ se bo vršil v nedeljo, 18. decembra in žo sedaj opozarjamo vse naše članstvo nanj. Na sporedu je prvi nastop naših mladih tamburašev, vijolinski nastopi s spremljanjem klavirja, harmonika solo in bugarija solo. Po teh nastopih naših malčkov, ki so vsi otroci naših članov, bo nagovor in potem božično obdarovanje naših otrok. Podroben spored objavimo pozneje. Kolektivna pogodba stavbinske stroke je natisnjena in se dobi v našem tajništvu ob uradnih urah. Stavbinski delavci naj pridno segajo po kolektivni pogodbi in se seznanijo ž njo. Cena je samo 2.50 dinarja. Jubilejni spis, ki ga je izdala NSZ o priliki 30-letnice in ki je po vsebini zelo bogat ter ilustriran, se dobi za minimalno ceno 3 din v tajništvu NSZ. Naj ne bo našega člana in članice, ki ne bi imela ta naš spis. Prva seja okrožnega odbora mariborskega okrožja se je vršila v nedeljo 25. avgusta t. 1. v Dravogradu. Prisostvovali so ji zastopniki podružnic Maribor. Črne, Mežice, Ptuja, Slovenj-graidca in Helene. Na seji se je izvolil okrožni odbor, kateremu na čelu stoji podpredsednik mariborske podružnice tov. Karl Ravš, podpredsednik je tov. Miloš Mlakar, tajniške posle je vodil tov. Vladimir Kravos, medtem ko tvorijo odbor predsedniki ali njih namestniki vsake podružnice mariborskega okrožja. Na seji se je predvsem razpravljalo o položaju posameznih podružnic mariborskega okrožja in so bili napravljeni potrebni sklepi, da se delo vseh podružnic poživi. Posebej je bilo sklenjeno, posvetiti vprašanju našega tiska kar največ pažnje in je tov. Kravos poudaril nujno potrebo po razširitvi «Nove pravde*. Tudi v tem oziru so sklenili zastopniki podružnic, da bodo v polni meri ukrenili vse potrebno. Izvršcvalnemu odboru je bila na seji izrečena zahvala, da je vzpostavil v Mariboru prepotrebno okrožno tajništvo, obenem je bila izrečena želja, naj se to tajništvo stalno obdrži, ker brez stalnega tajništva mariborsko okrožje ne more več obstojati. H koncu je bilo sprejetih več. predlogov, ki bodo sporočeni pismeno Izvrševal-nemu odboru. Stražišče V nedeljo 25. septembru se je vršila v vseh prostorih Sokolskega doma tradicionalna vinska trgatev, ki je • napolnila dvorano do zadnjega kotička. Prireditev je potekla v najboljšem razpoloženju in je treba podružnici k lepo uspeli prireditvi samo čestitati. Žiri Kakor smo že poročali v «Novi Pravdi*, ni prišlo do sporazuma med delodajalci in delojemalci čevljarske stroke niti pri drugi uradni razpravi in s tem je dobilo delavstvo proste roke. Ker delodajalci kljub ponovnim intervencijam, ki so jih izvršili obratni zaupniki in zastopnika strokovnih organizacij, niso hoteli sprejeti kompromisnega predloga, je čevljarsko delavstvo prekinilo delo v sredo 21. septembra 1938. Stavka je trajala točno teden dni, tako da je pričelo delavstvo z delom 28. septembra 1938. Delojemalci so stavili delodajalcem nov kompromisni predlog, katerega so delodajalci sprejeli. Delodajalci so prvotno zahtevali, da se uvedejo štiri kategorije, izmed katerih bi prva in druga na mezdah pridobile, tretji kategoriji bi ostala mezda nespremenjena, četrti kategoriji bi se pa mezda celo znižala. Delavci pa so zahtevali splošen povišek mezde za 25%. Končno pa so se mojstri in pomočniki sporazumeli, in sicer da se delavstvo razdeli v dve skupini, od katerih bo prva dobila 8% poviška in druga 5% poviška. S tem je bil spor likvidiran in pomočniki so ponovno pričeli z delom. Med stavko pa so dobili nekateri pomočniki odpoved, katero pa so mojstri preklicali ter so tudi izjavili, da ne bodo izvajali nobenih konsekvenc radi stavke. S tem je spor zaključen in upamo, da se bo kmalu pozabilo na vse neprijetnosti, ki so se morda pojavile v tem času ter da se bo delalo po delavnicah složno in tovariško, kar edino bo v prospeh obeh strani. Medvode Podružnica Narodne strokovne zveze v Medvodah je imela dne 18. septembra t. 1. sestanek, ki je bil zelo lepo obiskan. Tov. predsednik je vodil sestanek ter v daljšem govoru apeliral na članstvo, naj se bolj zaveda strokovne organizacije, ker je organizacija najbolj potrebna za delavstvo, za kapital pa je najhujši sovražnik. Nato se je oglasil k besedi tov. dr. Alujevič, ki je v daljšem govoru orisal pomen strokovnih organizacij in se dotaknil tudi raznih delavskih vprašanj. Bili smo zadovoljni s tako poučijivim govorom in si želimo še takih sestankov. Položaj papirniškega delavstva v Vevčah in pri nas. Kakor je znano, preživlja delavstvo v Vevčah zelo težko krizo. Praznovanje se je pričelo že marca meseca letos, tako da delajo eni delavci tri dni, drugi pa tri dni, vsled česar je do danes delavstvo izgubilo na svojih plačah približno 600.000 dinarjev. Za delavstvo to ni kar tako, ker treba je skrbeti za hrano, stanovanje in obleko. In tudi zima je pred vrati, a kako si bodo vse te delavske družine preskrbele za njo. Dnevno časopisje vedno agitira z geslom «Kupujte domače blago», pa je največ časopisov tiskanih na tujem papirju, naš domač papir pa ostaja, delavno ljudstvo pa trpi krizo. Potrebno bi bilo. da bi se delavci in delavke odpovedale vsem časopisom. S tem, mislimo, bi tiskarnam zadostovalo za bojkot tujega papirja. Vedeti moramo, da se je 1937. leta uvozilo v našo državo 1933 vagonov inozemskega papirja, naše domače delavstvo pa živi v obupu, bedi in pomanjkanju. Na tem je tudi tovarna v Goričanah, ki izdeluje celulozo, ako ne bodo delali papirja v Vevčah; tudi pri nas preti praznovanje in pomanjkanje dela. V Goričanah imamo pešpot, ki vodi iz Goričan v Medvode, ki jo po ve- čini uporabljajo delavci. Ta pot je bila prej lepa kot pota v ljubljanskem Tivoliju. Sedaj je pa postala tako grda, posebno kadar dežuje, da hi moral imeti delavec, kadar gre v Ljubljano, dva para čevljev, da bi se na postaji preubul, blatne čevlje pa skril pod ograjo ali kak grm. Prosimo občinsko upravo, da skrbi za taka pota, kakor je skrbela prejšnja občinska uprava. Za naš sestanek se je ' zanimala predvsem ZZD ozir. njen agilni tajnik v Preski pri Medvodah. On je namreč pred cerkvijo nagovarjal naše člane, naj se brezpomembnega sestanka ne udeleže. Čudimo se, zakaj ima ravno ZZD v Društvenem domu toliko brezpomembnih sestankov. Zakaj jih sklicuje, če smatra delavske i sestanke za brezpomembne. To bo najbrž veljalo za vse sestanke, bodisi katerekoli organizacije, ravno tako tudi njihove. Seveda nam s tein ni napravil nobene škode. Čudim, se le, kako pride funkcionar neke organizacije, in to delavske, do tega, da hujska že organizirano delavstvo proti sestankom. Ako misli, da bo s tem; utrjal svoje vrste, se pač moti. Delavec se pač lahko opredeli v katero- j koli organizacijo hoče. Za take agilne j organizatorje je pač najbolj priporočljivo, da gredo na teren ter se tain pokažejo s svojo zeleno barvo, saj je njim tudi znano, da je še 60% delavstva neorganiziranega. Tam naj potem pridobivajo članstvo za svojo organizacijo in sklicujejo brezpomembne sestanke. Za organizacijo NSZ se pa naj nikar preveč ne zanimajo in ne računajo, da bodo iz naših vrst utrjali svoje. To škoduje celokupnemu delavskemu pokretu in ne samo posameznim organizacijam. Tovariši na delo v neorganizirane vrste in s tem bomo dosegli naš glavni namen. Črna — Žerjov Ob priliki rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra 11. na praznik dne 8. septembra t. 1. je naša podružnica priredila pešizlet skozi Jazbino na Sv. Vid in po novi cesti v Črno. Izlet je bil precej dobro obiskan po svojih (zavednih) članih kakor tudi po drugih, ki z nami simpatizirajo. Pripomniti pa moramo, da bi ta izlet bil lahko še bolje obiskan, ako bi se ga udeležili tudi tisti naši člani, ki so bili prosti, pa se vabilu niso odzvali. Ali so se nas ali samega sebe sramovali ali iz lastnega nagiba sploh niso hoteli z nami, s čimer so pokazili svojo nezavednost naprain organizaciji. Apeliramo na članstvo, da naj v bodoče podpre delo svoje podružnice s tem, da se odzove vabilom, kadar odbor skliče sestanek, sejo, izlet ali kaj podobnega, ker brez tega je tudi odbor mrtev in mrtva je vsa podružnica in to po krivdi članstva. Dne 28. septembra t. 1. je med delom zadela srena kap rudarja-topilni-čarja tov. Pečovnik Alojza. Posebno si je prizadeval g. ing. Fettich, da bi ga še obudil z umetnimi dihanjem, pa bil je ves trud zaman. Pokojnik je bil doma iz Solčave v Savinjski dolini. Že pred kakimi 20. leti je dobil pri tem podjetju zaposlitev in si je skozi ta leta pridobil s svojim; lepim vedenjem in poštenostjo naklonjenost tako pri podjetju kakor tudi pri svojih sodelavcih. Da je ta naša izpoved resnična, je pričalo dejstvo, kako lepo število delavstva ga je spremilo k zadnjemu počitku. Lojzetu bomo ohranili trajen spomin, ženi in hčerki pa izrekamo naše iskreno sožalje. Slava mu! Naročajte, čitajte m Novo pravdo“ GOLDSTEIN Josip Filip OPTIK OSala, iilpalnlkl. trladar, gladalliinl daljnogledi, lornjata, rlaala tar vaakovratne optlana prlpra*a. nlveilr|l In mlkro-akopl, baromatrl In tarmomatrl - Popravila In naroftlla Izdeluejo s« točno In »ano LJUBLJANA, Pod Trančo 1 Verjamete ali ne? — da so včasih rekli: kdor hoče iti na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj! — Zdaj pa pravijo: Kdor gre spat, gre v Beograd, — da smo dobili zaupno poročilo, da bo prizidek kirurgičnega oddelka otvorjen leta 1999., — da prosi uprava splošne bolnišnice vse samomorilne kandidate, naj to upoštevajo, ker v bolnišnici ni nobenega praznega miesta, — da bo dobila Slovenija zaradi svojih krasnih eest posebne avtomobile. Poleg koles imajo ti avtomobili čoln, tankom podobno napravo in kar je glavno, vozili bodo tudi brez bencina, — da so naše ceste v tako dobrem stanju, da jih nikoli ne popravljajo, — da je v Ljubljani še nekaj koles, ki še niso bila ukradena, -.s** Ztto&l ■szUi boi- tat iZ* Ji vS *LS, s .• >. i.. v.-. - . .. ... • ViKv.\ . ... K'u* — da se je zgodil pred kratkim največji trgovski proces vseh časov, — da so1 pričeli štirje kramarji prodajati iz ene stojnice, — da bi mnogi poštenjaki radi imeli toliko sline, da bi od daleč opljuvali to kramarsko zalego. — da živimo v času, ko ne moreš nikomur ničesar verjeti; še celo dojenčku skoraj ne bomo verjeli, če je njegov jok pristen, — da imajo pri ljudeh naj večjo veljavo one stranke, ki so propadle, — da je posebnost današnjih časov igranje s ha zemlje, — da je nekdo odgovoril na vprašanje, kaj je politična svoboda: «Radi pomanjkanja prostora prihodnjič*, — da je nastal strašen kraval, ko je neki brivec nekemu Nemcu skrivil las na glavi, — da bratstvo medi nekaterimi narodi ni samo na papirju, — da političnega poštenja ni najti niti v kakem muzeju, :— da bodo rojstno hišo našega nesmrtnega slovenskega pesnika Prešerna dvignili za dvanajst nadstropij, toliko so že našli plemenitih darovalcev, — da imajo največji možje mnogokrat najkrajšo pamet, — da je bodoča evropska dirka topov preložena na nedoločen čas, — da se bo v bodočem zasedanju društva narodov posebno gledalo na pošteno ureditev evropskih spornih vprašanj, — da bodo posamezne vlade šle po zgledu društva narodov in bodo uredile vsa sporna vprašanja v notranjosti držav, — da bodo njim sledili še družinski vladarji in uredili vsa družinska sporna vprašanja in — da bo nato sledila splošna raz-orožitvena konferenca, — da bo vpeljana posebna kontrola nad posameznimi napačnimi informacijami, »Grafolog" Nove Pravde Te mar zanima Tvoj značaj??? Napiši tedaj s črnilom, najmanj 15 vrstic na nečrtanem papirju, in naš tovariš grafolog Ti bo odgovoril v tej rubriki — kdo da si! Navesti tudi stan, spol in starost. Poslužiš se tudi lahko šifre. Dopis naslovi na podružnico NSZ Jesenice, pod šifro «GrafoJog>. «Sužnji»: V Vaši pisavi se zrcali eleganca, harmonično kultiviranje duha in telesa ter smisel do etike in čut umetnosti. Nadalje organizatoričen talent, simpatičen nastop in odkrit — klen značaj. Torej ste nekak vzor prave sokolice po Tyrševem načelu: «Zdrav duh v zdravem telesu!» Po svojem globokem umevanju in požrtvovalnosti do bližnjega je Vaše mesto na socialnem polju. Radi gotove resignacije v ljuba vi se zatekate k poduhovljenju. V življenju ste optimistka in svobodoljubnih nazorov. V Splošno ste močna ženska osebnost, vredna vsega zaupanja! Zato Vam1 želim v življenju tisoč sreč, pa bodite kdorkoli ste! Iskreno pozdravljeni! «John»: Bolj vase zaprt značaj, ali vendar z nagibi do družbe. V življenju borben, podjeten, marljiv in odporen. Radi se spuščate v dalekosežne načrte in se šetate po džungli fantazij. Naglo se razburjate in preveč ste občutljiv. Ste bolj živahnega in strastnega temperamenta. V družbi ljubite vzvišenost in prostor zase. To se pravi, da se zelo porajtate. Včasih celo razsipen in — Janez Bahacelj. Glejte, da ne počite! Pa — brez zamere! «Avanturist»: Ali po- domače nemiren duh! Ste .pokrita rihta, šibke volje, zato pa tem večji egoist. Napram družbi spremenljiv, nezanesljiv, pa tudi brezobziren v svojih nagibih. Nikjer se ne morete prav prilagoditi, nego ljubše so Vam vedne izpremembe. Nagib k samevanju in tuhtanju, kjer najbrže spletate mrežo rafiniranosti in lokavosti. Zelo ste podvržen vplivom svoje okolice. V Vašem življenju je čutiti neka čudna nervoznost in utrujenost, slabost. Stanovitnost in red nista Vaša krepost. Potrebni ste močne roke vodnika skozi življenje, da ne postanete — kamen spotike. Želim 'Vam, da zopet najdete pot k svojim izgrešenim življenjskim ciljem! Srečno! Razglas! Krajevna Bratovska skladnica na Jesenicah odreja za mesec oktober 1938 sledeči vrstni red zdravniške službe ob nedeljah, ki velja za vse družinske člane brez razlike na njih bivališče, in sicer: 2. oktobra g. dr. Keržan Bartol, 9. oktobra g. dr. Čeh Milan, 16. oktobra g. dr. Keržan Bartol, 23. oktobra g. dr. Čeh Milan, 30. oktobra g. dr. Keržan Bartol. Jubilej. General Franko je govoril v radiu: Naša vojska praznuje danes lep jubilej: stotič smo napadli Madrid in desetič izpraznili Teruel. Kmetska posojilnica________________________ ljubljanske okolice, reg. zadr. z neomejeno zavezo v Ljubljani, Tyrševa cesta 18 Nove vloge vsak čas razpoložljive obrestuje po 4°/o vloge proti odpovedi po 5°/o Za vse vloge nudi popolno varnost — Otvarja tekoče račune in izvršuje vse denarne posle — Vlagajte svoje prihranke v najstarejši slovenski denarni zavod! Za konzorcij «Nova Pravda, iadaja dr. J. Bohinjec, odgovorni urednik Franjo Rupnik. Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani Ivan Ovsenik. Vsi v Ljubljani.