56. Številka. Ljubljani, v petek 9. marca 1900.____XXXIII. lete. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman aa avatro-ogreka dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden rnesec 9 K (30 h Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska, — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu št 12 Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 1- »Slovenski Narod44 telefon št. 34. — »Narodna Tiskarna44 telefon st. 85. Pohlevna pritožba do naših državnih poslancev. Iz ptujske okolice, 8. marca. Ker se je jeden naših poslancev pred kratkim oglasil v državnem zbora, smo opravičeni iz tega sklepati, da še oba živita! Ker nobenega ni med nas, na Dunaju pa sta tudi redkokdaj najti, moramo njima v javnosti naše nadloge in težave potožiti! Haložani do danes niso dobili nikake podpore od države. Sreča je, da si ljudje toliko z delom zaslužijo, da jim ni treba glada poginiti! Sev6, če so poslanci nasproti vladi tako hudi opozicionalci, kakor je krščanska zveza, ne morejo vlade milosti prositi, pravice tirjati pa si ne upajo ali ne znajo! To so nemški opozicionalci celo drugi možje! Ako pridejo naši poslanci slučajno zopet je-denkrat na Dunaj, naj malo povprašujejo, kako so Nemci zadnjič postopali, ko se je nekaj govorilo o deželnem šolskem nadzor niku za Spodnji Štajer! V Ptuju imamo nemškega sodnika. Stranka mu v brk pove, da ga ne razume; pa ravno to spričuje njegovo sposobnost na službovanje v Ptuju ! Kaj, ko bi naši poslanci vendar vprašali gospoda justičnega ministra, kaj je odločevalo, da je dobil dr. Glas mesto sodnika v Ptuju, dasi so za to prosili starejši, popolnoma sposobni, jeden celo z dostojan-janstvom „deželne sodnije svetnik!?" Dalje bi lahko naši poslanci vprašali gospoda ministra, zakaj mora mladi avskul tant, kakor je dr. Torggler, ravno v Ptuju postati adjunkt? Zakaj se ta gospod, če je za službo sposoben in jezika zmožen ne pripusti kot posamezen sodnik? Ako je ta gospod sposoben za kazen sko preiskavanje, ali ni sposoben za razsojanje prestopkov? Zakaj ima prestopke le jeden adjunkt, kateri je zet tukajšnjega advokata ? LISTBK. Plodovitost. (Emile Zola: Fecondite.) (Konec.) In ko je odšel še Benjamin z Dominikom, sta čutila Matej in Marijana zopet veliko veselje svoje plodnosti, sladek mir svojega končanega, čudovitega, neizčrplji-vega dela. Ničesar več nista imela razun sreče, da sta vse dala življenju. Večna ločitev z otroci se je izpremenila v večnost obogatelega, v brezkončnost se prostirajo-čega življenja. Veselo in smehljajoče sta triumfirala sedaj že skoro stoletna starca v bujnem cvetu svojega potomstva. Tja čez morje je segal njiju zarod, od starodavnih tal Francije tja do brezkončnih ravnin deviške Afrike, k>er je vstajala mlada in orjaška Francija bodočnosti. Po Chaute-bledu, osvojenem preziranem kosu domače zemlje, si je nov Chautebled vstvarjal v daljavi kraljestvo na daleč se prostirajo-čih puščobnih ravninah, ki so morale življenje šele oploditi. Bilo je to prostiranje deloljubnega človeštva črez svet, njegovo razširjanje v brezkončnost. Tako se konča prvo izmed napovedanih .Štirih evangelijev". Mnogo nasprotstva si je pisec pridobil zopet. Angleški prevajalec njegovih del si epohalnoga dela v Vsled tega morajo stranke, kedar intervenira adjnnktov tast, romati s pričami itd. od kazenske sodnije k civilni, tu morajo čakati vsi skupaj, da se najde in določi sodnik! Ali ni to nepotrebna zamuda časa in provzročevanje stroškov? Zakaj sedi dr. Torggler pod streho kazenske sodnije? Tudi naj poslanci vprašajo sodnika, zakaj sta se mlada adjunkta dr. Bračič in Matzl brez razpisa službe v Ptuj prestavila? Ali se tu službe sploh ne bodo več razpisovale? Ali so le za Nemce in renegate reservirane? Svoje dni je bil za adjunkta v Ptuj imenovan neki dr. Selliers v Gradcu, da je zasedel mesto Slovenca; v Ptuj pa ni prišel nikoli! Sedaj je imenovan iz Ptuja dr. Boschek v Ljubno za namestnika državnega pravd-nika. V Ljubno pa ne pojde, ampak pride v Celje, ko bode tu kaj praznega, da zasede mesto Slovencu. Poglejte si konkretalni status, in razumeli bodete, zakaj se tako postopa! Adjunkt dr. Dolležall se baje uči slovenski, ker je bil sem imenovan, predno je znal jezik; toda uspeh učenja se nikjer ne pozna! Mož tedaj ne sodi na službovanje v Ptuju! Minister naj gospodo v Gradcu pouči, kako kvalificiran? morajo biti sodnijski ur«^I-niki v Ptuju! Tudi glede kanclistov naj gospod mi nister potrebno ukrene, da bodo vedeli, kako se imajo obnašati v uradu in kako zunaj urada. Herman Kersche v Ptuju je ces. kr. slugo v uradu klofutal; ali je to dovoljeno in spodobno? Mož sedi v občinskem zastopu mesta Ptuj, kjer se avstrijski čut s tem žali, da se odstrani staro ime ulice „Kirchgasse", in da novo „Bismarckgasse"! Ali je to vse uradniku pri nas dovoljeno? Posebno Se uradniku tako nizke vrste ? Gospodje poslanci naj tirjajo od ministra, da naj postopa strogo (stramm). ka- prvem času ni upal prevesti, boječ se prevelikega odpora, ki bi ga Zolovo delo morebiti provzročilo na »moralnem* Angleškem. A če človek čita velike misli moralistove in natančnejše preudarja o njih, zdi se mu nerazumljivo, dvigati bojna kopja proti možu, idealistu, hotečemu rešiti Francijo iz njenega obupnega stanja. Meni se dozdeva, da še nisem čital romana, ki bi bil poln tako resnične, globoke moralnosti. Plodovito delo in plodovita ljubezen sta ideala, za katere se poganja Zola v I tem svojem romanu z nenavadno oduševljeno stj o in z blestečo zgovornostjo. Človeku se zdi, da čuje bučati vse registre mogočnih orgelj, ki pojo človeštvu himno očetovstva in marljivosti. Orjaške slike pričarja Zolov mojstrski kist pred našo dušo, ki jih občuduje ter se jim klanja. Tajiti pa ni, da ima ta roman — kakor vsak umotvor — tudi svoje nedostatke. Marsikaj je neverjetnega, naravnost preidealnega, — marsikaj neutemeljenega in oprtega le na slučaj in — srečo. Mateja se posreči malone vse, cesar se loti, — vse mu gre gladko in skoraj nič mu ne izpod-leti. Realno življenje pač ni tako radodarno, tako srečonosno, nego sovražno in lokavo, ter izpolni Človeka jedva tretjino želja in načrtov! Tudi karakteristika posameznih oseb je nedostatna, diferenciranje značajev je površno, moški in ženske se razločujejo kor se postopa na Pruskem, in da naj brez usmiljenja pometa! Ako pa najde jedenkrat kateri poslancev pot k nam, povedali njima bomo še druge stvari, o katerih se ne da pisati, ali se ne sme pisati! Narodna napredna stranka na Goriškem. Včeraj dopoludne se je vršil v Gorici zaupni shod, na katerem se je ustanovila nar.-napredna stranka. Pripravljalni odbor je shodu predložil dve resoluciji, ki sta bili obe soglasno sprejeti. Ti resoluciji, v katerih je obsežen program nove stranke, se glasita: I. Zaupni shod .narodno-napredne stranke na Goriškem", zbran dne 8. marca 1900 v Gorici, naglasa potrebo ožje organizacije na temelju teh načel: 1. Vsestranski svobodni razvoj slovenskega ljudstva v duševnem in gmotnem oziru. 2. Vsem stanovom se priznavajo enake pravice, pa tudi enake dolžnosti; zato se izključuje nadvladje kateregakoli stanu. 3. V verska in cerkvena vprašanja se stranka kratke in mU vedno najožjo dotiko z narodnimi strankami na Slovenskem, ne pustivši nikdar izpred očij vzajemnosti z vsemi slovanskimi narudi. 10. Stranka stoji na stališču narodne samo uprave. II. Da se izvede organizacija stranke po gornjih načelih, se izvoli izvrševalni odbor 21 članov, kateri ob vseh važnejših vprašanjih povprašuje za mnenje zaupnikov, sklicuje zaupne shode, kadar se mu zdi umestno, zlasti ob vseh načelno važnih pojavih, in vodi politiko stranke na znotraj in na zunaj. — Oibor je sklepčen, kadar je navzočih 9 članov. Pravilo življenja. .Če hočete katerega izmed svojih sovražnikov močno draži'i in mučiti," mi je rekel nekoč star lisjak, „mu očitajte taisto napako ali taisto pregreho, katera je lastna vam samim. Mislite se očiščene in grajajte ga! .Kajti prvič privede to druge do sklepa, da vi nimate te napake. Drugič more biti vaše očiščenje celo resnično, in vi morete v tem očitanju olajšati svojo lastno vest. če ste n. pr. odpadnik, tedaj očitajte svojemu nasprotniku, da je človek brez prepričanja. Če ste sami služabnik kake stranke, tedaj mu recite z najbolj očitaj očim glasom, da je on služabnik . čeprav služabnik civilizacije, omike ali socializma." .Končno ga moram psovati kot služabnika protislužabništva!" sem pripomnil. .Resnično, celo to vam je mogoča storiti," je odvrnil stari lisjak. ..Obsodbo norca bodeš slišal..." (PuSkin.) .Obsodbo norca bodeš slišal..." Vedno si govoril resnico, naš veliki pesnik; in prav si imel tudi v tem slučaja. .Obsodbo norca in zasmeh občinstva" — kdo še ni skusil tega kakor onega? Vse to se more — in se mora prenašati; in kdor se čuti dovolj močnega, more to tudi prezirati. Kutnogorske epistole. (Po Havličku priredil za misleče Slovence J. F.) (Dalje.) XIII. Ena najvećih brezmiselnostij cerkvene hijerarhije je celibat, katerega se skuša na najverjetnejše načine zagovarjati. Četudi se celibat nikakor ne identifikuje s Kristovimi nauki, vendar hočejo videti v njem grozno veliko zaslugo in čednost. Tem je odgovor lahek: Če je res tako, kakor vi mislite, potem morate upoštevati, da se ni k do nima siliti h kaki čednosti; Če se upiramo proti celibatu, nočemo nobenega duhovnika siliti, da bi se ženil, hočemo pa, da se ne bi nobenemu branilo, oženiti se, puščajoč vsakemu ;:avo držati se celibata, kdor vidi v njem čednost in posebno zaslugo. Prepogostokrat se na vaja „argument", češ saj ni nikdo prisiljen, da postane duhovnik! Mili Bože, vprašajte vse one, kateri vstopajo v semenišče, s kakim veseljem in voljo so se odločili za duhovski stan in resnica vas napolni z grozo in gnjevom. Obljubite jim dalje, na kak drug način pomagati jim do kruha ia semenišča — se izpraz ni j o. Kako se posebej naši slovenski duhovniki rekrutirajo, dala bi se napisati žalostna resnica, toda bolje je molčati o tem. Ne morem si razlagati drznosti, s katero celo duhovniki trde, češ, »saj ni treba, da se ima poklic za duhovniški stan, tega se dobi že v semenišču!" Ha, ha! Verujem rad, da se dobi lahko v semenišču tak „poklič", ker vem le predobro, kako se tam „stroji" naše uboge fante; deloma se ta namera posreči semeniškim vzgojevateljem, deloma le začasno, dokler so fantje v semenišču, toda sadovi take semeniške vzgoje so grozni, in njihovi vplivi na človeško družbo morilni. Govori se tudi, da se pravi duhovnik že kot tak rodi, in da je od Boga odločenkduhovskemustanu. Po mojem nemerodajnem mnenju diši to bolj po mohamedanstvu, ko pa po kr-ščastvu. Z isto pravico bi lahko rekli, da se pravi ropar že rodi kot tak. da je že od Boga k temu določen itd. Toda klerikalna stranka si ne zna pomagati iz te zadrege trdeč, da nas more Bog poprej le k nekaj dobremu določiti, a vse hudo in zlo se godi le z Božjim dovoljenjem, ne pa vsled Božje določbe. Pustimo to obveljati, toda kako pa pride to, da so nekateri že od nekdaj do ločeni n. pr. z a škofe, p a p e ž e itd Zakaj nismo vsi k temu določeni? Kdor more razumeti naslednjo modrost p. Skorpika, ta pa je že nekaj vreden, ,da je nadprirodna, nravna, čista duše vnost člo v e ška prosta fizične spolnosti, da kot uzor čisto-ljud- Toda so udarci, ki ranijo občutljivejše, ki zadenejo v srce. Kdo n. pr je storil vse, kar je bilo v njegovih močeh; trudil se je, delal je pravično in požrtvovalno . . . Tedaj 3e mu nejevoljno odtegnejo poštena srca, poštene obraze obliva rudečica, če se imenuje njegovo ime. »Proč s teboj! Poberi se od tod!" kriče nanj pošteni mladostni glasovi. „Mi ne rabimo niti tebe, niti tvojega dela; ti skruniš našo hišo, ti nas ne po znaš in ne razumeš, ti si naš sovražnik." Kaj naj tedaj stori zavrženec ? Dalje naj se trudi, ne poskuša naj se opravičiti — da, niti pravične obsodbe naj ne pri-Saknje. Nekoč so prokleli kmetje popotnika, ki jim je prinesel mesto kruha krompir, vsakdanji živež revežev. Dragoceni dar, katerega jim je ponudil, so mu zbili iz roke, vrgli v gnoj ter poteptali z nogami. Zdaj žive od njega — in ne vedo niti imena svojega dobrotnika! Naj bo! Kaj hočejo z njegovim imenom? Dasi ne vedo njegovega imena, jih vendar obvaruje, da ne nomrjo lakote. Pazimo, da bo to, kar ponujamo, res koristna jed. Res grenko in neopravičeno je očitanje iz ust onih. katere ljubimo. Toda tudi to je mogoče prenašati. »Le vdari me, toda poslušaj me!" je rekel atenski vojskovodja spartanskomu. »Le vdari me, pa — bodi zdrav in sit!" moramo reči. ske moSke in ženske popolnosti ni vezana na spol, in da ne doseže spojenja zmožemali s ženo, ampak spojenje z Bogom!!" Predrzna in nesrečna je trditev, „da se zakonski stan gosteje ruši ko pa celibat", kolosalna pa je ta, da se po zakonskem stanu razplo duje človeštvo v potomcih Ada m o vi h telesno, Kristus kot odre-šenikpase razploduje duhovno po duhovščini cerkve. Očividno je v teh besedah i smer naznačena, zaviti duhovščino v nekak nadnaravni nimbus na škodo drugih vernikov, česar nikjer ne najdemo ni v Kristovih besedah ni v prvotni krščanski cerkvi. _ (Dalje prih.) V iJiiMJtftiii, 9 marca K položaju. Volitev I. podpredsednika je pokazala, da desnica ni edina, in da so nemški klerikalci še vedno tisti element, ki pokvari pri vsaki priliki solidarnost večine. Dočim so Čehi in Jugoslovani glasovali za dr. Začka, so Poljaki in konservativni veleposestniki oddali prazne glasovnice, nemški klerikalci in par Poljakov pa so glasovali za nacionalca Pradeja Poslanec grof Palffv je obljubil, da bode oddala tudi nemška katoliško narodna stranka prazne glasov niče ter se je sklenilo, da bode vsa desnica demonstrirala s praznimi listki proti Pradeju. Toda klerikalci so svojo besedo požrli ter izjavili, da bodo glasovali, kakor bodo sami hoteli ter da so proti taki de monstraciji. Ti nemški klerikalci delajo zgago pri vsaki priliki ter so vedno slo vanske stranke, ki trpe bodisi moralno bodisi politično škodo vsled klerikalne ne-značajnosti. Desnica bi brez klerikalcev ne bila večina, a tudi z njimi in morda prav radi njih nima nobene moči Čnhi so naveličani slepomišiti ter se pripravljajo na ob-strukcijo proti rekrutni predlogi. Zato je vlada in vsa desnica pokonci. Razni vodi telji desnice rote Čehe, naj tega nikar ne store, češ da pade z rekrutno predlogo tudi parlament. Minister dr. Rezek je že opetovano posredoval pri rojakih. V češkem klubu sta dve stranki: zmerna in radikalna. Parlamentarna komisija kluba je v tej zadevi že imela sejo ter je menda sklenila, da se naj dela pač ostra opozicija, ne pa obstrukcija. Čehi se menda tudi glede rekrutnega predloga udado, saj je še dovolj prilike, da pokažejo zobe vladi in Nemcem, o katerih velja pregovor: Kadar prosi, zlata usta nosi, kadar vrača, hrbet obrača. Kakor poroča brzojavka „Grazer Tagblatta", je sklenil mladočeški klub, da začne proti investicijski predlogi in proti predlogam glede tržaške luke ob-strukci j o. Neodvisnost Bolgarije. Bolgarska vlada je iznova demontirala vesti, da misli na neodvisnost Bolgarije, ki naj bi postala hkratu kraljevina. Najnovejši dementi pravi, da morejo take vesti verjeti le oni, ki smatrajo bolgarsko vlado za neprevidno in nepremišljeno Da postane Bolgarija neodvisna, to je ideal vseh Bolgarov, ki se uresniči gotovo, kadar dozore razmere in kadar bodo s tem zadovoljni odločilni faktorji. Politično neprevidno bi bilo, ako bi hotela bolgarska vlada utrgati nezreli plod, ki odpade itak sam. V Bolgariji čakajo torej le na ugodno priliko. Sedaj bi vlasti z neodvisnostjo Bolgarije ne bile zadovoljne in bi se ji upirala Turčija z vso silo. Poljaki na Pruskem. Pri razpravi o šolskih in splošno kulturnih odredbah ministrstva za uk in bo-gočastje se je poljski poslanec Mizerski v nemškem parlamentu pritožil, da se odrivajo Poljaki povsod, da se poljski narod šiloma germanizira in da niti privatno poučevanje poljskih otrok v materinščini ni dovoljeno. Pravica zahteva, da se poljskemu narodu ne vzame narodno ču stvo in materni jezik. Minister Studt je nato napadal poljsko časopisje, češ da dela sistematično proti nemščini v šoli ter da stariši pretepajo otroke, ako jim uide kaka nemška beseda. Vlada zabranjuje le to, da bi se nemški katoliki ne popoljačili. Širitev poljske narodne ideje se zdi ministra velika nevarnost, ki se pospešuje z zunanjimi agitacijami. Posl. Hevdebrand je izrekel imenom konservativcev vladi popolno zaupanje glede postopanja m Poljaki ter želi, da ostana minister Studt še nadalje tako odločen in energičen. Nato so še nekateri člani centruma izrekli vladi svoje priznanje, da zatira Poljake. Na prošnjo poslanca Glowackega, naj se dovoli Poljakom vsaj to, da se bodo učili otroci krščanskega nauka v materinščini, pa se sploh ni oziralo. Vojna v Južni Afriki. Angleži so dosegli zopet velik uspeh. Pri Osfonteinu na Modder-riverju so imeli Buri tako močne pozicije, da se Roberts, ki je odposlal okoli 10.000 mož Mafekingu na pomoč, ni upal, zgrabiti jih v fronti Zato je napravil general French s svojim konje-ništvom okoli hribov, na katerih so bili Buri, velik ovinek ter jih je zgrabil od za-dej. Buri so se vsled tega umaknili ter izgubili jeden top in nekaj bojnega materiala. Bure sta vodila generala De Wet in Delarav. Baje je 3000 Burov pod De \Vetom v nevarnosti, da jih Angleži ne zajamejo. French zasleduje Bure sedaj po desnem bregu Modder-Riverja. Angleži so tudi že na transvaalskih tleh. Večji konjeniški oddelek je vdrl preko meje pri Melmothu in dospel po malih praskah do Katasahilla Angleži hočejo zapreti cesto v Johannes-burg Pred Ladvsmithom pa nimajo sreče. Buri so pognali sovražnika že dvakrat nazaj v mesto. Vendar pa se Buri umikajo. Mostove med Ladvsmithom in Glencojem so Že vse podrli. Koliko stane Angleže osvoboditev Ladvsrnitha, kaže uradna statistika. Ubi-t'h je bilo 88častnikov, 958 mož, ranjenih 206 častnikov, 3518 mož, ujetih je bilo 1568 mož, umrlo pa 513 Toliko so znašale izgube do 28. svečana, t. j. do dne, predno je bil Ladvsmith prost. Tisti dan pa so izgubili še 93 mrtvih, 684 ranjenih in 25 ujetih mož, skupaj 802 moža. Tako torej je vsa izguba Angležev narastla na 7714 mož. Pri Pretoriji dela 5000 Kafrov sila močne utrdbe Poroča se, da Roberts nujno zahteva novih čet, ker šireča se vstaja Afri-kanderiev dela Robertsu skrbi, pred Kim-berlevem je treba, da stoji večja vojska, in tudi Buller v Natalu ne more dalje Vzeti mora najprej Zmajevske gore in prodreti proti Harrvsmithu, kjer je jako neugoden teren Položaj za Angleže torej nikakor ni jako ugoden, ker glavni boji šele pridejo. Dopisi. Iz Šmartna pri Litiji, 8. marca. „Slo-venec" Doroča v št. 49, da je za Šaifkom tudi Blaž Tujec iz Šmartna izginil, a az nisem tega mnenja in sodim, da se je za tekel v nekdaj sloveči hotel „Pelzhof". Ondi, kjer je nekdaj njega vrstitelj obhajal orgije in taistih sad v cajnici poslal preko Save, tam ga iščite! Sicer bi pa bilo bolje, da bi bil popolnoma izginil iz našega kraja, ker provzročil nam je že dosti pohujšanja. Tako je nekdaj položil nehote svoje blagoslovljene kosti v neki blatni jarek, iz katerega so ga prenesli usmiljeni ljudje. Drugikrat je zašel ob zgodnji uri s hlačami, ki niso bile prav v redu med ponočnjake Toraj je bolje, da bi se bil „zgubil" in mi bodimo zadovoljni, da imamo še v naši sredi toliko čislanega Breznikarja, ljudomilega, blagosrčnega in nesebičnega Lavrenčiča e tutti quanti. Kadar n»m bode „Slovenec" poročal, da se je eden teh nam od Boga poslanih osreče valcev zgubil — takrat bo zavladal jok in stok v naši dolini! Prosimo vsemogočnega, da se to kmalu ne zgodi, ker potem smo uboge reve zgubljeni! Kar je v prvi vrsti naš dušni pastir dekan Lavrenčič za našo faro storil, to je neprecenljivo, saj smo mu tudi vsi — rečem vsi brez izjeme — iz dna srca hvaležni in tudi pozni rodovi se bodo — z grozo — njega spominjali. Zgradil nam je stolico, katere enake ne premore celi svet. Seveda smo vsi tekmovali v tem, kdo bi več storil! Dovažali smo gradivo vse nedelje in praznike od jutra do večera, v grdem kasor o lepem vremenu, smilila se nam ni ne živina ne ljudje — tudi zadnja smreka v gozdu ne, in to vse prostovoljno, ne da bi bil gospod dekan k temu silil. Imel je za vsacega tudi izbrano pohvalno besedo. Zato je pa tudi stolica toliko velika, da je v njej prostora za — prodajalno, ki se je ponudila, kakor piše »Slovenec" v dopisu od 3. t m. trgovcu J. Razboršeku. A kakor se Čuje, je on to ponudbo hvaležno odklonil ter prepusti ta prostor kakemu zasluženemu svedercu. Odgovornost bi bila1 prevelika. Znano je namreč, da je nekdaj izginil od tabernakeljna ključ s privezanim „cofkom". Kot ^liberalec" se pa tudi boji, da bi ne prišel Kristus z bičem nad njega in ga prepodil, kar bi se gotovo kakemu sve-drcu ne pripetilo. Iščite toraj trgovca za vašo „koruzo" v svoji sredi ali pričnite sami po vzoru vaših Petrov, ker prostori za pomerjanje obleke, modercev, nogovic in „štrunfpantelnov" so jako ugodni. Sicer pa se nam zdi kaj malo umestno, da odganjate absurdne šale s „svetiščem" ! Ne silite preveč na solnce, ker na glavi imate mnogo — kolomaza. —bo—še— Občinski svet ljubljanski. V Ljubljani, 8. marca. Sinočni izredni seji občinskega sveta je predse ioval podžupan dr. vitez Blei-wei8-Trsteniški. Za overovatelja zapisnika sta bila imenovana obč. svetnika Grošelj in Tur k. Na dnevnem redu je bila jedna sama točka, namreč poročilo pravnega in personalnega odseka o zopetnem razpisu deželnega predsedstva glede samoslovenskih ulič nih tablic v Ljubljani. Poročevalec obč. svet. Plantan je opomnil, da je vlada smatrala za potrebno, izdati poseben razpis, s katerim tolmači, kako je razumeti tisto ministrsko razsodbo, s katero se je razveliavilo županovo postopanje glede nabitja samoslovenskih uličnih tablic in se je sistiral to postopanje odo-brujoči naknadni sklep obč. sveta Deželna vlada tolmači to ministrsko razsodbo tako, da se nanaša tudi na samoslovenske tablice na desnem bregu Ljubljanice, in pravi, da je ta del ministrske razsodbo tudi že pra-vomočen postal, ker se občinski svet proti njemu ni pritožil. Župan je vladni razpis poslal personalnemu in pravnemu odseku, v katerem zavrača vladno tolmačenje, češ, vlada se postavlja na stališče, kakor da bi občinski svet sploh ne smel nikdar več nič sklepati glede uličnih tabel, in kakor da bi svoje-časna razsodba dež. odbora morala veljati za vse večne čase. Občinski svet stoji na stališču, da je drugi del njegovega sklepa, ki se nanaša na tablice na desnem bregu Liubljanice, postal pravomočen, in da ga ministrstvo ni razveljavilo. Da bi se pa dež. predsedništvo glede eksekucijske klavzule ne moglo sklicevati na svoje tolmačenje, je župan priporočal odseku, naj nasvetuje obč. svetu pritožbo na ministrstvo. Poročevalec obč. svet Plantan je po prečitanju vladnega razpisa in županovega dopisa pravnemu odseku pripomnil, da se je dež. vlada postavila na popolnoma napačno stališče, ko trdi, da je ministrstvo razveljavilo ves sklep obč. sveta, tako tisti, del, ki se nanaša na tablice na levem bregu Ljubljanice, kakor tudi na tisti del, ki se nanaša na tablice na desnem bregu. Pri tem se sklicuje na to. da je v svojem inti-matu naročila odstranitev samoslovenskih napisov po celi Ljubljani in njih nadome-ščenje z dvojezičnimi napisi ter meni, da je postal ta intimat izvršilen To kar misli vlada o ministrski razsodbi, še ne sme biti merodajno. Ministrstvo je s svojo naredbo samo razveljavilo samovoljno županovo postopanje glede n bitja samoslovenskih tablic na levem bregu Ljubljanice in to postopanje odobrujoči naknadni sklep obč. sveta, a ničesar več. Glede druzega dela sklepa obč. sveta, ki se nanaša na to, da naj ostanejo na desnem bregu Ljubljanice nabiti samo slovenski napisi, ni v ministrski naredbi niti besedice najti in je torej ministrstvo ta del sklepa molče odobrilo. Vlada podtika v svojem tolmačenju ministrstvu nekaj, česar ministrstvo ni izreklo, vlada vidi v ministrski naredbi veliko več, nego ta naredba obsega, in ker namiguje, da bo svoj čas, ako bi prišlo do eksekucije, izvajala konse-kvence iz svojega tolmačenja in eksekucijo izvršila za celo mesto, naj se občinski svet proti najnovejšemu temu razpisu pritoži na ministrstvo. Ta predlog je bil brez debate soglasno sprejet, na kar se je seja zaključila. Dnevne vesti. V Ljubljani. 9 marca. — Zakon o državnih posojilih. Že dne 7. t. m. smo mej brzojavkami poročali, da je vlada predložila državnemu zboru načrt zakona o vračevanju oziroma od- pisu tistih državnih posojil, katera je bila dovolila povodom raznih elementarnih nezgod in kateri se nanaša tudi na potresna posojila. Ta zakonski načrt se glasi: § 1. Vlada se pooblašča, da glede iz državnih sredstev v pomoč vsled elementarnih nezgod prizadetim prebivalcem dovoljenih predujmov v posebnih ozira vrednih slučajih dovoljuje olajšave in sicer s tem, da podaljša rok za vračevanje teh posojil, ali pa, da se zmanjša visokost po samnih rokov, oziroma se po večini bede dotičnega dolžnika izjemoma tudi deloma ali popolnoma dovoli odpis teh predujemov. § 2. Take olajšave ali odpisi se smejo dovoliti le na prošnjo dotičnikov in potem, ko se je dognala resnična potreba Državna uprava naj pri razsojevanju o došlih proš njah za podaljšanje rokov ali za dovolitev drugih olajšav glede vračevanja onih predu jemov, za katere so prevzele poroštvo dotične dežele ali občine, postopa v sporazumu z dotičnimi deželnimi odbori. Za dobo dovoljenega podaljšanja vračilnega roka se preloži pravica do varščin ali prevzetih poroštev za vračevanje dotičnih predujemov. S 3 Vloge, pisma in sploh uradni posli, ki so potrebni pri izvrševanju glede olajševanja pri vračevanju ali glede odpisov, so prosti koleka in pristojbo. § 4 Izvedba tega zakona, ki stopi v ve'javo z dnem objave, se naroča mojim ministrom za notranje zadeve, finance in poljedelstvo. — S tem zakonom bo kolikor toliko olajšano ljubljanskim dolžnikom države vsaj vračevanje posojil, če se jim že ne bodo deloma ali v celoti odpisala, in zato je želeti, da bi ta zakon kmalu obvelial — Vinogradniško društvo na Glin-cah. V to društvo je včeraj zvečer udarila — strela; prišli so namreč v ž i t-ninski organi in vse zapečatili. Društvo je obdolženo razn>h manipu lacij na škodo dežele kot vžitninskega zakupnika Jutri kaj več o tem; za danes čestitamo na tem uspehu gospodu c kr. deželnosodnemu svetniku in državnemu poslancu Vencajzu, ki je predsednik tega društva in njega voditelj. — Deželni zbor goriški se otvori, kakor trde laška poročila, okoli 20 t m V „Soči" čitamo, da je deželni glavar dr. Pajer bolan, in da žele laški poslanci, nai on otvori zasedanje, sicer da se najbrž niti otvoritvene seje ne udeleže, tako da bi deželni zbor zopet ne mogel zborovati. — Nadvojvodinja Štefanija se je da nes zjutraj z brzovlakom odpeljala v Mi ramar. — Šestdesetletnica profesorja dr. Gregorija Kreka. Včeraj je obhajal gospod vseučiliščni profesor dr. Gregonj Krek, znani slavist in pisatelj, svojo šestdeset-letnico. Jutri bo slavnostni komers, ki ga priredi „Triglav" z drugimi slovanskimi društvi in raznimi rodoljubi v čast profes. dr. Kreku. — Slovensko gledališče. Gospa Ljerka pl. Šramova iz Zagreba je zopet sinoči gostovala na našem odru v ulogi Josipa v „Pariškem potepuhu". V tej ulogi nam gospa pl. Šramova ni tujka. Saj smo jo že videli kot tako na slovenskem odru, in ostala nam je nje izborna igra v najboljšem spominu. Zdelo se nam je, da je kazala včeraj še več življenja, več one svobodne, nepokvarjene krvi, ki se pretaka po žilah takemu otroku prirode, a vrhu tega še domačnosti, več samosvojasti na odru. Uloga „Pariškega potepuha", ki bi sicer-v nespretnih rokah ne dosegla nikakršnega uspeha, kvečjemu bi dozorela do skrajno-smešne in neprebavne karikature, se je v rokah gospe pl. Šramcve pospela do popolnosti in je sicer umetno zgrajeni, a dokaj prazni in brezuplivni igri pomagala do lepega uspeha. Gospe pl Šramovi — istinito izborni igralki — je občinstvo burno ploskalo ter jo nebrojnokrat priklicalo na oder. Precej pri prvem nastopu je dobila v dar prelep šopek z elegantno pentljo. — Poleg gospe pl. Šramove se je najbolj odlikoval naš priljubljeni režiser g. Inemann, kije igral grofa Morina z ono umetniško dovr šenostjo, ki diči in odlikuje mislečega popol nega igralca. Našemu odru je pač na čast tak grof Morin Inemann! Da je pogodila gospa Danilova kar najboljšo baronico Morinovo, to je resnica, ki se u meje pri nji ob sebi. Najizbornejša je bila v prizoru z Inemannom koncem tretjega dejanja. Gdč Ogrinčeva je izvrstno pogodila svojo, sicer lepo, a zanjo ne prehvaležno ulogo. Bila je v igri in maski in posebno Se v glasu prav simpatična starka. G D a n i 1 o je igral Emila dostojno in ugajajoče, posebno iskreno v prizoru z očetom. G. V e r o v š e k je bil prav dober Bizok, ki je skrbel poleg gospe pl Šramove, da se nismo dolgočasili prvi dve dejanji. Tudi g. Veble je ugajal. A z gdč. Vrač ko nismo bili kar nič zadovoljni. Njena Eliza je bila punčika, stara 10 let, ki so ji stvari, o katerih se govori in ob ka terih se suče dejanje, španska vas. Njen glas je imel od prvega do zadnjega nastopa jedno in isto barvo, kar ne kaže, da gdč. Vračko tudi to čuti, kar igra. Ali gdčna Vračko je še mlada, in ker je pokazala že v raznih vlogah, da je porabna, naj upa z nami vred da jo bo vztrajna šola vsposo-bila za dobro igralko. —a— ^ — Lex Heinze v Novem mestu. Iz Novega mesta nam pišejo: Prepoved, koji je zapadla od našega, sedaj v Parizu v po-polnjenje svojih študij nahajajočega se vrlega someščana, g. akademičnega slikarja Vavpotiča izdelana umetniška razglednica provzročila je tukaj obč no nevoljo. Vsi odobravamo vašo lekcijo izvrševatelju novo meške Heinze. Potrebno je pa tudi širšemu občinstvu zvedeti o pravem izviru te prepovedi. Osrečeni smo namreč z nekako stransko nemško-klerikalno žensko vlado, za koje hrbtišče se skrivata dva svetopisemska doktorja Le ta ščuvata žene, one pa —.Vsi skupaj imajo pa do-velj pred svojimi lastnimi pragi pometati. Ni nam na tem, da bi vas prosili, r a m odpreti vaše predale za novomeško ,chronique scandaleuse", vendar bomo neljubo k tem prisiljeni, ako bo ta klika še nadalje svoje kozolce preobrače vala. Povedali i bomo na polna usta, kako te neki ..gospod" v svoji „duhovitosti" pil črnilo mesto rujne kapljice, izdali tajnosti hiše št 233, zapeli balado o „debeli Lizi", govorih o molku na plesu, o neki ženski deputaciji v zadevi nemških misionskih pro-povedij itd. itd Kdor ima toliko masla na glavi, kakor ta klika, naj nikar ne hodi na solnce ! "N,^ — ..Bolniško in podporno društvo pomožnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko" ima v soboto, 17. marca 1900 oh 7V2 uri zvečer v gostilni „Miramar" (št^v. 19. na Starem tigu, 2. soba) svoj redni občni zbor. Dnevni red: 1. Pozdrav. 2. Poročilo tajnikovo. 3 Poročilo blagajnikovo. 4 Volitev »dbora 5. Posamezni predlogi. 6 Raznoterosti. - ..Slovensko delavsko pevsko društvo ,Zvon" ima svoj redni občni zbor v nedeljo., dne 11. marca popoludne ob 4 uri v društveni sobi Breg št. 18, na katerega se vabijo vsi redni in podporni členi. — Drugo nedeljo, to je 18 t m. pri „Virantu" pevski večer v čast vsem Josipom in Jo-sipinam. — Slovensko politično in gospodarsko društvo v Ljutomeru priredi dne 19. marca ob 3. uri popoldne v prostorih g. Vaupotiča v Ljutomeru svojo letno zborovanje. Vspored: 1 Dr. Lav. Gregorec drž. poslanec, poroča o političnem položaju. 2. Dr Fr Ros i na, dež. poslanec, o deželnem zboru in občinskih zadevah v Ljutomeru. 3 Volitev, poročila, slučajnosti. — Iz velikovške okolice se poroča „Miru", da se začne zopet delati na to, da bi se slovenska okolica ločila od mesta Velikovca in se zanjo ustanovila posebna občina. — Zaušnica na plesu. V Poreču je na plesu zloglasne „Lege" sin necega laškega državnega poslanca založil nekemu ces kr. namestniškemu koncipistu zaušnico. — Ponarejeni denar. „Naša Sloga" poroča, da kroži po Istri mnogo ponarejenega denarja, zlasti kron, na kar opozarjamo posebno tiste, ki imajo z Istro kupčijske zveze. — Porotne obravnave. Včeraj vršila 89 je pri tukajšnjem porotnem sodišču ob-ravna proti 34 let staremu čevljarju in krčmarju Ivanu Pernušu od sv. Neže v Radovljiškem okraju. Obtoženec je imel nezakonskega otroka s hčerko Ant Man-delca, in ker ga je Mandelc vsled tega tožil za vzgojnino, nastal je med njima pogosto prepir. Tako tudi dne 13. decembra lani, ko sta prišla skupaj v Tončevi krčmi pri sv. Luciji. Ker se je Mandelc hotel ogniti morebitnemu pretepu, zapustil je krčmo ter odšel proti domu. Pernuš pa je prihitel za njim, ga vrgel večkrat na tla ter ga davil za vrat Mandelc bil je precej poškodovan ter je čez nekoliko dni umrl. Ker pa se ni moglo dokazati, da je smrt Mandel-čeva bila neposredna posledica Pernuše vega dejanja, bil je obtoženec krivim spoznan le pregreška proti varnosti življenja ter obsojen na 7 mesecev zapora, poostrenega s postom vsakih 14 dnij. — S to obravnavo je bila porotna sesija zaključena. — Z rešilnim vozom so prepeljali včeraj v deželno bolnico Andr. Gninzeiga iz Kočevja, kateremu je padel les na nogo in mu jo zdrobil. — Potni list si je kupil Martin Sintič iz črešavice v krškem okra;u in je hotel pobegniti v Ameriko, da bi se odtegnil vo jaški službi. „ Pos" mu je prodal za 10 kron Anton Sintič, kateri je že odšel v Ameriko. — Prijet tat. Janko Skočir, bivši trgovski pomočnik v Trstu, je prišel pred jednim mesecem v Ljubljano in je jedno noč prenočeval pri Smolnikovki na Kongresnem trgu št 3. To noč pa je zmanjkala tam stanujočemu črevljarju Lovrencu Pušu srebrna ura in zmanjkalo je tudi Jankota Skočirja. Iskali so ga, pa ga niso mogli dobiti, ker se je skrival pod nepravim imenom Boucon. Danes zjutraj pa ga je zasledil detektiv na ulici in ga aretiral. Seveda se je branil iti z detektivom, češ, da se piše Bauern in ne Janko Skočir. Našel se je pri njem zastavni list, s katerim je zastavil ukradeno uro. Janko Skočir ima pa še druge tatvine na vesti, in ga že tudi policija v Trstu zasleduje. V Trstu je ukradel dekli Antoniji Gombačevi Via della legna štev. 2 d vesto indvajset kron. S ukradenim denarjem je poplačal svoje dolgove in pobegnil v Ljubljano. Tudi pevsko društvo „Kolo" v Trstu je oškodoval za večjo svoto. — Semenj. Na semenj dne 8 marca je bilo prignanih 1046 konj in volov, 208 krav in 58 telet, skupaj 1312 glav. Kupčija z voli je bila prav živahna, ker so prišli navadni kupci z Morave in z Bavarskega in so jih veliko nakupili in dobro plačali. Tudi s konji se je živahno kupčevalo. Kupčija s kravami je bila srednja. * Ivan Zovko, pisatelj in nabiratelj narodnega blaga po Bosni in Hercegovini je umrl minoli teden v Mostarju. Bil je učitelj in zapustil del svojega malega imetka „Hrvatski Matici", katere sotrudnik je bil. * Letni državni dohodki nadvojvo-dinje Štefanije so znašali doslej 250 000 gld. Sedaj, ko se omoži drugič, ne bo imela tolikega dvora, zato pa ji bo dajala država poslej samo — 125000 gld. na leto Tako poroča „ Pester Lloyd". Njena hči Elizabeta pa ima svoj dvor. u * Theatre francais v Pariza pogorel. Slavno pariško gledališče, Theatre francais, kjer se je gojila stara francoska drama tična umetnost še pod Molierjem, je včeraj popoludne pogorel. Igralci in igralke so se jedva rešili, a igralka Ht-nriot in neka frizerka sta zgoreli. Več ljudi se je opeklo, škoda je ogromna, ker je imelo gledališče imenitne zbirke in dragoceno opravo * Vseučiliške študije za ženske. Tudi na Nemškem se že dolgo poganjajo ženske za to, da bi smele posečati vseuči lišča ter biti enakopravne z moškimi. Drž zbor pa je šel preko takega predloga na dnevni red. Nemke morajo torej še potrpeti. * S stolpa se je vrgel. Iz Mogun-cije poročajo 6. t. m.: Danes zjutraj se je vrgel zvonar Ivan Scheppler z 80 m visokega stolpa. Zbolel je na influenci ter v zmedenosti zlezel na stolp ter padel na ulico, kjer je obležal z razbitimi udi. Pred leti je padel njegov sin s stopnjic v stolpu ter se ubil. * Svatje so ubili cigana. Dne 19. februvarja je bilo ženitovanje pri Iv. Živ-koviču v Jarugi. Hiša je bila polno gostov. Ponoči pa sta se pred hišo sprla muzikant Kladarić in cigan Stojanovid. Pridrli so še gostje ter napadli cigana z batinami. Ko se je zgrudil na tla, so ga suvali in hodili po njem Napol mrtvega cigana je odnesel brat domov, kjer je umrl. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 9. marca V današnji seji poslanske zbornice je dr. K r a m a f ostro prijel predsedništvo, ker je postavilo na dnevni red zakon o rekrutih, dasi ta še tiskan ni. F u ch s se je izgovarjal, da se je zgodila pomota. Potem se je vršila volitev druzega podpredsednika. Izvoljen je bil dr. Žaček, ki je dobil 168 glasov. 52 glasovnic je bilo praznih. Levica je demonstrativno zapustila dvorano in ž njo vred jo je odkuril tudi Prade Dunaj 9. marca. Po naročilu parlamentarne komisije poljskega kluba je prišel včeraj grof Dzieduszvcki v češki klub in priporočal Cehom, naj glede rekrutnega zakona opuste ob-strukcijo. Povedal je, da se namerava upeljati vojaški absolutizem v namen, da se zatro slovanski narodi, vsled česar je potrebno, da se vsaj formalno ohrani desnica, realna vsebina te zveze se potem že najde. Tudi je prosil, naj Čehi imenujejo svojega kandidata za mesto druzega podpredsednika. Poljaki da bodo zanj glasovali, da tako pokažejo obstanek desnice. Po dolgi in viharni debati je klub sklenil, da opusti obstrukcijo proti rekrutnemu zakonu, da pa bo predlogi o investicijskem posojilu in o tržaškem pristanu obstruiral. Kandidatom za mesto druzega podpredsednika se je določil dr. Žaček. Dunaj 9 marca. Krščanska zveza je imela danes dopoldne sejo, v kateri je sklenila, da bo pri volitvi^ druzega podpredsednika glasovala za Začka in naročila Pfeiferju, da poda predlog glede vinske klavzule in glede državnega kredita za streljanje proti toči. Dunaj 9. marca V današnji seji poljskega kluba je Javvorski predlagal, naj glasujejo poljski posland pri volitvi druzega podpredsednika za Začka Ru-towski je ugovarjal in napadal Cehe. Javvorskega predlog je bil sprejet z vsemi* glasovi proti glasu Ruto\vskega. Dunaj 9. marca Ministrski svet je imel danes ob 10. uri dopoldne v parlamentu sejo. Dunaj 9. marca. Nemški poslanci so poslali deputacijo k ministrskemu predsedniku, ki je prosila pojasnil glede zasedanja deželnih zborov in delegacij. Korber je odgovoril, da skliče deželne zbore koncem marca in da bodo zborovali do maja, potem da se sni-deta delegaciji. Lvov 9. marca. Na mesto pokojnega Smolke je bil minister Pietak izvoljen deželnim poslancem. Socialni de-mokratje so uprizorili proti njemu velike demonstracije Vojaštvo je zasedlo vseučilišče, Pi?takovo vilo in kolodvor. Vsa garnizija je bila konsignirana. V kmetskih občinah okraja Bochnia je bil izvoljen deželnim poslancem Stojalovvski. Budimpešta 9 marca. Baron Banffv je poslanca Ugrona zaradi njegovega dopisa v „Vaterlandu" pohval na dvoboj. Dogovoril se je dvoboj na samokrese. Vsak bo dvakrat ustrelil, in sicer na oddaljenost 20 korakov. Ugron je pozval domobranskega ministra Fejervaryja na dvoboj, a minister je dvoboj odklonil, češ, da s svojim govorom v parlamentu Ugrona ni razžalil. Pariz 9 marca. Požar je Comedie francaise popolnoma uničil. Razen 18-letne igralke Henriot je zgorela tudi garderobierka Lahave Vzlic tej katastrofi so bila sinoči vsa gledališča prenapolnjena. Pariz 9 marca Gasilcem se je posrečilo rešiti iz gorečega gledališča vse umetnine in ves arhiv. Požar je nastal, ker je bila pokvarjena kurilna priprava. London 9 marca. Iz Pretorije se poroča, da je pri Mafekingu prišlo mej Angleži in Buri do bitke Angleži so bili poraženi in so Buri zavzeli vse zunanje utrdbe okrog Ma-fekinga. London 9. marca. Iz Pretorije se poroča, da so Buri v nedeljo Angleže pri Dordrechtu popolnoma porazili in jim vzeli tri kanone. London 9 marca. Kr tiger je prišel v Bloemfontein. Na kolodvoru ga je pozdravil predsednik oranjski Stejn Kriiger je imel govor, v katerem je dejal, če bodo Buri zvesti svojemu Bogu, jih ta ne zapusti. London 9 marca. Iz Kapsta Ita se javlja, da dovažajo Buri na trsus-vaalsko obrežje reke Vaal ogromne množine vojnega materiala in živeža. XXIII. izkaz o darilih za Prešernov spomenik. Prenos . . . Lapajne Anica v Idriji nabrala. . katere so darovali: Lapajne Karolina, Harmel Leopoldina in Gruden Ivan po 2 K....... Šubic Milan iz Podgrada nabral v veseli dražbi med Hrvati in Slovenci v gostilni pri Zotlarji Pršina Ant. v Št Jurju pri Kranj i pošlje.............• katere je nabrala gospa Prši-nova pri šaljivi igii........ Rosina Ad. iz Ormoža pošlje od petorice veselih igralcev pri „Slonu"............... Papler Fr. novoletno darilo vesele družbe pevcev........... Papler Fr. naduč. v Borovnici darilo gosp. Ž. K........... Kos Anton, kr. sodni svetnik v Požegi................ Družbica pri „zlati kaplji"..... Kljun Štefan, posestnik in gostilničar v Ljubljani......... Vesela družba v gostilni „Kat. domu" v Ljubljani po gospici Ivanki................ Mikota P. v Ljubljani........ Suhadolnikova Anči iz Borovnice nabrala v veseli družbi pri „Cukalua.............. Goričar Anka in Lipold Anka ste nabrali med mozirskimi rodoljubi za spomenik pevcu — prvaku ............... A. S.................. Majzeljeva Tonči nabrala v veseli družbi novomeških pevcev . . . Dovjakova Angela nabrala v veseli družbi pri „Fricuu v Zatičini Krsnik Janko stud. tech. polovico čistega dohodka veselice prirejene v „Narodnem domu" v Ljubljani............... Majzeljeva Tonči v Belicerkvi je nabrala v veseli družbi Novomeških rodoljubov....., . . Reisner Jos. cand. phil preostanek nabranih prispevkov za Zajcev spomenik.............. Rodbina J. Š. namesto venca na krsto umrle J. Suhadobnikove 12228 K 76 vin. 6 . - „ 80 38 30 4 „ — 2 „ -2 „ - 6 „ — „ 25 6 „ - 14 2 m 40 7 „ - 15 „ - 20 trn — 4 „ — Skupaj . . 12.388 K 69 vin. Dr. Josip Stare, blagajnik. Froti zoloMu in gnjilobi zob izborno deluje Melnsina ustna in zobna voda utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom SO kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po pošti razpošilja se vsak dan dvakrat. .Jedina*, zaloga (10—10) lekarna M. Leustek, Ljubljana Resljeva cesta štev. 1, zraven mesarskega mostu. Dež. gledališče v Ljubljani. Stev. 73. _Dr. pr. 1011. V soboto, dne 10. marca 1900. \a korist ft-ospcj lrmi Polukoti. Zadnjikrat v sezoni: Netopir. Komična opereta v treh dejanjih. Po Meilhac in Halevy-ja „Reveillon" prosto predelal C Haffher in Rihard Genee. Uglasbil Ivan Strauss. Kapelnik g. Hilarij Benišek. Režiser g. Rudolf Inemann. Blagajnica ■« odprt »b 7. ari. — ZateUk ob llai. ari. — Konte po 10. ari. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peh, polka Leopold II. it 21. Prihodnja predstava v torek, dne 13. marca 19U0. Prvikrat v sezoni opere: „Norma". Meteorologično poročilo. Vitina nad morjem 306-3 m. Srednji imeni tlak 736*0 mm. 6 , , 80 „ rcij 1 Čas opa- Stanje baro- g O 3 _ o. > Vetrovi Nebo 11 t 5 zovanja metra 8 oŠ la 42 , 5» ^5 v mm. 8. 9. zvečer 9 7. zjutraj 2. popol. 741-2 + 10, si. jug .del.oblac.jg j a 7450 — 23 si. jzahoddel. jasno 7448 + 60 j sr. jug j jasno K Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. Umrli so v Ljubljani: Dne 7. marca: Jožef Blejc, poštnega sluge sin, 12 dni, KarlovsKa cesta št. 26, onemoglost. Dne 8. marca: Marija Požlep, posestnikova hči, 1 dan, Komenskega ulice št. 19, slabost. — Ivan Petrič, trgovčev sin, 5 ur, Komenskega ulice št. 8, slabost. V deželni bolnici: Dne 6. marca: Ana Arhar, babica, 69 let, Vnetje črev. Dne 7. marca: Helena Verhunc, strežnica, 38 let, jetika. — Anton Bašata, poslovodja, 81 let, ostarelost. Srednja včerajšnja temperatura —0*6°, nor-male: 24°. □D-o.2a.aosl5:a, borza dne Si marca 1900. Skupni državni dolg v notah . . Skkpni državni dolg v srebru . . Avstrijska zlata renta..... Avstrijska kronska renta 4°/0 • • Ogrska zlata renta 4°/0..... Ogrska kronska renta 4°/0 . . . Avstro-ogrske bančne delnice . . Kreditne delnice....... London vista........ Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci...... C. ki. cekini......... Prodajalka spretna v trgovini z mešanim blagom, se sprejme v trgovino na deželi. (479 i) Kje? pove upravniStvo „Slov. Nar.a. 99 K 30 h 99 n 20 B 98 9 20 99 rt 35 » 97 n 95 93 65 m 128 9 — 235 n 40 n 242 » 70 n 118 n 95 n 23 n 65 n 19 n 27 n 90 j% 05 n 11 Ji 38 n k rednemu občnemu zboru okrajne posojilnice v Ormoži registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se bode vršil v četrtek, dne 22. marca 1900, ob 10. uri dopoludne v posojilnični pisarni. +&š+ ■»■<-ZDz3.eT7-nI red.: Poročilo načelstva. Poročilo nadzorništva o letnem računu. 3. Odobrenje letnega računa. 4. Sklepanje o porabi čistega dobička. 5. Razni predlogi. Pripomba: Ako bi ob zgoraj določeni uri ne prišlo zadostno Število zadružnikov, da bi bil občni zbor sklepčen, vrši se ob *. url popoludne v smislu §. 32. pravil druci občili zbor. kateri je pri vsakem številu sklepčen. (482) Orsaaož, dne 2. marca 1900. Načolstvo. ffl natis "gaj brošurice „cfegubljem $eg l in se dobiva v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani komad po »O vinarjev, po pošti 3 vinarje več. Cm. kr. avstrijska dfe državna železnica. W¥VW¥WVW¥VW\ Izvod iz voznega reda veljaven od dna 1. oktobra 1889. lota. Odhod lz LJubljane jo*, kol. Proge* čez Trbiž. Oi> 12. nri 5 m. po noći osobni vl.ik v Trbiž. Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljnbno; čei Selzthal v Ans«e, Solnograd; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlnk v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno, Dunaj; čez Selzthal v Solno-gral, čez Amstetten na Dnnaj. V oktobra in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. nri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dnnaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; Cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Hi-b, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga V Novo mesto In V Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri .>4 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga is Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih v arov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograd:!, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Ceiovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heha, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Parsza, Geneve, Carihs. Bregenca. Inomosta, Zelia ob jezeru, L<-nd-Gaste'.;ia, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vla*i z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fianzeasfeata Pontabla. — Ob 9. urt 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Solnograda, Ljubna, Beljaua, Celovca, Pon tabla. V oktonru in aprila ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga lz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. ari in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod lz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 0 m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. lz Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. ari 10 m. zvečer. (4) Dotičnika, kateremu sem posodil klavirski izvod opere „11 Bajazzo", prosim, da mi ga nemudoma vrne. . , (486) Pavel Lozar. od 25 kr. liter višje v najnovejši vinski trgovini Pp PsIJCOn Francovo nabrežje 5. (480—1) Prodajalka za neko tukajšno fino trgovino se takoj sprejme. Vešča mora biti obeh deželnih jezikov in imeti dobro pisavo. (469—2) Ponudbe, če možno s fotografijo, pod šifro ,,P. R. lOl" poste restante. Prostovoljna prodaja različnega kmetijskega orodja, vinskih sodov, hrastovih kadi, različnih vozov, mnogo žlahtne mrve in mnogo druzih rečij bode (463—2! v nedeljo, dne II. marca 1.1. in naslednje dneve ob 3. uri popoludne v Borovnici v hiši ranjcega g. Lorenca Ver bič a Preselitev trgovine M. Moja trgovina se nahaja z današnjim dnem v novo zidani hiši gospoda Perlesa (478-2) v Prešernovih (Sionovih) ulicah. Opr. št Nc. 392,99 4 Oklic. (466—1) Podpisano sodišče javlja da se bodo dne 3. aprila 1900. leta. dopoldne ob 9. uri pričenši in prihodnje dni v občinski pisarni v Borovnici potom prostovoljne javne dražbe razprodajah Lorenc Verbičevim dedičem iz Lazov pri Borovnici in v bližini Borovnice ležeče njive, travniki, vrtovi in pašniki v skupni cenilni in obenem vsklicni ceni 7590 kron po posameznih parcelah razun zemljišča vložna št. 332 kat. obč. Borovnica, ki se proda skupaj za vsklicno ceno 2620 kron, kakor tndi že označene in v naravi z zaporednimi številkami zaznamovane smreke in hoje iz nastopnih hostnih parcel: 1. iz gozda „Berček" 1041 komadov v vsklicni ceni jedno drevo po 14 kron; 2. iz gozda „Ta dolenja preska" 2546 komadov po 12 kron drevo ; 3. iz gozda „Dolgi tal ta veliki" 1258 komadov po 8 kron drevo; 4. iz gozda v Vinovrhu 1354 komadov po 11 kron drevo; 5. iz gozda „Cadovec" 248 komadov po 10 kron drevo; 6. iz gozda „Gorenja preskau 668 komadov po 13 kron drevo; 7. iz gozda „Dolni tal ta mali* 1241 komadov po 10 kron drevo; 8. iz gozda Kaferla" 2222 komadov po 10 kron drevo. Dražbe ni pogoji, vsled kojih m.»ra vsak dražitelj pri dražbi založiti v roke Franceta Verbiča iz Borovnice vadij, to je 10°/0 vsklicne cene, kakor zapiski vseh dreves z dotično prerezno mero, se morejo vpogledati pri predstojniku podpisanega sodišča. C. kr. okrajno sodišče na Vrhniki dne 28. svečana 1900. Ustanovljeno Brata Eberl leta 1842. Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 9 južne železnice. Slikarja napisov. Stavbinska in pohištvena pleskarja. Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev na drobno in na debelo. Velika lzbirka dr. Sohoenfeld-ovib barv v tubah za akad. slikarje. Zaloga vsakovrstnih čoplčev za pleskarje, slikarje ln zidarje, stedilnega mazila za hrastove pode, karbollneja Itd. Posebno priporočava si. obCinst-u najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo iz likanj* bolnih tal pod imenom „Rapidol". Priporočava se tudi si. občinstva za vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. MBmamunaBmmm P p s Alojzij Pereche [ Pred škofijo, pole« mestne hiše. erilo za gospode najboljše blago in najnovejše kravate prodaja II. Iran Sterl stanuje samo Opekarska cesta št. 16. Šivalni stroji po najnižjih cenah. Bicikle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro In ceno. 9 4ssT~ Vnanja naročila se točno izvrše. Sv. Petra cista it. 8 Ljubljana Sv. Patra cista št. 8 priporoča svojo veliko zaloga gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepremoč-Ijivih havelokov i. t. d. Obisk« po mori se po najnovejših nzorcih in po naj nižjih] cenah 9 solidno in najhitreje izgotovUajo. V/ w Klobuke najnovejši facone priporoča po — ssezal J. S. Benedikt ' X/fut>ljfiiifi9 Stari trg. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NollL ESSSZSSSSBZSZsl _._-__ T-ir«fti"i* in tisk .Narodne Tiskarne".