ISSN035D-55Ć1 I r ujjv J Jl}V It la koncc t*dna Večinoma sončno in vroče bo. 53 let četrtek, 20. julija 2006 24 ManM Konec tedna je bil v Lazah pri Velenju zelo razburljiv. Na njivi, sredi zorečega žita, je čez noč "nastal" velik krog. Domačini se sprašujejo kako, raú<^ vedneži od blizu in daleč pa si ga ogledujejo in se prav tako sprašujejo, kaj je to.? Več na strani 24. ■ foto: Bojana Špegel Slavnostno slovo od dijaških Velenje • V ponedeljek dopoldne sti bili maturami velenjske gimnazije med najbolj /adovnljnim: v državi. Rezultati mature so bili odlični, boljši kot je slovensko povprečje, In med njimi je tudi 6 zlatih maturantov. Od lepega obdobja v življenju, srednješolskih dni so se pcjslovili zvečer v velenjski glasbeni šoli. Več na strani 8. ■ foto: Uesna Glinšek Šoštanj pred svojim četrtim Smallfestom Smetanove torte v soboto ob 18. uri -Uradno šestnajst, neuradno še kakšna skupina več Šoštanj - v organizaciji Zavoda za kulturo Šoštanj se bo ob Druž-mirskem jezeru prihodnji petek in soboto, 28. in 29. julija, odvijal že četrti Smallfest. mednarodni glasbeni festival neuveljavljenih skupin iz okolice mesta in Italije. Kot pravi direktor zavoda Kajetan Cop, pa ob tem ostaja tudi tisto, kar je obiskovalce navdušilo že lani. obmetavanje s smetano. »Smallfest bo letos še posebej obogatilo še več gostujočih skupin. Uradno jih v Šoštanj prihaja šestnajst, neuradno pa še kakšna več.« pravi. V peiek. 28, julija. bodo nastopili: Šnarki bend. Black Spot. ()n/()IT, Inmate, Šus. Killing option, Meanless in Miv ral Disorder, v soboto. 29. julija, pa: Junior, The I'ugatives, Division, 'I'ranstation Cafe. Shomet-ing Small, The Goglight sevenii-mes. D weal in Gonoba. Ob tem se bodo odvijali še nekateri spremljajoči dogodki. Tako bodo v soboto ves dan igrali no gomet, obmetavanje s smetanovimi tonami pa s prične ob 18. uri. Cena vstopnico za en dan je 800 tolarjev, za oba dneva pa 1.200 tolaijev. ■ mkp REMOPLAST Swwtvnkí »Ilea t tMI)i rt tnvl Proizvodnja PVC oken in vrat. HH.FIKUH71 TM,nKrHnMvabil - kolje dejal - »največjega slovenskega p(ililika.a. Drago Koren je prebral življenjepis svojega prijatelja, nato pa mu je zastavil vprašanje o osamosvojitvi Slovenije. »Bilo je tako knt mora biti,« je kratko odvrnil Alojz Peterle, nato pa nadaljeval z razlago, da je bistvo uspeha Slovenije v tem. da smo bili pripravljeni in da so tedanji politiki zmogli bili enotni Kot je še piwedal. je vesel, da je V{)dil lakrano skupino minisirov, čeprav je Di> MOS po dveb Ictib ra^çpadel. Tako Koren kot Peterle sta se strinjala, da jc bila letošnja proslava ob dnevu državnosti boljša kol prejšnja leta. evropski p(>slanec pa je razmišljal, da je tako najbrž zato. ker prejšnja koalicija v osnovi ni navijala za samostojno Slovenijo in se zalo njenih rojstnih dni tudi ni mogla tako veseliti. »Ce se vam danes slučajno Spominska plošča na domačiji Juvan Prvo spominsko obeležje, sledilo mu bo še več drugih, priča o skrivanju orožja, streliva in opreme v času do mobilizacije enot teritorialne obrambe zdi. da sem videli nekolikih utrujen, je 10 zaradi praznovanja osamosvojitve,« seje pošalil Pelcrie. Koren je nadaljeval z vprašanjem ocene razvoja Sli)Venije od osamosvojitve do danes. (Sost je dovolj. i»Nismo pa povsem zadtv voljni, saj države nismo delali za medvede in tujce, ki jih jc vedno več.^ je v isti sapi dodal Peterle. V nadaljevanju je pojasnil, da misli predvsem na problem rod- sivar preprosta: nekaj časa je imel rak mene, zdaj imam pa jaz njega,« je rekel Peierle. Potem je priznal, da je takšna bolezen najprej osebno vprašanje, ki v za-čelku ni prijetno, saj diši po smrii, »Toda pr(fpsko unijo» zvezo NATO in tudi približevanje evru, ob tem pa je dodal, da še vedno vidi ljudi, ki o kakšnih lemah ne upajo govorhi. »Jaz trdim. da smo še v tranziciji,« je poudaril in pojasnil, da mora miniti čas, iako da bo zaživela generacija, ki ni doživljala pritiskov. Ko jc našo državo primerjal z jugovzhodnimi državami, se mu je zdelo, da nam je uspelo nosti, katerega bistvplavaml zavarovali veliko naselij Kot najustreznejša je bila izbrana varianta, ki zagotavlja varovanje S/}odj/ie Savinjske doline z izgradnjo zadrževalnikov. Vrednost tega projekta pa Je več kol 14 milijard tolarjev. Premier Janez Janša /w je. kot smo sicer napox'dali že pri^šnj! teden, res odgovarjal na imlansko vprašanje zgoniiesavinjskega poslanca Jakoba Presečmka o tem, kdaj ima vlada v načrtu sprejetje zakonodaje glede pokrajin Premier Je povedal, da so štirje zakoni, ki bodo urejali to problematiko, dejansko že naplsatii. vlada jih bo v /Kiketu dala r proceduro konec leta, sredi naslednjega naj hI jih sprejeli. To pa pomeni, da bi lahko hkrati z državnozborskimi volitvami Jeseni leta 200S opravili že tudi v(flitve v organe pokrajin. S cestami našega širšega območja pa je imel opravka te dni uidi pro-memi minister Janez Božič^ /ujkjni Obsoielja in Kozjanskega so mu predali pobudo za uvrstitev obnove ceste Seno'uf-i^gaška .Sla-tiua-Dobovcx' na >> prednost no ll.uoi'. Tudi oni so znova poudarili potrebo po boljši poyazavi tega obmoga z avtocestami: tako z avtocesto Ljubljana-Maribor kot z Južno od Ijubljane proti Dolefijski in Hrvaški. Pravijo> da jim Je vseeno, če to njihovo cesto imenujejo treVa razvojna os a ah b, glavno je, dajo čim prej posodobijo, da se bo /x) W lahko vozilo hitreje in wrneje. Se \i'dno pa se tudi zavzemanja, da bi načrtovalci uintštevuli njihov t>redlog, da bi Južni del »prave* tretje cestne osi od avtoceste Maribor-JJuh^ana potekal dalje proti Dolenjski in Hrvaški čim bolj vzhodtto. Ponujajo varianto îietujur-Planina in naprej proti Dolenjski. In v tem času, ko nekateri pravijo, da se nam za iepši jutri podajajo vse modrejše zamisli in ko mnogi načrtujejo še bolj naravno pridelavo hrane. Je nastal nov preplah zaradi suma novega primera nore krave. Oh tem .šestem sumu nismo več zagnali takega vika in krika kol ob prvih, mnogim pa .seveda še zdaleč ni vseeno, .^e fwsebno. ker se znova /toslarlja vprašanja, od kod se je ta norost d^ansko vzela. Korošci pa še vedno menijo, da Je neka vrste »norost*( odločitev obrambnega wini.'ur.'itva o izbiri dobavitelja oklepfukov, in if ne di^o ter zahtevaji) revizl/o jmtopka izbora najugodnejšega fionu-dnika. Tako /hjč to gre! Mk nrr t J^n NAi ČAS l20i|a: te^ilstaolitiftaiia in Wikaxhj RTIitmai.UaMniJe. od MrWi. Csna posamêsieça izvoda je 300 SfT (1,25 €) odstopni DOV. 23 50 S(T C0.1 i), cena izvodi Utz M)V 275.50 SrT (t,14 €)), Prf «b^u )etn mrofmne 20%. pcisine 15 %. ćeutleiAd ^^%\fi mase^oe 7 % popust Urefettln: MoSek {direktor). Slaf>e Vovh (odgovorni urednik), Milena Krs«£>ftanific fpomo^rûo ur^jmhsf Janez Piknik. Tdtjsn^ PodgorMk. Bo|3ro špegei (novrarfi), Mira ZaKoiek lurednica lađ^), Janja Kolina-ip»^! (termina uredrica). T)n>až Geršak (oblikova^X Profaganti: Nina Jug (vod^ propa^nde). Sa§o Konefinik. Jure deričnčk (propagandista): mé iffttâtva la ifrnft 33^0 Mama mWi U. p. p. 202. isislon |0S| m 17».teltfll (0» 897 4643. TRR. Nova LB, Vétenje: 0242&.00201S38S4 Eflal: pra$$Sriâscas si mionnle fei ont. prtprwi: Kai ćas Ox).o. TIÉ: Tslorra SETdd. NaHadt: 3.400 (zvMov NKiaroàMlti folograll) Jn rokopBov t» vračírat Po iá(m o OOV je âs* uvràc^ med proM» flfamativrrtga značapsa kaíete se tfaću^ davë< po 6.51)6 sicpnji, Letno izda $2 Stevdk AKTUALNO »Velenjčani moramo imeti svoje mesto najprej radi« Velenjski župan Srečko Meh je ocenil štiriletno obdobje v MO Velenje - Prepričan je, da se stvari odvijajo v pravo smer in da je mesto v njem veliko pridobilo - Ogromno gradbišč odprtih, še več jih bo v prihodnosti Bo/arta Špegei Vřleiye - Pred poletnimi pocil-nicanii smo obiskali /upaiw vseh ireh ab^in v Šaleški Joliiii, kol zadnjega Srečka Meha, župana največje občine v dolini, mestne občine Velenje. V vseh občinali smo poskušali izvedeti, kako so z mandalom, ki se počasi izteka. /adovi)ljni prvi možje občin. Srečko Meh je prepričan, da je bil /adnja slin lela ddnost mesu se bolj svetlo. Sploh, ker je kriOk precej. v uvodu nam je povedal, da je izjemno zadovoljen, ker so se zaceli hilreje txJ^jali dogovori za izgradnjo hilre cesle do Velenja in naprej do avslrijske meje. Ta, da naj bi priključek proli Velenju začeli graditi leta 200H. se mu zdi i/vedljivo. Ob lem mu ni všeč. da se ie niso dogovorili o trasi za priključek na avtocesto, saj se sam. lako kot župani vseh 21 šaleških, savinjskih in koroških občin, zavzema za priključek v Scniru-perlu, lorej zahodno od Velenja. Vzhodna varianta je po njegovem možna, a morajo odjiovorne državne službe prej povedati, kako bi tekel promet po obstoječi cesti prmo tako skoraj v celoti »izpraznili«. Mislim, da bíim<í vsem. ki letos še vedno ne bodo dobili stanovanj, lega lahko dali v najem v lelu 2007, ko bomo začeli izvajali investicijo v dom učencev,» Kaj pa ceste? Te luno^'i največ-krat opazijo, tako takrat, ho so na njih se Inknje, kot potem, ko ohnoi'a teče. Sploh, če je ta dol^. »Veliko cest bo lelos dobilo novo. sodobnejšo podobo, /a-ključih smo dve večji investiciji v mestu samem, na Slauetovi in Tomšičevi. Invesiictii sia bili vredni i^koli 80 milijonov Lolarjev. Sedaj obnavljamo Uriskovo, Vodovodno, Ciubčevo. kmalu bo stekla obnova cesle na Seh). Te obnove bodt> vredne okoli 300 mih-jonov lolaijev, kar je zelo veliko. Nemalo bomo vlagali v manjše posodobitve. Prioriteta pri pripravi prejšnjih proračunov je bila obnova športnih, kulturnili, stanovanjskih in izobraževalnih o\> jeklov. V zadnjem letu pa bomo Po zaenkrat še neuradnih informacijah naj republiški svet za visoko solstvo na seji. kije potekala konec prejšnjega ledna, ni podprl ustanovitve Fakultete za energetiko v Velenju in Krškem. O lem. aU fakulteta bo ah ne, naj bi še enkrat odločali v jesenskem času, zato lo še ne pomeni, da je zgodba končana. Zeleno luč pa naj bi dobil vií^ješolski î^tudij ekologije, ki ga pripravlja Šarm, Več o tem pa prihodnjič. Postavil kar 54 poslanskih vprašanj Bojan Kontič (SD) zadovoljen z delom svojega tretjega mandata v državnem zboru Velenje, 17. julija • Poslanci državnega zbora so sklenili spomladanski del zasedanj. Kol je ze v navadi, je ob tej priložnosti poslanec Socialnih demokratov Bojan Kontič na n{)vinarskj konferenci predstavil svoje delo. Pri leni je posebej izpostavil njegova prizadevanja za sprejem zaki)na o soudeležbi zaposlenih pri dobičku, ki ga je kot prvopodpisani kar dvakrat predlagal v državnozborsko proceduro, a je bil obakrai zavr-lîjen z obrazložitvijo, da fjbravuavo ni primeren. Z nekaj pí>pravki poslanec napoveduje ponovno vlo/itev zakona za jesen. Na drugo n\esto postavlja oblikovanje zakona o SAŠI, ki ima po tem, ko so bile sprejele usiavne spremembe, ki omogočajo ustanavljanje pokrajin, veliko možnosti za uspeh, na tretje mesto pa sprejem amandmaja k proračunu Republike Slovenije za leto 2006. s katerim je država zagotovila dodalna sredstva, 150 milijonov tolarjev za cesio Aija vas-Velenjc. To je bii tudi edini amandma iz vrst opozjcijc, ki je bil sprejel v držav- nem zbt^ru pri í>braviíavi proračuna. V tem mandatu je postavil 54 poslanskili vprašanj, za mnoge od njilj je dobiUnavdilw po obiskih občanov v pcjslanskih pisarnah. Tista v Velenju deluje že vsa lela. v zadnjem letu pa se ji je pridružila tudi pisarna v Slovenj (iradcu. mkp največ sredstev namenih /a obnovo cesinc infrastrukture. I.etos ne bo primestne in mestne krajevne skupnosti, v kateri ne bi obnavljali cest.« Med večje investicije sodi tudi vlaganje v t'azvoj šolstva. Za m-son fakultete za energetiko v proračunu namenjate 52 milijonov tolarjev, »Sem optimist in verjamem, da bo fakuliela prve šludenle vpisala v letu 2007, Precej bomo letos vlagali tudi v obnovo osnovnih šol. Okoli 130 milijonov bomo vložili v osnove streh. Računam, da bomo zamenjali streho na Go rici in v Skalah, pa v Pesju. Te so res potrebne obnove. Vlagali bomo tudi v obnove vrtcev, saj sm-Si(fče izivsti? '^Mislim, daje edina laka inve-siicija obnova KoroSke ceste preko Cioijanovega klanca pa do Tomšičeve ceste. Izključno zalo, ker bi bilo na tem delu mesta potem preveč težav, saj smo v preteklosti obnavljali dve cesti, ki so jih čutili prebivalci Stare vasi in naselja okoli Sončnega parka. Ib cesto naj bi zato obnovili drugo leto.« Kar nekaj investicij poteka tudi pri obtto^'all in irgradnjah vodovodnih in kanatizacijskih sisie-mfiv. »Kanalizacijo od Rudarskega doma do jezera delamo zato, da povečamo zmogljivost tega dela kanalizacijskcga sistema, saj bomo s tem preprečili težave v Sončnem parku. Investicija v vo dovod v Vinski Gori bo tekla dalje, še leu>s bomo lam nadaljevali i/gradni<î zahtevnega vodovoda. Lelos bomo zanj namenih 250 milijonov tolarjev. Vodovod zaključujemo tudi v Paki kjer je biJ teren prav tako zelo zahteven.« Kljub številnim investicijam in velikim vsotam denarja pogosto slRtmo Velenjčane, ki z razvojem mesta niso najbolj zadontljni. Kar nekaj pripomb je bih slišati na sejah sn'ta. prebrati v spletnih klepetalnicab ali naših pismih bralcev. Kaj se dodaja s centrom mesta? Ta res umira? »»Najprej naj rečem, da bi mo rali imeli Velenje radi mi, Velenjčani. Oe ga ne bomo imeli radi, kdo ga bo imel? Letos so analize, ki so jih opravljali v Častniku Delo, postavile Velenje med vsemi slovenskimi mestnimi občinami na prvo mesto! Ne le po urejenosti, tudi po tem, kar nudi občanom. To seveda ne pomeni da je čislo vse dobro, saj je marsikaj odvisno tudi od nas. Da mestno jedro ne živi, ne bi mogli reči. Nt)va knji/nica je krasen objekt, kije zaživel. V Nežki naj bi že kmalu stekla nova dejavnost, obnova airija centra Nova že po teka. V njem uaj hi septembra p(v Slavili začasno tržnico, saj bo sedanja takrat prenehala delovati zaradi obnt^ve MT centra in gradnje garažne hiSe. Ta investicija bo slekla v lelu 2007, dobili pa bomo 500 garažnih parkirnih mest. Center bo Lorej spel oživel, umrl pa ni nikoli.« Kaj bo z letnim bazenom, ki ze dolgo sameva? «Prazen je. ker smo ocenili, da ga ni racionalno vzdrževali. Da smo imeli prav, je dokazala ludi obnova zimskega bazena, saj so pritiski zemlje tu zelo močni, tla nestabil!ia. Računamo, da bi v koritu letnega bazena naredili cen-1er za mlade in nekatere njihove eksiremne športe. Vendar le. če bomo uspeli pridobiti sredstva za obnovo na različnih razpisih, al ne moremo narediti prav vsega, kar hi občani želeli, saj moramo sredstva po področjih razporejati kolikor se da enakomerno. Kar se sporta tiče, smo vehko vlagali. <)bni>vili smo Rdečo dvorano, poleg zimskega bazena teče obnova objektov na skakalnicah, investirali pa smo ludi v posodobitev nogometnega siadiima. Vse naenkrat zato negre.f Denacionalizacija, ki traja nerti' zumljiui dolgo^ naj bi bila poglavitni krivec, da p mestu v zadnjih letih ni bih wlikih parcel, investitorji pa so jih močno iskali. Sedaj se to končuje. lina prvih ho zemljišče ob Šaleški cesti, ki ga boste zamenjali s cerkvijo. Kako hitrv računate, da bo to rešeno? »Mislim, da sorazmerno hitro. Računam, da šc letos, Zadovoljen sem. da smo na mestnem svclu predlog soglasno potrdili, da zamenjamo Pirglov hrib in to z-em-Ijiščc. Pi)membno je ludi, da smo dobili soglasje, da lahko prv. pa ue samo ptj cesli. Morda čas za to res ni bil pravi, pa vendarie nismo držali fig v rokah. saj se poskušamo s Holdingom Slovenskih elektrarn dogo-vaijali o vsem, kar se bo v naslednjih letih dogajalo v naši občini. Komisija je že zjîsiavila konkretne aktivnosti svojega dela. Nc želimo škodovati načrtom Premogovnika, želimo pa vedeti, kakšni so.s Bojan Kontic: »fre^'o razvojno os smo podprli vsi poslanci s ceijskega.^ Kako se bo povezovalo gospodarstvo? Obvezno članstvo v Gospodarski zbornici Slovenije je odpravljeno - Odprte številne možnosti povezovanja - na Savinjsko-Šaleški območni gospodarski zbornici se zavzemajo za povezovanje v reprezentativno zbornico - Gospodarski rezultati preteklega leta spodbudni Mira ZakoŠ0k Obveznega članstva v gosp{>-voljno, interesno in nepridobiino /druženje pravnih in Uzićnih osel^. ki na irgu samostojno opravljajo gospodarskt) dejav-nosu Novi zakon predvideva svt)-bodno iniciativo interesnega povezovanja gospodarskih subjektov v zbornice. Dosedanja (i/S se spreminja v pra vnetja naslednika (l/S, Predvideni sta dve obliki zborničnega organiziranja, in sicer zbornice z Ic nekaj gospodarskimi subjekti in reprezenia-livna zbornica, ki lahko sodeluje pri oblikovanju gospodarskega sistema in ekonomske politike 1er zastopanju v mednarodnih zborničnih organizacijah, /a repre-zenlalivne zbornice je določen visok limit, saj mora vključevati najnianj 5 odstotkov vseli gospo darskih subjektov o/iroma 10 od- stotkov prihodkov v preteklem obraCunskent obdobju. V tem času pripravlja Ciospo-darska zbornica Slovenije seznam svojih članov in izračun deležev upravičenj vseh članov do premoženja. Izhodišče /a to so vplačane članarine od t. januarja 1996 do 24. junija letos. Ta seznam bodo objavili na spletni strani najkasneje do 24. septembra lelos. Reprezentativne zbornice bodo imele sorazmerno z upravičenjem do premoženja tudi pravico do uporabe prostorov Gospodarske zbornice SItwenije, hkrati s lem pa tudi obveznost o sorazmerni zaposlitvi delavcev CÎ/S. Kaj vse to pomeni za Savi njsktvš a lesko območno gospodarsko zbornico? Vprašanje smo postavili direktorici Alenki Avberšek. »Do sprejema statuta pravnega naslednika (iospodarskc zbornice Slovenije člani plačujejo še naprej članarino »po starem«, v skladu z dosedanjimi predpisi. Dosedanji član U/S lahko po uskladitvi statuta s pisno izjavo izstopi iz pravnega naslednika tiZS. Cc izstopi v roku 22 mesecev po uveljavitvi zakona, se mu mora najpozneje v .10 dneh po prejemu izstopne izjave izdati potrdilo o njegovem deležu upravičenj. imetnik ga lahko uveljavi le tako, da ga najpozneje v dveh le-(ih po uveljavitvi zakona prenese na zbornico, ustanovljeno po icm zakonu. Prenos deleža upravičeni posameznega člana na zbornico je mogoč samo ejikral. Clan, kije vključen v več zbornic, se mora odločiti, kateri zbornici da svoj glas za računanje reprezentativnosti. in sicer oh pogoju, da je dejansko včlanjen v to zbornico,« Kaj ho iorej s sedanjo Gospodar' sko ztornk'o? »Naš cilj je poslati - ali še bolje povedano - kar osiati najvplivnejša gospodarska zbornica v Slf>-veniji. ki edina omogoča povezo vanje na nacionalni, panožni in regionalni ravni, ki bo skupaj s podjetji ustvarjala boljše pogoje poslovanja in večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Avtonomna, učinkovita, vplivna in konkurenčna.« Kofikor ^"€111. vas ttpmmi odbor ni p(fdfùral takšne oblike or^ni-ztranmii go.sp*HÎarstva» kako gle» date n(í sprejete odloćihv zdaj? »O predlogu novega /a ko na smo razpravljali že zelo zjzodaj in se zavzeli za obvezno članstvo, ker omogoča izvajanje vrste nalog, ki niso zgolj tržno in kratfov ročno usmerjene. A zakon je sprejel, zato se /tlaj zavzemamt^ za enovito, reprezeniativno zbornico. poudarjamo pa pomen njene branžne in regijske organiziranosti. To je pomembno za po krivanje stroke in terena, kar je še kako nujno za učinkovito servisi- ranje malih podjetij, brez katerih reprezentativne zbornice ni my goče oblikovati, /ato pozivamo lako vodstvo in funkcionarje zbornice kot tudi člane k premiji-Ijeiicmu, ne prehitevajo če m u ravnanju oh oblikovanju statuta in seveda, da ga sprejmemo. Potem pa bo čas. da se člani odloČijo, bodisi da ostanejo in se aktivno vključijo v naše delo ali pa se povežejo v kakšno drugo zbornico.« /iač/tnale, da fani ^o uspelo v fr/kajsfíji ob^ fjufř/ii zbornici zadrzaii veČino da nov? »To pričakovanje bi bilo pretirano, Ocenju-jemt) namreč, tako v celotni zbornici kot na ravni območnih, da ho prišlo do precejšnega osipa malih podjetij m s. p., še posebej tistih, ki imajo svojo dejavnost organizirano ob redni službi, saj bodtj v prcv sto volj nem zborničnem članstvu verjetno težko videli kakšno dodano vrednost. Vseeno pa mislim, da bo večina šele z odločitvijo o prostovoljnem članstvu spoznala mnoge koristi, ki jih prinaša interesno povezovaí^e.í Kakšna naj bi toinsj bHa Savinjsko'saleška ob' močna gospodarska zbornica v prihodnje? se bodo uresničila naša pričakovanja. poicm ho Savinjsko-ša-leška območna gospodarska zbornica del reprezentativne g:o-spodarske zbornice Slovenije. Teoretično bi se lahko zavzemali tudi to, da bi bili manjša samostojna zbornica, a lo pomeni bili bre/ dodane vrednosti, ki jo prinaša status reprezentativne zbornice. ki ima infrastrukturo, veliko mrežo baze podatkov in informacij, znanje in najboljše možnosti Skupna izobraževanja za zaposlene v turizmu SAŠA regije V začetku leta 2006 je Mesina občina Velenje na razpis Slovenske turistične organizacije prijavila projekt «»Izobraževanje osebja v turizmu SASA regije«. Na razpisu so bili uspešni. Barbara Pokorný z Mestne občine Velenje, vodja omenjenega projekta, je povedala: »Turizem zagotovo predstavlja pomembno poslovno priložnost za Savinjsko-ša-leško regijo. V tem okolju deluje veliko institucij, ki se tako ali drugače ukvarjajo s turizmom. Zavedamo se, da nepovezani ponudniki turističnih storitev danes pri svojem delu ne morejo biti uspešni- Na globalnem lu-Tísličnem trgu je namreč temeljna konkurenčna enota turistična destinacija. /a kvalitelno upravljanje turistične destinacije pa je najprej potrebno pridobiti znanja s področja mened/-menta turističnih destlnacij. Ta znanja vsi, ki deiami) na področju turizma, še kako potrebujemo. Prav zato smo se odločili za pripravo skupnega programa izobraževanj /a osebje v turizmu v SAŠA regiji. V projektu poleg MOV sodeluje še osem partneijev.« V okviru projekta se bodo tako do konca leta 2006 /vrstili trije izobraževalni moduli -Destinacijski menedžment in trženje turistične destinacije. Oblikovanje turističnih produktov ter Informatika kot pomemben dejavnik trženja v turizmu. Prvi sklop izobraževanj. na kačerem je sodelovalo 21 udeležencev Iz ce-lotne Savinjskošaleske regije, pt^lekal pa je v dvorani centra Nova, so uspešno zaključili v mesecu juniju. Udeleženci so bili s temami prvega modula zeio zadovoljni in prepričani, da bodo pridobljena znanja lahko uporabili v praksi in da so le-ia dobra osnova za začetek priprave skupne strategije razvoja turistične destinacije SASA. .leseni bodo v Velenju pripravili šc druga dva izobraževalna sklopa, k sodelovanju pa ponovno povabili vse, ki se v Savinjsktvšaleški regiji ukvaijajo s turi/mom. za mednarodno pfviva? »Icžko je zdaj to reči, vse je odvisno od tega. kako se bodo odločili naši člani, zlasti velika podjetja. Zaenkrat zagotavljajo, da bomo našli primeren način financiranja in seveda tudi primerne vsebine. A ko bo šlo zares, bodo verjetno zadnjo besedo o tem imeli tudi njihovi lastniki (nepo sredno aH posredno država). Mo ram pa poudarili, da prinaša pro stovoljno članstvo tudi nekatere predntîsli, med drugim drugačne oblike dela in pridobivanja sredstev. kar nam jc bilo ob obveznem članstvu onemogočenih, /aio sem trdno prepričana, da bomo v sodelovanju s piîdjetji in tudi s pomočjo razpisov, takšnih in drugačnih, našli ustrezne vire, da bomo takšne aktivnosri. v katere smo v sedmih, osmih letih vložili ogromno znanja in tudi kapitala. sposobni voditi šc naprej.« To bi bih vsekakor dobro» saj ta regija potrebuje laksne institU' vije, oSa^njsko-šaleška območna CiZS je poleg Savinjsko-šaleške območne razvojne agencijo edina inslitucija. ki povezuje na takšen način, se pravi, na ravni še nerojene Saša regije. Vsekakor je vsestransko povezovanje nujno potrebno, ne samo gospodarsiva ampak celoinega širšega okolja. Morebiti bo tudi lo prostLani smo poslovali sorazmerni) dobro, bolje kot pretekla leta, kljub izjemnim razmeram na globalnih trgih. Smo tudi dobri plačniki davkov, saj je bilo plačanega več kot za enkrat več davka kot leta 2004. Neto dobiček regije v višini 11,.^ milijarde tt))arjcv je za 2,03 milijarde lolaricv boljši kot leto poprej in kaž£ pozitivni trend v primerjavi s preteklimi leti, kar je dobro. Pomembna je seveda tudi struktura in vsebina regijskega neto dobička. 59 odstotkov tega jc ustvarila pretežno izvozna industrija, 21 odstotkov (lik pred lastniško spremembo) trgovina, 14 odsiotkiiv pa dejavnosti poslovnih suîrilcv. Hlektropredelovalna industrija je poslovala približno tako kot Icla 2004, Ostala predelovalna industrija je k rasti neto dobička prispevala slabih desei odstotkov. Energetika je ob prese^ianju načrtovane proizvodnje pristala na pozitivnem, a rahlo slabšem rezultatu kot leto poprej. Rudarstvo je v skladu z načrtovanji za 300 milijonov poslabšalo rezultat. Izid v panogi gradbeništva predstavlja le dva odstiJik« regijskega čistega dobička, bil bi pa bistveno večji, če ne bi vključeval dejavnosti zapiralnih gradbenih del v rudarstvu. Dejavnost trgovine je v primerjavi z letom 2004. tik pred lastniško spremembo, k porastu čiir tega dobička prispevala skdsiotnim deležem pa ostaja tasinik direktor družbe dr. Robert Golob. Glavna dejavnost družbe je trgovanje iu proizvoduia električne energije 1er razvoj na področju obnovljivih vinw. I,ani so poslovali nad pričakovanji, dosegli so 52^ milijcmov tolarjev čistega dobička, /a letos so njihovi načrti še večji, dosegli naj bi dobrih 5X milijard tolaijev prihodkov. Med najpomembnejšimi usmeritvami podjetja pa naj bi bila vla-gaf\jav nove vire pridobivanja električne energije v Sloveniji in tujini, med drugim v hidroelektrarne na področju Bosne in Hercegovine. mz GOSPODARSTVO Delovna mesta zaseda avtomatizacija Zaposleni v Premogovniku odhajajo 1. avgusta na štirinajstdnevni kolektivni dopust - V osnovni dejavnosti bodo letos zaposlili dvajset delavcev, več zaposlitev v hčerinskih družbah - Z dodanimi 2.000 tera Jouli poslovanje boljše - V ustanavljanju štiri nove odvisne družbe - Direktorju poteče oktobra štiriletni mandat Miiena KrstiČ - Planine Velenje - Z«pf>sleni v Prcmogfjvniku Velenje I. avgusta odhajajo na kolektivni Uopusi. Na Jelo se hoUo vrnili 16. avgusta. S Holdingom Slovenske elektrarne in Termoclckrramo SoSiani so se uspeli dogovoriti za dodatnih 2.000 tera J ou lov nakopancga premoga, ki jhn skupaj / osnovno količino, načrtovano za letos, 41..'^OO tera Joulov energije, onit^goča boljSe poslovanje, predvsem pa zni/uje za letos načrtovano i/gubo. Direktor Premogovnika Velenje dr. Evgen Dervarić pravi, da so količine premoga, ki g« bodo nakopali letos, za Premogovnik optimalne. hU'kii se vam pm štmfeinf mandat na pohzaji/ din'fito/ja. Razpis je hil ie oh-ja\'ljen. $e hosie potegtn'aH za se en mari' dat? «Mandat mi poteče 21. oktobra. Razpis je bil objavljen v Delu. vsekakor pa se nameravam nanj prijaviti.« Uprava se je odpovedala nagradi Tudi zato. ker je nad^jorai si'Ct na zadnji seji dobro ocenil vase defo u pretekfem fem? »Tudi. Oeprav ni tako ocenil samo rai> jcga dela, ampak delo celotnega kolektiva. Dosegli smo vse začrtane cilje, ki smo si jih postavili za leto 2005. Vanje smo vsi zaposleni vložili zelo velikih naporov in 10 se nam je obrestovalo v po slovném rezultatu, ki smo ga dosegli, /a letos smo si zastavili podoben program. Prepričan sem, da ga bomo uresničili in dosegli Še boljše rc/ultate, kot smo jih načrtovali. Oe se spomnite, smo za leios sprva načrtovali 1,4 milijarde tolaijev izgube, ki smo jo kasneje z notranjimi ukrepi v podjetju zjiizali na 1,2 milijarde. Z dodatno prodaio 2.000 tera Joulov premoga, pi> godbo snio podpisali nedavno lega, bomo načrtovano iz.gubo prepolovili, skupaj z varčevalnimi ukrepi pa računamo, da bomo letošnje leto zaključili okoli pozitivne ničle.« Nasradi za opravljeno deh pa sle se, kot je slišati, odpt)vedali, temeljitem premisleku in po razgovoru v nadzornem svetu smo se tako nadzorni svet kot uprava t)dIočili, da se zaradi racionahziicijc poslovanja In zaradi varčevalnih ukrepov, ki smo jih uvedli letos, uprava nagradi za preteklo leto odpove.« Letošnje količine optimalne Omenifi ste ze éklatni/i 2M0 lera Jou* fov nakopa nega in tudi prodanega pre-moi^a letos. So zdaj skupne hofičine /la-kopane^a premoga za Pivmofiovnik optima fne? »Mi smo po osnovnem planu Icios načrtovali proizvodnjo 41.300 tera Joulov energije, obenem pa zapisali, da si bomo prizadevali za dodatno prodajo v višini 2.000 Icra Joulov. S temi dodatnimi količinami bomo vse kazalce pt^slovanja lahko naravnali tako, da ne bi zahajali v prevelike likvidnostne težave. To nam je uspelo. Ni pa naš interes prodaja se večjih količin premoga. Cilj je, da bi takšno višino proizvodnje zadržali do leia 2014, kasneje pa hi se ta proizvodnja začela postopno ziîizevati do leta 2040. Samo tako lahko zagotovimo dolgoročno delovanje premogovnika. Premog postaja vse bolj ptmiembna strateška sur(>-vina In lignit iz Velenja je praktično edini energetski vir. ki ga Slovenija ima. Veseli me, da nanj tudi lako gleda: da premog izJcoriščamo kar se da racionalno, da Termoelektrarni Šoštanj zagotovimo potrebne količine, da pa ob tem opravimo tudi vse potrebno v okolju, ki ga bomo v prihodnje še degradirali. Res pa je, da se vse skupaj odvija in se bo do leta 2040 odvijalo le pod enim kvadratnim kilometrom površine. Tako bo rana v okolju precej manjša, kot je bila lista, ki smo jo povzročili s preteklim odkopavanjem.« Na čas usihanja premogovniške dejav-mksti i' dolini, veprav se zdi. da je leto 2040 še daleč, pa se te pripravljate, (}l>-likovati namerai'ate poselien sklad za zapiralna dela. ®0h likova nje posebnega sklada za zapi- ralna dela, ki je sestavni del razvojnega načrta Premogovnika Velenje, je nadzorni svet že podprl. O njem pa bo svoje rekla, pričakujemo pa. da ga bo tudi podprla. še skupščina družbe, ki bo konec avgusta. Oblikovanje posebnega sklada za zapiralna dela pomeni garancijo, da bomo po eni strani uspešno končali postopke pri zapiranju jame Skale, po drugi pa zagi)lovili sredstva /â dokončnt^ zapiranje Premogovnika Velenje po leiu 2040. Sklad se bo formiral na osnovi b(v dočih donosov, ki smojih tudi predvideli v razvojnem načrtu. Polovica vsakoletnega dobička premogovnika bo »šla« v sklad, ki bo gospodaril samostojno in neodvisni» ter zgolj z namenom, da saniramo posIcdice rudaijenja v Šaleški dolini« Z razvojnim načrtom do dobička Ton'j vaka Ptv-moftovnik še ena velika obveza, pozitivno posUn'a-nje, ustvarjanje dobička iz osnovne dejavnosti. Mladi čakajo na zaposlitev. •Letos načrtujemo zaposlitev dvajsetih rudarjev. Odvisne družbe pa bslovanja gibljemo že nekaj let. Vsi si želimo, da bi s svojim delom ustvarili primeren dobiček in doka-Ziîli, da znamo poslovanje naravnati po zitivno. Kajti družba, ki posluje pozitivno, ima v okolju povsem drugačen ugled kol tista, ki ne. Pi>lcg lega pa bomo naravnah ceno premoga tako. da bo ta konkurenčna. Pri tem je zelo pomembno, da je o razvojnem načrtu v podjetju sprejel konsenz vseh zaposlenih, potijen v sindikatu in svetu delavcev. Na drugi strani pa z razvojtiim načrtom so glasajo tudi lastniki. Ne delamo si utvar, da ga bo lahko udejanjiti, prepričani pa smo, da se ga da.« ho I.HOO. konec leta 2010 L400 iti konec leta 1014 le^e 1.200. Kol že rečeno, je bil tehnološki razvoj izjemno intenziven in številna delovna mesia stj bila «na-dome-ščcna« z napravami in avtomatizacijo, kar povečuje konkurenčnost Premogovnika. Oe bi ostali pri številu zaposlenih, kakršno je bilo, Premogovnika Velenje danes ne bi bilo več.« Je pa na Premogovnik vezani/i najbrž precej detovnih mest v dolini in tudi širie? *P(» nekaierih ocenah okoli 12.000. To je pokazala ludi makroekonomska i^lu-dija, ki smo jo izdelali. Pokazala je, da bi v primeru, da zapremo Premogovnik Velenje in Termoelektrarno Šoštanj, ostalo brez dela 12.000 ljudi, inflacija v Republiki Sloveniji pa bi se povečala za 1 odstotek.« Kako do novili delovnih mest? Koliko ji/i je danes? »Premogovnik si je kot družbeno odgovorno p<3djelje v vsem obdobju svojega delovarýa prizadeval ustvarjali nova delovna mesta. Zc v začetku devetdesetih let smo ustanovili šest hčerinskih družb, v katere smo prestavili programe, ki niso bili neposredno povezani s pridobivanjem premoga. Cist a navij a nje novih družb smo intenzivirali v zadnjih štirih letih, ko smo usiavili še sedem družb. V tem času smo število zaposlenih v teh družbah povečali za okoh .^00. V povezanih družbah Premogovnika Velenje je bilo leta 2002 zaposlenih 1,065 dclavcev, danes jih je Ta čas ustanavljamo še štiri odvisne družbe, ki bodo delovale na trgu in ki bodo tudi ustvarile nova delovna mesta. Na procesu premoga pa se bo seveda vsa zadeva racionalizirala, vse s ciljem, da cemi prem<îga naravnamo na 2.25 evra za giga ioul.« Odpravnine in dokupi let so preteklost Bila pa so tudi obdobja, ko ste število zaposlenih nizali z odpravninami in dokupi let zaposlenim. Tega ne počnete več? »V preieklosti smo bili prisiljeni prezaposlenost reševali tudi tako. Ljudem smo dajali odpravnine in si pomagali z različnimi oblikami dokupa pí»kojninske dobe. Danes tega ne počnemo več, imamo pa v razvojnem načrtu natančno izdelan program. kako bomo dosegli ciljne številke v letih 2011-2014. Ob vseh prizadevanjih pa ne predvidevamo odpuščanja. Vseh procesov se, lako kot vedno doslej, lotevamo na mehak način in to je velika vrednota Premogovnika Velenje.« (""as kolektivnega dopusta se približuje' Kako tečejo pripťave? Privasse ne da zakleniti vrat in oditi? »Tega se res ne da. Kolektivni dopust bomo imeli zaposleni prva dva tedna v avgustu. Na ta Čas je treba pripravili vse jamske prostore, izpolnili vrsto tehnoloških zahtev, ki jih ustavitev proizvodnje zahteva, da bo varnost v njih zagotovljena z vseh vidikov, predvsem pa s požarnega. V službo pa se vrnemo 16. avgusta.« NS Premtîgovnika Velenje je na lor-kovi seji sedanjemu direktorju dr. I:v-genu Dervariču. mandat podaljšal še za štiri leta. Na razpis za direktorja, objavljen je bil v Delu, so se prijavili trije kandidati. Dr. Dervariču se prvi mandat izteče oktobra. Nov nadzorni svet Gorenja vodi dr. Jože Zagožen Od torka, 18. julija, ima Gorenje za štiriletno obdobje nov nadzorni svet - Za predsednika so izvolili dr. Jožeta Zagožna, za podpredsednika pa Ivana Atelška Mira Zakošek Predstavniki kapitala v novem nadzornem svetu Cîorenja so: mag. Peter Jelovnik (namestnik direktorja Službe vlade RS za evmpske zadeve: med drugim je vodil t/orcnjevo trgovsko-proizvoduo pCK djeije na Dunaju inje bil v letu 19X2 tudi član sanacijskega poslovodnega odbora Gorenja, odgovoren za zunanjetrgovinsko mre^.o: od leta Í9S6do 1994 je vodil Gorenjcvo družbo za naložbe Gorenje Beieiligungsgesellschaft m.b.H na Dunaju: v letih 1994 in 1995 pa je vodil Me-talkino družbo za naložbe, ravno tako na Dunaju: ima bogate izkušnje na področju trženja, Hnanc in upravljanja podjetij; je ludi član nadzornega sveta Pe-t rola): Andrej Presečnik (direktor Zgor-njesavtnjske kmetijske zadruge Mo/ifje; po poklicu je univerzitetni diplomirani inženir kmeiijstva; deluje v zadrugi z zelo raznoliko dejavnostjo in je ena naj-večjili kmetijskih zadrug v Sloveniji: je ludi aktiven član občinskega sveia Občine Mozirie; deloval je v različnih organih Zadružne zveze Slovenije: je član upravnega odbora Kapitalske zadruge, kije većinska lastnica Deželne banke Slovenije, d. d., inje član sveta Zavoda za gozdove Slovenije): mag. Gregor Sluga, (svciovalec direktorja KD Holding: delal je na Ministrstvu za finance in na Agenciji za irg vrednostnih papirjev; od leta 2003 da|}c je svetovalec direktorja KD Group. d. d, in KD Holding, d. d.; je ludi član nadzornega sveta Deželne banke Slovenije, d.d., iz Ljubljane, član nadzornega sveta BIG Investicione grupe. d. d.. Sarajevo in podpredsednik odbora direktorjev KD Dcl.ux. SIGAV, Luksemburg. Ima 47 delnic GRVG.); dr. Dr. Jože Zagožen Jože Zagožen, (je bil član že dosedanjega nadzornega sveta Gorenja, d. d., in namestnik predsednika nadzornega sveta; je predsednik uprave Holdinga Slovenskih eleklram. d. o. o^ po poklicu je doktor ekonomskih zjianosti; delovno kariero je začel v poslovnem sistemu Gorenje: bil je direkior sekit>da za orga-aizacyo in informatiko v takratnem SOZD Gorenje, kot podpredsednik združenega podjetja Gorenje pa je sodeloval v sanacijskem poslovodnem odboru Cîorenja; leia 1991 seje zaposlil ua Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije kot direktor uprave za logistiko, kasneje pa je bil zaposlen v liškami ljudske pravice iu v podjetju TtR. d. o. o.; leta 1996 je bil izvoljen za poslanca državnega ibon Republike Slovenije, v kaiercm je bil tudi predsednik Odbora za gospodarstvo: v letu 2000 je bil minister za gospodarstvo v vladi Republike Slovenije; bil je svetnik v Mestni občini Ljubljana v mandatu I994-199H in predsednik Odbora za urbanizem, po novno pa je bil za ntestnega svetnika izvoljen leta 2002: ima 405 delnic GRVCi). Zaposlene pa bodo po novem v nazor- nem svetu zastopali: Ivan Alelšek (v nadzornem svetu je predstavnik dclavcev kot bivši zaposleni v (Jorenju ozJroma kot zunanji strokovnjak že tretji mandai: bilje direktor Gorenja od leta 195."^. koje prevzel vodenje kovinarskega ptidjetja v vasi Gorenje, do leta bilje ludi poslanec v prvetn parlamentu Republike Slovenije: je predsednik nadzornega sveta Termoelektrarne Šošlauj; ima 8.25X delnic GRVG); Peier Kobal (vodja podrtičja vzdrževanja v Gorenju). Ima 1.178 delnic GRVG; Drago Krcnkcr (vodja službe splosnih zadev v programu hladilno-zamrzovalnih aparatov, ima 1.998 delnic GRVG); Krešimir Mar-tinjak (predsednik sindikata SKlil Poslovnega sistema Gi^reiije; po poklicu je pravnik in je v Ciorenju zaposlen od leta 1986, ima 100 delnic GRVG); in Jurij Slemen ik (vodja proizvodnje v programu pralnih in susilnih strojev, ima 1.511 delnic GRVG. Od srede do torkâ < svet ih do&oTiaâ Sreda^ 12. julij Poslanci f5o po skrajšanem postopku sprejeli novelo /akona o policiji, ki omogoča lajno cvidcn-liranje m namenski naU/or določenih ljudi in vo/il, ki so jih v schen^enski informacijski sisiem vnesle vanj vkljuC-ene države. Po novem lahko obvestilo o opravljanju nalog policije poleg generalnega direktorja javnosti posredu-jeji» luJi minister ler pooblaščene o so he. Poslanci so po skrajf;ancni posiopku se razširili komisijo /,a proračun iz šesliti na sedem članov» lako áá boUo kliub naspn>i Sum na BSE tokrat ni bil potrjen, tako to ni po&tal Šesti primer te bolezni pri nas. Pri veterinarskem pregledu zaklane pet let stare krave s kmetije v bližini Litije seje pojavil sum na bolezen norih krav. Veterinarska uprava je prepovedala promet z živalmi s te kmetije in napovedala, da bodo pristojne službe tjpravUe predvidene analize. Cilavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Sloveniic Branimir Štrukelj je dejal, da oú minislra za solslvo in šport Milana Zvera pričakuje, da bo ob nepravilnosti pri letošnjih merilih za vpis v srednje Sole priznal storjene napake in se opravičil starcem in učencem. Štrukelj je zatrdil, da ne želi. da bi prišlo do padanja ugleda šolstva. Petek, 14. julij Poslanci so dokončno sprejeli zakon o /.aposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki ureja iskanje zaposlitve, posega pa ludi v sistem študentskega dela. V državnem zboru so sprejeli itidi zakon o reviziji postopkov javnega naročanja, ki naj bi odpravil hude pomanjkljiv;)sli, ki so jih na tem pt^dročju razkrili zastoji dobave operacijskih miz. Za- Oržavni zbor je razpravljal na zadnji dan julijske seje, radi tjbstrukcije poslancev opozicije in Dosusa točke dnevnega reda o zakonu o verski svobodi je bil nazadnje izglasovan še sklep, ki odhičanje o omenjenem zakonu prestavlja na jesen. Predsedniki strank, ki sodelujejo v partnerstvu za razvoj, so obravnavali predlog resolucije o nacionalnih razvojnih projektih do leta 202.^. Med glavnimi cilji razvoja so izgradnja novega kliničnega centra, ustanovitev deve-tili gosptjdarskih središč v državi, enotnega štipendijskega sklada, partnerji pa se nameravajo posvečati tudi promeini infrastrukturi In energetiki. Sobota, 15. julij Š(utfeftt/e bodo po predlogu novele do itrane na bone upravičeni samo še v času študijskih dejavnosti. Odločilo seje, da naj bi bilo subvencioniranje študentske prehrane skladno z osnutkom n čilo, da pripravlja nacinnaJni pnv gram o varnosti v cestnem pnn metu v letih od 2007 do 2011. Program predvideva zmanjšanje žjtev in gmotne škode na slovenskih cestah ter povečanje var-tjosti. ukrepi za to pa so predvideni na področjih človekovega ravnani a. prometnega okolja, vozil in institucij. Nedelja^ 16* julij Prebivalce je ves daiî vzjjemir-jala sedmica, vredna 620 milijonov tolarjev, ki pa tudi v tem krogu ni bila iz^îrebana. Predsednik države Janez Drnovšek je povabi] na drugo srečanje Ciibanja za pravičnost in razvoj. /brane je tokrat nagovoriJ na Katera bo zmagovalna kombinacija? dvorcu Štatenberg pri M ako i a h. kjer je nastopilo nekaj glasbenikov. /brani pa so lahko na stojnicah opazovali različne predsta^ vitve in poizkusili ekološko pridelano hrano ter napitke. Si>mišlje-niki gibanja se letos ne bodo več srečali. Posebna Intervencijska skupina je pri i/vozu za Brezovico ustrelila ijiivega medveda, veijetno tistega, ki so ga v /jcetku tedna opa« žili na območju (imajnic. Ùani skupine, ki je medveda lovila, so povedali, da ga najprej poskusijo ujeti živega, če pa to ne gre, ga omamijo oziroma ustrelijo. Ponedeljek, 17« julij Na mejnem prehodu pri reki Dragonji se je pri t. i. Jorasovilî koritih hrvaški policiji pridružila šc slovenska. Joško Joras si je za odstranitev korit, ki od aprila zapirajo dovoz do Jorasove hiSc. pridobil odločbo piranskega sodišča. Vztraja, da bo korita, če mu pri tem ne bo pomagala skwen-ska policija, odstranil sam. Znani so rezultati spomladanskega roka splošne mature, ki jo à Če so dijaki sprejeti na želeno fakulteto, bodo izvedeli 25, julija. je od 8.^46 kandidatov uspešno opravilo 7X29. To je preko 93 odstotkov in 0,.'^ odstotka več kot lani. Povprečno steblo točk, ki so jih dosegli dijaki, ki so maturo opravljali prvič, je 19.90. Zlatih maturantov je bilo malo čez 400, največje možno število točk pa je doseglo 41 dijakov. Lden od neizbranih ponudnikov operacijskih miz Je vložil zahtevek za revizJjo postopka i/.blre Soče Opreme. Po mnenju podjetja bi moralo ministrstvo ponudbi S(ïce opreme in Molliera zaradi neskladja z razpisnimi ptv goji sptïznaii kot nepravilni ter ju Izločiti iz postopka izbire že pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila. Torek, 18. julij Minister Andrej Vizjakje hrvaškemu kolegu poslal pismo o možnosti ločenega arbitražnega paktlv-nih odpadkov ter izrabljenega jedrskega goriva. Predsednik Državnega zbora France Cukjatije uspešnost dela v tej državni Instituciji ocenil ocenil s 3* in dejal, da so poslanci trdo in veliko delali. Zavrnil je očitke opozicije, ki kritizira delovanje in vodenje državnega zbora. Urad vlade za informiranje je gospodinjstvi mi plf!0 us-merjeni poaa/fiezfùki. ko se zahúvajo na uli' ca!i. u kl vikend se ponmno počulim ludi jaz. ker se je po dveh lelil\ čakanja na ulice Berlina vmiia moja parada ptmosa - "lo\epa-rade", (hum pa se ponosne počutijo ludi fisfl, ki svojo prf/>adfiost kačejo na f^orsem drii^aćnih parada!), na primer yojaskih. Konec koncev y^re za parado drzavne,!(a /mnena, zato so na \Hh sln\jena leksa. razkazovanje poUkunih ali z medaljami okranclja-nlh unilorni koi tudi iclniicne vojaške opreme laliko pomm/i lako aklerji parade kol ostal/ udeleženci, gledalci, ludi lisîi, ki se parade sploh ne bi udeležili • ker so pac državljani. Vsaj tako nas nekateri poskušajo uHli, a vendar nikoli ne bom niofila bili /v> nosna na orožje, kol sem na primer na najboll otJhilo naelek Ireno parado, zaradi katere Je Berlin ponovno epicenter za žur: le teden po svetovnem nogometnem utripanju zdaj utripa v glasbenih rit-tnih. Glavno pravilo le parade je namreč'žur do jutranjih ur (z obveznimi emh ali večdnevnimi pixialjški). Nobenega razkazova' nja, nobenega slavnostnega govora, morda le os,orčenje tistih, ki ne razu/ne/o edltiega paradnega namena - naj govori le glasba. Prav na berlinski legendarni paradi je ta univerzalni Jezik potrdil sY<)/o prevlado, saj seje parada začela leta l^H^ (oh ixidcu zidu) kol manjši parly, nazadnje pa štela več hn milijon zabavljačev. Pa 10 ne le tistih, ki tudi sicer zahajajo na pariyje. Zame najlepša uliai na svetu, "od attgela do vrai'\ iMstane prizorišče za vse generacije. za vse okuse, skratka, za lïé' ljudi, ljubezenska parada pa ni le manifesiacija pi>sameznikov alt organizatorjev, ampak tudi mesta. Ali ne hi bilo super, da bi imela tako parado ludi naša prestolnica? Promœija nam gotovo ne bi škodila, saj je naša lurislično-markelinška sirulegiju precej nedodelana. Naši voditelji In dobili ludi "novo ko.'il", saj bi se lahko tuimeslo razglabljanja o primernosti tankov in brzostrelk na ljubljanskih ulicah prepirali o primerno.sli napol golih teles, čudne glasbe, pitja in uživanja drugih substanc. In v nasprotju s ponosnimi državljani, ki bi Jih zadovoljila državna manifestacija, bi lahko bili na ljubezenski paradi na nas />onosni tudi tujci. Prav teh je vedno m:, a zdi se. da Je litdi vedno več nezadovoljnih, saj so željni zabave, ki v Jjubljani ni samou mevtta. Tako ob enih zjutraj pogosto naleti te na kakega Angleža, ki išče kak dober klub. vam pa jih zmanjka že, ko Jih šele začnete naštevati. Ker je navadno za /iomankljivo infra.'ilruk' luro odgovor 'Ni denarja'Je ljubezer}skaparada[h) zgledu beriith ske genialna rešitev: vse, kar /nnrebujemo, je le ulica. No. pa dobro ozv(K enje. pa vpadljiv .simbol (da nam kdo ne bi ojKirekal posnemanja ). Ostalo že imamo: mednarodno priznane dj-je. ki vrtijo vriumsko gla.'ibo, in ljudi, saf smo se vedno pripmvljeni zabavati, če nam le piwudijo kaj dobrega. Zdaj me je prešinilo - ker smo lako prepirljiv narod, /)/ bilo morda najl^olje, da bi bil naš prei>o-znavni simbol "več različnih stilov": jmada bi pi>tek pa parkirna hiša s 500 parkirnimi mesti. ■ b$ GOSPODARSTVO Floristika - velik poslovni izziv v podjetju PUP Velenje so se pravočasno usmerili na področje floristike - cvetličarstva -Danes so med vodilnimi na tem področju - Skrbijo za lepo urejeno okolico in notranje cvetlične interierje mnogih podjetij, med drugim tudi nekaterih hotelov v Portorožu - V ospredju priprave na jesensko državno in evropsko prvenstvo 2007 v floristiki sani" uvr<ïpskim icmvcč svetovnim smcrnicam, kar nam vedno /nova potrdijo obiski lujjh sejmov, ra/slav, boianicnili vrlov, zasebnih vriov...« Pa sva spet pri fíorisírkt. To je iK'itno podrtKje, ki ste f(a znali r vůšem podjetju pi-avovasno izkf)-risíiíi. »Florislika je prav golovo panoga, ki ima svojo prihodnost, kajti I-vropa postaja vse bo(j de- Mira Zskoš^k Cilma dcjavnosl podjetja PUP je opredeljena že v samem naslovu, kratica namreč pomeni Podjetje za urejanje prostora. Največjo pozornost namenjajo urejanju mesta Velenja, in (o v vseh lelnih časih in na većini javnih površin, koi so ceste, poli, zelenice, parki in podobno. V zimskem času skrbijo poleg lega še za zimsko službo, imajo lasino iclmično službo, ki skrbi za večja in manjša vzdrževalna dela, vse boîj prepoznavni pa postajajo po svoji iloristični dejavnosti. Njihov direktor Jože Mraz je zelo ponosen na številne dosežke na len] področju. »Vlaganja v izobra^.cvanje na lem področju so obrodila sadove in nam dvignila samoza-vesi. Imamo kar nekaj mladih strokovnjakov, najbolj opazen je Simon Ogrizek, ki nas dobro zastopajo na šicvilnih tekmovanjih. Nase dekoracije postajajo vse bolj prepoznavne, saj so odraz lastne ustvarjalnosti, zači- Mercaior ^ Oirektor podjetja PUP Jože Mraz: "Urejenost Velenja je naša blagovna znamka,'- njene / vplivom smernic lekoče visoke mode. Seveda smo ponosni tudi na celovito urejenost Velenja, ki je. lahko rečem, kar naša blagovna znamka,«! Zasaditev na Cankarjevi Rondo na Kidričevi Vse fo ji' seix'dû vzklilo v m.vi y?«-sim'fii enoti Vrtnar^tv»? »VrL!iarslvo je sestavni del mestnega urejanja. V okviru tega vrtnarstva skrbimo na eni strani za horlikuliurne storitve v mestu, na drugi sirani skrbimi) za lastno pnîizvodnjo sezonskega cvelja, grmičevja In lastnega drevja, da lahkf) potem mesine zelene površine primerno urejamo. Seveda pa vse lo proizvajamo ludi za široko potrošnjo. Vzporedno s tem smo razvili ludi cvclličarsko dejavnost. imamo svojih šest cvelli-čarn in vrinarski cenler na Koroški cesti v Velenju, kjer lahko občani nabavijo ra/lične vrste rezanega cvetja, lončnic, dekorativnega materiala, okrasnih posod In drugih dodatkov, s kaierimi si naredijo svoje zunanje in notranje Gredica oh stavbi Mestne občine Velenje bivalno okolje všečno, prijetno in domačno. Seveda pa znamo dobro poskrbeli tudi za različne dekoracije, pa tudi siccr postaja naša cvetličarska In vrtnarska ponudba dodobra prilagojena ne žela siarejših, premožnih ljudi, ki si lahko privoščijo lupo okolje, lepo urejene domove, pisarne. Uv kale ... Ml smo kar ob ustanovitvi podjetja začeli iskali kadre za to področje in jih seveda tudi dodalno izobraževali. K. sreči imamo v bližini, v Celju, srednjo vrtnarsko šolo in smo od tam črpali kadre, nekaj smo jih tudi štipendirali. Tako nam je zdaj uspelo celotno prejšnjo generacijo zamenjati z mladimi izobraženimi sirokovnjaki. Seveda pa se zavedamo, da to se vedno ni dkovnosti, se dobro izka/jili in z^ienkrat lam tudi ostali. Na lem področju imamo še velike želje in načrle. saj upamo, da bomo potem, ko bo Istrabenz še bolj razširil turisiično dejavnost na obali, uspeli ludi mi pridobili dodatna naročila. Seveda je to področje za nas precej oddaljeno, a smo se dobro organizirali. Vsaj enkrat tedensko pošljemo tja našo ekipo, ki pvtn iz7.iv,« Kavtičniku podpora za v drugo ravnatelja 500 otrokom bomo podarili nepozabne počitnicel NavihancI in princeske tudi letos ne bodo ostali doma na razbeljenih In pralnih mestnih ulicah. V treh letih smo na Debeli Rtič popeljali 2e 1.700 otrok. In tudi ietos bomo teden razigranih morskih počitnic omogočili kar 300 otrokom iz socialno ogrořenih slovenskih družin. tus Nazarje - Na predlog /^.upana Ivana Purnaia so nazarski svetniki ponovno soglašali da za ravnatelja tamkajšnje sole iraenujejtJ Jožeta Kavtičnika, ki šolo vodi kot vršilec doUnosci. O imenovanju ravnatelja bo odločal svet sole. mz nikoli sami '107.8 8 IZOBRAŽEVANJE 20. julija 2006 Odlični reiultati splošne mature Sest zlatih maturantov na splošni maturi, pet na poklicni - Na splošni maturi 96,5-odstotno uspešnost, na poklicni malo nad 80-odstotno Velenje • Rezullaii spomladanskega roka TT.aiure. lakn poklicne kol splošne, so vedno ic/ko pričakovani. Nc Ic za dijake, ki z njitni tudi uradno konCajo ^)lanje v sreJnjih ii>lah, ludi za profe-«Olje, saj so po svoje ludi odra/ njihovega dela. Oe morda na Šolskem centru Velei^je niso bili naj* hoij zadovoljni z rczuluii loU)$njc poklicne maiure - uspesniii je bilo malo več kol K0% lislih, ki so jo opravljali, so bili v ponedeljek na velenjski SpIoSni in umetniški gimnaziji Izjemno zadovoljni- Letošnja gcncracija je bila izjemna ludi v primeijavi s prejšnjimi leii. Ravnalelj velenjske Sploiae in strokovne i!inina/ijc Ri^mund VaJcI nam je povedal: »V pomla-dan»:koni rku mature.« Na velenjski gimnaziji je skupHi kar 27 tidličnih maturanlov, zlatih pa je kar 6. »Loto j^nj a generacija je izjemna. Največ lock. 32, je dosegla Maruša Dre^. Tina Knific je /brala 31 loCk, po 30 točk pa so dosegli Jana Krau(berger, D^ nis Kutr^jak. [ris Vrahlč in Anže Založnik. To so lorej zlati maiu-rarli, ki jih je več kol prejšnja leia. odlični maturanti so vsi. ki so dosegli od 25 do 34 točk. Ta-kihjc leios torej 21 in 6 zlatih,«je Vpisali so se med zlate maturante Letos s<5 na velenjski gimnaziji v knjigo zlatih maturanlov po ústili lelih ponovno vpisali i^csl novih imen. /lati maturantje so :«vojc občutke in vtise ob opravljanju izpitov strnili v nekaj besed, zapisanih v radaljevanju. Maruša Drev, 32 toêk: »Na maturo sem se pripravljala celo leto tako, da sem se spnui učila. Vendar učijt) snov kijuh temu malo po /abiš, zato je bilo moje učenje pred i/piti vseeno nekoliko inten-zivneji^c. Matura pravzaprav ni bila lako težla, kot sem si na začetku predstavljala, vseeno pa ni bila ravno lahka, saj je bilo vanjo vloženega ogromno truda. Misiim, da samo lakD lahko dosežeš lak rezultat. Reccpi za uspeh? Najbolj p<^membno je. da predmete jem- utrjevala snov iz maluritelnih knjig 1er pa'gledala zapiske iz zvezka. Prav tako sem delaîa tudi vaje. ki so nam jih dali profesorji, l/birua predmeta, za katera scni se odločila, sta zgodovina b biolo-giia, ki na maturi nista bila preveč zahtevna. Zgodovina je bila sicer nekoliko lažja. Na splošno imam dober vtis o maturi, je pa res, da so določeni predmeti bili težji, drugi lažji. Rccept» da postaneš zlai, je prcpro!«: potrebno je velikii delali, slediti v šoli. bili prisoten pri urah. Nekaj pa je odvisno tudi od sreče. Sed<0 ^^ pol vodi v Ljubljano, na študij medicine.« Jana Kraulberger, 30 točk: »Moje nmenje je, da dijaki največ odnesemo od razlage profesorjev, zato sem vedno sledila pouku. r: bila celo lažja kot prejšnja leta. Moja izbirna predmeta sta bila biologija ter zgodovina umetnosti. Biologijo sem si Izbral tudi z^io, ker jo grem šiudirai na biotehniško fakulteto. Naziv zlatega maturanta se mi ne zdi nič posebnega» čeprav som ga vesel.« Anže ZaJožnik, 30 točk: »Moj splošen vtis o maturi je dober, saj ni bik) tako zahtevno, le ustni izpiti so bih za odtenek težji. Za izbirna predmeta sem vzel biologijo in liziko, od katerih je bila biologija zame nekoliko preobširna, /elo pa sem vesel, da sem postal zlati maturant in s tem sem dosegel lastni cilj. Šolanje bom nadaljeval na Takultetiza matematiko in fiziko v Ljubljani, smer lizika. nič posebnega. Za uspeh je seveda potrebno vložiti veliko truda, učenja, zaželjeno je ludi delali sproti, ni pa nujno. Izbrala sen si Pravno fakulteto v Ljub-liani. kaj pa bom s tem nazivom rKičela. še nisem čisto prepričana. Bom razmislila, ko bo čas za to.« Niko Lah, 32 točk: »Jaz sem opravljal maturo v mednarodnem programu gimnazije Bežigrad, kjer je matura nekoliko drugačna, in sicer v tem. da smo mi imeli na maturi šest in ne pet predmetov, ocene pa so bile od ena do sedem. Tudi opravljani« izpitov je drugačno, saj je potekalo obe leti šolanja tukaj, vse glavne pisne dele pa smo letos opravljali v ma)U, torej en mesec pred nacii>- Pet zlatih na poklicni maturi Na Šolskem centru Velenje so ponosni tudi na pet zlatili maturantov poklicne mature. Uspešnost te bodo ocenjevali šele jeseni, saj šolsko leto traja do L septembra. Kot nam je povedal Ivč Kotnik, direktor SCV so v spomladanskem roku mature dosegh malo več kot 80% uspešnost, ta pa se razlikuje od šole do šole. »l udi pri tistih, ki v spomladanskem roku niso bili uspešni, ne manjka v^ liko. da bodo šolanje končali z zaključnim izpitom ali poklicno maiufi)./ato računamo, da se bo slika jeseni precej popravila. Pn-nosni pa smo ludi na 5 zlatih maturantov na poklicni maturi. Vsi so d<5segli 22 ,>d 23 možnih točk,« Zlati maluranti so: Janja Semene in Sara Hudarín iz Srednje in poklicne šole za storitvene dejavnosti, ki sla obe postali luristični tehtnici. Na Srednji elektro in računalniški šoli sla zlata maturanta Lucijan Korošec in Matej Nahtigal, oba računalniška tehnika. Na srednii strojni šoli pa je zlati maturant Tadej Planter, ■ bs bil zadovoljen Rajmond ValcI. Letos jc k maturi pristopilo tudi 12 kandidatov iz lako imenovanega maluriteinega tečaja, lega opravljajo predvsem tisti, ki so že uspešno opravili poklicno maluro, za vpis na želen študij pa po trebujejo splošni» maluro. Polovica. torej 6, je bila uspešnih. To je dober uspeh tudi v primerjavi s slovenskim povprečjem. Za tiste, ki mature v spimiladan-skem roku niso opravili, pa jc časa za prijavo /a jesenski rok še malo. Prijavhi se morajo do 24. julija, matura pa se bo pričela v drugi polovici avgusta, ■ bs Letošnja generacija maturanlov je štela 9999 dijakííV, od katerih jih je uspešno opravilo zrelostni izpil kir 93.XI odstotka. Dosegli so pt)vprečno oceno na osnovnem in 4,!5 na višjem Uh voju. 400 jih je bilo takih, ki so se vpisali v knjigo zlatih maiuramov, med katerimi sc jih je 41 še posebej i/kazalo. saj so si pridobili vseh }4 ločk. Kol vsako leto, je bilo tudi letos nekaj listih, ki bodo morali maturo opravljali še v jesenskem roku, lehje 600. Iješ resno, htidiš k uram. delaš naloge in pred ma lun:) si vse še enkrat dolKo pijgledaš. Vpisala sem se na Mlozofeko fakulteto v Ljubljano, in sicer na jezikovno posredovanje, smer slovenščina, angleščina, francoščina.« Trna Knific, 31 točk: »Priprave na maturo so pri meni potekale podobno kol pri Maruši. Le na koncu sem ddala samo še vaje in Vendar je vseeno poirebtio doma vse pimoviti, veliko sem še brala in reševala maiuriteine pole iz preteklih tel. Moja izbirna predmeta sta bila geogratlja in biolo gija. Slednja je bila nekoliko težja in bolj obširna. Drugače pa se niti nisem pripravljala tako intenzivno. saj nimam omejitve pri študiju ekologije v Novi Gorici. Mesto samo mi je zelo všeč in tudi študij je nekoliko drugačen, kar me jc tudi prepričalo v to izbiro. Po končanem študiju se bom lahko zaposlila v kskšnem laboratoriju, kjer bom labko delala okoljske raziskave.« Denis Kutrýak, 30 točk: «Zadnje mesece pred maturo sem se učil malo več kot ponavadi. Nekaj dela sem opravil že sproti, lako da mi nhi ni ostalo toliko za konec. Mogoče sem edino več časa posvetil zgtxlovini umetnosti, saj je snov zelo obsežna, medlem ko se angleščine nisem nič kaj učil. Matura letos ni bila težka, mogoče je Prijatelji so mi povedali, da je študij zelo težek, lako da bo treba hitro poprijeti za delo.« Iris Vrabič, 30 točk: »Na maturo smo se vsi pripravljali skozi vsa štiri leta, zadnji mesec pa smo samo še ponovili snov. Zato vse skupaj niti ni bilo preveč zahtevno, kajti nekaj podobnega sem tudi pričakovala. Res je, da sem vesela naslova zlate maturantke, vendar se zaradi tega ne počutim nalno maluro. Pred tem pa smo v dveh letih delali razne ustne izpile m seminarske naloge. Vsak dijak si je izbral poleg ob věznili še tri izbirne predmete. .laz sem si izbral biologijo, psihologijo 1er nemščino in menim, daje bila to kardobra odločitev. Ker mi jeziki ležjjo, sem se vpisal na študij pre-vajfilsiva v I-juh Ij a no.« ■ mt, vg Odličen Peter Lendero Ljubljana - V naši prestolnici se je v ponedeljek popoldne s podelitvijo nagrad najboljšim mladim malematik bitniki slednjega pa je tudi dijak velenjske Splošne in strokovre gimnazije Peter Lendero. ki je na tekj^iovanjil] iz matematike dos^ gel že več odl;čnih rezultatov. Nanj so pont^sni tudi profesorii in sostîici iz Velenja. Čestitamo! MAUA AM K »Končno je za nami!« Malo po deseti uri, ko so maturami izvedeli rezultate pisnega ter ustnega dela mature, sem se pcmiešala med njih in so mi predstavili svoje vtise z mature. Preberite si kaj so mi povedali. Darico Paievič: »/. mzultati mature sem zadovoSen, saj sem zbral 27 točk od možnih 34, Vzel sem višji nivo, tako da mislim da sem matun) zaključil s prav dobrim uspehom. Za želeno fakulteto sem dosege; zadostno število točk. Na splošno pa je bila ta generacija L zelo močjia- bila je namreč zadnja z omejitvijo vpisa. Po mojem mnenju je bila sicer matura lažja kot lani. le mf , - w^mmm pri angleščini se opaztvpliv medijev in s tem težji tesi.« Jan Irgelj maturo sem absolutno zadovolien, dosegel sem 2X točk. kar mislim, da je dovolj za želeito fakullclo- pravo. Pričakoval sem. da bomo naredili vsi. vendar se žal ni zjî vse tako gladko izteklo. Zdi se mi. daje bila matura dokaj lahka glede na prejšnja leta. Sicer je res, da so določeni predmeti težji, drugi lažji. Najtežja zame je bila slovenščina- slovnični del.« Andreja Cavnik: ^Maiuro sem opravila z 20 točkami, kar je prav dober uspeh. Prav tako so v razredu vsi naredili. Vtisi so zelo mešani: najprej ijiiaš občutek da ne bo šlo vse sko/J, potem pa ugotoviš, da sploň ni tak(5 zahtevno. Ne vem pa ali je bila matura lažja ali težja od prejšnjih let. Zame je bila najtežja biologija, saj se nisem učila, kljub temu sem jo naredila s trojko. Vseh ločk skupaj bom imela X0. kar je dovoli za vpis na evropske Študije-fdv.< Miha Pučnik: »Uspeh na maturi je proti pričakovanju, je boljši. Lahko bi bilo še bolje, vendar je prav dober uspeh več kot dovolj. Točk sem zbral samo, da sta bila 2 predmeta na višjem nivoju. Menim, da matura ni bila težka, profesorji le odlično pripravijo. Najtežja pH je bila slovenščina, ki sem jo naredil s tri. /a izbirni predmet pa sem vzel uemŠČint» in geografijo in se mi še vedno zdi to najboljša izbira. Upam, da grem naprej na pmva-jalstvi), letos so omejitve, zalo še nisem prepričan ali bom spr^ieu ■ me f KULTURA V Šaleški študentski oktet ali B-dur drajn AIrij Velenjskega graJu. četrtek, 13. 7. 2005 • So lakšnJ in drugačni koncerli, je dobra in slaba glasba, jc prvi koncen in vsi naslednji So nastopi s po/iUvnini nabojem in nastopi, na ka-lerih je lahko vse korektno, a glasbeno pra/no ... Pred lednom dni so se na samo-i?tojnem celovečernem koncertu v airiju Velenjskega gradu predslavil fanlje Šaleškega študentskega okteta, pravzaprav kar noneta, ki smo jih kar nekajkrat žc slišali peli v naših koncih. Pa se zdi, da je bil tokratni koncert nekaj posebnega. Prvi samostojni celovečerni in prvič pred občinsivom. ki se je v velikem številu zbralo, da sliši le njih. Nas-lop je bil poseben tudi /alo. ker so lakoj po njem odsIi na svoje prvo ćezmejtio gostovanje. Kon- cert, ki so ga poimenovali B-Uur drajn.jih je praktično predstavil v takšni luči. kot smo pričakovali. O umetniških presežkih bi sicer težko govorili, pa vendar je bil nastop doživet, zabaven, dobro povezovali, na irenutke zelo sproščen, pa tudi rahlo zapet. Najpomembnejše pa je, da jc bil koncert izjemno simpatičen in je lahko mladim pevcem velika spodbuda za nadaljnje delovanje. Pravzaprav se redko stkejo kljub obojesiranskim zadregam lako močne vezi med poslušalstvom in nastopajočimi, kol so se tokrau Čeprav je večina pevcev aktivna na več pevskih in glasbenih »fnmialu, so s koncertom v okviru poletnih kulturnih prireditev še enkrat doka/.ah. da je prvo gonilo glasbenga dosežka volja in ljubezen do glasbe, in če temu damo se talent in glasbene obete, veliko lastne pu-blike, je lahko odsoinim tega dogodka kar žal- Nekaj so zamudili ... ■ M.Š. Prihodnjo pomlad prva knjiga o dobrotah Zgornje Savinjske doline V Nazarjah predstavili knjigo »Želodec in jedi Zgornje Savinjske doline« - Načrtujejo okrog 6 milijonov tolarjev vreden projekt - Knjiga bo promocijsko darilo Mojca Krajne Kna od nalog direktorjev uspešnih podjetij je, da potujejo po tujini - koje to nalogo opravljal direklor B.SH Hišni aparali Matjaž Lenassi, je kmalu spoznal. da v tujini ne vedo dovolj o Sloveniji. »Ibjci naše države ne poznajo loliko, kol mi mislimo, dajo. Ni dovolj, da pridejo med nas in ugotovijo, kako je lepa: to bi morali vedeti že vnaprej,« jc pripovedoval Lenassi. Da pa ne bi samo govoril, se je direktor uspešnega podjetja iz Nazarij odločil, da btj prispeval k ohranjanju tradicij svoje dežele. V petek Je pripravil predsiaviiev Stanistav Renčelj je Primorec, a ve^ da so jedi iz Zgornje Savinjske dobre. so dobre - nič čudnega torej, da seje ob pomoči Marije Bezovšek odločil pripraviti prvo liieratum, v kateri bodo te dobrote opisane. »Knjiga je več kot samo kuharica, dotakne se ludi družinskega življenja, pa praznikov in krajevnih šeg in navad,« je povedal Renčelj. V njej bodo ludi p(v drobni lehnološki opisi priprave zgornjesavinjskega želodca, sir-neka, ubrnenika, solčavskega ma-sovnika. juh in ajdneka. namen knjige pa ni zgolj arhiviranje značilnih jedi, ííampak /.elja, da bi ic jedi pripeljali v današnjo gostinsko ponudbo,« je še dodal avtor. Na predstavitvi so večkrat poudarili, da znajo v soscdrtjih državah z izvirnimi jedmi gradili sodobno ku I i na riko in z njo bogatiti turistično ponudbo. tZalo so ojihove dežele in njihove jedi ludi veliko bolj prepoznavne, kol so naše, čeprav mi v kvaliieti in pesirosii jedi v ničemer ne zaostajamo, morda smo le nekIj kompleksne zgodbe in njegove grafične liste precej približujejo stripovskim prizorom. Zlato odličje Iztoku Šmajsu Muniju na akademiji v Torinu v časih, ko refercnce nagradnega tipa zvišujejo vrednost izdelki>m umetnosti enaindvaise-lega sioleija. je potrebno bili pozoren, delaven, ambiciozen in miroljuben. Kot avtor izrečenega se seveda ne morem slrinjati z vsem, kar ta neokapitalisiična floskula obljublja, vendar moram priv/eii liagovore in načine obnašanja, da bi lalikn šc naprej vsaj delno vplival na de- l(5vanje in kakovost i/xieika in kuliure nasploh. Privzeli "njihov" način, da bi sploh bil lahko upoštevan. Cîrajeni inýanski konj in /jnaga je lukaj. hi bilo bolj razumljivo v športnem obveščevalnem poklicu. Nujno je sodelovati zaradi pretočnosti informacije in izboljšanja klavrnega ekonomskega položaja umetnika brez prihodnosti. Pomembno pri vsej stvari je ludi izrazito naravnana mirovna orientacija in ne-vpletenost v politične tokove. Ob lem je piv irebno izrazili zaskrbljenosi. ker zanamci mlajše likovna srenje nimajo orieniacije o ntv benem protííkolu in so v nepresianem k(m-fliktu z {)bsioječ<5 družbeno oiganiziranostjo in vrednotami, ki so vzpostavljene, in prav je tako. Stvari, ki « navezujejo k{)i umeinlsko življenje. se morajo sprotno izobliktJvaii. vendar nekaj načinov !?e vsekakor mora kanonizirati. Na konkurzu za vizualno umetnost na mednarodni akademiji -Accademia Internazio-nale Sanlariia prejniem nagrado: PRÍ:M10 ASSOLinO 2006 (instalacija) ;iema Izbire -svobodna. Tako je odločil odbor, ki ga je imenoval senat akademije Santarila. Odličja in red podeljuje red Akademije za umeinosi. llte-raiuro, znanost, niozofijo, asironomijo. mulli-medio. Spodbujam ludi ostalo zaspano slovensko likovno srenjo, da bolj viialno in bi>lj zavzelo sodeluje pri mednarodnih forumih, kjer si lahko izbori kakšno mnenjsko točko in okop. na podlagi kalerega bomo lahko v Evropi delovali bolj tvorno in ne zopet hlapčevsko prikimavali, kol je to zgodovina velikokral morala narekovati zaradi majhnjjsii v vseh po menih le besede. Slovenija je idealno prizorišče za procesiranje formacije novodobne družbe z najboljšimi družbeno interaktivni mi siandardi. Majhnost, velika mera kriiičnosii. socialnost, dober izobrazbeni potencial in mera ireznosii, ki ni vedno v službi umelniške "kontemplacije", lahko prispevajo h kvalitetnejši vseobči pcrcepciji slehernika, Šola Marinškove mame Velerye - Koîje - Maijan Marinšek je še vedno neulrudni zbiralelj. ki zna predmete, ki gtjvorijo o zgodorài časa, ludi predstaviti jiivnosti. Zadnja leta je zelo aktiven ludi v svojem rodnem kraju Kozjem. Pred nedavnim je lam v zgodovinski siavb: na trgu odpri zasebni muzej, ki prikazuje muzejsko učilnico iz časov Kraljevine .lugoslavije. Muzej je postavljen v prostor, v kaierem je L 1X05 začela delovati prva javna šola na Kozjanskem. Muzejsko zbirko je Marinšek poimenoval Sola moje mame, razstavljena pa so tudi originalna štíiska vrata si are šole. ki je v Kozjem delovala od leta 1XX2 do 1966. ler kompleten razred z lesenimi klopmi in šolsko tablo. Razstava je dopolnjena z Marinškovo zbirko prvih čilank iz 19. in 20. siolelja, pa kamnilih tablic s kamenčkom, različnih lesenih peresnic ... iako je muzej postal ena od večjili lurisličniJi zanimivosii v Kozjem, obiskovalci pa si lahko ogledajo tudi predstavo Pouk po starem. ki jo Marian Marinšek pripravi v sodelovaiuij z učenci OŠ Kozje. Sš KOr^i^IsTA Skrito v Zidanovem udarcu Ma^ž Šalej Kaj iahko najhoij boli v čivljefiju? Beseiie^ Katere àesede mif^d bolijo? jhle^ i/ talijo in lisie. ki so od.sol/te, k* ki bi Jih zdeli, f>a Jih ne s/lšimo. In kako se je najbolje boriti : lK>fečino? Tako. da jo finrma^ale aH poskušate premagati. Oru^aCe nhte zdravi, fiziološko ali pa v glavi. yse lo velja za dva poj)olffoitia različna dogodka, ki sem Jih spn^ntijal v blitftfi preteklosU. Izgledala sta morda čisio bn^z imezave. íhí wndar iW si mnogo lx)IJ :iOrodna. kot kaže jirvl riis dre za psihološke nioil\'e in vzgibe /Jdanovega udarca z glavo in lenm zanimivega in aktualnega, filma Skrilo, '/godbo iu nekatere karakterje Jllm Skrilo, ki se ledni vni ik> kinemaiogriirtkje fxyyezal ravno glavni nogometni š/)0rtni lik minulega svciovr/ega nogometnega prmisiva - Zidane. Francoski psiho-inler ali še bolje p.^ihoHlrama Skrito se loievit teme izrečenega in neizrečenega, (ie) videnega In odsotnega, obCiitka ogro2enosit. ekslsiencialne, socialne In emocionalne. Reiiral ga Je avstrijski režiser Michael Ilaneke,jllmski swboiln-Jak, kije zaslovel zjUmoni Učiteljica klavirja po isloimensketn romanu nobeloske ICIfriede Jelinek. Režiser in scenarist IlanekeJe tokratno Jïlmako zgodbo jtostavil v evropsko pariško okolje in v razmerje ?*ogr(tženegai viijega srednjega sloja pred skrito nevarnostjo ter vse skupaj zavilo v celoldn irilerja. In glej, začiida Je skrila nevanmi hiiro s/H)znana. to je priseljenec Alžifec Majid, človek ki (n}ima pravic(f(eX da svi>/e enmije. videva nje ziv(iefi/a izraža na dnigaàm način. Njegove reakcijo so takoj stigmatizirane, Film se v pn'em deht vrli okoH trenutka, ko bo lahko žanrsko eksplodiral, a se dramaturško obrne in preigrava krivdo izrečenega in neizrečenega. Ob tem hkrati trga dníiinske odno.se na drobne krf^e in skrhano družinsko zaupljivost vseh. ki .to ali pa še živijo pod isto streho. Nezmožnost komunikacije vre iz predsodkov in tabujev sodobne odiujene družine in družbe, prestrašenih in osamljenih. Prava nevarnost je vendar v nas samih. Režiser x filmu ike nentočmega posameznika in na koncu skujkij ugo lovimo, da Je več in nihče ni zmagovalec... Film Je bil največji zmagovalec zadnje pi^delUve Evropskih JlhnskiI' nagrad v Berhnu, odnesel je kar k^i nagrada med drugim za na-ll>olJšiftlm. nalboljšega reži.serio in na/boljkga igralca (Daniel Au-temi), poleg tega Je bil režiser nagrqien za nalbolj^o režijo m filmskem festivalu v Canne su lela 2005. Marcel ňefančič je za-pi.svl, da je Skrito triler, ki nam razkriva M rito*, ki snema neizrekljive iJlasli zahodne civilizacije, po drugi stra/n pa,film o emocionalni zaledenelo.sii evropskega sred/y'ega razreda, o njegovi zmedeni apatičnosti. >^spolirani*' iteolyčuiljivosii />/ neodgovomosii do družbe, v kateri živi: je,film o njegovi inieleklualnl, navidez >^li-beraini«. toda hladni, latentno rasistični in ksenofobični distanci do ireljega sveta - predvsem do lre\jega sveta v I ropski uniji. In m čisto nakl/učno. da v,lllmu Skrito v sf)hi mladega Francoza, sina obeh glavnih igralcev, ofxjzimo na sieni posier velikega nogometnega idola Zidana. Idoli, kot Je »/.Izow. ne delajo napak, presegajo ra.'io, njihove napake se obrnejo v genialnosti. Po nogometnem i)rvenstvu je kljub konai nogometne kariere njegova karizma še večja. In če se od filma vrnem k nogometu, da ne razkrijem preveč filma 1er pristavim k svc^ lonček: dvomim da bi Italijan izrekel Fra^h cozu l)esede, če bi bila redmo oba SicIHatica. Nekatere stvari se pač na .'iveii nogometni travi finala ne smejo izreči. In pravzaprav tako kol v filmu ludi v priment Zidan ni toliko pomembno razkrinkavanji* krivca, pomembna Je i)redvi,em analiza odgovornosti družbe, sistema, v nogometnem primeru pravil za drugačne in večje prekrške kot .çcj. če le redmo nekdo samo »klef>ne(t nogi Najbolj bolijo he.iede in/ali pa (tđsred mesecu v nemirih .^ludeniiiv. nezaposlenih in prisel/encev. Boh pa ptnulslek na recimo lepennovsko ali haiderjevsko neslrpnosl in mi.'selnost večine Evropejcev o drugačnih, priseljencih, pa bodo temnopolti. Arabci, Bosanci ali Slovenci^ impriment Zidane - Malerazzi krivec ni iHmiemben, se Je izteklo ali pa se izteka v pravi s/neri. Gre tudi za pojmomnje igre. Italijanska igra, kakršna koli, six>rina. IxAitična, Je bda vedno oporiunlstivtui. igra za dosego cilja in ne zaradi igre same. Sicer pa Je vse skupaj Igra, pa naj bo športna ali filmska, ki jo obdaja na.^afikcya... in kol vedno lahko tudi v lem primeru zaključimo s prUlublJenim Izrekom: '»Ja.Ja, vse sorte Jeh 107,8 MHz R/ï\DUJQKI] IDO C/^S^POSDOI M^Z/^llE Kje ste Velenjčani? Vabljeni na Nizozemsko! Vsevecvasje taksnih, ki zena prste preštevate, kdaj se basic lahko /a nekaj ćasa poslovili od svojih delovnih mest j njo mahnili tja» kjer vam je najbolj v§eC\ Svtyih potovanj pa se î?eveda /.elo veselijo tudi naši nagrajenci nddaj pro jekla Srce llvrope. Vsako sob(Uo ob 17. uri je na vrsii nagradni kviz. v katerem p reds lavlja m o eno od članic livropske unije, v vsaki Ceirti oddaji pa podelimo ludi lepe nagrade, polovarije v eno od evropskih dežel. Doslej $o si te nagrade prislu/jll JuDja Račnik iz .Šempetra (piv lovala ho v Avstrijo) Jerneja CSroholšek s Crne na Koroškem bo odšla v Nemčijo. Aleš Kresnlk Mule v Itailjo, Dejan Jauevič i/ Celja v Francijo in Magdalena Novak, prav lako Iz Celja, na Ćesko- Kot vidite, med dohilniki nagrad nI nobenega Ve leni ca na. Kje ste torej, vabljeni na Nizozemsko, prislužite si jo ze to soboto in bodite srečni nagrajenec. Nad vremenom se leU)S res nI kaj pritoževati pa tudi nad dogajanji ne. Gradiva. da polnimo časopisne sirani in oddaje Radia Velenje, je veĆ kot dovolj, na srečo za to poskrbi, da se ne hi slučajno mučili s kakšnimi kislimi kumaricami. ludi kakšen neznani leteči predmet. Najdemo pa ludi čas za obisk kak- šne zanimive prireditve. Naš Dragan in Igor sla se ludi letos lakole »zgreblac na Melndijali moija in sonca v Portorožu. ■ mz eáfo ••• na kraflco ••• METALCAMP Od petka, 21., do nedelje, 23. julija, bo v Tolminu potekal letošnji Melalcamp. Ljubitelje metala bodo zabavali Dimmu Borgk. Amon Amarth. Opetti. Testament. Satyrlcon, Hypo-eríSY in še mnogi drugi. ZMAGOVALCI OTOČCA Po Izboru strokovne žirije so med desetimi finalisti Izbrali najboljši neuveljavljeni skupini Rock Otočca 2006. V mednarodni konkurenci so žirijo najbolj prepričali MSfi iz Zagreba, med slovensko sedmerico pa so najbolj izstopali Chakra iz Slovenskih Konjic. GRAND ROCK SEVNICA 4. in 5. avgusta bo na sevnlš-kem gradu potekal tradicionalni festival Grand Rock Sevnica, na katerem bodo letos nastopili Lalbacti, Elvis Jackson, Srečna Mladina, Oa Phenomenena, Tide in Kafka (Francija). SIMPLY RED 6. avgusta bo po približno treb letih Slovenijo znova obiskala skupina Simply Bed. Nastopili bodo v ljubljanskih Križankah, koncert pa se bo začel ob21. uri. SMALLFEST 28. in 29. julija ob v Šoštanju, natančneje na prireditvenem prostoru ob Oruzmirskem jezeru. potekala prireditev Small-fest - glasbeni festival mladih, na katerem se bo predstavilo več §e neuveljavljenih glasbenih izvajalcev iz okolice in gostje Iz Italije. Domen Kumer drugH zmogovalec MMS-a Zmagovalec 29. festivala MeUv dije morja in sanca jc Domen Kamer, ki je minulo i^aboiov Portorožu zmagal s skladbo Banana. D(^nicn jc zmagal že drugič zapo red, največ glasov pa mu |c namenilo tako občinstvo v Avdlloijiju kol ludi IC le vizij ski gledalci. Žirija radijskiii postaj je največ glasov namenila Man ci Spik in pesmi Marinenn ki se je v skupnem sestevku uvrstila na drugo mcsio. iretje pa je pripadlo Moniki Pučelj, ki je nastopila s skladbo Festa. Telefonsko glasovanje je prineslo 34 odsloikov točk. glasovi žirij radijskih postaj (glasovalo jih jo 18) in glasovi obćii> slva pa po 33 odstotkov. Pc v delili so tudi vqù sirokovnih nagrad, /a najboljši sccnski nastop jo je prejela Monika Pučclj. najboljše besedilo je napisala Saša l.endero, najboljšo priredbo RudolfGas. za najboljšo Izvedbo pa je po mnenju stn)kovnc žirije poskrbel Peter Janui Z na-grado 7,a najboljšo skladbo v ccioti pa se lahko pohvali pesem Marincro, ki jo je izvedla Manca Spik. Prislužila sije tudi nagrado za na.iboljî^o celostno podobo in posebno nagrado modne policije. Spet $e oglaio Sean Lennon Sin pokojnega beaila Johna l.ennona in njegove žene Yuko Ono .Sean I.ennon se septembra vrača na glasbeno prizorišče z al-bumom Friendly Fire. Scan jc svoj drugi album (prvi Into ihe Sun je Izsel lela 199R) opisal kot eksperiment. Scan Unnon je v preteklih leiih sodeloval z različnimi glasbeniki, med njimi so bili Handsome Boy Modeling School, Money Mark. Bea l^e in Ryan Adams, svoje glasbe pa ni izdal na albuîuu že kar osem let. Na albumu Friendly Firo bo de-sel pesmi, ena od njih bo tudi priredba B^elju le v družbi domačih živali. Kmetija ima ludi nasade oliv in vinske trte. Britanski glasbenik je celo lansko leto preživel na svetovni turneji, leios pa je imel več koncertov po vsej Veliki Britaniji. Po Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje In vsak četrtek v tedniku Naš Čas. Takole ste glasovali v nedeljo. 16.7.2006: 1. ANSAMBEL BRATOV AVBREHT: Stare modrosti ddljo 2. STORŽIČ: Prevzetnkia 3. BORIS KOPfTAfi: Sonce za vse liudi 4. ROSA: Koroška gavtia 5. UPOV&K: Vsega kriv Predlogi za nedeljo, 23.7.20Q6: 1. PETER FINK: Zapeljiva soseda 2. NOVI SPOMINI: Bojim se deklet 3. MUDI DOLENJCI: Očka bom postal 4.MUĐEFRAJLE:Nocojsteboj 5. JOŽE ŠALEJ: Objemi svoje prijatelje ■ Grabner .J nikoli sami 107.8 '^HjiS Da jabolko redko pade daleč od drevesa, bo verjetno že kmalu dokazoval mali Kilian. Njegov oče Kajetan Čop je lutkar, mamica Alice pa režiserka. Fant tekoče govori slovensko io češko, saj je mamica doma iz Prage. Očku pa že pomaga tudi na prireditvah, ki jih Zavod za kulturo Šolanj, ki ga Kajetan vodi, pripravlja v mestu. ^ Maijan Vrtačnik, svetnik in predsednik šoštanjskega odbora Slovenske nacionalne stranke (SNS), je videti nekam zaskrbljen. Zmago Jelinčič - Plemeniti se o njegovi kandi-daturei za župana Šoštanja še ni odločil, pri sosedih, v Velenju, pa že zdavnaj. »Sem mislil, da bo piknik kaj poma^ gal Pa ni.« Ko sta si v roke segla velenjski podžupan Bojan Kontič in veleposlanik BIH v Sloveniji Izmir Talič, je bil to iskren stisk rok. »Vroče?«, je vprašal Kontič v srajd s kratkimi rokavi veleposlanika T moški obleki. »Je, ampak protokol je protokol,« mu je odgovoril gost, ki se je v Velenju dobro počutil. Kljub temu da se je vabilu odzval s poletno virozo. Ce je sprejem topel, človek pozabi, da je zelo vroče. Ker se vseeno dobro počuti ... Velenjska fotografija meseca Mavrica v /nesfu (avtor: Aljosa Videtič) Nii Mešani obani Velenje so v /a-ćeLku leta 2006 /aCcli izbirali najlepše focograflje mesia. akcijo so poimenovali Velenjska fotografu a meseca. V šestili niesccih je na spleinj naslov MOV prispelo kar Tniograílj S> avtoijev. Komisija je vsak mesec izbrala Iri najboljše foiografljc. aviorjem ItKeh pa podelila denarne nagrade • za prvo mesto 30.000 SfF, áh drugo in irelje meslo pa po 10.000 Sir. V prvih petih mesccih so bili zmagovalci mesečnih naleCajev Matej Vranic (januar). Ivan Vrhnjak (februar), Jum Krajne (marec), Milan Maric (april) in Un« Ktnnik (maj). V junijskem delu naieCaja pa je kí>mi5ijo najbolj navdušila fotografija z naslovom »Mavrica v meslu« aviorja Aljoàe Videliča. Drugo na-içradt) je osvojil Darko Popovic /a fotografijo »Nina Kolarić - E/VA miiing Velenje«, ireijo pa Maiej Močnik za fotografijo >>/a hribi se skriva ... Šaleška dolina«. Vse prispele fotografije so objavljene na spletni strani Mestne občine Velenje (www.velcnie.sil kjer lahko preko spletnega obrazca oddale tudi vaše predloge za foiíigraíljo meseca. Polelje je zagotovo čas /a veliko prijetnih in zanimi^h posnetkov, zato vas prijazno vabijo k sodelovanju. Znanstveniki so odkrili, da sta likanje in zakonski seks enaka: Človek se mora prisiliti, da začne... Ko že začne ugotovi, da sploh ni tako slabo... Ko vse opravi je srečen, ker ve, da bo imel spet nekaj dni mir... Zakaj ne napišeš enega članka o velenjskih prostitut-kalK meje pred dnevi pi^vpra-šai znanec ob jutranji kavici. Saj bi» pa nobene ne poznani, sem niu odvrnil. Vseeno pa mi predlog ni dal miru in sem v kiosku kupil vsem znani oglasnik, kjer naj bi ponudbe plačanega seksa bilo več kot dovolj. 1?) ga je res» ampak za področje Velenja je bila objavljena samo ena sama §lcvilka (za Celje naprimer več kot peldesel). Oglas je vabil k 28-letni, ki išče moškega, željnega pravega srečanja in sprostitve z vročo damo. le la pa je diskretna in urejena. Na koncu pa seveda številka njenega mobilca. Ker mi ni dalu nriru, sem poklica) na objavljeno Številko in ni bila dosegljiva. Poskušal sem se naslednji dan, in ko sera žc obupal, mije končno le uspelo. Oglasila se mi je ženska z ruskim naglasom, ki mije na hitro zdrdrala pc»nudbo in cene. Za pol urice pa bi računala deset tisočakov • torej enega Can-kaija. Lokacija, kjer deluje, pa je v bližini gostišča v Bevčali. Ko sem ji povedal, da bi rad samo govoril z ujo in jo mogoče Oidi slikal, je takoj odložila in ugasnila telefon. In od takrat je itevilka povsem nedosegljiva! Sem odgnal edino velenjsko prosdtuko?! Ko sem pobrskal po inlernetu na straneh, ki se ukvaríýo s prostitucijo. pa sem našd podatek, da dolična dama deluje v Velenju Samo ob plačilnih dnevih, drugače pa jo dobiš v ljub-Ijani, ampak se javlja na drugo Številko, ki p» je seveda objavljena v oglasniku. Na inlernetu, na strani, kjer si moški izmenjujejo izkušnje In tudi številke prostitutk, pa sem prišel tudi do tega. da je v Velenju in okolici najlažje priti do plačanega seksa v Pesju! Kje in kaj pa kdaj drugič, ko bomo tem izvedel kaj več! I & Skrbi V teh poletnih dneh nas z ia2ličnih strani opozarjajo I kako moramo skrbeti za kožo. Nihče pa ne reče nič čez politiko, ki nam jo navadnim državljanom tal£0 spretno stroji. Zastoj Naša tako ambiciozno napovedana gospodarska reforma^ kot da je zastala. So si odgovorni vzf^li d^^ 23) premislek ali se vendarle držijo rekla ' hiti počasi? Tretja os Mnoge na našem širšem območju res zanima, kako se bo ukrivila ta naša os. Staro je, staro v marsikaterem kraju naši vrli gasilci nastopajo te dni s staro gasilsko tehniko. Na srečo le na tekmovanjih in prikazih. V glavnem. Eni in drugi Učenci in dijaki ta čas mirno počivajo, nekatere učitelje, ki kandidi* rajo za kakšno ravnateljsko mesto, pa je še vedno strah zveri. Zonimanje Za Gorenj eve s kristali okrašene hladilnike je marsilqe po svetu veliko zanimanje. Za druge so že navadni pravo bogastvo. Loterija Za pisarno energetskega svetovanja je nad pro-stori velenjske loterije dobila svoj sedež še pi-sarna za ekološko svetovanje. Ne vem, zakaj nekateri pravijo, da je to prav, saj je vse to skupaj ena sama lote* rija. Prometna Ce imaš za sopotnika alkohol, vama tudi varnostni pas ne pomaga veliko. Na tuje Berem, da je Holding Slovenske elektrarne z velikimi zamahi zapla«^ val v mednarodne vode. Pomeni to, da bo tam gradil hidroelektrarne?! Veselje in žalost Konec leta se bomo veselili prihoda evra in žalovali za tolarjem. Nekaterim bo res žal za njim, saj bomo Imeli po novem v žepih res mai^ denarja! UUDJE Znani prisegajo na preizicušeno Nobene eksotike, nobenih avantur, samo preizkušeno - Morda pa vsega tudi ne povedo? MilBna Krstić • Píaninc Malo smo paiipiili. kje boUo do pusiovali nekateri oO tisiih, kijih pogoslo srečujemo. Pa jili bomo čez poletje manj. zato. da nam v/budijo nekaj skomin. Ker si privoi^cjjo. Ker imajo zamisli. In ker imajo (vsaj mislimo si, da in^ajo), denar. Direktor E^eniogovnika Velenje dr. Evgen Dervaric bo šel na ko Icklivni dopust, kar pa ne pomeni, da ho s sehoj na počilnicc. odpeljal ves kolektiv, ampak le /.eno Jano, L av^^usia sc odpravljala na pot po Angliji. Ogledala si bosta, v lastni re/jj. sum angle* ska mesta. Ta privlačijo oba: Oxford, York, lîdmburgh, Cambridge Alenka Avberšek, direktorica Območne gospodarske zbornice, pa bo skupaj z možem Frartceiii najprej uredila »gnezda za njune mladice.« caka ju nekaj selitev in premestitev, poicm pa ... V avgustu pot pod noge. Dobesedno. 1/. Logarske doline ćez Kamniške Alpe do Tržiča. In če bo osial §e kak dan dopusta in kak trdovraten žulj. potem si ga bo Sla golovo pozdravila v Zastra-žišču na otoku Ilvaru. »Daleč od ponorelega sveta,« koi pravi ona. Cieneralna direktorica liso lecha Zofya Mazej Knković je že na dopustu. Vsaj tako so povedali v družbi, ki jo vodi. Niso pa znali p<>vedaLi. kam jo je mahnila. Ali pa niso hoteli, /adnji dve leti je. koDkor nam je znano, uživala in si nabirala moći v litini in naravi otoka Mljeta. Jo je ta lako navdušil, da seje tja letos vrača tretjič? Ali pa seje odpravila kam na angleško govoreče področje? V to smer je menda ra/mlšljala pred odhodom, l.no je nesporno: na Kitajskem je bila prevečkrat poslovno, da bi ^la ija Je na dopust. Velenjski župan Srečko Meli pa je kol lastovka, saj sc vrača in vrača, listova, kamor se z ženo zatekata že leta In leta. si ne pusti vzeti. Med doma- tako vroče, da je hodil naokoli brez rokavov. Nekaj dni dopusta ga čaka še v začetku avgusta, ko bo z družino »križariU po Dalmaciji. Pa ne z Jadrnico, ampak avlom. ki niti avtodom ne bo. »Skromen« je tudi marski župan Alojz Podgoršek. Malo je že bil na Debelem Rtiču, poiem seje čini, ob ribah in »ugodni klimi« polni baterije, l/sios jih bo treba še posebej dobro. Jesen bo vroča. Med tistimi, ki prisega na znano in preizkušeno, jc tudi Soštanjski župan Milan Kopušar, ki se mu Je prvi del počitnic že iztekel v Medulinu pri Pulju. Pravi, daje vrnil, da je v miru registiriral traktor, zdaj pa sc pripravlja na odhod v London. Obiskal ga bo v avgustu. »Najlepše je doma. Sploh, če si doma v Sniartnem ob Paki, pod Goro Oljko, med s trsi zasajenimi hribčki.« Pa mag. bilo krasno, ker ni bilo ni>bcnc gneče, predvsem pa nikogar, ki bi ga cukal za rokav zaradi te ali one prcplastitve potrebne ceste. Pa saj ga tudi ni mogel. Jc bilo Milena Pečovriik, načelnica Upravne enote Velenje? »V slovenske planine. Pa ne previsoke. Praznik ZSAM Uradni praznik šoferjev in avtomehanikov Velenje je 13, julij - 50, obletnico praznovali v soboto - Kolona vozil na povorki dolga okrog kilometra Vesna GKnseA Olani združenja šííferjev in avto mehanikov Velenje so Imeli svoj praznik v čeinek, 13. julija, Na ta dan so se odpravili na teren in po sameznim voznikom na aviomo bile prilepili svcýe nalepke, vsak pa je prejel ludl bilten in značko koi majhno pozonn^st in zahvalo za delo v združenju. Predsednik združenja, Boris Ra-ner je Našemu času osvetlil tudi nekaj podrobnosti, ki so zaznamo vale z-godovino združenja: »Jaz osebno se niti ne čutim tako starega pri tej organizaciji, saj sem tukaj let. Od listih začeinikov. katerim se moramo danes zalrvaliti, da sploh obstajamo, pa je še vedno aktiviiih ^est od dvanaistlii, kolikor jih jc sodelovalo pri sami ustanovitvi združenja. Sčasoma se Je združenje večalo, vse do danes, ko imamo kar 253 članov in članic.« V društvu pa so od vsega začetka potekale tudi številne aktivnosti. najbolj zjiana od vseh je gotovo aviošola, kije predstavljala eno večjih v vSavinjsko-SaleSki regiji. saj so imeli šolo /a vse: od avtobusov, tovornjakov, osebnih av-lomobiltjv in motorjev, /fo so bili uspešni časi, saj so ob uedeljab organizirali poleg ostalega še avio tnobilske sejme, /al so se čez čas pokazale tudi nekatere hibe iz preteklosti. kajti plačevati smo morali Številne dolgove iz sodniške nep^v ravnave posameznim inštruktorjem avtošole, tako da od ^4. leta naprej avtoiola ni več delovala.« je pripovedoval Raner. K sreči je sedanjost bolj svetla. V sob<ïto so namreč priredili praznovanje ob svojem 50. jubileju in ga združili z regijsko pn">slavo na naci-onaln ravni, saj so prišli šoferji iz vseh koncev in krajev Slovenije. Z motornimi vozili so sc na biv-§em APS-u zbrali že ob 16 h, koso fomiirali povorko po velenjskih ulicah. V tem sklopu so bila predstavljena vozila, ki so trenutno v Velenju najbolj izpostavljena oziroma moderna, zbralo pa se je tudi veliko število tovornjakov, avtobusov, motorjev, avt in za obisk ženinih domačih (Alice, lutkarica. je i/ Prage) na čani precej mahnjeni na klasiko. N<^b<5ne eksotikc. Nobenih Mau-riciusov. Šrilank, Kenij. Kub ... Nobenih avantur ... Nobenega No rde a pa. kaj kle Aljaske. Samo preizkušeno. Morje, v glavnem Hrvaško, in tu in tam kak London. Ali njegova bližina. Mogoče pa vsega tudi ne pcîvedo? Čop, direktor Zavoda za kulturo Češkem,« Šoštanj? »V drugi polovici avgu- Ćiovek hi rekel, da so lile Sale- Tudi glasbeniki poleti počivajo Oeprav se morda zdi, da v po letnih mesecih glasbeniki nimajo časa za dopusiovanje, ker je pač veliko zabav, na katerih nastopajo, to ne drži. Prav vsi. ki smo jih poklicali, si bodo dopusi privoščili tudi letos. Lden tistih, ki si bo dopust privoščil po kar nekaj letih. Je Rajko Djordjevič. Po tem. kt> je s skupino Ave uspešno »rodil« novo Zgoščenko in jo tudi predstavil, sc je odločil /a dopust ob morju. Ravno vtorekje potrdil, da bo skupaj z ženo Heleno ter hčerko Jano in njeaima malčkoma preživljal teden dni ob slovenski obali. Izbrali so Ankaran. J^jko pravi, da ima sicer v tem poletju res veliko dela in da mu bo dopust zelo korislil. Nje-giïvi kolegi iz skupine Ave so ve-fcjtno istega mnenja. Vseeno naj bi Míso Melansek dopust preživel kar doma. Lcl ter sodelovanju v po sameznih akcijah. Člani so namreč opravili preko 1500 ur prostovoljnega dela In tudi okt^li 1000 km v štirih letih, za kar niso dobiti nobenega plačila.« seje ob jubileju vsem /ahvalii Raner. ■ ptitrdil manj nastopov kot sicer, bo pa zato družini in sebi privoščil kar tri ledne dopusta. Teden dni so že preživch v Portorožu, v začetku avgusta pa za 14 dni odhajajo v Selce pri Crikvenici. Jeseni ga čaka več dela in tudi ve-lik<ï učencev, ki se pri njem učijo veščine Igranja frajtonarlce. Roi)ert Goter si ne bo vzel prav veliko dopusta, saj je tudi poleti močno zaseden. Bo pa svojo de- klico Majo popeljal v Španijo. Izbrala sta Maliorco. lep otok. ki aktivnemu dopustniku nudi zelo veliko. Ija bosta odletela 3. avgusta in ostala leden dni, želeli smo izvedeti, kje bo di> pust preživel Maljaž Jelen, ki edini od skupine Sank rock še Živi v Velenju. Pa nam ni uspelo. Lahko da zato, Icerje že na do pustu, 7 ženo Moniko In malim Ijaž^CDi seveda. Tudi Irena Vr-čkovnik in Natalija Verboten sc nista oglasili na naše klice, kar veijetno prav tako pomeni, da že počivala in si nabirata novih moči za jesen. Ki bo tudi za večino glasbenikov delavna. ■ 6š fiorjs Aafier, pr^d&ednik ZŠAM med razvifaniem prapora £r\a naiatraktiynet&ih vozil v povorki 14 SREČANJA, ZANIMIVO 20 julija 2006 v »Meni je bila Šaleška dolina zelo všeč!« Anna iz Poljske študira slovenščino - Problem je predvsem dvojina - Všeč ji je gozd v naši dolini Mojca Krajne Snle^ko dniino i/, dncVH v dan obiscc velik(^ ljudi, veiid«r se navadi ne sprašujemo, ad kod so in kaj p{)čno. So pač lu. Zavedamo i>c sieen da nismo najhnlj iskana lurisUćna îoôka v državi, zavedamo pa se ludi lepot jezer in bogHSlva rudnika, ki privablja jTinogc. Veijcino lako v preteklih lednih med lami skoraj niliče ni opazil mlade Poljakinje, Anne Marie Kalucka, ki se je nad lep(v lami nalih krajev navduševala v slovenskem jeziku.« Anna, Aludiraš slovensćino na Polpki'm. To najhft ni prt »"a.s fiOSt pojav? »Mislim, da jc postal pogost v /iidnjem času. Ko sem jaz začela, je bi]n poleg mene v letniku se 19 šludeniov, zdaj jih je v prvem 65 - te številke najbrž govorijo same zase. Po moje so se mladi naveličali angleščine in nemščine in se raje učijo dnige jezike.« Kaka pa slndij poteka ? »Imamo lektorske vaje, ki so obvezne. ker je lo najpogosteje edina možnosl učenja jezika. Poleg lega pa ^veda ic predavanja in tudi vaje iz sUivcnske slovnice, zgodovine slovenskega knjižnega jezika, književnosti in kulture Slovencev. Se pa učimo se drug slovanski jezik.« In ti se ućLîMoii občutki so čisio drugačni. kol sem pričakovala. Zdaj Poljakinji je bila naša dolina vs«č. Se veliko dokumentov.« S Sloi-enci nisi imefa sUkov, preden si prišla k nam? »Ne, nisem. Razen z znanci, ki sem jil) spoznala na Seminarju slovenskega jezika» literature in kulture. ki je vsako poletje v t jubljani. Ampak oni ml niso mogli pomagati, tako da sem se sama potrudila. Ce sem iskrena, sem se morala res boriti, da sem prišla v Slovenijo. ker je ktjnkurcnca velika.« Tijekajzttl? »Ne! Morda jc bilo na začetku težko, ampak mi ni žal. Zelo sem nata območja, pri vas pa so mi je zdela prav ta velika značilnost. Vidi se. da spoštujete gozd, in očitno vam vrača tako. da Imate čisi zrak.« Tudi z narečjem nisi imela težav? *To pa je druga stvar. Seveda sem imela težave, ker se na univerzi učim knjižno slovenščino, v vašem govoru pa je čisto drugače, v kateri koli del Slovenije grem. Puicm nekaj ur, da se navadnima novo narečje, drug naglas, druge besede. Včasih sem že utrujena od tega. ker moram biti sem se res navadila, da živim samostojno in predvsem daleč od doma in se počulim dobro, .le pa res, kak(îr govorijo »povsod je dobre. ampak doma je vedno naj-boljše«» lako da se res veselim vrnitve. Čeprav bom pogrešala Slovenijo in ljudi, ki sem jih sp(v znřla tlí so bili zares prijazni!« MisILi, da se boš se kdaj vrnila? >>Nc mislim, ampak vem! Res upam, da se moja zgodba s Slovenijo ne bo tako hitro končala.« fiuiiumj počitnice so tu fe' ležki) pričakovane poletne počitnice so v polnem leku in tako osnovnošolci kol srednješolci uživajo vsak po svoje. Kako prezr^^-Ijajtî sviïj prosti čas. smo povprašali 5 aaključnih srednje^) I cev: Polona Jazbec - J. letnik - »Sole vsekakor ne pogrešam. Med počitnicami se kratkočasim z gledanjem televizij«, gren^ tudi po nakupih. Včasih plavam v bazenu, ki ga imamo doma. ali pa se (Odpravim v terme Topolšica. Nekaj prosiega časa namenim ludi branju.« Anita Raniič • 3. letnik • j^Med počlinicanii predvsem uživam s prijatelji - večkrai posedimo na 'Htovem trgu, pred kratkim pa smo se odpravili nn krajše kampiranje v Lipje.« Ema Hozjan - 2, letnik »Pred koncem šolskega leta sem se priključila velenjskemu lutkovnemu gledališču, zato imamo sedaj med počitnicami vaje za novo predstavo, ki mi vzamejo več urna teden. Drugače tudi kolesarim alise kopam v termah Topolšica. Najraje si vzamem čas za sladoled.« Nace Janežic -1, letnik - »Zjutraj predvsem zelo dolgo spim. Ker treniram nogo-met. imamo vsak večer ironinge, med po-čilnicami smo odigrali že kar precej lekem. <^as. ki nI še ostane, porabim za druženje sprijatelji in punco.« Miha Zorman - I. letnik • »Počimice jemljem zelo resno, zato predvsem počivam. Počitnice so se mi pravzaprav šele začele, kei sem imel se nekaj obvczro-sti v šoli. Ker tek mujem v skakanju v vodo. sem pred kratkim sodeloval na tekmovanju, ki se je odvijalo na festivalu l.eni v Mariboru. Veliko časa porabim predvsem za druženje s prijatelji. « Moških ni več treba ženske za nosečnost kmaiu ne bodo več poirebovale moškega panncij«. Cc bodo moški kdaj i/-umril, bo življenje teklić dalje. Nt)va znansivena raziskava jc namreč pokazala, da bodo ženske nekoč lahko same proizvajale spermo. Znanstvenikom je namreč iz izvornih celic uspelo ustvarili semensko lekočino. Raziskovalci so do uspeha prišli z upiirabo mišjih izvornih celic, ki jih je mogoče vzgojiti v kakršen kod lip celice. Cclice so ra/vili v spermo in jih uporabili z-a oplodi-lev jajčec, ki so jih naio vsadili v miši. Kmalu se je skotilo sedem mišk. med kaierim: jih je šesi dočakalo sta rosi. Prav vse miši pa sn irpele zaradi zdravstvenih ležav, v glavnem so imele ležave pri hoji in prekomerno lelesno ložo. Slro-kovnjaki so predhodno že d(îka- zali. da je izvorne celice mogoče razviti v spermo in jajčeca, ven-darje bilo tokrat prvič, daje tehnologija pripeljala do rojstva živega bilja. Izumili poustvarjalca vonjav Ce sle kdaj v svoji okolici zaznali neponovljiv vonj roř in če sle si zaželeli, da bi ga lahko vonjal ludi kdo drug. to ni več te- žava. Znanstveniki v Tokiu so namreč razvili replikaior vorjev, napravo. ki skozi i5 senzorjev sprejme vonj iz okolja in ga po tem reproducira. V napravi je 96 kemikalij, z mešanjem kaierih se pon^lvsri vonj. Izum je pomemben za industriji) hrane in dišav. kjer je pc^usivarjanje vonjev zelo pomembno. Tzunia pa se veselijo tudi v digitalnem svetu, saj bi lahko na primer z mobilnikom posneli neki vonj m ga nato posredovali na drug konec sveta. Hdina slabost naprave je. da je zelo velika in okorna. Prav tako želijo še povečali Slevilo vonjev, ki jih bo naprava laliko proizvedla. Bakterij tudi $ ponovnim segrevanjem ne uničimo_ _ ^ Bakierij tudi ob ponovnem segrevanju jedi ne uničimo, do živega jim pridejo le temperature. nižje od pciih sto pinj. Strokovnjaki zato svelujejc^ poirošnlkom, naj večje količine kuhanih jedi razdelijo na porcije in jih hranijo v hladilniku. Bakte- rije bacillius cereusje moč najti predvsem v prahu, na rasilinah in v živalski dlaki. V iivropi povzroči do IS odstotkov zastrupitev s řirano, v državah, kjer pojejo veliko riža. pa kar okoli iieijino /.a-strupi lev. Bolezni srca grozijo samskim Samsko življenje kar zjî dvakrai poveča možnost hudih bolezni na srcj v primerjavi z življenjem ti- stih. ki živijo v parih. Danski raziskovalci so ugotovili, da samske ženske, starejše od 60 let, in samski moški, starejši od 50 let. tvegajo močne angine in srčne napade, poroča B13C. Po besedah raziskovalcev k lemu pripomorejo ludi slabe navade. kol so kajenje, pitje alkohola In nenravniUežnno prehranjevanje. kar je pogosiejse pri li- silh. ki živijo sami. Raziskava je bila opravljena na proučevanju podatkov I3X.0()0 prebivalcev v danskem mestu Aar-hus med letoma 2000 in 2002. Genij in ženskar_ Več kot 1400 pisem Alberta Kinsieina meče novo luč na zasebno življenje enega največjih ziianslvenikov 20. slolelja. Pisma namreč odkrivajo, da se je Einstein pogosto bolj zanimal za ženske kot za teorijo relativnosti. Pisma odkrivajo, da je imel l;instein konec dvajsetih in v začel ku tridesetih let minulega stoletja zvezo z El-he 1 Michanowski. ki gaje prisilila na pobeg v Anglijo, trdi Barbara WollTs Hebrejske univerze Alben liinstein, kije objavila okoli .^500 sirani pisem, nastalih v obdobju od leta 1912 do leta 1955, ko je Einstein umri v 76. letu stan)sii. Wolffova je za zveza) med Clhel Michanowski in Rinstcinom povedala le, daje šlo za ljubezensko zve/o. da je btla Ivihel od Hinsieina mlajša 15 let in da je imela prijateljski odnos z njegovo pastorko. Za HlnsicIna se vc, da je Imel kar nekaj ljubic, od katerih sta bili dve poročeni, pravi WolITova. Tisto, kar je najbolj zanimivo iz objavljenih pisem, je, da se jc Hlnsiein o svojih zunajzakonskih aktivnostih pogovarjal s svojo drugo ženo Hlso, s kalero seje oženil po razvezi z Milevo Maric, in pasiorko Margot. V pismu Margoi leta 1931 je Einstein potožil, da ga je "Ethel Michant)wski zasledovala (v Anglijo) in da njeno preganjanje začenja uhajali nadzoru". Pisma so odkrila tudi, da je Einstein izgubil velik del denarja, ki ga je prejel kol Nobelov nagrajenec leta 1921. in da je bil boljši oče. kol so sprva menili. MED VAMI, MNENJE »Mladi v vsakem mestu potrebujejo Zamudovo« MOV bo projekt urejanja mesta mladih razširila na vse leto - Za letošnje poletje prejeli preko 210 prijav - Prvo leto ni bilo vse tako rožnato Mojca Krajne »Pa misliš. ÚH ba ia /godba sploh ko^a /»nimala,« meje vprašala gospa pi> opravlicnem intervjuju. »Ja. /elo verjetno.« sem razmišljala; mislim namreč, da vsakogar /iînima zgoJba o osebi, ki je v službi žc ob siirili zjutraj, Antonija Zamuda je tista ženska, ki v Mestni občini Vclejijc skrbi za i/VAjanjc počitniških del mkdih na področju čiSčeiýa mest». »Pravzaprav nc gre U)Iiko /a čiščenje. ampak bo]j za urcjaiiie mesu.« mi je pojasnil župan Srečko Meh. Saj ste žc slišali in brali • ali pa nu^rda celti sami videli - o dijakih in študentih, ki letos že peto leto /apored skrbijo /a lepšo podobo domačega mesta? Srečko Meh je ponosen nanje, Antonija Zamuda pa tudi in prav niČ nenavadnega ni. kojim reče »moji otrod<. Kakt»r pripcv veduje» ji res dajejo zagon in smisel pri delu ter življenju. roda, kako í^c je vse to pravzaprav začelo? »Včasih so družbe med počitnicami po skrbele predvsem /a otroke zaposlenih, kar ps se je na MOV i/kazalo kot zelo slabo,« je pojasnil župaji Meh. ki je povedal, da mu je takšno stanje porodilo idejo o drugačnem, bolj koristnem delu mladih, p/.ći se mi, da je zelo pomembno. da dacût) ailadim možnost za delo in zaslužek,« je še mzlo/JI. Občina se je povezala s podjetjem PUP. na /avodu za zaposlovanje pa so iskali osebo, ki bi prek poletja na tem področju delala z. mliidimi, Dobili so Zamudovo, ki je ravno v tistem obdobju osebno preživljala zelo težko obdobje. A delo ji jc očilnt) dobro delo. Po nekaj desetih mladih. ki so sc prijavili prvo leto» število prošenj neprenehoma narašča •i<ï leto so jih dobili že prek 210. Tudi vzdušje danes je tako po opisih /aniudt>vc, župana in po opisih mladih povsem drugačno od vzdušja pred leti. »Sp vse bolj usmerjeno v urejanje in ne več le čiščenje. Veselim seže piknika pri županu, čeprav nas najbrž toliko podpira tudi zaradi lela volitev.« Urša Mra vijak: »Znana sem po lem, da pretirano obrezujem drevesa, ampak pri tem strašno uživam. V začetku mi je bil najtežji del naloge jutranje vstajenje, toda zdaj sem se že navadila, da pridem popoldne domov in grem spat takrat. Zavedam se, da je hud faktor pri delu vroče vreme, zato sem še posebej vesela razumevajt)-čih mentorjev, ki nam privoščijo ludi senco. Vesela sem tudi Vodje Zamuda, za katen) lahko rečem, da je Taca stoletja.« Već mladih želi urejati mesto in MOV Jim bo to omogočita tudi med soiskim letom. sprejme v svojih prosionh in jim za konec sezone obljublja skupni piknik, listi, ki so se ga udeležili lani. ko je bil pripravljen prvič, pripovedujejo, daje bih^ čudovito. Odličja iz različnih tekmovanj v urejenosti mesta dokazujejo, da je Velenje lepo, A kljub temu bi bilo dobro spremeniti še nekaj -nekaj v glavah listih, ki se vseeno trudijo za umazan ugled. Mnenja in odmevi Nekdaj trg Velenje, sedaj Staro Vele.I^e Večina današnjih prebivalcev Velenja ne ve, kako bogato je bilo življenje Starega Velenja nekdaj, in ga tako rekoč podcenjujejo. Zato bi rad opisal, kaj vse se je nekoč dogajalo v njem. Trg je bil /nan daleč naokoli. V njem je bilo enajst zasebnih gostiln: pri Verdelu na ljubljanski cesti, pri /ofki. gostilna Cirila Tajnška, pri KtJVačiču, pri Po-cajtu. pri TiOnšku (tam je sedaj bife), priValenčaku, hotel Majer-hold. pri Stopaiju Ježovniku, pri iludoverniku in Kolodvorska pri Hdvardu Raku. Imeli so dve pekarni (Tajnšek Ciril in Cede), dve mesariji (Pi-bernik in Ildvard Rak Kolodvorski), tri mizarie (Majcen, Meh in Repič). dva tapet ničarja (Žgank pri mostu in Miha Camlek). tri kovače (Ocvirk. Prevolčnik, Valenci). dva mlina (llanzek Skaza m r,s KebrtJV mlin), kjer sn pridelovali ludi bučno olje. šiiri žage za hlodovino (Cîolovo. Špenkovo. Edvardovo in Skazovo). Imeli smo pgledanio Suro Velenje. vidimo propadajoče zgradbe, ki samevajo. Med njimi je velika Golova stavba, ki ima sptidaj dva lokala, na vrhu pa prazna stam>-vanja. Samevajn tudi nekdanji bife, stavba železnine. pekarna, ki je bila obnovljena pred 25 leti, propada hiša VuLi pod cerkvijo in nekdanji hotel Majerhold. Ljudje se sprašujejo, kako dolgo bodo ta objekt, kije že leta zavarovan, še obnavljali? Tudi če pi)gledamo staro pošto na križišču, je siromašna. lep zgled daje samo labia Moto Kros, Sameva pa tudi najlepši pn>sior, kolodvorska, kjer so bile včasih sobe za tujce. Hotel Majerhold je imel včasih velik prostor za parkiranje, hleve /a konje in prenočišča /a injce. To je bila pritlična siavba s klet- nim prostorom, nad njim pa so bile sobe, v katerih so lahko brezposelni in klošaiji eno noč preno člii brezplačno. V Golovih gospodarskih prostorih je bila požarna obramba. Za obnovo ali popravilo Slaivga trga se nihče ni zanimal 50 let. Pred leti pa je obnova trga vendarle stekla, ko je vodstvo krajevne skupnosti prevzel I Vanc Sever. Najprej je obnovil zaklonišče pod gradom pri Majcenu. Po sredini trga so skopali jamo za kanalizacijo, vodovod, telefon... Sever je odkupil del Majerholdove hiše in lepo uredil okolico. Želel je odkupiti celo stavbo in jo obnoviti, vendar mu to ni uspelo. Tedanji Velenjčani so imeh še osemletko, v pritlični stavbi, bili so prav tako pametni kot ll ki sedaj hodijt) v nadstropne šole. Takrat so se vsi ljudje med seboj dt> bro razumeli - od gospodarjev, občanov iu bogatih do řevnili. Nad trgfnn pa je stala cerkev, ki jih je /ilm/evala v /avcdne državljane. ■ Mitia Valenci 16 SPORT IN REKREACIJA '"H'JiS 20 julija 2006 Nina Drolc in Jože Blazina večkratna državna prvaka Plavalni kluh l užinar je od (Metrika. 13. 7. 2006, do nedelje, 16. 7.. organiziral leiosnjc odprLo prvenstvo Slovenije v plavanju. Na tekmovanju, ki gaje koroj^ki klub priredij ob 60-lelnici delovanja, jc nasiopilo 332 plavalcev i/. 19 slovenskih klubov in gostje iz 10 držav. Med njimi so bili uidi nosilci olimpijskih medalj in svetovnih rekordov. Velenjski plavalci so di>segli 0: 400 m prosto; 1. Nina Drolc 4:33.75; HOO m prosto: t. Nma Drolc 9:20,94; 1,500 m prosto: L Nina Drolc IX:02,43 (klubski rekord); 50 ni prsno: 3^ /Ueksandra Radi-vojević 37,07, 6. Ajda Arlič .37,56, S. Irena Jurie 38.63: 100 m prsno: H. Jana Koradej 1:23,41; 200 m prsno: 2. Jana Ko- radej 2:50,29, 8, Ajda Arlič 2:54,99; 50 m dellln: 6. Ajda Pra/nik 31.54: 200 m delfin: 6. Aida Praznik 2;3X,29, 10. Spela Hirkl 2:44,40; 50 m hrbtno: 4. Nina Drolc 3.3.80; štareta 4 x 100 m prosto: 2. Velenje 4:12.81 ('lama ra Govejsck, Nina Drolc, ipcla Hirsel. Ajda Pra/nik); i^ta-leia 4 X 2t)0 m pn)slo: 3. Velenje 9:19.06 (Nina Drolc, Jana Koradej, Spela Ilirsel, Tamara Gi)vej-šek); štafeta 4 x 100 m mešano: 4. Velenje 4:49.67 (Nina Dn)lc, Ajda Praznik, Ajda Arlič. ípela lliršel), Mladinke • 50 m prsno: 4, Tamara Mariinović 37.27; 100 m prsno: 3. Tamara Martinović 1:20,60; 200 tn prsno: 3. Tamara Martinović 2:52,43; 200 m delfin: ťí. Tamara Martinović 2:45,07. ?!enske absolutno • X00 m prosio: 6. Nina Drolc; 1.500 m prosto: 6, Nina Drolc. Re/uitali kadeti - 50 m prosto: L Jože Blazina 25,74. 10. Marko Krstii 27.25; 100 m prosto: 1. Jože Blazina 56,54; 200 m prosto: Jože Blazina 2:07,64; 50 m lirbino: 7. Marker Krstić 32.34; 50 m prsno: 9. Jernej Remic 34.70; 100 m prsno: 10. Jernej Remic 1:19.32; 50 m delfin: 2. Jože Blazina 27.71; 100 m deliln: 1. Jože Blazina 1:01,42, 10. Marko Krstić 1:07,51; štafeta 4 x 100 m prosto: 6. Velenje 4:07.40 (Jože Blažina, Jaka Gorišek. Jernej Remic, Marko Krstić); štafeta 4 X 200 m prosto: 5. Velenje 9:13,17; štafeta 4 x 100 m mešano; 5. Velenje 4:3X.54. Rezuhati mladinci - 50 m hrbtno: 10- Vlado Stjepić 33.5«; 100 m hrbtno: 7. Vlado Stjepić 1:12,33; 200 m hrbtno: 4, Vlado Stjepić 2:3H,14. ■ Marko Primožič Skoraj dva tedna z evropskimi klubi Velenjski rokoniciaši so v ptme-deljek pričeli priprave na novo sezono. V novi postavi st> se tako prvič po počitnicah zbrali vsi n>kt> meiaši (îorenja. Najprej so sc testirali. preverili telesno pripravljenost in opravili zdravniški pregled. Sedaj jih cakajf) dvtjmesecjie priprave, ki bodt> nedvomno zelo pestre, saj se h)do na lurniriih primerili z domačimi in ludi z evropskimi ekipami /acetek priprav je v znamenju kondicijskili treningov, ki bodo v prvih dveh tednih potekali tudi na prostem v naravi, predvsem na bodo izkoristili dobre niožnosti /2 tek okoli Velenjskega jezera. Poleg lega bodo postopoma pričeli trenirati tudi v dvorani, na parketu z žogo, nekaj treningov pa se bo oú-vilo tudi na bazenu v Topolšici. Konec julija jih čaka že prva pre« izkušnja, bi sicer se bodo odpravili v Nemčijredu lumir v Ribnici, v začetku septembra pa turnir v Itan-ciji ((trenoble), kjer se bodo po merili z Ivryem in Moipellierjem. V teh dneh že lahko spremliate aktivnosti in novice o klubu in ig-raicili, kajti Rdeča dvorana je s treningi ponovno dobila rokometni prizvok. Po mestu se zopet sprehajajo stari igralci Ciorenja in seveda tudi novi, kol so Pavel Baškin. Morten Sejcr. Drag<» Vuković in že poznan velenjski in slovenski javnosti Maljaž Mlakar- Po predahu in počitnicah ponovno vabljeni v družbo velenjskega mkometa. Zdravljica in zmagovalne stopničke /a atlete, ki potujejo na velika mednarodna iekmiova in Mihalinčeva poslušali Zdravljico ob njunih zmagah. Upajmo, da bosta s sv^jjimi uspehi nadaljevali tudi v prihodnje, 11,avgusta odpotujeta skupaj s treneri em Šalamonom na svetovno mladinsko prvenstvo v Peking, 'lam bo konkurenca seveda še mnogo močnejša. Vsaka uvrstiicv v tekih med polfinalistke bi bila velik uspeh, /n uvrstitev med llnalistke skoka v daljino pa bo zagotovo potrebno skočili nekje okrog osebnega rekorda 636 cm. ■ 5. S. Ribnške iskrice »Fajn je v Ribnem, mami Js bi kr skoz tuki bil -.« To so besede Lana Vrčkovnika. enega najmlajših tabornikov, ki so se letos po dili po magični jasi pri Bledu, nekaj ur pred ponedeljkovim odhodom. Verietno dovolj zgovorno. Letošnji dve izmeni taborjenja tabornikov rodu Jezerskega zmaja iz Velenja sta bili resnično lako zelo izjemni, da si je marsikdo želel, da se druženje še ne bi končalo .„ Preden vas za nekaj minut popeljemo v pravljico, naj dodamo še en dokaz, da jc bilo 20 dni taborjenja zares zelo prijetnih. Siiri ure po prihodu v Velenje smo se taborniki (kakšnih 50 nas jo bilo) zbrali pred enim Izmed velenjskih liikalov in še pei ur namenili druženju in obujanju spominov... Neverjetno, mar ne? Zdaj pa zares. Zgodba z naslovom »Ribno 2006 .„« V znamenju Galcev Več kot 450 tabornikov rodu Jezerskega zmaja jc letos taborih) v Ribnem. V prvi izmeni 200, v drugi nekaj več kot 250. Zagtv tov(î ima vsak nešteto spominov, ki so samo njegovi ali njeni Nedvomno pa je vscîu skupen spo min na rdečo nit. Lcit>s je bila namenjena (îalcem in Rimljanom. Tako smo bili vsi v taboru nekaj na « ali fix (imena vodov so bila denimo Klositlxi. Obadixi. Pol-žixi...). Zadnji dan je biJ povsem v znamenju Atserixa. Obelixa in Panoramixa. Galski bojevniki so vodili napad na Rimljane. ki so dan pred lem zavzeli galsko vas. Seveda so se Cialci ob zaključni večerji veselili velike zmage. Tudi krst za liste, ki so v Ribno prišli prvič, sla nato v svojih rokah imela Astérix in Obelix. Hura za vreme! Letošnje laborienje je bilo izjemno tudi zaradi vremena-Lepo je namreč z visoko prednostjo premagalo slabo. Oe želite rezultat v dnevih, je bilo nekako takole - Lepo vreme 16, Slabo vreme 4 ... Tudi zaradi vremena je v t)beh izmenah lepo uspelo bivakiranje. /a tiste, ki ne veste, kaj to je, samo kratka razlaga. Naši GG-ji so se za dva dni odpravili nekam ob Bohinjsko jezero, tam prespali in se nato vrnili v tabor. Naši M( -ji so noč prežJveli vvo-dovih količkih, ki so si jih pred lem uredili z ležiščem, ognjiščem in raznimi izumi (med njimi tudi poštni nabiralnik, gugalnica, razne klopi ipd.). Kot ponavadi ... Dnevi v Ribnem so letos minevali še hitreje kot navadno- Iako smo se ob koncu v šali celo vprašali. ali nam je kdo skrajšal 24-urni dan ... Med aktivnostmi tudi letos ui manjkalo kopanje v Sobcu, sprehod na Bled in pohajkovanje po tem mestu, tradicio- nalna nogometna tekma med PP-ji in grčami, bolj ali manj zabavna jutranja telovadba, prijetni večeri ob tabornem ognju, sijajna hrana, večerno kolo in še marsikaj prijetnega. Morda velja izpostaviti precej tester program v obeh izmenah, Naši Hia mali« (ne zamerite, če naše MC^ie m Gg po] osmih) pa do poznega večera (večerni programi se nikoli niso končali pred 22.30) je bilo dogajanje v taboru zanimivo In predvsem polno energije. Komaj čakamo^ da gremo nazaj! Se vam tole vse skupaj niti ne zdi lako zel(» i/jemno? Morda ... A če želiš Ribno zares začutili, moraš biti zraven. In šele potem ugotoviš, kako zelo fantastično neveijetno jc. Selc tedaj zares čutiš neverjetno povezanost med prav vsemi člani tabora, /akaj se to dogaja? Odgovora na to vprašanje ne p<5Zna prav nihče,,. To jc enosiavno magična moč čudc/Jie jase nedaleč stran od Bleda Ribno ima očitno takšno moč, da stvari, ki se tam dogajajo, tam ib vedno tudi ostanejo ... In ne zamerite, če lalc sestavek zaključim z nekaj zares »močnimi« besedami- A veriamem, da bodo ta-bijrniki razumeli ... Popolnosti smo dali novo ime „. Zdaj ji rečemo Ribno! Cc boste kdaj zravem. boste razumeli tudi Vi... ■ Hugo SPORT IN REKREACIJA Deseti vzpon na Zavodnje - Sleme Pričakujejo več kot 300 udeležencev - Glavni nagradi na žrebanju - gorski kolesi Scott Kolesarski klub lineryij» Velenje prireja Jcsed kolesarski v/pon m /avodiijc- Sleme, ki bo v ncUcljo, 23. Julija. Siki bo ob 10.30 v To-polšIcL prijave pa bodo sprejemali od ure naprej, vendar k do 10. ure pred hotelom Vesna. Moški bodo razdeljeni v kalogo rije do 20. 30,40,50.60 in nad M lei, /enske v dve kaiciioriji, 30 in nad 31 hi. Svojo kategorijo bodo imeli ickmovalci z gorskimi kolesi 1er člani §porinih dniHcv (it)reiýa (moški in /enske) (er Přeni (^govnika. Slartnina bo 2.X00 SU", člani omenjenih društev 1er kluba Ilner-gija Velenje / izkaznico ozin)mji potrdilom o plačani članarini so oproščeni plačila siartnine. Priznanja bodo prejeli pm irije uvrščeni tekmovalci v vsaki kategoriji, posebne nagrade pa bodo prejeli najmlajši jn najstarejša udeleženca, najtežji in najbolj oddaljen udeleženec, /a tekmovalce bo tudi letos priskrbljena malica, poleg lega pa bodo z /reboni podelili gorski kolesi Scoll 1er kopalniški blok v vrednosli i 10.000 SI T ter še kopico lepih praktičnih nagrad-Organizatorji tudi letos pričakujejo več kol tristo udeležencev. »Največ bo prav gt>iovo ljubileljev kolesarim iz športnega dr u šiva (iorenja. ki so bili doslej kar osemkrat najmnožičnejša ekipa na fem sed«\j že uveljavljenem vzponu, ki smo ga prva leta sklenili v /avod-njah- Sedaj pa je cilj presiavljen na Sleme, do koder je speljana asfaltna cesta, ki pove/uje Šaleško z Mislinjsko dolino (od Šoštanja do Orne na Koroškem). Proga je dolga več kol 16 km Inje priljubljena med kolesarji, saj pomeni za vsakega udeleženca poseben iz-zJv,4 je povedal glavni organizator vzpona Roman Bor. predsednik KK Einergija Velenje. ■ HinkoJerčič Pohod v osrčje Raduhe med stalaktite in stalagmite res, da smo se od Snežne jame na Raduhi pripeljali, nss je pol v podzemlje Snežne jame posicno utrudila. Vsa pohvala jamarskemu klubu Ćrni galeb iz Prebolda, ki je biser kraških jam na lem področju in na lej višini, uspostibil za turistični ogled. Doživeli smo čudovit podzemni svet vse-mogočih slalaklitov in sialagmiiov in prcko 20 m vi-»)kih slebrov, škoda, da la jama, ki je stara preko 12 milijonov Icl ni bolje predstavljena v lurisiičnem prospektu Sovenijc. Na koncu poti nas je čakalo presenečenje »skalna slivovica«, katere se nihče ni odrekel. Pot smo nadaljevali do vrha 2()f>2 m visoke lUduhe. Po krajšem ogledu sosednjih vrhov, smo se z manjšimi zapleti vrnili do koče na l.oki pod l^duho, kjer nas je čakal avtobus. Ob slovesu smo se zmenili, da se zberemo zopel 11. avgusla ob 7. uri na avtobusni postaji Velenje. Odšli bi>mo na 1763 m visok Strclovec v Lijgarskl doliiii. Pridružile se nam! ■ rb Celjski živžav na Kopitniku K postavljanju od šolskega leta sodijo tudi izleti otrok, med katere so še ptisebej šteli planinski krožki. Tako sia dve celjski osnovni šoli - Prana Rosa in 1. ostiiïvna šola Celje - zbrali svojo mladež na avtobusu, ki nas je skupaj s spremljevalci ter starši in seveda babicami (dedki so raje osiali doma) popeljal iz Celja proti Hrastniku, kjer smo tik pred njim izstopili Piidali smo se v strmino in kmalu za sabo pustih živahen jutranji uirip naselja, ki ga sp(v šlljivo pomirja mogočna Sava. Po v/ponu si je bilo ireba prvič oddahnili in se podkrepili s po žirkom pijače ah celo pribolj-škom iz nahrbtnika, ki jih na otroških izletih ne manjka. Zaradi njih imajo îi izidi Še poseben čar... Pot je postala milejša in ie vijugala med bogaiim zelenjem ter nas sčasimia pripeljala mimo cerkvice sv. Jurija do planinskega doma v (3orah. kjer je bil resnejši postanek. Okolica in noiranjost doma sta nenadoma oživeli in nam dovolili pogled na vijugasto modro-zeleno Savo da- leč spodaj v dolini. Nato je bilo ireba pot nadaljevali. Vodila nas je proii Kopitniku. kamor smo prispeli brez večjih naporov. saj je višinske razlike med obema točkama komaj slo mc- ?o mm ï^ M Nasa četica pridno koraka za vodnikom, ki preverja pravilnost poti. trov. Tu nas je pt)leg lepe, z rožami obdane koče. v prijetnem okolju z igrali in nežno valovitim terenom pričakalo ludi prijazno osebje s to- plim čajem in zelo okusno zelenjavno juho. Ni ga bilo. ki se mu ne bi prilegla ob domačem kaihu in morebitni napori so bili v tre-nuiku pozabljeni. I;nergija sc je vsesiransko sproščala in prijetno soTice ji! vse še polepšalo. Treba je bilo poskrbeti še za žig in podpis vodje i/leta v dnevnik Mladi planinec, se posladkati z ^na-gradno« čokolado in »vnovčiti« žepnino ob nakupu - česarkoli. Po skupinskem posnetku pred kíKo nas je čakal le še spust v do lino. Pol nas je vodila proti Rimskim Tophcam in se sčasoma strmo spustila v objem neverjetno dišečih vonjav cvetoče trpežne src-brenke. kj seje razprostirala vse naokrog in nas (miamljala. Na koncu poti nas je - kot vedno - razveselil čakajoč avto bus in vsi napori so bili v trenutku pozabljeni, linergije je bilo zagotovo še dovolj na zalogi in lepi spomini na prijeicn iz,lel dobra popotnica za prihodnjič. Za lako mlade planince še kako dobra naložba. ■ Marija Lesjak Plavalni tečaj na šoštanjskem bazenu Otroci so S9 na tečaju izvrstno iabavaii. Šoštanj, 14. julija - Občina Šoštanj je prejšnji leden na lettiem bazenu organizirala brezplačen plavalni tečaj /a otroke, starejše od 5 lei. Tečaj Je vodila vaditeljjca plavanja Majda Treien. Otroci so se na tečaju zabavali, a ob tem ludi veliko naučih. sa,i jih je precej ludi '»splavalo«, kar je bil na- men tečaja. Nad odzivom so bili v Šoštanju zadovoljni. Oblikovali s se odločili, da nov tečaj pripravijo spet v avgu- stu. Tisti starši, ki bi želeli svoje otroke vpisali v tečaj, naj pokii-čejo ali se oglasijo na Občini Šoštanj. Nov termin plavalnih tečajev bodo določili, ko bodo zanj zbrali dovolj prijav, je povećala svetovalka za odnose z javnostjo Tjasa Rehar. ■ nifcp Ribiči so oživeli Tudi V ribičiji sloni prihodnost na mladih -V varstvenem delu reke Pake plavajo lepi kosi postrvi - Prehodni pokal rudarske svetilke v Celje Milena Hrsiič • Planine Velenje • Letošnji tabor mladih ribičev, ves prejšnji teden je polekal ob Velenjskem jezeru, je bil že 29. p, koje bil ustanovljen ribiški odsek sindikalne podružnice Rudnika lignila Velenje. Ribiči še vedno vsako leto ob prazniku rudarjev pripravijo tekmovanje v lovu rib s plovcem za prehodni pokal rudarske sve-lilke, Leiošnje je v soboto. X. julija. potekalo ob Skalskcra jezeru. Udeležilo se ga je dvajset ekip, ki so štele 60 tekmovalcev. Prvo mesco in prehodni pokal je osviîjila n. ekipa RD Celje. 2. mesio I. ekipa RD Celje in 3. ekifja Bar Tina Šoštanj, Še nekaj dni pred tem, 5. julija, pa je «elekiro odlovna ekipa« Ribiške družine Velenje iz varstvenega dela reke Pake (skozi mesto Veleiije) odlovila 108 komadov postrvi in jih vložila v športrori-bolovni del Pake. Odlovljene postrvi so bili sami lepi kosi. dolgi od 30 do 60 ceniimeirov. S tabora mladih ribičev: najlepše jim je bilo ob vodi. Elektro ribiči" smejo, drugi ne. 18 ANKETA, NASVETI 20 julija 2006 M At_A ArsIKEXA Bodoči milijonarji? Danes si življenje brez denarja icžko predsiavljamo. Pride nam prav wak lolar in zaio veČina ljudi pridno dela. nekateri med njimi pa si upe /a še več de na da gi'a-dijo tudi z igrami na srečo. Najpopularnejša in najbolj vroča je zadnje ledne go-lovo I.oto. saj so v skladu /a dobitek vrtoglavo visoki milijoni. Več besed na to lemo so spregovurili Veicničani. Id so se ic dni mudili nekje v ccmru mesia ter si vzeli minutko časa in nam odgovorili nam nekaj vprašanj. Tea Dovšak: »l.oia ne igram, saj pri teh igrah v srečo ne vcijamem. Denar si namreč zaslužimo na druge načine. Ljudje verjetno v takih količinah igrajo i.e igre. ker upajo, da jim bo nekoč vendarle uspelo, airpak je vprašanje, koliko so že vlo/jli. Sami si veijeino ne predstavljamo količine denaoa. kije sedaj v igri. Mogoče bi imeli boljšo predstavo, čc hi si pomagali z izračuni mesečnih plač ali kaj podobnega. V primeru. da bi sama imela toliko de na i] a. bi morala temeljito razmisliti, za kaj bi ga porabila, saj o tem še nikoli nisem razmišljala.« Panika Zemljak; »Lota ne igram, ker mi igre na srečo niso všeč. Drugi pa igrajo. in to veliko, ludi moji zjianei. saj Nïrjamejo. da bodo enkrat zadeli in tako obogateli. ("e bi sama dobila toliko denarja, bi ga gotovo vložila v kakšne nepremičnine, nekaj pa hi ga razdelila tudi med uboge, saj ga oni najbolj potrebujejo. Kombinacijo številk bi si najverjetneje izbrala glede na rojstni datum.« Romana Bezovšek: »Loto igram, a ne vedno. Tu in tam napišem kakšen listek. saj nikoli ne veš, mogoče pa bom tudi jaz med srečneži. Kakšnih posebnih kombinacij izbiranja številk nimam, saj kupim kar izpolnjene listke, ker za 10 ne porabim veliko časa in sem s tem najmanj obremenjena. Zadela šc nisem nikoli, pred nekaj leti pa je kar lepo vsoto priigral moj svak. Moja ž£lja je, da bi na lotu zadel lak človek, ki bi denar porabil koristno in ga nekaj namenil tuJi v dobrodelne namene. Tako bi ga porabila ludi sama. nekaj bi ga še naložila ter si priskrbela varnost.« Nina Goršek: »Loto igram včasih, recimo enkrat mesečno. Številke si izberem po rojstnih datumih in letih, vedno igram namreč isto kombinacijo. Zgodilo se je že, da sem imela kanček sreče in sem zadela. enkrat štirieo in enkrat petico, kar je znašalo okrog 20 tisočakov, ludi moja mami veliko igra in ludi ona je že dobila. Če se mi nasmehne sreča in dobim tolikšno vsoto denaija, grem na pot:)va-nje okrog sveta.« ■ vg l.otcrijska vročica je zajela letošnje poletje, saj v igri na srečo Loterije Slovenije tudi v nedeljo sedmica ii bila izžrebana in je predvideni sklad zanjo narasel že na 6X0 mllijoniiv tolarjev. Včeraj zvečer so tako žrebali številke ZH tretji največji dobitek doslej. Morda jc sreča tokrat kojia Ic »zadela«. Rekordni dobitek v višini skoraj 766 milijonov tolarjev je HI tzy.rehHn lanskega julija. ■ Zaprtje Zaprtje je motnja v delovanju črevesa, ko človek s težavo iztrebi le majhne količine trdega blata. Iztrebljanje je neredno, redko, včasih le enkrat tedensko. Povezano je z bolečinami. pog<.> sto ludi s strahom, ko na blatu opazimo sledi krvi. Vzroki zanj so lahko številna obolenja: črevesja. ščitnice, živčnega sistema, sladkorna bolezen. Lahko pa je zaprtje posledica neustreznega načina življenja, neustrezne prehrane. psihičnih stresov, ki vodijo v potrtost in depresijo ter jemanje različnih zdravil (najpogosteje pomirila). Zelo pogosto je odraz okvarjenega rcHeksa za odvajanje blata. Pogostost iztrebljanja blata je pri ljudeh različna - od nekajkrat na dan. do trikrat ledensko. Blato je praviloma oblikovano. mehko, rjave barve, odvajanje pa ni boleče. Moški iztrebljajo pogosteje kot ženske in mladi pogosteje koi starejši. Na iztrebljanje blata nas opozori pritisk blata na danko. Prav je. da se opoziv rilu odzovemo in čim prej pohitimo na stranišče. V nasprotnem primeru bomo okvarili refleks in ponavljanje napake se bo obrestovalo z zaprtjem. Delovanje prebavil uravnava s amo dg ni živčni sistem. Zato se jih praviloma zavemo šele takrat, koje 7. njimi nekaj narobe. Preko prebavil se s hrano oskrbujemo z encigijo, ki nam omogoča življenje. V prebavnem traktu se vsak dan pretaka približno devet litrov tekočine. 2 litra jo zaužijemo, preostalih sedem pa predstavljajo prebavni sokovi, ki se izločajo iz stene prebawl. da bi se zaužila hrana kar najbolje prcgnetla, razgradila in pripravila za posrkanje iz črevesa. Pretežni del se posrka v tankem in samo 15 odstotkov v debelem črevesu. Dokončno se tu posrkajo minerali in preostala voda. tako da se blato zgosti. Mišice v steni črevesa potem s krčenjem vsebino mesijo in potiskajo proti danki. Stena danke je prepredena s čuinicami. ki reagirajo na nateg. Ko je sila natega dovolj velika, se sproži alarm in ukaz. da je potrebno vsebino izprazniti. Retleks iztrebljanja blata sprožimo i globokim vdihom, t rebušna prepona se zniža, tre- bušne mišice pa močno napnejo. kar poveča pritisk v trebušni vo tlinl. Zavestno sprostimo napetost mišice zapiralke zadnjične odprtine, z napenjanjem povečamo moč mišic v danki. ki vsebino iztisnejo na piano. Takoj nato se mišica zapiralka zadnjične odprtine skrči in onemo goči nadaljnje iztekanje blata. Z iztrebljar\iein blata iz telesa odstranimo odpadne snovi, ki nastajajo pri prebavi hrane. Pojav nenadnega zaprtja ali menjavanje zaprtja in driske zahteva takojšen obisk pri zdravniku, saj jc lahko odraz resnega obolenja. Motnje iztrebljanja blata se javljajo pogosto. Šc posebno v zadnjih desetletjih, ko je človek spremenil svoje navade. Vse manj se gibamo, tudi na delu preveč sedimo, zaradi vsiljenega ritma dela. pa moramo pi> 'i . gosio zavestno zavreti refleks odvajanja blata. Prav zato jc uspeh pri zdravljenju zaprtja pričakovati le ob maksimalnem sodelovanju bolnika. Pogosto se motnje iztrebljanja blata javijo že v zgodnjem otroštvu. Vzrok jc lahko bolezen, nepravilna prehrana ali pa stres zaradi pretirane želje staršev, da bi bil otrok čimprej čist. Na potovanjih, ob obolenjih z zvečano temperaturo, pa tudi ob depresivnih stanjih, se javljajo obdobja prehodnega zaprtja. Zaprtje se pri ženskah pogosto pojavi v drugem delu menstrualnega ciklusa in v nosečnosti, vzrok pa jc v presežku hormona progesterona. ki neugodno vpliva na gibljivost stene debelega črevesa. Nenadni vzrok jc lahko v razrasli novotvorbe, ki zapre svetlino črevesa, slaba oskrba črevesa s krvjo, poškodba živca ali hrbtenjače. Kronično zaprtje je lahko posledica slabe telesne aktivnosti, premajhnega vnosa vlaknin, slabega delovanja ščii-nice, zvišane koncentracije kalcija v krvi, Parkinsonove bo-lezjti. depresij in jemanja nekaterih zdravil. Kadar je zaprtje posledica organski bolezni, moramo na.i-prej pozdravili vzrok. Cc organ- ske okvare ne ugotovimo, je vzrok zaprtja v moteni funkciji debelega črevesa. Težavo lahko odpravimo z ustrezno dieto ter redno in ustre/Jio telesno aktivnostjo. Prehrana z malo dietnih vlaknin jc v povezaci z zaprtjem, di-veriikulozo (izboklinami na črevesju), sladkorno boleznijo, povišanim krvnim tlakom, debelostjo, rakom ccbelega črevesa, ulkusno boleznijo in žolčnimi kamni. Preobilno uživanje ima za posledico drisko, napenjanje, zaporo črevesja in pomanjkanje nekaterih mineralnih snovi. Zdrava in uravnotežena prehrana povprečnega človeka naj bi dnevno vsebovala 20 do 40 gramov vlaknin. Večja količina dietnih vlaknin poveča težo blata, s tem pa tudi hitrost prehoda hrane skozi prebavila. Čas ■ prehoda hrane skozi prebavila je Í0 do 90 ur za prehrano z malo balastnih snovi; prehrana z večjo količino dietnih vlaknin pa potrebuje za prehod skozi črevesje 30 ur ali manj. Prehrana brez balasta pov/joči s tanjšanje črevesne sluznice in upočasni njeno rast. Dietne vlak-^ nine imajo skupaj z anti-oksidanti ugodno delovanje proti različnim struprm. pa tudi proti rakastim novotvorbam. Statistike pottjujejo obratno sorazmerje med količino zaužitih vlaknin in pojavom raka na debelem črevesu! Dnevna prehrana z veliko dietnih vlaknin znižuje tek in zmanjša energetski vnos hrane. Tako lažje reguliramo telesno težo. Gibanje blagodejno vpliva na naše počutje, S telesnimi vajami pospešimo tudi gibanje črevesja. Nanj vpliva tudi sproščenost in veselje. Po jutranji telovadbi si privoščimo topel zajtrk, ki na.i vsebuje tudi sadje in zelenjavo. Običajno ljudje iztrebljamo blato po zajtrku, nekateri pa tudi po vsakem obroku. Ko začutimo refleks za iztrebljanje, potrebo tudi takoj opravimo. Vzemimo si dovolj časa in dobro izpraznimo črevo. Blata nikar ne zadržujmo! Redno iztrebljanje blata jc pomembno za zdravo življenje. Človek se ob rednem iztrebljanju počuti dobro, ima občutek sproščenosti, ni utrujen, nima zadaha iz ust, trebuh pa je mehak in neboleč. Tudi glavoboli so redkejši. Oh rednem iztrebljanju so tudi težave s hemoroidi le > 1 Od C/» řsi redko prisotne. Da bi sc izognili težavam, ki nam jih prinaša zaprtje, poskušajmo že otroka navadili na redno praznjenje črevesja in lo počnimo tudi v kasnejšem obdobju. Poskrbeti moramo še za ustrezno prehrano, ki mora biti redna, razporejena preko celega dneva, pestra in uravnotežena z dovolj velikim deležem vlaknin. Vsebuje naj veliko zelenjave, sadja, polno mleiih žitnih izdelkov. suhe fige. slive, sadne solate, med. marmelado, špinačo in presno zelenjavo. Omejili moramo vnos mesa, rib. jajc, belega kruha, belih testenin, sladkorja, kakava, čokolade, ruskega čaja, črnega vina in delikatesnih suhih proizvodov. Pri zdravljenju zaprtja bomo torej najprej poskrbeli za ustrezno prehrano. Poskrbeti moramo tudi za dovolj velik vnos tekočin, duševno ravnovesje. dober spanec, sprostitev ter redno telesno aktivnost. Mnogi si pomagajo z domačimi pripravki. Mlade koprive skuhajo v mleku in pijejo na tešče. Prav tako nam na tešče pomaga tudi kozarec toplega Donaia. včasih pa nam pomaga jabolko. Iz pšeničnoga zdroba si lahko skuhamo juho, dodamo zrczano čebulo in strok česna, sesekljan peteršilj in žličko olivnega olja. Kadar je blato močno zapečeno, uporabimo klistir s kamilicami in glicerinom ali to plo vodo. Kadar tudi to ne pomaga, moramo poseči pa zdravilih. Uporabimo lahko številna odvajalna sredstva. Sredstva, ki povečajo volumen, povečajo tudi maso blata. Ob jemanju teh pripravkov moramo uživali veliko teko čine. Mehčalci blata povečujejo količino vode, kiju sicer vsebuje blato. Ozmozna odvajala pritegnejo v debelo črevo veliko vode, tako da postane blato mehko "m redko. Ker se posrkajo tudi v kri. so pri bolnikih z odpovedjo ledvic škodljiva. Spodbujevalna odvajala spodbujajo steno debelega črevesa, da se krči in potiska blato naprej. Nikar pa nam naj jemanje odvajal ne preide v navado. Blato poskušajmo raje iztrebljati po naravni potL brez nepotrebne kemije. Potrudimo se. izplačalo se bo. ■ Prim. Janez Poles, dr. med.-internist il montažne grodnje CSliiïGÊâiïsto tE@ar©[i®3SHP Jo RIHTER d.0.0. Loke 40,3333 Ljubno ob Savinji Tel,: 03/839^)4-36 faks: 03/639-04-31 E-pošta: prodaja@rihter.si www.riht6r.si Za uresničitev zastavljenih ciljev družbe Rihter d.o.o. K SODELOVANJU VABIMO: 1. GRADBENE, STROJNE IN LESARSKE TEHNIKE, ki raztimevajo tehnićno dokumentacijo in jo pripravljajo s pomočjo U tehnobgij, poznajo ^dbeno tehniko, gradbene materiale, so komunikativni in imajo organizacijske sposobnosti. Prosta delovna mesta: - TEHNOLOG PRIPRAVE DELA, ki obvlada program za tehnično risanje ACAD in projektiranje; - CNC OPERATER, ki obvlada dela na CNC stroju; - VODJA OBJEKTA, ki pozna tehnićno in tehnološko dokumentacijo, tehnologijo gradnje in ima sposobnosti vodenja koordiniranja, ter znanja projektnega vodenja; - SKUPINOVODJA, ki izvaja, vodi in koordinira delo v proizvodnji ali terenu. 2. TESARJE, STAVBNE KLEPARJE, MIZARJE IN SUHOMONTAŽERJE, ki izvajajo deia po navodilih nadrejenih in pravilih stroke, ter so sposobni brati in razumevati tehnično doktmientacijo. Prosta delovna mesta: - TESAR KROVEC; ■ MIZAR, SUHOMONTAŽER. NUDIMO razgibano deio ter stimulativni zaslužek. Delovna razmeija bodo sklenjena za določen čas s poskusnim delom, z možnos^o podaljšanja aH sklenitve pogodbe za nedoločen Čas. Ste pripravljeni sprejeti izziv in imate resne aamenc? Vlogo z življenjepisom pošljite najkasneje do 12. 5.2006 na naslov RIHTER d.0.0. - zaposlitev, Loke 40,3333 Ljubno ob Savinji. Dodatne Informacije so Vam na voljo na e-mail: zaposlitev@rihter.si. KRONIKA Storilcem niso »svete« niti cerkve Nepridipravi v bakru odkrili vročo tržno nišo - V Celju je tat pred časom doživel »delovno« nezgodo, ko je padel s strehe -V Velenju »obdelujejo« skupino šestih Veíerye. 17. julUa • Tnlavi so očitno odkrili zanimivo ir/no nišo. Kol mkc /adnjc ease kradejo baker. Pri icm sploii ni pomembno, kje ga snamejo, da je le baker. Svele jim aiso ne cerkve, ne mrliško veže in ^ najmanj ^olc! Kot je povedal komandir Policijsko pcisiajc Velenje Aleš Lipus. ta cas preiskujejo n^'manj 30 ka/-nivil) dejanj, povezanih s krajami tako imenovanih barvnili kovin. »Prod ilirinaisilmi dnevi smo /a-slisali §e&l osumljencev in jim Kradejo gs povsod. Ni važno, je cerkev, šota, kuiturna ustanova... uspeli dokazali 15 kaznivih dejanj.« pravi Lipuš. Preiskovalni sodnik pa naj /a njihov privod ne bi ka/al posebnega navdušenja, /ato naj bi »piicki« spel dobili krila. aV dveh primerih ^mo tatove zasačili pri dejanju. Zasegli smo jim nakradeno, a kaj, ko običajno poicm. ko je postopek z njimi pri nas končan, delujejo naprej,« pravi. Pred čas<»m so jc eden od njih. bil je cel<5 Velenjčan, poškodoval »pri delu«, ko je v Celju padel s sirohe. Niii lo, da zna bili tako »delo« nevarno, jih ne odvrne od nečednih posk>v. Kaj bi jih? Baker ima /aniinivn ceno. /a kikv gram naj hi nepridipravom odjemalci odšteli od 1-000 do 2.000 tolarjev. Ukraden baker v obliki polic, odločnih cevi in podt)bnih stvari gre se isio noc naprej. Celo izvažali naj bi ga, vedo povedali policisti. ■ mhp Iz policistove beležke v torek, II. julija popoldan, so policisli na Ka-juhovi cesii v Šoštanju ustavili voznika osebnega avtomobila in pri pregledu vozila ugotovili, da vozi s sebřy piSiokî znamke Crvena Zastava M 57. kalibra 7,62 mm s praznim nabojnikom ter naboi za drugi) pistolo kalibra 7,65 mm. Prodni et o so mu zasegli, /.i lak prekršek je po zakonu o oro/ju propisana denarna kazen v viSini od 50.000 do 300.000 [olarjov. dopoldan pa so v Šošianju obravnavali poskus tatvine bakrene odtočne cevi z lokala Ippon. Po tistem, ko je storilec že odvil nosilce, je od tatvine odstopil. Ni pa odstopil lat, ki je ukradel dva metra bakrene odločne cevi s stanovanjske hiše na Cesii V v Velenju, /večer so na Cesti ni jezero mlajšemu moškemu zasegli zavitek in delno pokajeno cigareto marihuane. V sredo, 12. julija, je brez dveh zavitka marihuano ostal mlajši moSki na lifonkovi v Velenju, brez dveh A1.U zavitkov marihuane pa se eden dan kasiiQo, v četrtek, 13. julija, v Toptilšici. V .lanikovem selu je ne/nanec ukradel motorno žago. V Topolî5ici pa je tat ukradel dve umetniški sliki, dva fotoaparata in dva mobilna telefona. V soboto. 15. julija, so policisti posredovali na Kajuhovi v Šoštanju, kiorjc prišlo do prepira med znancema. Oba sta večkratna kršitelja javnega reda in miru, ki sta medsebojni obračun opravila že pred tedni, ko je starejsi pri tem mlajšega tudi /ahodel. Tokrat je bilo obratntr Mlajši jo starejšemu vrgel nož in mu z njim poškodoval prsni koš, nato pa je vanj vigel šo sekiro, ki ga je s îtjpim delom zadela v hrbet. Oškodovanca so z reševaltiinj vo/.iliini odpeljali v dežurno ambulanto, kjer so ugotovili, da jo utrpel la/je pošto^dbe. Ogled kraja je opravila Komisija sektorja kriminalistične policije. Osumljenca so prijeli v ponedeljek zjutraj in zoper njega odredili 4X-urno policijsko pridržanje. 16. julija, popoldan, so posredovali v stanovanjskem bloku na Tomšičevi, kjer stanovalec po celolodcnski adaptaciji stanovanja ni počival nhi v nedelj j, aoipakje z ropotom moiil sosede. Kar dvakrat pa so obiskali isti blok na Šaleški cesti, kier je piian moški ogrožal varnost bivšo zunaj/a-kLinske partnerke. Ker ji je grozil tudi pred policisti, so ga pridržali do iztrezuitvc. Ponoči jc na Efenkovi spel ostal brez marihuane mlajši mtJški. V ponedeljek. 17. juHja. so policisti obravnavali požar na dveh lesenih vrtnih utah ob Koroški cesti v Velenju. Vzrok pcv^ra še ugotavljajo. Zagotavljanje splošne varnosti ljudi v gorah (íorništvo ali planinstvo je v Sloveniji zelo priljubljeno. Večina ljudi hodi pogosto v hribe in so temu prijncnio opremljeni. V počitniških dneh pa v hribe dostikrat zaidejo tudi naključni obiskovalci iji izletniki. Vendar lahko v hribih tudi na krajših izletih poslane nevarno, če za pot niste primerno oprontljeni ali če precenjujete svoje sposobnosti Napotki za varno gibanje v gorah v poletni sezoni Na severnih in senčnih legah bodo pozno v poletje, potiekod tudi celo leto ostala snežišča. Izbirajte si kopne turo po ju/nih piv bočjih. Če pa se boste podali na ture. kjer bo ostal sneg, se lemu primerno obujte in opremite. Oe boste iialeleli na snežišče. ki nima varnega izteka in ne boste primerno opremljeni (cepin, dereze). se zaradi nevarnosti zdrsov raje obrnite. V gorah je stalna nevarnost padajočega kamenja, /lasti nevarno je v píinilřtdnih in polelnih časih, ko kopni sneg. Ne pozabile na čelado! V g<)rskem svetu je v popoldanskih urah pogosta nevarnost vročinskih neviht. Spremljajte vremensko napoved, na ture se odpravljajte zgodaj in jih pravočasno zakljui:ujte. Preden so odpravite na luro, opravite nekaj krajših pohodov, dii si pridobile »kondicijo« in preizkusite opremo. Cilje si izbirajte postopno, upoštevajte telesno pripravljenost, višinsko razliko in težavnost poti. Za daljše ture si raje vzemite dva ali več dni. Dobrodošlo je prebrati Dteraturo o gibanju v gorah, o nevarnostih, pravilni prehrani, opremi, vreme no-slovju. /olo pomembna je ludi se/fianil(»v o o/nakah poti (lahka, zahtevna, zelo zahtevna). Na lurah, ki so označene kot zahtevne, obvezno uporabljajte čelado, na zelo zahtevnih turah pa še samovarovalni komplet. Za vzpenjanje po jeklenicah so koristne rokavice, najbolje kolesarske. Kadar se boste v gore podali v skupini, se nikar ne ločujte od nje. Će se boste na turo odpravili skupaj, se skupaj tudi vrnite. No pozabite se vpisati v vpisne knjigo. Na zahtevnih poteh upoštevajte, da so poli in varovala laliko tudi poškodovana. O takšnih poškodbah obvestite druge in tudi P7S. Preden se bosie odpravili v tujino na ledenike, se naučite reševanja iz ledeniških razpok in slrogo upoštevajte navodila o varni hoji po ledenikih. V primeru nesreče bodo prišli prav mobilni telefoni, saj lahko z njihovo pomočjo skrajšate čas prihoda reševalcev na mesto nesreče. Poskrbite, da ho baterija napolnjena. Telefona ne uporabljajte po nepotrebnem. Upoštevajte pa tudi, da gorski svet s signalom vašega aparata ni popolnoma pokril. Ne ptî/ahUe. da gore ne dopuščajo napak. ■ Dve nesreči na vinskogorskem klancu Vinska Gora. 13. in 15. julija-Kar dve prometni nesreči sla se prtjštiji teden pripetili na tako ime-nova nem vin sk; »g; ) rske m kia ncu. V četrtek, 13. julija, je voznik neregistriranega motornega kolesa siirikolesnika prod policistom na motornem kolesu zapeljal s cesle na travriik, od lani pa Motorista sta padla Velerye, 14. jul^a - V petek ptv poldne seje na lokalni cesii zunaj naselja Arnače pripetila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval 17-letni voznik kolesa z motorjem. Vo/ilje po lokalni ccsii iz smeri Sibve proti regionalni cesti. Pri naselju Arnače je v nepreglednem ovinku izgubil oblast nad kolesom z motorjem in zapeljal veil z vozišč. Pri irku v objekt sta s sopotnikom padla, pri čenier se je voznik hudo poškodoval, sí>pottiÍk pa v nesreči ni bil poškod(ívan. Vomica íxsílila prednost motoristu Velerye, U. julija - V potek so policisti obravnavali prometno nesrečo na l-fenkovi v Velenju. Voznica osebnega avtomobila je izsilila prednost vozniku neregi-stnranoga molornoga kolesa. Pri trčenju, do katerega je prišlo, se je voznik molornega kolesa lažje telesno poškodt)val. / reševalnim avioniobilom so ga odpeljali v bolnišnico Slovenj (îradec. Voznik molornega kolesa je voziJ brez vozniškega dovoljenja, pri vožnji pa ni uporabljal čelade. Zaletel se jevhiso lastnik avtomobila, ki je po nesreči odšel s kraja, je policiji prijavil, da mu je bilo vozilo ukradeno Pesje, 14. julija - V petek ponoči je (takrat še) neznani voznik osebnega avtomobila trčil v stanovanjsko hišo v ulici Janka Vra-biča vPesju in jo pri tem tudi poškodoval Voznik je avto pustil na kraju, sam pa odšel. Policisti so med zbiranjem obvestil za pobeglim vozniktMn opra-\nli tudi razgovor z lastnikom vo žila, ki pa je /JinikaL da bi v času uosreCe sedel za volanom. .Še več, policistom je celo prijavil tatvino viuila. A se je kasneje izkazalo, daje prometiio nesrečo povzročil lastnik sam. bil pa je tudi pod vplivom alkohola. Zaradi povzročitve na njivo s krompirjem, kjer se je prevrnil v jarek. Voznik, kije vozil brez varnostne čelade, se je pri padcu telesno poškodoval. Zdravniško pomoč je iskal v dežurni ambulanti. Vsoboto, 15. julija, pa je na vinskogorskem klancu spet počilo. Vozniki POZOR! Kolesarji na «esfil nesreče se bo moral zagovarjati na sodišču, oddelku za prekrške, zoper njega pa bodo pi)licisti podali ludi kazensko ovadbo na državno tožilstvo i^aradi kaznivega dejanja krive ovadbe. Med prevraranjem voznik padel iz avta Keciea ob Savir\ji, 15. julija - V soboto zvečer sejo na lokalni cesti zunaj naselja Spodnja Ročica pripetila hujša pr«)mctna nesreča. 29-leîni voznik osebnega avtomobila je vozii po lokalni cesti iz smeri Spodnje Rečice proti Rečici ob Savinji. Pri vožnji v levi ostri o^^nekje izgubil oblast nad vozilom in zdrsnil v jarek» kjer se je vozilo prevrnilo. Med prevračanjem je voznik padel iz vozila in hudo ptiškodovan obležal na vozišču. / reševalnim Viîzilom so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Med prehitevanjem tr-IeLni voznik osebnega avtomobila vozil po regionalni cesti v naselju Polzela i/ smeri odcepa za Podvin proti Pa-rižljam. Med prehiievanjem je na nasprotnem smernem vo/jšču trčil v 8()-lelno kolesarko, kije vozila v isli smeri kol vozjiik. Kolesarka je padla na pokrov motorja in votrohransko steklo, Cista nednllnnsi, nad. Il.^b Barvagrfiiia.nad 12.40 Raisk{svťi:la|skiilíaguli. (Inkiini. oddaia 13,16 Ivprodaia 14.15 Mijtik.nan. 15.10 Barva ha. nad. 16.05 Cisis nsiinli^ncisL nad. 1/.00 PoiuSQdc.r«ri, lAtó ?4ur 18.00 Viharf|ubwni.nad 19.00 74 uf 20.00 mala klinika, nan. 70.55 Nakraiii/Inčina.nan. 21.50 PfRíír/nakíi.nan, 77.50 Vra^jK nemíR. rtr^kom. 73.45 01 asovii/;inesirani.(Jok.irid. 00.40 Pn(a(fll(i. nan, 01.10 74 ur, pnnnvilifv 07.10 NoTjm panuraiiia © 09.00 Dobmiuifo. jniormauvno- ra^vBdnln? nilflaja 10.00 V»birimkogb(ki 10.05 Odprialems, ponuvitflv-Oan Spuria invnlirlnv 11.05 í:ECA.posnei8k2.d9l8 koncs^ria v DqI|Ii 17.05 Nâ]$poiij(im 14.00 ViriBomni. Qbv3>iila 17.55 Vabimo k tii;li!(l(j 18.0D MQ|i:3ÍniiiijrjvEilek.]aka. olroška ni)da|a?anti]nilai^, 3. IVfnrsia Opilnah 18,40 Regionalnu nQvii£ 18.46 rnfialka.satin^nandrlaia.pnn. 19.10 Nai spol dricvid 19.15 Nsdpljskj Msngri ilokiim omama otldaia 19.40 Vifleomni. obvaiilij 19.55 Vabimokoglsiiu 70.00 lynridaie Dobre juiro 20.66 Rt^gionalnii novics 21.00 lnltnQsta,rcpori?;as lekrii ovinia v lu(^ah 71.2CI Naj spol dnm 21.25 Vnbiino k ngladu 71.30 Polciia s liaio, kontaktna Qla$b»ta oddaia. 3. IV nirela 27.46 Ickmovai^chamionikansvtia Vtansksrii. piRiisi^k 2. 73.30 Vabiriir^kogleiiii 73.35 Naj sprn diifivd 23.40 Viilaostrani. obvestila SLOVENUA 1 0G.20 Um OBJ^O Odriisvi 07.00 MlailQsinasiQpnh;aiwadn|i dHl 07.30 PrgiSče pnl|UbljRnih piavliic. 1/13 07.45 Sola prvakov, 20/76 08.10 Berlin. Mn. 12/39 08.40 Tt3i$yMi;t)ean. 25/76 09.10 ]rat6yMcbean.7arln|idel 08.66 Konuc. kratki lilm 09.10 tenski vodni krog: Savinja 09/10 MavnCnn.siopmiB. glasbeno piesna pravl;ira 10.70 Kakn živijo SIiv^nski gradovi 10.50 PiJSUUvservQtnvfí. naj i:vi!iiiu. dukum. Mni 11.40 tao IÎ3/Rmljo krasUok. $erija 12.25 Dsmi ilan 13.00 PnroCtla, šport, vreme 13,15 Qh^or)7iduha 13.45 Duhovreiiinp 14.00 Velika ifiianamaleyaiikranK 15.00 Porasla. pmniRt 15.06 MfSLovi 15.40 Hs-fH3n,3/13 16.00 Risanka 16.10 i/pcpouu inrbe 16.30 Mdly|ini|unaki.3/13 17J10 Nnvif.i.vtfima ipori 1 /.40 Stjiioki^čuni vilH^i. dnk. otldaia 1630 2œban|o detiž]|ice 18.40 Frani^knvkii/uk. nsanka 19.00 Dnevnik, vruma.špnri 20.00 Slovenski v^nček,/abaviiH glasba 21.05 Tunsnkd 22.00 Odmevi, §pDrL vreme 22.50 Pnlnoiniklub 00.05 StMiaki^sni viie/i. dnk. tNldaja 00.55 Dnevnik, vreme, šport 01.50 Sovenski vsnček, nabavna 02.66 Iniokarial SLOVENUA 2 0B30 infokanal 09.00 /abavni mlokanal 1L30 Uiroâknnlokanal 12.30 /abavm inlokanal 16^5 ůíiiiú, avstralski iilni 1/ilO Jasitn m glasno: nioinii^ hrarq^fa 17.50 2oQanja • kn igra se nmlania: Nova Gonta. otr.niortiina odda I a 1/1 16.20 Mifiiovi 18.55 UćiidIi luuis Meissonnmr. 4/6 20.00 Bartí3ri.aninr.riok.SRri[a 1/4 20.55 Sloveitski magazin obala n [$tro 21.25 7bngoriil.Biin.nsm. Iiint 23.20 Dtyfolk 23.50 Rem brandi danski liim 01.35 Dnevnik/amE^ska tv 02.00 Inlokaiial 0B.46 0/.45 0835 0930 10.25 10.55 1Î.45 12.40 13-45 14.16 15.10 16.05 1/JlO 17.65 1R.00 19.00 20.00 20.60 22.46 23.40 01,30 0230 21iif Monk. nen. Vihar i|ijbe;ni. nad. Pot liSudR, nad. Tv prodaia nedol?nr£L nad. Barva greiia. nad. Tiipiit. doktiin. oddaja Iv pn^aia Monk. nan. Darvagriiha.nad. tista nodol^nisL nad. Pot lisodc, nad. 24iir vrfifna Viliar ljiiba?ni. nad. 24 ur i^a^^ mala klinika, nan. Ddsperado. amer. Iilm Pod lupo pravice, nan. Vsiljivu OtJiers, koprod. 24 ur ponovitev f^ntna panotitnis © 10.00 10.05 11,70 11,75 14.00 17.55 18.00 1B.40 1B.46 1930 1935 19.66 20.00 20.50 20.55 21.00 21.30 22Í6 23.20 23.75 2330 Dobro jiiifo, iniomiativno ravvtidnina oddaja Vabimo k oglitdu Poletju s r^a^o, glasbena ridiliija H'a\ spoidneva inlinn slalor^. reportaža s tekmovanja Videostrani. obvestila Vabimo k ogledu Mis maš, niioška oddaja, 3. IV mrflia-Ra^gleilnice sveta Regionalne novice Tekmovanje harriionik:^r|ev na Vratiskem. posnatsk 2. dela spo L dneva Viiteostrani, obvestila Vabimo k ogledu Í7 orklaje Oobro lutro. iniorrnativno ra;vednlna nddaia Reyumalnn novice Naf .^01 dneva Ra^gl^rluvaiija, dokumeniarna odrlaja. 3.IVrnrcia (Jdkritonisknlo.3. iVmre^a Popoiniškfi rđ?yliiclrMi:R. potc^isna ûdddja Jernen Vabimo k ogledu í^afspoidnWa Vi(jn«irani, olive^liU SLOVENIJA 1 08.70 Koltura 0630 Udiïifivi O/ÎD 7gudbeii§ko1|ke 0735 Risanka 0/.5Đ MalrrsivaneiicB.kvu 0835 Umko 09.75 Kino Kekoi: Suneieva dni^ina. ddnskr lilm 10.50 Pnlnnřní klub 12J10 fednik 13.00 Pnrofiila. §pofl vreinfi 13,20 Pes m kan m: p rtrlfîbfvanjn m lom kamn a, dok. oddaja 1335 Slovanski umnki 14.00 Vi/illiaifiinM^ry6/17 14.66 Bill smn Mulvan^ym mimr. hlm 16.75 Ubila/Istro l/.OO Poročila.Spofi,vrems 17.15 U?8r2 1/.25 So/itis, ivManbor 18,40 Pnhaia Nodi. nsanka 19.00 Dnevnik, vreme. §pnri 70i)0 Sobotne uspsinicu» s llmctiom PnimtoRi. ar^. Iilm 7135 planke./ambija 72.45 Poroi^ila. Šport, vreme 23.70 Habotka. B/ID 0n.05 polne lune. franc. Mm 01.40 Dnevnik, vreme, ^ por i 07.70 CR/plankfi./flmhija 03.75 iniokanal SLOVENIJA 2 0830 iniokanal 08i)0 Zabavni infokanal 17.40 Skíweas 17.50 Cityîolk 13.70 SPvnoijamyln.Ji{?naKorGja To(ío 15.15 Kolesarska ilirka po ín^nciji prenos 17.30 SPvnoij[iniQlu,l'raam;i|a Svica 70.00 Se 10. epi/oda 7030 Glasbeno pofBlja: kofmt ;a řvropo 71.10 0irAsrpdfvoini».7/B 73.15 Sobotna noč 00.15 Dnevnik ?amefske IV 00.40 Iniokanal 0/30 Iv prodaja 08.00 Naimali m 08.10 Najlepše pravilice bratov Hnmm. ris. hlm 0835 Moi pnjaieij Doki. ns. serija 08.45 MsIh Kilty. ns.^enia 08.55 Harolri in vtjobùia vo^i^enka, ns. sen je 1^.25 Mali rdećt traktor, ris. serija 0935 NiiFja?elvc,ns.sexi|a laOO Drobi^ki, ris. serija lOJO 20000 mill pod mnriem.ns. n[m 1Î.35 Raketa pofi ko/olLum 12.30 Mestccertvedno.nan. 13.75 Na^a sodnica, mit, nam;HMka 14.70 NaniJierrow,ang.nem. Iilm 16.06 Geo-spoznaïUîsveidokijm. oddaja 1710 24iir.vrEmi» 17.15 Ukradeni otrnci. amer, film 19.00 24 ur 70i)0 D]Vjestfa^(i,amer.filii( 71.55 Alias, nan. 72.50 Ring, amcr.iaponski lilm 00.55 Uimofl gorn. amer, lilm 03J5 24 ur. ponovitev 04.15 Nni^na panorama © 09.00 Mi§ maš, otroška oibiaia. pOMtjvitev 09.40 VabmokogÍBdu 09.45 PopotniSkera/ylp.dnii;c. polupisna odr)aia Jem^n 10.40 Naj spol dneva 17JIO Videojifani. cdivRstila 17.55 Vabimo k oyíedu 18.00 Vabimo kogÍBdu 18.00 Momainmedvi^lekJaka. oiraška oddaia ^a najmlajSs, O p Uteh 18.40 Nafspotdmiva 18.45 [nlineslalom. tiipoua^ss tekmovanja v Lučah 19.15 Vicieostrant. oglasi 19.55 Vabimo kogiedu 20J)0 Novii:ti tega tedna. informa uviia oddaja 70.70 fJai spot dneva 2D.25 Ma iiora prije in igra 7005. posi^lsk 1. liela pnnídilve 71.45 Odfirtaiefi^a.pogovurvstudiu Oafiâporta invalidov 72.40 Na r)biskij...pn Borisu Terijlavu, dokiimiintama ndrjaia 7330 [^ai sput dneva 7335 Viileos^ariL (iiv^tifa SLOVENUA 1 0730 2iv?av 09.65 Poganja 10.70 Víiv;ílskemvrtu.2/17 10.50 Prisliiltnimo ti^ini 11.20 to 11.25 10 let papi^jvoga obiska v Sloveniji 17.00 I jurije m/i>ml|a 13.00 Poročila. Spon, vreme 13.10 Slovenski ven£ek,p0ii0viiev 14,10 Nostalgija 2 Ladom l.B^vanem 15,05 Naša krajevna skupiKJsi, nan. 15.55 Teater paradM l/.OO Poroi lia. Spurt vreme 17.15 Vest m ploi^evma. .zadnja Gpi?oda 1?.40 Jtin;en^mjKiyrDb.G/10 18.30 žrebanje lota 18.40 Ktijvica Katka, nsanka 18.45 Maj7, risanka 18.65 Vreme 19.00 Dnavnk 19.75 /rwio tedna 10.40 Vreme 19.46 V' 20.00 lliidobon naklep, ari^. nad. 21.10 VeCernigosi/vtKieMikrn: 72.05 Poročila, i pori, vremy 2230 Onjga domovina. 8/13 0030 Dnevnik, vrsnis.špcrt 01.15 Initjkanal SLOVENIJA 2 06.30 Iniokanal OB.On Zabavm intokarial 11.10 Sk07li5S 11.70 1. mRdnarndm tamburiiški festival Drayatiiš 2006.1/3 12.00 te7plan^:/aml)ija 13.05 SPvnrjyumetu, Rra/ilija Hrvaškan. posnetek 15110 Odbojka (VI), svetovitasenfs: Bra/ilija Argentina, prenos 18.00 SP v nogometu, ikvndor Kostarika, posnetek 70.00 lnriciai:HH v Meiani^/iji. riokum. oddaja 20.50 Umeinnstglasbeinplesa 77,00 Dlackponl. 4/6 73.00 Oilhojka(M|Bra^ilija Argentina, positetek 01.00 Onavmkiamejskti tv 0130 Iniokanal 0730 Ivprodaia D8.00 NašmaIrsveLns.serira 08.10 Na|!ep§e pravljice bn^lov linmrn. ns. lilin 08.35 MojpnjaicljRoki.res.serij? 0H.46 Maid Kiuy. ns. senja Í18.55 Hamldinvijoli^navnšfenka. ns.senia 09.26 MaliriieĎtraktor,ns.ser^ia 0636 Ninj3^B(VL>. ris.simjd 10.00 Iransformerji. ns. ssnia 10.25 Power Rangas, nan. 10.50 Vodovnikova vesma. ris. seni;^ 11.15 Vojna^ve^d 11.35 Raketa pod ko^ukem 12.36 t\^isiei:e?a vedno, oan. 13.30 Naša sodnif.^a, am(*r, nad. 14.75 ResmCni^veLilok.oddaja 14.65 Nandierrow. film 16.40 Kuhinjska avantura, dokům, odtiajs 17.16 74 ur vreme 17.20 OsnwB romantične korneri je, amfir. lilm 19.00 24 ur 20.00 /venneanril.amDr. iilm 21.40 Nevilita stoletja, am^r. nad. 7235 (l.inijd.llndge.amer. lilm 110.45 74 ur. pontjviigv 01.45 No^na panorama © im 000/11 TFDENSKiCASPORFOA 09.00 rvli^maš.otfDškaoddaja, ponovi u^v 09.40 1478. VTVniaga/in. regionalni inlormatfvni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni lorak. športna informativna m daja 10.35 Kč^ks najU pot 17 alkoholne ofiiaini!. pogovor 11.35 športni dogodek tedna, reportaža 17.00 Vabimo k orihidii 12.06 MkflRorapu|emigra7005. posneiekl.iiela pnreditve 13.75 Videositani. oliv«lila 19J^0 Vabimo k ogledu 19.05 Hojstvo preslulnict*. dokuntcn trans orltiaja Genesis 19.75 PopouiiškB raíglodntu?, potopisna oridafa Jemen 70.15 l/arhivaVTV:607veíd/a otroke, posnetek 2, ripla irirtidilvs; riastopaju:4 ASA. tahio, Sjtkar.NeVkfSwu^ QoartuL laraont 71.05 Inlinôslalom.reponazâs tekmovanj» v lu^ah 71.20 CLCA pffiOBtPkldnla l(oni3irtavC?lto 77.15 Videostfani. obvestila PONEĐEUEK, 24. julija SLOVENIJA 1 06.75 Jinp 06.40 Zrcalo ledna 07.00 lyrajmoseuledali§eel/13 07.25 Pryi§čBpríiu«inn(bpfavl|ic.2/13 07.4fj Šola pn/akov. 21/76 08.10 Uerfin, Oerlm. 13/39 118.35 I/popotna torbe 08.60 OtokM, 7/13 09.16 Oisarika 09.25 /ivalskivrti;§kailii;e.77/76 D9.f)il 5olare&k.(iim/a otroke 10.10 Ncstalgija ; ladom I iiskovariem 11.05 Nd§a l^ima ^nprrost novf^stni pu|$. nanizanka 11.55 leaiH Paradižnik 13.00 Poročifa.SporLvrems 13.15 Vest m pločevina, nanizanka 13.40 ^liri Merskem pogreb, 6/10 14.30 Oane/aicinJane/Škof, konœrt 15.00 Ponjitik pnimoi 15.05 Oober dan. Konjaka 15.40 liilebajski, 11/45 16.05 Kisanka 16.10 Videla fitšica iisumni prim: 5/23 16.30 Mamica, nabavna r^ddaja. 4/12 16.40 Kisargora. 1^15 1?.00 NQvii;c.šporivn!me 1/.4Û Dnavn;kngk2qanan3da.4/8 18.75 /riban(e3ï3pliis6 1835 PćtvlB,rdG£ilis|aćek. risanka 18.40 Joko! /akamokol loto!, nsanka 19.011 Onevnik.vremD.šport 70.00 0radnjaAirfaiisaA380.2/3 21.00 William m Mary. 6/12 77.00 ílt^mevi. ^ori vreme 27.50 Adiengiilsk.nad.1/3 23.40 Pred nevilito 4/8 0030 Oniîvnik, vreme, šport 01.25 Infokanal SLOVENUA 2 06.30 Iniokanal 09.00 /abavia mlokanaf 1130 Otrobi infokanal 12.30 Zabavni iiitokaiial 13J6 lunsiika 13.55 Slovenski ulnnkj 14.20 fvlomlove novice 16.25 lmoacijavMRlan»/i|i 16.30 Njeno ^vlfKnjs. franc, fifm 18.05 lekma. debatna odd, /a mlade 19J!I0 Pokvarjeriatkklcta.7/lB 70.00 J35nnvufl;a.7/)B 70.40 Kratki Igtani film 21.00 Studio cny 7L55 Arrtniija 7235 lutitama. 15/16 73.00 Brani) Rončeii/^aorira 00.75 Onevnrkvamejskatv 00.55 Infokanal SREDA, 26* julija 14.15 16.10 06.46 74 tir, ponovitev 07,45 Monk. nan. 08.35 Viharljube/ni,narl. 0930 Pot usode, nad. 10.75 Iv prodaja 10.55 Cista nedolrnnsi. nad. 11.45 OarvH greha, nad. 12.40 Oajski svet: DenaV divjina Aljaskf 13.45 Ivjimddja Monk, nan. Oar\a yreha, nad. 16.05 Cista nedolžnost, nad. \m PoiusniIe,tiad. 17.66 74 nr vrame 18.00 Vihar IjiMiĎ, nad. 19.00 24 tir 70.ÍI0 Naša mala klinika, lian. 20.50 Sedma nebesa, nan. 2150 Urgenca. nan. 22.45 Zakon in red; [.nota ; a primnrij 23.35 hakraiuílořmrran. 00.25 Pnjaislji. nan. 00.55 24 ur 01,55 Nočna iiaimrama © 09.00 Oobrojutru.iniormaiivmj razvedrilna orld^ja 10.00 Vabimokogitidii 10.05 Na obisku... pn Bonsu iHrijlavii doluAtK oddaia 11.00 Naj^oidneva 14.00 Vidcostrani. obvestila 17.66 Vabimo k ogledu 16.00 Mo|i;ainmedvadekJaka. otroka odrfaia /a nsjmfai^e Oobdibomo bratca ali sestrico 18.40 Rtjgionalne novice 18.45 Rojsfvo prestoinicB, dokumentrana oddaja-Ud I iivi[{ane do I jubljane 19.15 Nai spot rinevrt 19.20 Vidťijstrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 70.00 1/oddaje Mrrj juuo 20,50 Oegionalne novice 20.56 Naj ^lot ilneva 21.00 2iipan ? vami. kontaktna oríďafa: gosi: mag. Branko Kidrič, klipan ObCine Royalka Slauns 22.00 Spotim dooodfik tedna, repor. 27.30 l?3rfnvaVlV:Kl;ve?d2a otroke, posn.3, d^la prireditve; nastopalo: Faraoni. Bepop. Tomaž OoirHCf^j m Nude 23.20 Vabimo k ogledu 23.25 Naj spot rineva 2330 Vidaosuani, obvestila SLOVENUA 1 06.20 Kultura 06.30 Udnmvi 07.00 lgrajmnseglsd3liSče2/13 07.26 Prgišči'priljubijemhpravljK; lutkovna nan. 3/13 07.'ÎO Sola jirvakov. 27/76 08.00 Bi'rlin, Bndin. 14/39 08.26 Radovedni T'iček 08.50 Vesela hištca iieumrif pnnu. b/73 09.10 Mdmica,^abavnaodd3ja,4/12 09.20 Bisergora. 16/15 09.35 Zgodbo I/školjke 10.15 So?it|a. tv Manbor 1130 Slovpfiski veiuH/ali. odd. 17.30 StaraLrta/avsevei^JieČas«. dok. feljton 13.00 Poroi^ila. šport vr^mo 13,25 Cti^ piar^K ZambijH 14.30 V?ivfltoviUi,tiok.ssr.7/17 IbDO PoroCila,prooiet 15.05 Mostovi lb.35 Novef^lspičovfidogodivščine. 18/76 16.00 Obisk v akvauju. 8/17 16.05 llipcrinLopak'd.4/13 1630 ,)8/u8inJosnfitiB.?4/?4 U.Ofl Nrmce.áport.vremo 1/36 Bill smo iiilariiiakraL.,, riokum. nrldaja 18.06 Kakoživrjoslrivi^nskigradovi 18.36 fraktor lom. risanka 19,00 Dnevnik, vreme,iport 70.00 PodiaroiiitJlom 20.55 Vitlikarmena malega eleana 77.00 OrtmGvi. šport vrnmn 72.50 iinsteinovri enačba ^vljenja m smrti, dokum. oddaja 7335 Bill smo mlarh lakraL. 00.06 Kako ^ivrjoslov. gradovi, pon. 00.40 Ouevnik. šport vreni?. 01.40 Infokanal SLOVENUA2 06.30 Infokanal 09.00 Zabavni iniokanal 1130 OtnTški infokanal 12.30 Zabavni iniokanal 1530 labirmio marc. glas. odrlaja 16.25 Antmija 17.00 Studio Diiy 18,00 SI ovens ki maga m nb a I a ; Istm 18.30 Mostovi 19.16 Mali oglasi:/apostmca, TV naniza nkft 4. epi/oda 70.00 Vin/m2apnhodn(Bt,4/30 70.45 Df^ditatvrop8.4/4 71.'iO Napoti,ni7o?Bmskililiii 73Í10 fojkestskifiina Piperlowvn IŠkiitskaj 00.75 Onevnikzamciskatv 00.50 InfokBnal 06.4 6 74 ur. ponrjviltiv 07.45 Monk, nan. 0835 Viliarljuba;ni.nad, 0930 PmusodB,nad. 10.26 fv prodan 10.56 Cista nedol^osi nad. 11.46 Barva grehd, nad. 12,40 Rsjski mi dokum. oddaja 13.46 fvproriais 14.15 Munk, nao. 15.10 Barvs graha. nad. 16.05 (lista nedolMost nad. 17.00 Potiisode.nad. 17.65 24 ur vreme 18.00 Vihar IjubK/ni.nijd. 19.00 74 ur 20.00 Našarrr3Íakttnik3.narK 70.50 Prîîveneno 2\M Salomonova sodba, a m nr. Il 73.15 /8kon;nred,nan. 110.05 Nakraju:lo^ina.ní}n. 01.00 Pniatelii, nan. 01.31) 74 ur. ponovitev 0730 Nočna panorama © 09.00 Oobrojutro,in(i3rmijtivno- ramdrilna odriaia 10,00 Vabmin k ogledu 10.05 /uj)an / vami. puy. v ^turlu. gost: mag. Branko Kidnč. hipan Obline Iloija^kB Slatina 11.05 Naj spol dni^va 11.10 l/adnvaVTV:50/vB/d;a otnAe, posn. 3. dula prireditve, nastopajo: l^araom, Kupop. loma^Domicefjin Nutie 14.00 Vidcostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mala poiepani a. o isrAii odtlaja. 3. TV iiirtj?« 18.40 Naj spol dneva 18.45 Vredno je stopiti noter, dokum. oddaja Gorrojskj muzej 19.16 Videosirani, obvEStrla 19.55 Vabimo k ogletiu 70.00 14/9, VIV magazin, regionalni •informativm pr^^ram 70.76 Kultura, mionnaiivnsodriafa 70.30 Športna torsk, športna mformauvtia oddaja 70.50 l^pwtiii doyt]di!k tsdna. rKpor. 7130 Asova gibanica. infam>ativna odtiaja.3. IVmre^a 72.00 àikliam za sonccm. 5 24 ur,vrBmc 18.00 Viliarljubiizni.nad. 19.00 24 tf 20.00 Na^amaliikltriika.nan. 20.50 Spomini mojega greha. amer. film 2230 Zakon m rad; Enota za prsfibnc pnmere. nan. 23.20 Na kraju zločina, nan. 00.15 Pojateltt nan. 00.45 21 u. ponovitBva 01.45 Noùiapanorama © 09.00 Lloluoiutío, infomiauvno ramdnlna oddaja 1100 VabmiokogM 10.05 Špurtni torek, informativna oddaja, ponovitev 10.70 S|wrtni dogodek tedna. rajjuriaia 10,55 NajspoLdneva 11.00 Vrsdnoj9st(^iu noter, dokum en ta n(a oildaja Gureii|sk] muzej 11.00 Vidflcstraiu, obvestila 1?.S5 Vabmio k ogledu 10.00 Buriči nonce, otroška oddaja. 3. fVmrs^a 1835 liegionalnu novice 1B.40 Ni^deljskti/feclškivintgar, dokum en ta ma oddaja 18.60 Asova gibanica, informauvna oddaja 19.70 Naj spot dneva 19.25 VirlROfitrain. obvesufa 19.55 Vabmio k ogfedu 20.00 l^oddafcOobmjiit/o 20.50 Regionainfl novicB 20.65 Najtipoidneva 71.00 Udnrta temH.prfytAfrjrvsiudiu. 3. Vmrï^a 22.00 om/Mmuo, pnsnelsk 1. deía končena Andreja Silrerja zgosti 2330 Vabmio k ogledu 2335 Naj spol dneva 23.40 Virisostrani. obvestila PRIREDITVE Kdaj - kje • kaj Oven od ^^^^^ Od vas boiln vsi /ahiovdli řelo vpliko. Neksi iasa bosiť k tiiio ildali po na vs^fili, ki vas obkfo^^jo dan. tako v slii^bf kni doma. Poem ho ^ ^ ^tb imeli dosu. In lo k kmalu. Pnvii^lali jim bcRfó. kaj si mishic irt kaj \\r\i W Gre/ namere seveda ludi iijkrai m bn /alo % pnpravue na nek^j ^ I ^ ne naibuli pnia/fiih ún, ko se basUi boJ| pnsirai» yliiriali m rnslu y/ivij(ili, |)a se ba li? jë bil prepir riobtir prmtvsi^iii m v»s. Va^irn sortddvwrii lit rJru^iii boste narnrtô dali niisliii. Prmivscni pa VL'detf. da oisie rnï v^ura). In da Qidi ssnii dnbrn /najilcie, ko vas vf^o v vwio. lisio c4i moiiu ali kirilorna nasuhem. Bik od 22.4. do 20.5. Ce pb le v isfefliij (eilfiR karalo, (ja se bo.speî k|c /atofftilo, bosE ifencs ^eto V/ad(7vii|ni. Re&li se r^Qrate vašega pcsiminna. saj v v^akj dmbni stvan. la m yR! laku kol SI pilile, lakojvifliic najhujše, fo yru na ^vœ ojrli va^i rtni^ Id fnia vââtiya paniCncga vcdsnta vCasib vrli yla^ Puieiii pa se skupa] snieiiCj \m[\, kar se vam dn^aid. kockaj lupih tlin je pnd vami. vteih bosusr^kr beli priKfvstđii /a svnje poL^jlir!. lu su van; bn ibresiovaln lakn m vi4vij kni po&iiju. Iisu, ki k ii?i vau iir|Af>iiii^ d(B, boste kor/nd(]vol|iii,drii(i pav pnfí^knvari|ii. Dvoicka od 21.5. do 21.6. liipntv bDs(5 inieli i/r^dno vtíiko r^la, kar prevci^ 13 vroCij poletre dni. bosle nTE^Ii t?ei ludi n san[ff]en|e. Golie bn. Ce ss prsiavtte na mina ila in vidiispred scbai 6ni bat niRlrin pa Sai^iq« mi ialiko (c^ poslabt'd vs^daniik./ moâni ste namreč na konuu, mu jih vartuii;. ^Inh. Ce |e do dapicis k bk-^m mifen. VsekakorbDsieninialiscCmtsiilinastijn itiani nHdruyc. Sicer ss vam m va^* ^ kmalu iiiaSůiivaD, kar se bo hitrD pokapah na po^iqu. Pni^u^iica vas bo, kubtfituvrvijvd!jiijiiei^i, prisila/a Nsliiyo. lu lobitslBlu^^ pusr^dli denar, raie ilva k/ai iirumisliUi. V iiini |e laliko aM knrca pnjacljsivd. Rok od 22.6. do 22.7. lib kmw tega te^tia vas i^ka ickai preseiiečúr^, ki vbid ne úndn v^V \i n|ih ^^^^ paSEbnsteiiauWiniaraka|kniisQcya.Ntedifriipi(bjvxrIamdrb^ /aiipaD "fjS^f^ sortriukcvr. S3[ vas bodo prav u na|brii| ra/o^rali. iTkaralo pa se bo. da mm ^f^T '^kvi tSi^a pničttdia. ki vas rc bu pusu I na cei^lu.í^masal vam ba iskreno, kar bnsiB vk^ /al^jlill. Dsnaria na Icaiurcga sis računali v ieIi dieii, ^ nc bn. /aio paTijt/D z n|iiii. Ce si boste mvali i2pnscidiQ. se ^avedaile. da le to winn la^ie km p;} vraCau. /»lo ne preiirava([e pu vsoti, lia se fie brsis komu krepke /anienli. Lev od 23.7. do 23*a* laku km se bosle rif^jvojeiin vsubi poi'ulili saiin. bikij se \vn\t nbnaâali ludi ©do vs^i M\ V3S. V službi ne horlo linlijo ulm povedali v;ini bodo kar vam yis, \a Čeprav bodo luJi oni vedeli, lia m vs« laku &no koLse ka^ na prvi po Vf iia se bosEe pof.ulili vsak lifin bolj uirnteno, br^uvolinoin navrtiif^ano, /aioneboiDČi^udnega. dasebnsiĐ/ačeiioliiiataO ^djrsumiio. NeleiJn partneoa.vsem.kise bodo smejali. bcEte/^virlaii. Morali se bosu: doknpaudo odqovnra na vpra faille. ka| si ^ile. Pa Oeprev vi U) ^ vesu^. a si iioè!«iû pri/naû. Devica od 24.8. do 23.9. ^^^^^ Pusicili siedniyafni. íHsar ninnia «mi ne ups^tB, vaSa i*ulii:a pa nih h ? kmalu vam lioilo n luJi ijfssno oiMafi. zaïnsc nu (!udiË. če bosiD riaenkrai ?ailiiiilt. da l|udcni msis već laku v§ei^ koi siu jini bli. Va§c poCeqe namreô ne ^Hnie nriobravania konAiivaifvnvďediiic. nekaiëii pa vain }inviiŠ6io. fi bodo lepo lihn. bre^ rw^ilkov m brc/ Ot^vel^jv. Saj vf»lij, da je rjilnî'jiev mm vaša. Kar se ljLjbc;ni lii^e. se obeia nekai viharnih dnyodkov. In vkt vani bodo. ne skrbile. Pn^d vsem pa bosussprvruili. úi /aupanfa VTBiing{]a [lartneria. Kar varn ha vc^. kaiyodiln. Tehtnica od 24.9. do 23.10. leio^rije dol?D. vr]iV polei^e. je knLifilvarjuníi a vas. Predvsem /m. ker se ^vljťnis serfai res vru l^ko. kol si ilnlgo i&icili. Pnloznosi da se vam uresmći|0$krirai v^53ri|c. se varn brWekmsIiipunudikpa upravne bo řisio lak^ria kot si Hii^. hlikar ne i?nt;a|ie. /aymbile |o / obema rokâiii». Ce nc. vam In k kmalu Kormliii^ vam borio hi v kn^ikcm pnpra I nepnieino presenečenje. Hui^ega ne bo. ludi zato. ker se breste te dni po^li vc^ kol od li^no. Finao&io siar^e se vam bo Mišaio po^ilvsum /aco, ker bosíe nehali ;apravl[aii. Vse veùe invesiii:i|esm spravili poil sirelio, seda| umivajte. ikorpiion od 24.10. do 22.11. ^^^^^ I una yoc luna dol. m le ta knva ;a m, kar se vam doyaia. Pa čeprav le poloa pravkar/anaoïLSparinurjembnsia vsakdaribnii v.sakkspbi, vsak my^ rlan mani si bosia imela pnvedau. In ^al |e to laliko /ačelek konca. í!e»i /^y^ se v teh dnch?e/HwdHE. 7a/ve^rise IB velikokrat vrorinnpotnjdiljin tudi poireti kakšno sivar. ki jcsiccrne odobravate. Ko bnslas parinerjcm za čela yovTffij is(i le/ik. bo spel i^^s iz delanje naí!r(ov. l'a nikar jili ne tMa\\e rd dolijo vnaprej. Kqi dobro vDsœ, se m pn vas ne djnese. V snboto pn^^kuiic obii^k, ki ya boste res veseli, v m(kÂ\o pa obisk vnnu: tam, ^er ?e dolgo obljublfčile. Strelec od 23.11. do 21.12. ^^^^^ Ko bcK»& ob koiicii pn/eya ixavinja pnletnuija rnuseca ild^i iiiwriBin), si bfi-fl^ sle morali pn/iia^i, da vami iKpc^in obdobje Vsa; kar sepu^iov lii^. V prvi ptíííin lola vam le uspelo vse. kar sle si M\. kl|ul) jnlequ pa se vam ^^ biiilor?vnnvtGb(inehntlpftenovEmoÎiinsD.Qbiûïïipasevam§eprewi riiu rieho treba. Ilobili brste nekr)S[var,kjstesi|o/er]id:a|Č7^nio(!nrj^^ Dcina se busio poj^imli iia|bo|e, ?aia ker ir>iate tam vso. Var vas vesel) ui kar imate radi. Zam v^i bodo vabila na (hi/abne (ingoiSiu oïlwC. Vendar boste Juoraii kar lekajkrat rts^i da m pot^i su bo iA3/alr).rla|ebiln dobro, cia sK» se spravili rio rlniia. Spoznali brste iiukai i/|emno zanimivih Kozorog od 22.12. do 20.1. Ceíiíftř Sle naloge er^rgiie ispelt vsa| raNn obncivili / vHiko gibar(a v riarsvi. se ^^^ nc bosio pni^ilili lakn kiji (i ^ikili. /a vmni bn dnhm počuip prélri.^cíe. kii se bo gT SË oriiùli. da |c pnSd čas /a ddo m čas ta (ía se končrm itka^^ Čeprav SI iHSS! popravljeni prvnas, lenamie^ v V3S ^ nttksj Cas? tih^i ila ^inimc ^^^^^ nic svo)e dDlovt^ navade in z njimi f rvl|en|!jki stil. Ker veste, da ps^ruiernad vimnrkiami rie lu navdan, tuili vam lučMoerFíáAj&iQJVi^iaitesi.davítsjtJtol^tiťtiSLiaíipa bo morda la?ie. InsvseeiKite ilobro7iisií3v4|(!ii»ja načrta. Cas rsi^. Vodnar od 21.1. do 19.2. ^^^^^^ Pnhaia Cas. ko se bo zdelo, da vse stoii na oiestii. Dnpusti bodo oiirraiiili ubIi J vale načric. saj ne bnste usfinli imkliiiati riav nikngar oii lisuti. ki ga bnstc pn poslu prjirebtfvati. Se vednobrElu te^u usklajevali ^elje i cstalnm v dm^ni, ki sopr^i dtii^a^ie^a miier^a iiiuiveliatudiza dopiisiniške dni.Sisrpitse v teh rlneli pazite pmhlailov. U budo ^ vf^dno akti]3lr>i udi zato. kervmi^ir« ie U5 ne prenai^aie na]bfl/]e, bnsie vdiku v klimatiziranih prrsufdi. Finančno stanje tio nekai čnsa boli ^ibko. zato z wlikimi nai^ti podajte, Dopust si pa le povn^iie, saj res pnircbuiete. Ribi od 20.2. do 20.3. Parinor bo vse. kar se bti doi)aialo v naslsdnjili dneh. knt ponavadi preofi^al VKÚna potrpe^liivo. Vi pa bvte kot na tniih, saj sc vam bo /ddo. da se stvan ne siiCejo takrj knt bi í^ le. da finančno ne bosis taki; uspt^ni kot ste ravnali, tudi ri^ia sror^ ne lio ilsstn bre^ seni: Irt tosenc dvoma. Za^tili brv ste n^iiifei^ dvomiti, da jfi nekito v li^ji dni^rii §e iskrcri do vas. Tiidi i^ mu boste iiutuli pnmagaD. leya nebo picul. 7ííto. kur » ne upa povedati, kai se mu pravzaivav di}(]aia. Cas Imj popravil tudi to. Í^nazítdnie [e pr^rl v^n družno vi^lika pri^omnii;a. In to n^ brjijel Četrtek, 20. julija Kotal kališ Če Velenje Poletje na kolalkatišču: Ernine uslvarjalne delavnica ^I.OQ Veleniski grad 22. Poletne kullume prireditve 2006 ' Dvorni plesi in glasba Petek, 21« julija 8.00 18.00 Središče mesTa Velenje (pred sodi sceni} • Redni mesečni sejem 20 00 Mladinski centerVelenje PIdřapod zvezdami 20.00 Mladinski center Velenje Poletna noč Ponedeljek, 24« julija 17.00-21.00 Kotalkaiisce Velenje Poletje na kotalkaliŠČu: Družabne igre in glasba Torek, 25. julija 1700-2100 Kotalk a lisce Velenje Poletja na kotalkališču; Družabne igre in glasba Sobota, 22. julija «reda, 26. julija m]m Sreiiišče mesta Velenje (pred sodi sceni) Redni mesečni sejem 1_D_0D, Cankarjeva ulica. Velenje 22. Poletne kulturne prireditve 2006 - lutkovno gledališče Velenje: Razbojniški živzav 11 DD Nakupovalni ceotej Velenje Otroške ustvarjalne delavnice HITRI IN D1IZNI: 1700 21.00 Ko talka lišče Velenje Poletje na kotalkališču: Ernine ustvarjalne delavnice 2d dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občineVelenje 103/896 18 60). Lunine mene I Keledar imen julil/mali srpan 20 • iietrtek'Marjeta, 21. petek-Danilo, 22 • sobota - Majda. 23 • nedelja - Branislav 24 « ponedeljek- Kristina, 25 • torek - Jakob, 26 • sreda-Ana 25 • julija, torek, mlaj, ob 6:31 Pregovori Ne teci za sreiSo, te pa je tik za teboj (efríški pœgowr} Če je laz votla, v kateri plavaš, se spomni, tla je voda nevarna, celo za dobre plavalce (afriškipregovor) Blag odgovor jezo ohladi, surova beseda pa jo razplamti (padskipregovor j Vremenslci pregovor Pasji dnevi mrzli In deževni so za vincarja revni TOKIO DfUFf m al«. chif fftslam ihft fuiloid: touo uu6iitaii«o aatethcLead) imrnUu supermen s£ vraca (Superman munu) í2t30 so. ne 17:10 20s20 23i30 pc. 50 ment ka begu CHieSentíneO ^ 20t00 5r MATADOR CîheMetador) 14;00 50, H£ 22:30 k.sû Mlwt. bandlAica lltUMB DA VINCIJEVA ŠIFRA ^ CPteOeVInclCpti«) IMbIIL 13iOO SO, HI 20i50 23: SO PE.SO DOi BLAZNOST (frailty) vneietfe «6 sn PAX), wjiiiitrfw, 21:00 IBim ipWalmHMi wifeMMkn. J8(|« »cwMiSm Mtann. JllA 1*5)0 mzemlje: cvolxicija (Undirwsrid: Ertlutten) IH alB. 21sl0 23:20 pe.so INTERVJU 2 VAMHRjeM (Inierviewwltft ih« vudplr«) tĐate. Vrtf win <00 WTttwq. SMietilleh OnWeiSW niATISKAUtOV: MRTVECEVASKRIMIA su min. (PIWCS o* Ow OMdMtV»OiesO PREMIERA MOIS nhmOfA OfUAMebMîi. «baMVllfl«. jMiQMrt)t«n 10l30 SO, NE 19:00 SO, NE 15:40 18:00 t f Malík ■(h$(«SMwn M XMMk (jlltOfUlMI • t j M Din. WlklMi »lawaaM hmtiii»! M^NMâ TťKitW; >lw,k o ptwiša-nju majorja Rudolfa Maistra v generala in mu predal vojaško oblasi na Spcdjem Štajerskem, pogosto pa ga imenujejo tudi »politični oče ljubljanske univerze«, saj je bU nadvse zaslužen /J njeno ustanovitev; -26. jiilua lota 1978 seje v velenjskem premogovniku zgodila huda deiovna nesreča, v kateri so življenje izgubili trije rudarti- ■ Damjan KUaJIč Zdravstveni dom v Šoštanju (Arhiv Muzeja Velenje) Nagradna križanka ^poštajner Trgovina x gradbenim matenalorn POŠTA JNER. d. a. o. F^vns 21, Šoštanj Telefon: 897 09 90 GSM' 041/441 m www.oostaínersí Del. čas: od pon.-pet. 7 h-19 h. ob sob. od 7 h-13 h (v nujnih princih [udi Pozor: Montažne hiše »RAUTER« Kvalitetno in izjemno ugodno! Pozanimajte sel • Odlično založena trgovina z GRADBENIM MATERIALOM (od temeljev do strehel Zanesljivo NAJUGODNEJŠE CENE ďaleč naokoli! Ne spreglejte akcij^ih cen izdelkov skupine TOPOOM > Dostava in lazkladanje na domu Dtopdom •KupJno Za male In velike mojstre. AKCIJA: strehe, vse vrste izolacij, vse sa suhomontažo, grobi gradbeni material Nudimo vam izvedbo vseh gradbenih in obrtniških del Rešeno križanko pošljite do 31.7.2006 na naslov: Naš čas d.o,o.. Kidričeva 2/a. 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Poš-tajner«. Iilrebali bomo tri nagrade* 3x zemlja za rože (70 Irtrska vreča). Nagrajenci bodo prejeli potrdila po pošti. MSTHkOMŮM mcNn ® MUZEJ Velenje OtMOCNA O^tTNA ZaORNiCA VELENJE Mestna obôina Velenje - Turistično-informacljski in promocijski center Velenje« Muzej Velenje in Območna obrtna zbornice Velenje so na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenle.si (Priložnosti/Natečaji, razpisi) objavili J Mri iMtacel MM teMro NAJBOUŠIH TURISTIČNIH SPOMINKOV »VBLINJE * ÍALEŠKA DOUliA« V LETU 2006. Na te; spletni strani sta poleg razpisa objavljeni tudi prijavnici za sodelovanje na natečaju, ki ju je potrebno priložiti ob oddaji spominka (spominke bodo na TIC-u zbirali med 2. in S. oktobrom 2006). Prijavnice in podrobnejše informacije o natečaju lahko dobite na sedežu Turistično-Irtformacijskega centra Velenje (Šaieška 3, Rdeča dvorana). Uhko jih pokličete tudi po telefonu 03/Ô961 660 ali jim pišete na elektronski naslov tic^elenje-si. MESTNA OBČINA VELENJE Urad za gospodarstvo in finança Javni razpis za dodeUevaiye sredstev za ohraiuai^e in razvoj kmetystva v MO Veleiye v letu 2006 Mestna občina Velenje objavlja jami razpis za dodeljevanje sredstev za obrai^ja^je ui razvoj kmetijstva v MO Velenje v letu 2006. Besedilo javnega razpisa» ki bo objavljen tudi v Uradnem listu RS» dne 21. Julija 2006, in razpisna dokumentacija sta od dneva objave javnega razpisa do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Mestne občine Velenje http://www.velenie.si/ (razpisi) ali pa jih v tem roku zainteresirani dvignejo vsak delovni dan na Mestni občini Velenje - Sprejemna pisarna, Titov trg 1, 3320 Velenje (kletni prostori. sobašL 10). It A II I II v li: L K J Ë ČETRTEK, 20. [ull]: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poro Ci^a in \?. srca Évroge: 6.45 Na današnjidan; 7.00 Horoskop; 715 Cestne informacije-po* roůlo Avto moto zvaze Slovenije; 730 Poroi^ila, 745 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti.' 830 PoroiSila; 8.45 Policijska kronika.' 9.00 V srcu Evrope (ponovitev); 9.30 PoTûâia; Rekreadjski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; U.DDPozdrav;14.1DMa današnji dan; 14.30PDro[!ilainlzsfca Evrope; 15.00AkiLjalno: 15.30 Poroôila: 16.00 Kriai,kj8jatk<>nv In U'rase. od{>ornc na ekstremne /imskc kaccnh kakove Kernstkn * Gtoreaie lb * H.27 ^sruo ob P^kí * iel:0) il'^Aj 27 wvwv.goren|e.st Informacije na telefon: 03/ 70 37 130,03/ 70 37 131 tmail: infolg^gaidntsl spletna stran: www^arant.sl GARANT d.d. Potzala, industrijska prodajalna, delovni ias prodajalna: porvfet od 8. • 18. ure, sob od 8. -12. ure VBLIKA POLETNA AKCI JAI OBVEŠČEVALEC mali OGLASI STIKl-POZNANSTVA DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom D31/443-365. ZENirniA posredovalnica ZAUPANJE za vse starosti, brezplai^no za mlade ženske. Gsm: 031/505495, GSM; 031/836-378. te!, in faks: 5726-319-DEKLE, i^e resne zveze si želiš, po Sv-ljenju v dvoje hrepeniš, poklii^i na gsm: 031/836-378. NEPRIMIČNINE ZAZIDLJIVE PARCELI v okolici Topol-§ice, na lepi sončni legi prodam, Cena po dogovoru. Tel. 040/530-77D. VIKEND v bližini Radencev (6 km). 80m2, parcela 2300 ni2, loi^ena garaža. vrtna utam terase za vinograd, sadovnjak, elektrika, vodovod, greznica, leto izgradnje 198'. Prodam, cena po dog. Gsm: 041/692 995 ODDAM V NAJEM ODD^ obnovljeno dvosobno stanovanje velikosti 62 m2 v Šoštanju. TeL 031/342-118. OPREMUENOSTAMOVANJE v hiši oddam. Tef. 041/560-715. POSLOVNI LOKAL za mirno dejavnost ali pisarne oddam v najem. Tel. 031/649420. KIOSK ( kot gradbena baraka ) in tro-delno omaro oddam. TeL 5875052. RAZNO MARJAM POCAJT Rudolfu in Mariji Sevi^nikar se opravičujem za izrečene besede. Hriberšek Aleksander, Gavce, Šmartno ob Paki. KMEČKI VOZ ( gumiradelj ) prodam. Cena po dogovoru. Tel. 5882-045. ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH 1851 prodam. Tef. 051/815-856. RAZLIČNE STARINE {likalnike. petrolejke, gašper... ) prodam. Tel. 041/463-660. ZAVESICE za vozila Opel Vectra B (1995-2000), 4 kosi. zadnji z logotipom. prodam za 4000 SIT. Gsm: 041/692-935 ŽIVALI NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom in zlate prinašalce brez rodovnika za oddajo po 5. avgustu. Tel. 5869-299 in 041/966-252. PRODAJA NESNIC v nedeljo, 23. julija od 8,00 do 8,30všaleku.Tel. 02/87-61-202. PUJSKE težke 3Q kg prodam. Te!. 03/5893-578. KOZE prodam. TeL 5728-560. PRIDELKI JABOLČNIK in žgane pijače iz medu, borovnic, hrušk, češpelj, jabolk ali iz mešanega sadja in borovnice v žganju prodam, Gsm: 041/344-883. VINO barbera, beli pinot, souvignon (• klet-Čehovin Bogdan-Štanjel) prodam. Konovo, Malgajeva 3. Gsm: 031/749-671, KUPIM TROSILNIK za umetna gnojila kupim. Tel. 031/774Í20. Nagrajenci nogradne križanke »Yogi«, objavljene v tedniku Naš «s dne 6.7.2006, so: 1. nagrada {4 litre c^ja Valvdine Ourablend 4T): Boris Knavs, Šaleška 16, Velenje 2. nagrada (disk kljui^avnica skuter); Vlado Mandele, Rečica ob Paki 8/a, Šmartno ob Paki 3. nagrada (kapa Yamaha R6}: Franc Vončina, Cesta I / 24, Velenje Nagrajenci prejmejo potrdilo po pošti! Čestitamo! 3 Deželna Banka Slovenije Krediti za občane! Naložbeni kredit 1'ivi InvrNliii produkt v Sloveniji; gnliivimki |npnaim'iibki) kreclir 7. roťnoMjo do 20 Id; kn plrti-iijtlc (ikt.ili vati-ujelc odplaťiijcU' v ohliki nalo/bcii« .iivljcnjskega /avatovauja (ktcililojernaliir jo življenjsko /avartivaii in iilcnienili hrcdstva v v/ajmonih skladih): snitelovanjc janesljivili in sltokovnih parlnerjev jmltg DISS d-d. tudi KD Bl'D doA KD 1 lives I men I s d. 0.0. in Sl.OVliMCA ŽJVI.)hN[L d.d.. Počitniški kredit /tU!%-k gotuvinskcgn trudili; đli |ili«'ila rflřiinfl od too.oooKITdo 2 mio SIT: doba odpldfilj jeod 3 mesurtv do 2 Ici. ohreitne inert pa so eođke /.il kumitente kot ia ni-kiiinileniť DBS d.d.. Hitri krediti Tolarski in dpvizni hilri krediti; ngodncjio ohie.sliic mere; Uredili hrev slroSkov zavarovanja; adolîritev bre?. potrditve kreditne dokomciilaciie 5 strani dclodajalca; enostavno odplačevanje pteko trajnega naloga na Oselíiiťin rain I nil UI5S. ONESNAŽENOST ZRAKA v tednu od 10. julija 2006 do 16. julija 2006 niso povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na obmo^u mestne občine Velenje, občine Šoštanj in otisne Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikfchg S02/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 10. julija 2006 do 16, julija 2006 (v mikrchg S02/m3 zraka} mejna vrednost; 350 mikro-g S02/m3 zraka Oglašujte na DBS FON ((C» 080 17 sT Skr/eiTiJê d.d. ,(:alodvMLgi>dka. Tudi ml, sa; smo nenazadnje o krogih v /ii- iiih poljih doslej največ novic d(jbili u /DA, čeprav se lovrsini pojavi /e nekaj let pojavljajo tudi po !'v-fopi. Tudi po Sloveniji so jih /e opa/ili, a doslej po javnv nihče ni /nal sirokovno utemeljili, ludi /aio odlično burijo domišljij ti. V Šentilju sc sedaj domačini sprašujejo, ali je pri njih pristal ne/na ni leteči predmet, l.astnik žiineija polja, kjer jc zarisan res od daleč viden krog, je Mirko Kralj. V šaii nam je povedal, daje obisk njegtive njive tako velik, da bi lahko /.ačel pobirati vstopnino. Prihajajo od vscposvod. tudi ]/. Maribora so že pnsli pogledat in porý- Krog od malo dlje So se tako kot ponekod v tujini tudi pri nas poigraii šaljivci? Hrog naredijo z deskamir ki jih zavrtijo po žitnem polju. Od biizu se lepo vr'tfî, da je žito poležano v isti smeri • obratni urinemu kdzdfcu. net nenavaden pojav. In kdaj je za krog izvedel Mirko Kralj? »Prva je krog opazila soseda, ki pravi, da gaje opazila zev petek zvečer. / rl je ves čas spremljal devet prijavljenih ekip in gledalce celo navdušil, da so spontano sestavili še eno. Njihovo delo pa nikakor ni bilo lahke», saj je letošnje poletje precej suho. zato jc tudi pšenica dodobra izsušena in seje pod spretnimi prsti žanjic prehiiro Uv mila. A sc tekmovalci zaradi tega niso imeli nič manj dobro - našla seje celo junakinja, kije skočila na sodnika in v njegovo obleko poskušala nabasati čim več slame. Ena od iger je bil tek po slamnatih balah. Domačinke so tudi letos spekle goro peciva. Sodniki so rezuNate tekmovanja objaviti takole: V kategoriji žetve je zmagala ekipa Zibike, druga je bila ekipa iz Gaberk. tretja pa ekipa iz Ple^ca. V kategoriji vezanja snopov je zmagala ekipa Polja 2. druga je bita ekipa Završ in tretja ekipa Graške Gore, Po kniíčanem tekmovalnem delu. ki je trajal dobri dve uri pod žgočim soncem, so se V kategoriji hoje çp slamnatih balah je zmagala ekipa ŠkaL druga je bila e^fpa Zavr§ in tt%t\h ekipa Pristave. Skupni rezultati so bili tako sledeči: 1. Završe. 2. Polje 2,3. Graška Gora. 4. Zibika, 5. Pristava. 6. Ga-berke. 7. Pklmt, t Polje 19. na-kijtjčna ekipa obiskovakiev, 10. Škale lačni in/ejni tekmovalci krepčali med čakanjem na rezultate. Kmalu je bilo znano; v seštevku vseh treh iger je zmagala ekipa Završ, druga je bila ekipa i/ Polja pri Vodicah 2, tretja pa ekipa Graške Ctore. Čeprav so domačini od deseiih ekip zasedli šesto meslo. iiis