'osamezno Številka 30 ceni.
Pošlno ček, račun. — Conlo Correntc con la posta.
SLSl^iK^ °r!^r^1)ii;i„L!re<,n,MVO !n1U|,r?v,,lfilv« ¥	Vl?	I - Narod... TIskarno. - l«ln|. I" oud. urcd. FRANCE BKVK
cnn oglasom. 1 milim, višine » iirlni en«-,,.. «Wp« I, .BO, /n Iroov.ke reklame, hm.lna obve.lllo |>o»lo„n, vabilo. naznanila, Ud. vaška vrni« L.
Celoletna Naročnina L 15.—. Zn Inozemalvo L 22.5«
Leta V.
GOBICA, četrtek dne 11. marca 1926 - GORIZU. ilovcdl H 11. maržo 1926.
št 10.
V krogu, kakor špiritisti...
► možje so modrijani, L zborujejo že pel, pi bi vse prav storili, pdili širni svet.
krogu kakor špirilisli m sedijo, govore, elejo vam inaler zemljo, kol hočejo nc grč.
| So miru že naredili, ga je dosli lisoč let, a ves mir jc sama pena, manjši kakor drobna smel.
Komaj en prepir zatrejo, že sc drugi naredi, to res ni nič več zabava, lo žc resne so skrbi.
Danes kličejo duhove do pomorejo jim naj, če je bilo kdaj jih ircba, tu prikažejo sc naj.
Kar ni živim več mogoče, lo naj mrlvi naredč, saj jih bodo poslušali, uaj štrlijo jim lasje.
i Cc še lo sc nc posreči, naj gre svet spel svojo pol, niti vrag več ne pomaga, ne izpelje ga iz zmot.
Ce pa vendar se posreči, slava vsem njirn, to se zna, spomenik jim naredimo, če zapade kaj snega.
ČUDNO. Pik: Ti, koliko let po imaš? Pok: Hno leto sem mlajši od >c.
Pik:'Čudno se mi zdi, do se nič ne staraš. Ko sem le cd dvemi leti vprašal, koli-da si star, tedaj si tudi rc-1. da si-za eno leto mlajši od :nc.
V nedeljo pop.
štvo v Trgtvsktm domu Bevkovo dramo ^MATERIN GREH".
Pazsr u ugnuU
„Goriške Matice"
Glej sedmo .strani
PSI
Gorica, dne 11. marca.
čuku nn palci so liajč hudo zamerili, ker se toliko časa nič ni spomnil ženske volilne prn~ vice, ki so io danes poslale deležne. Dobil je razna pisma, v katerih so bili iiagrpnuideili očitki, da drži /<i inoSke in da ie nalašč zamolčal lako važno spremembo v javnem življenju, kol je ravno pravieo, da smejo Ženske volili s kroglicami in brez kroglic.
Biki oh vari, da bi cuk hotel delali krivico koleremukoH, posebno pa ženskemu spolu ne. Cuk na palci je o|>azovul in registriral ha ženskem spolu že marsikatere važne izpre-membe. Med prvimi spremembami jc bilo prikrajšcvanjc ki-kelce, ki jc zlezlo preko meč do pod kolena tako. da se jc bilo resno bali, da nc zleze Se čez kolena. Bali se je bilo namreč, da poslane fcltelca lako kratka, do slednjič popolnoma odpade in se prikažejo hlačke.-
Dobro je, da sc jc prikrajše-vanjc kikelc še pravočasno ustavilo. Ko so ženske slriglc na enem koncu, so si dejale: »čemu bi ne začele striči Hi krajšati še na dragem koncu?« In — evo vam, začele so striči lase na lonec - in bali se je bilo, da se ne začnejo striči na batinc ali na krtačo.
Ce bi bile ženske pogledale v zgodovino, bi lega gotovo ne bile storile. V srednjem veku so namreč v Franciji imeli navado, da so za kazen ostrigli pocestnice in jih javno vozili okrog. ■
Toda ženske ne poznajo zgodovine, Ip njih želja, poslali moškim enake, je tako velika, da bi žrtvovale ludi nos, če bi bilo treba.
Ko je Čuk na palci videl, da se ženske na obeh koncih približujejo moškemu idealu, je veda ludi, da ni več daleč čas, ko bodo dobile vse moške pravice. Iu ko je del teh pravic že kanil z mize državnikov, sc je zdelo lo Čuku lako samo po sebi umevno, da niti onenil ni lega.
Zamujeno popravljam. Ženske so dobile pravico v občinski zaslop. Smele se bodo vpisovati, zabavljati, vozili se na volišče, govoriti, volili, voljene h iS, glasovati, pisali članke in dajali'izjave.-Je* Sicer res, da smejo voliti samo tiste ženske,
ju imajo kaj v glavi ali pod palcem. To je sicer .krivično, ali ludi ne. jaz sem v Icj zadevi vprašal staro Uršo in la mi jc rekla:
»Naj le imajo volilno pravico učene avše, če hočejo. Jaz ilak ukažem mojemu možu, da naredi, kar jaz hočem in l>olcmtnkcm sedim v občinskem zaslopp |az, ne on. Zalo se mi po iii treba nič potiti«.
Urša ima prav. Ženske so ilak po svojih možeh povsodi zastopane in lo jc ravno, kar. jezi
Čuka na pal'ci.
P. S. Sova nima volilne pravice, ker ni hodilo v šolo. Zalo je pa strašno huda. Ni golo -vo, da me nc prisili, do bom moral napisali prihodnjič članek nji v prilog.
Cenzura.
KRITIK. Čajtc, gospod pisatelj. Vse kar je v valem romanu je ukradeno, malo lu, malo trti.' Kaj pa je pravzaprav vaiega ?' PISATELJ. Oh, vse, kar jfc mojega, je cenzura črtala.
Detektiv IMn Mil
Humoreska. K.
Scbaslijan Miš je bil kos gorenjskega fanta, s krivccm za klobukom, s širokimi pleči in glavo je nosil po koncu. Njegova stalna besedna navada je bila: »Pr mej kršen duš, Marička!« Nos jc imel zelo dolg, česar sc je dobro zavedal in si morda ravno radi tega izbral lako slaven poklic. Nc rečem, da ni bil talentiran, za svoj »kšeft« kol nalašč ustvarjen, tako vsaj se je na vadno izražal, ali če trdim, da jc bila njegova glava podobna balonu, se čisto nič ne molim. Njegovo življenjsko naziranje je bilo kaj kratko, ali jedrnato in karakteristično za modernega detektiva, za kalerega je vedno hotel veljali Sebaslijan Miš: »Boga mi, veliko pa je tatov na svelu, lumpov in barab, ki hočejo živeti brez dela, in brezposelnih, ki ne morejo živeli od zraka! Zalo so potrebni detektivi, varuhi morate in človeškega imetja in,
ker jc bil načeloma privrženec tistih ljudi, ki si žete, da bi jim pečene piške v usta letele, sc je posvetil lcmu poklicul »Tako lorej izpolnim najplcmeni-tejše svojo človeško nalogo!« si je mislil. Ce še povem, da jc Sebaslijan Miš kaj rad zahaja! v kinematograf in se lako kroholal amerikanskim policijskim smcšnicam, da je bil niegov dolgi nos v nevarnosli, da sc nc prelomi, ter, da sc je še posebno zanimal za a-merikanske pustolovske drame, kjer so igrali detektivi glavno ulogo ler jih študiral in praktično posnemal s ce-banjem nog, mi ni polrebno omenjati, s kakim samoza-veslnim nastopom sc jc predstavil policijskemu načelniku v glavnem meslu.
»Jaz sem Sebaslijan Miš. brezmadežne preteklosti, če izvzamemo nekoliko vaških pretepov, kjer sem pa vedno zmagal, kar se posebno dokazuje moje zmožnosti za detektivski slan. Tmnm zelo dober nos, čemur sc lahko prepričale takoj, če me le pogle-
date. Moški nastop, posilim že moje in mojih predniki ime Miš vam razodeva lep . čednost ponižnosti ia previi ' nosli ler zvitosti. Znam se kn lati v vaški, trški i* meščuns , ler velikomeshii družbi, k. , vam je v dokaz moja ponosi in ravna postava«.
To je bilo Sebastijanoi spričevalo njegovih zmoJn sli, šele pozneje je prinesel i dan ludi tistega svojih ne/m žnoslil
»Mhml...« je šnotal iz zlo šknlljice policijski načelnik luko burno mašil rumeni i>r šek s prstom v široke in mm zarte nosnice, da le Seboslij Miš Irikrul za povrttjo kitmi »Mhm... Mhm...I Stvar je trel premislili... Mi._ veste... nc ki pujerao mačka v žaklju!.. t treba prej preiskittili... Mli[r
»Pr mej kršen duS, Mori kal« je Mel pod srajco Srb sliion Mft in neprestano I hal.
»Mhml... Bog pomagaj Mhml... Bog pornoflajl.. Mlin Ali sle se prehladil7 Bog p
magajl... Poiskusimol.;. Tule Vzel je Časopis z mize in ponudil Sebastijanu Miši, ki je vsega omočil s svojim i prestanim kihanjem. «Bog r magajl?.. Tam boste čili Bog pomagaj!... Izvršil nocoj po noči lajni vlom v i ko zlalarnico v zakotni 2i<lo ski ulici, Bog pomagaj!... vaša naloga ... veste kaj, < krol za vselej vam rečem: I pomagaj! ker je že preveč, sle se tako prehladill... in \ ša naloga bo, do te zlikov primcle in jih aretirale!....
»Prmej k..khh..frskl... kri duš, Marička, z*kuga pa gspul?«
»Ce boste nalogo dobro vršil, boste sprejel v služI če ne, pa ne! Sedaj vam t pravim lakoi detektivsko Ic limacijo, nakažem vam slotakov denarja, vi pa pojd lakoi na licc mesta, prepnč le se natančno o vsej siv ler mc telefonično obvešča o vsakem vašem koraku vsakem uspehu!«
Sebaslijon Miš je dvii glavo, da bi kmalu strop i dr! od ponosa! Saj je po: vendar detektiv, pravi deli livl... O, dosežen je cilj njci vega življenja!
Ko je prejel od načeli denar in Icgilimacijo, se je koj spravil na delo z noivi jim veseljem in apelitom. K ti bil je že strašansko lačei čemu si ne bi privoščil, ko zaslužil žc lepo svolico, ne bi mignil s prstom! Oh. ki so neumni ljudje, da ne <J« vsi za deleklive. ko se Ii lahko služi denar, je mislil bastijan in srebat sladko /' co!
/lularna/ije ležala v samot -slronšJki 'ulici, kjer so sc {nevito dogajali slični zločini rbastijan Miš se je pripcljul kočiji in rtiošk^dlopil v pro-jalno ter se predstavil: •Detektiv Sebastijan Miš, z renjskega doma. najboljši oje vrste. Torej, kako je z -»o stvarjo?«
Debelušno gospa, ki pa jc strašnem zločinu shujšal« v m sami. noči za pel kit, mu čudovito zgovornostjo i/ložila, da so prišli po noči jlje, razbili okna in odnesli lafnine z6 „h'ekaj tisočakov I tŠ jo je galantno potolažil, », da naj le Bocja. zahvali, 'a se jc obrnila do njega, nato ppvzčl: ! »Tako torej, vi pruvile, da .o odšli skozi la vrata?« Ne veml«
Tudi jaz mislim, da ne I oglejmo!«	~
Sebastijan Miš je vzel iz žeta svoj monokelj ler opazoval lak pred vrati. »Cisto nič sc nc pozna, Ic
dtisi ženskega šolna. Morda ?«
Ah nc! To jc moja prodo-ilka, ki je danes zjutraj, ko jc iotela v prodajaj), prva za-llcdala nesrečo in se je tako »restrašila, da sc je spodrsnila in padla!« »Uboga reval« „jc vzdihnil iš, ki' je bil zelo usmiljenega rca napram nežnemu žen-kemti spolu! Potem so golovo odšli [skozi okno. Poglejmo še tja!«
Miš se je nagnil k oknu; )brisal z roko prah in pogle-Idal s očesom pravega šerlok Holmesa.
»Nič se ne pozna nobenega odtisa. Tu tudi niso odšli!«
»Odkod pa? Drugega izhoda ni!« »Ali imate podstrešje?« »Dal«	|
»Poglejmo šc Jjal Saj imate kamin iu dimniki« Sc je spomnil Miš iiu amerikanske pustolovske draiiicl
»Ne, suj so tule stopnice v gorenje sobe /uprle!«
»Prav j>ravilcl Sedaj sem se domislili Skozi oknp so šli I Ali, da nc bi pustili sledov za seboj, so poskakali... Ali nc "vidite lu v blalu stopinje?!... To šc bolj. potrjuje mojo domnevo... Saj pravim, jaz. se razumem na stopinje, ravno tu jc bistvo vse moje detektivske umetnosti... sem špcciju-hsl za stopinje«.
»Ali. gospod, saj to so Ic vaše stopinjel«
»Moje?... Ah, saj resi Am-rPak nič ne de, stopinje so stopinje... Skozi okno so gobovo j>oskokalil Ali imate v tuši telefon?«
»Da. da... takoj, kar izvoli -[tel-
Miš jr hitel k telefonu.
»Kdo lam?... Malo! Malo.. Gospodična ... policijsko ravnateljstvo!... Dober dan, dober dan, (jo s j »od jioliejjski načelnik. Jaz sem, jaz; delekhv Miš. da Schuslijau MiŠ... Hvala, hvala!... Dobro... tiola, bolj močno, se ne sliši... gospodič-na... |)iislite... Tako da... Oha! Kaj sem že mislil reči... Veste na sledu sem jim... Poskakali so skozi 0(1110... Da!... da... Ah pojle, pojlc.... Bom že sam... lir rabim policije... Moram lii-lio Zii njuni... Na/<l<irl«
»Gospa. ali ie kak izvanrc-den človek zadnje čase pose-čal vašo prodajalno?«
»Oh... du, danes zjutraj se spominjam... lazil je okrog hiše nek čuden človek in nekaj ogledoval«.
»Pes/ llplo, ga že muiiiiol Kakšen pa je bil?«
»Crn klobuk je imel, globo ko potisnjen na čelo, v črno jc bil oblečen...«
»Golovo je bil kak socija-
Pri slikarju.
SLIKAR. .K«J vi hočete, da vas celega naslikam z nogam' vred na tako majhen koa platna."
KMET. .Nič ne dč, gospod malar, naj pa noge doli visijo.*
lisi.... Saj pravim, sooijplisli so vsi tolovaji in roparji... Čakajte, da si zapišem!« Vzel je no-ies in pričel:
»Koliko je meril po dolgosti?«
»Ne vem natančno, ali srednji- velik je bili«
»Cc/. j»isi?«
»Ne morem' vedeli, a^i precej suhljal!«
»Saj jtravim, socijatist... So-cijahsti so v?si |<j£ni. zalo so j»a soeijalisli... Torej 41» cin. No... oči?... Modre, rudeče?«
»Cmc!«
»Orne.. lase?«
»Orne!«
»Črne Barve na obrazu?«
»Crnol«
»Črno? Anli ui bil Afnka-nec?l«
»Obraz pravilen, ali nepravilen?«
»Podolgosl!«
»Nos raven, ali neraven?«
»Kljukast! Ali veliko bradavico je imel na sredi I«
»bradavico?... To je dobrol Bradavice so vedno dobre!... Ali je imel še kakšno posebnost?«
»Ne, le nekoliko je čotal na desno nogo!«
»Na desno? Pa anli ni bil »žnidar«. Vsi »žnidarji« so Čo-tasti nekoliko na desno nogo!«
»Drugega niči«
Torej hitro za njim, stvor je jasna kot beli dan. Naročite takoj automobil. Medtem skočim v hotel na en šalam, veste iuz sem navajen zelo na šalam!«	(Konec j>rih.)
ZNA SI POMAGATL Gašper: »Vidva z. ženo se pa prav dobro razumela. Saj sc neprestano poljubujeta«.
livzebif: »No, to ne bo držalo. toda poljubi so vseeno ' moje največje razvcdrflo«.
Gašper: »Tega ne razumem«.
tvzebij: »Veš, kadar jo poljubim, vsaj molči«.
Dvorec na deieli.
(Dalje.)
^oj poklic je bil: delati palače in prepe-ati! Oh, gospod sosed, lako sem si nagrabil mnogo splošnega znanja in čednosti ler spoznal propulosl svelu in člo-vešlval Ko pa sc je moj oče naveličal lega poklica, se jc posvelil skakaštvu in kako sijajen skakač je poslal. Mogoče sle žc kedaj slišali imenovati njegovo ime ..!? Tri leta nato si jc pri neki predstavi zlomil vrat. To jc bila njegova navada! Mi smo si po velikih mestih prihranili mnogo denarja in tako sem si po očetovi smrti kupil tu v bližini malo hišico. l.cži ob tej Gesti, oddaljena od tu komaj klikih tri sto korakov. Razdalja torej ni tako velika, da nc bi mogel vsak dan obiskati svojega prijaznega soseda?
• Slarcc: Preveč časti!
Mirko: O prosim, čast je vsa moja! To je le moja navada! Tolažim se že ob
sami misli na dolge zimske večere! Torej sc ne ločiva več! Pripovedoval vam bom, kako vidim jaz obzorje črno, črno kol premog, dočim sc bo vam zdelo rdečkasto! Ko sem lo pripovedoval vašemu predniku, Bog sc usmili njegove duše, mu jc ugasnila pipa v ustih od začudenja; lo je bila njegova navada. Z dovoljenjem (pije.) Kako velik človek je bil vaš prednik; Bog se mu usmili za dušo! Kadar sc spomnim nanj, sc moram zjokali. (Si brise oči.) To je moja navada! Veste, pa jc bil neoženjen, iskušen,. toda možke postave in zelo. zelo izobražen. Zdi se mi, da ste ludi vi neoženjeni?
Slarec: Da, gosjjod!
Mirko: Jc pa ludi najboljše lako! Nihče vas nc moli! Kako lepo je, umaknili se sem v zališjc, daleč od zunanjega, šumnega s vela I
Starec: Da, da, tudi jaz sem leti misli!
Mirko: Za danes se moram od vas poslovili! Imam delavcc na j>olju! Saj po-
znale njihovo navado! Zato moram biti vsak hip prt njihl Oprostile mi lorej! Pa drugič, pa drugič!
Slarec: Radevolje, od srca rad vam oprostim!
Mirko: Jutri bom zopet tako prijazen, da vas bom znova obiskal, nato pojuter-šnjim in potem lako dalje vsak dan! To je moja navada! (Odide.)
Slarec: Pojdi k vragu s svojo pro-kleto navado! Oh jaz nesrečnež! Kako naj sc rešim lega sitnežal
VI. PRI/OR.
Janko preoblečen v berača in Slarec.
Janko: Prosim, gospod, čc mi bi mogli dali kaj miloščine?
Starec: Jaz nisem gospodi
Janko: Mi berači pravimo vsem takol 7a nas so vsi gospodje! Bogati radi slišijo- lo besedo, drugače nam pa nič ne dajo!
Starec: Le pojdite, prijatelj moj, tudi j a/ nimam nič!
[Pismo
lo pismo miio i»ir|Hi. Pisano jr v lishli kiajih, Iger govoie b /o v m v /o 1».
Diagi viatl N<i7iiaiiiin I i, <ln Ilir ne voli beč bi al. /diabiuk iiii ga jc ponval / neko tekočino, po je vilo kmalu volje, /olo sem se tudi udeležilo pebske /avabe iio havilo jiebskcga društvu •Besna«. Peli so kokoi slabci. Sebeda so se pebci prej |>e-čah z bojouu cele noči. No|vol| je po ugaiala nošo jirimadona Alvin/i. Vse |i ie klicolo: Slobol Poševno Icjio so /opeli ono narodno: »Vodi živ no bekc« (Bodi živ no veke). Ko so odpeli. je |>cbee vse slobilo z ovčjim (občim) Irkanjem s kožar -ci. Poševno predsednik je vil bes vložen od Ic bokolnc glasve, jiodaril je primadoni šopek velili rož in ko ji jc še poljuvil rov pod ovleko, j"e nastal po dborani lak bik nabdu -šenja. da mi oslane bedno v duši.
Po beselici smo šli skozi bas. Breme jc vilo bedro, a mrzlo, zalo smo vile vse ženske zabite. Imele smo rule iz bolne. Ko sein prišla domu, sem najprej nabila uro, da zjutraj ne zaspim. Bendar sem i-mela smolo. Pustila sem okno
odprto, da je jnišla jionoči soba v sovo in j>a otroka sem jircmalo j)obilo /a kazen iiii je gosj>oduija naložila, du moram na hodniku j>orivab brofa.
Dragi vrall če prideš sedaj domu, voš lahko prišel še v ovčmski zastoji, ker sedaj vo 1110 imeli bolilbe. Ne rečem dbakral, da nc postaneš naš virgcrmajster. Prosim, ne zavili odgoboral Srčno le j>o/drabl|a sestra
Bikica.
IILAČIL
Pik: Ali si znorel o|i kuj je s teboj, da si danes oblekel najmanj j>et |dač
Pok: lo sem storil radilega, da iiii ne porečeš nikoli vec. da v moji tuši nosi samo ž<f-ua hlače. Sedaj vidiš, da jih linam IikIi jaz.
TO JI: Bil O TAKRAT.
Ženko v prepiru z možem •Ko sva bila zaročena, nisi / mano govoril Iako grdo«.
Možek: »Ko sva bila zaroče-na, nisi od mene terjala denarja«.
Z« dolg.
„ K * ko se mi vendar upate priblUŠatt-?'ste docela pijani ? Pol ure daleč smrdi vino iz vas. * , t
.Oprostite hup — da sem se g* t«ko nalezcl — hup — krčmar Vodomca mi je bil dolžan !Q0 lir^ a mi |ih ni Jiotel vrniti - hup zato sem se napil in računa nisem plačal - hup — tako sva s krčmarjem kvlt...*
Mica mpa Katra.
KATKA: liuli uct, Mica. f3 a ]m lil. k ii *g udu. a Ini i»«6 inrca?
MICA: Nu glili m ran m ni. taplu na tud nc. faki. ki »'rekla, a <fc »n Ida. Delo na Kuri an hI«, prn ilalil Ki čci, čc č|cvck gre, učaai kam, »r Iu iidalii, sej prido uao prati, ka je U dragu, sc Iii tril>a glili prani!; mulj jiajamral, pa ('dajo.
KATKA: Pran jemai, ko grči, x ai potrihna bel ki kciii druj, ka inaA litunii otrače.
MIGAj Ja m |>a ris, čeča ac m* oii sku/. Ic slabci od miga dni;, kar K jc /gailila tam u uaAinu klancu tuli iui srejče, sc jo saruta kaj potresla, de me pran skrbi; milj Huh, de b se le o<l< kaAlct uuigla.
KA'I"RA: O Mica. lo Akrb za no. kar moreft, mpa prnci i, mpa dej i ki hujAga. Jltili uar. če umrje, ne h pogreb nam magla, ka itim cajta.
MIGA: O jej. Katra, ki m pravi, de če umrje, ki začnem, ka jc ie puli dost sUb.
KATRA: Sc a"pa ris naatcjčna. k« jemal kar oba baunga, pa Ic patalaž A^. bo ic buja. žej na pumiatfc ta 2*1-ntje ankrat bel tič pit in iviftfit, dr mu liada družba dilal, bal vidia, kul kc mu bo uucala, tud xa kail bo nu cala. Kai vidla, Mica, ie bada prti dobr ca j t nazaj.
MIGA: Slaba m" prede na vseli kancih.
KATRA: Jest morem jct. dc aku ham an mala čmgm, ka je iu po kol«. ker lita* bomo obhajal tu v klancu usta jen je »s koli«.
MICA: Tud nai prav, dc bo ftau.
KATRA: Z Kugam Mica. mpa d«, bra sc imej.
MIGA: Z H ugani, pa prid ie ki.
Širile Cika ia laf cl
Janko: »Pojdile!« To jc kruta beseda in tudi sit ne bom od nje! O. čc bi poslušali svoje dobro srce in pogledali malo v žep, bi že kaj našli!
Slarec: Toda, čujte, zdite se mi preveč predrzen!
Janko: Nc, za vraga! Saj jaz Ic prosim in ne delam tako kol drugi berači, ki prosijo in kradejo. In tudi tistinf'da civiliziran človek! Sc večkral jim da! Ce pa poprosi za košček kruha revež, ga že imenujejo predrzneža in potepuha m pravijo, da nimajo nič!
Starec: Kakor vidim, pridigujete res lepo moralo! Toda, kdo vam jc dovolil prosjačili?
Janko: Dovolil? Dragi gospod, jaz sem siromak in vsi siromaki imajo pravico prosili za košček kruha liste, ki ga »majo mnogo!
Slartč: Ali vas ni sram? Sc tako ' *d, pa že berači! Saj sle močan, lahko LC^te!
Janko: Ah, gospod, malo jih je dandanes-na svclu. ki delajo! Pravzaprav prosjačimo vsi na lem božjem svetu: nekateri pri višjih, drugi' pri njihovih služabnikih in tretji na cesti. Ni nobene razlike!
Starec: Ne, nc, sploh vam nc dam-
nič!
Janko: Hvala lepa!
Starec: Zakaj?
Janko: Ker vi vsaj... vi vsaj nič ne obljubite! Bogati tolažijo prosjakc z lepimi besedami, da jih odpravijo od hiše! Vi sle mi pa rekli že enkrat za vselej, da iiii nočete dali ničesar! Zato: hvala lepa! Oh. današnii svet! Kako je pokvarjeni Potrpljenje jc božja mast, j>ravijo stari ljudje! (Sede na tla. obrnjen proti Starcu.)
Slarec: No, kaj pa zopet lo pomeni?
Janko: Kaj da pomeni?
Slarec: Kaj delale, vas vprašam?
Janko: Ali nc vidilc? Sedim! Tu je moj navadni prostor Tu sedim ves dan in prosim za miloščino mimoidoče!
Slarec: Tukaj? Tako blizu mojr hiše?
Janko: Da, gospod!
Slarec: Tega jaz kratkomalo ne tr pim! Proč od tod!
Janko: Hola! Od tu me ne -morete spoditi proč! Gospod žuj^an mi je dovo lil! In potem: ceste tudi niste vi kupih1 Tu pojem svoje pesmi! Toda, ker je moj glas že slab in se ne sliši več daleč, še pol kilometra ne, bom pripeljal jutri s s<-boj še svojih pet sinov! Vesle, imajo lej>. srebrn glas in se slišijo zelo daleč!
Starec: Kaj res?
Janko: Res, res!
Starec (sam zase): Da bi te vrag odnesel, prej ko si prišel na svcll Zdi s«-mi, da me hočejo res pregnati iz leg.i ki osnega kraja I (Glasno. 1 Povejte, kolik-zahtevale, da si izberete drug prostor '.'
Janko: Dvajscl lir na dan! Toliko na berem s svojo družino, če j>rosim tukaj
Starec: Tukaj i male dvajset lir m pojdile k vragu I	(Dalje.)
arem Sv. Lukeža
Dragi prijatelj BučkaI Oprosti, da ti pišem v /elo /ki in zagonetni zadevi, ki iic <leva samo mojega srca, ki že vse bolno iu premlelo, upuk tudi mojo listnico in s m tudi moj želodec. Ti sam •š, da imam žc loliko let, da kljub mojemu samskemu .inu ne morem šteti popolno-.1 med fante, ker sem že him. rr zapade sneg vrh glave in redko za vedno pobeli vrša-i nad ušesi. Ni časa več, da dolgo odlašal z jarmom sv. ikeža, toda izbira jc tako /ka, da Bog pomagaj, linam namreč na izbira dve. na je bogata na #rdoli in na cnarju. lina namreč rdeče la-je pegasta po obrazu, prer cj-Vellk rios )o diči, da nc go-jrim o velikih uslih, ki sc odra jo do ušes in tvorijo nepre-ano nevarnost, da mc nc po-e. Tudi so njene kosti tako očne in lako malo pokrile z e som, da so vidne že daleč <oli. Po noči pa šklepetajo. Cela njena postava jc ena ima žalost, a ta žalost ima di svoje kapljice veselja, lina imreč hišo z vrtom in njiva-, vinograd, denar v hranilnici v banki, poleg lega pa cclo slo upnikov, ki jo vsi hkratu ubijo.
Ta punca tedaj mi je zlezla v lodec in imam do nje apelit. ruga deklica mi je pa zlezla v cc in imam do nje ljubezen, je pa taka, kot pravi narod-pesem:
Bela kol mleko, rdeča kol kri, zaljubljeno glcd«, na smeh se drži. . . Toda ubega jc kol ccrkvcna iš in Ircba bi bilo, da ji še djco kupim.
Tako, vidiš, sc nahajam v iložaju, ki ni zavidljiv. Ce mi oreš svetovali, svetuj mi, osim le, pa kmalu. Ce mi boš imetno svetoval, se bom po->eil žc v Veliki noči, čc ne pa svetem Nikoli. Te pozdravlja
Ivoj MiŠo. Bučka je imel solzne oči, ko bral lo pismo in je odgovorri ko-le:
Dragi Mišol
Tvoje pismo me je globoko ganilo. Pad Ji pomagam in sem vesel tvojega pisma, ali kadar scin ga prebral, mi je poslalo nekako tesno pri srcu. Presneto se nahajaš v težavah.
Cc bi ne bil Ivoj odkriti prija lelj, bi h dejal, da vzemi listo, ki je lepša, / bogato pa mene seznani. Ker pa nisem lak, h bom svetoval poj)oliioma odkrilo.
Cc namreč vzameš bogato, je zadeva tale, da h bo vedno m vedno oponašala lislili par tir, ki i a ti bo prinesla. Vedno boš slišal: »Saj ležiš na moji posleljil« Ali: »Saj ješ iz moje shlcdel« Cc ti bo razbila krožnik na glavi, bo dejala: »Saj je bil moj krožnik«. Nc boš sj>al ne bdel, ne jedel nc počival da Ii ne bo oponašala lega. Poleg le grenkosti pa nc boš imel nih ene sladkosti.
Iu šc na eno le lepo opozo-
rim. 11 imaš mnogo upnikov Vsem si dolžan lej)c vsole. Ce si- bogato poročiš, bodo kako! kavke nad teboj 111 le bodo pikali kakor gavrani.
Cc pa vzameš ubogo, bo ponižna, kri bo vedela, do si ji vse dal h in da sama mč m imela. Poleg lega boš še gledal lep obraz ne j>a grdega stiašila.
Padi mir u tvojega življenja Ii lorej odločno svetujem, da v/rmi lepo. bogalo j>a |>usli v miru. Piši ji, da se jaz zanimam /anjo, ki mi očitki nc bodo la ko boleli kol tebe m ki nunam toliko ujinikov
S leni le pa lepo po/druv-I Ijam lil ostajam Ivoj j)ii|ale|j Bučka.
P. S. Kako je bil MiŠo zadovoljen s pismom, ne vj-mo Po leni, dii nam je pisal iu pismo premalo frankiral, sodimo, da je poročil lepo in ubogo
Letos res Je vse (mogoče
Par nam gorkih, par spet mrzlih dni je danes nastopilo, da je veter v iiiflnenci, se je solnce prehladilo.
Brstje, zvonček in metuljček, vse je moralo v posteljo, kdor v soboto bil še zdrav je, 2e Je bil bolan v nedeljo.
TAKO JE.
Učitelj: »Tvoje računske naloge so vedno napačne. Kako je lo?«
Jožek: »Ne vem«.
Učitelj: »Ali ti nihče ne pomaga doma?«
Jožek? »Oče mi pomaga«.
Učitelj: »To jc čudno. Kaj pa je Ivoj oče?«
|ožek: »Natakar«.
GOSKI.
Urška: »Ali bi ti holcla poslati žena milijonarja?«
Neža: »Zakaj pa ne? Se miši pa bi bila njegova vdova«.
Bolna tudi poleg lega je že lastavica naša, na) je še lako. poskočna in naj z zdravjem se ponaša.
Če lako bo: danes mrzlo, j ulri pa že zopet vroče, bo zbolela mamka zemlja, lelos je že vse mogoče...
V SOLI.
Kalchct je pripovedoval v šoli zgodbo o prvem grehu, kači, jabolku in o izgonu prvih starišev iz raja ler jc nazadnje vprašal Ncžico: »Kako dolgo sla torej Adam in I va ostala v raju«.
Ncžica: »Do jeseni«.
Kateliel: »Kako prideš na lo?«
Nežica: »Sai prej labolkn niso zrela...«
Hrvatov Niha.
(|. Smuk I
Nckalcn so j>rovili, da nima vseli kolesc v glavi m da jc neumen. Drugi pa so Irdili lavno nasprotno, češ, da je le lako /vit, ne pa neumen.
Cilalcljcm hočem povedati dogodhico iz Mihovega življenja m polem naj sami sodijo o njegovi pameti.
Miha je imel lo navado, da m bil nikoli doma; vedno jr bil na cesli, v gozdu, na polju itd. Kjei pa |c bil on, lam jc morala bih ludi njegova pipica, iz. katere je neprenehoma vlekel kakor za slavo in spuščal goste kolobarje dima.
Zgodilo se je pa, da je nekega dne pozabil doijia uži-galicc. Ko je hotel nažgali svojo pipo, ki sc mu jc vgasila, ni imel ognja. Bil jc ravno kraj gozda blizu železniškega tira.
Ko jc pogledal proli obzorju, jc zapazil v daljavi dim, ki sc je vzdigoval visoko proli nebu. »Aha«, si misli, »tam golovo dobim ogenj, ko sc lako preklicano kadi. Kar tja grem«. Toda ni še sloril pel korakov, ko sc izza ovinka prikaže lokomotiva, ki je vlekla za sabo ccl osebni vlak.
Pa Miha, bistra glava, si ve pomagali. Hitro potegne iz žepa svoj veliki rudeči robcc m začne mahati ž njim po iraku. Strojevodja, misleč, da jc kaka nesreča, hitro stisne zavoro, da se vlak, hrzajoč kakor splašen konj, ustavi ravno Iprcd presenečenim Mihom.
Strojevodja, kurjač, sprevodnik in za njuni kakih slo potnikov, se vsujejo iz loko-molive in vozov in se začnejo drcniati krog Miha in ga iz-praševah, kaj da se je /godilo.
Vsi vprek so začeli kričati: »Kaj jc, kaj sc jc zgodilo? Ali je nesreča? Moj Bog, moj Bog! Kaj je vendar? Oh. oh kaj se je zgodilo?«
Tako so kričali, da Miha ni vedel, kaj naj slon Končno so malo potihnili, da je slro < vodja vprašal Miha, kaj da ,«■ iu kaj se je zgodilo.
»I, malo ognja bi vas prosil rin m na/ocm nino Prosim, bodite lako pri|.'/ni, ker ve»nr da vam ne manik<) ognja«.
Tedaj pa so 56 začeli potniki lako smejati,'da je Miha skoro oglušil. P« tu ni bilo časa za smeh. Hitro so naftga-li Milni pipo in mu povrlr se darovati škatlo vžigalic. jfCma-lu nato se je vlak začel premikali. Miha pa je kadil svojo pipo in se zadovdljno smejal.
Kaj pravile torej, kake pameti jc bil Miha? jaz pravim, da ni bil lako neumen, kaj?
& ttfTi povtemo. da Vlli2trum«nte« »mo spravili spat na »it»I<x. ,Ko so iii proč. so nam v fllovo zaigrali naio priljubljeno koračnico
Blagor mu ki sc spočije. . v cestnem jarki trdo spi.
' Tako se jc končal nai največji praznik pust.
Vsi skopaj Te pozdravljamo in To prosimo^ ostani nai prijatelj *daj in kia vekomaj. Za vite kobdiljske fante:
Ao/n*gfa , prodnednik.
ŠPORTNI LISTI V SLOVRNUI. ■ V. Ljubljani sta kar naenkrat idila dva športna lista. Enega *> a avtomo« bili' vozili in ga razdelili po celi Slove« ni j i, drugega so pa poslali |K> pošti; če pa kje vpralaS za enega ali druge* ga ga ne dobiš. ker.se no ve, kje so jih razdelili.
TURŠKE KAVARNf, y MARJHORU
Prva furika kavarna fc jo.pretvorila v Štajersko kavarno, druga turika ka. vama Je ddbila avstrijsko lloe. tretja turška kavama bo i« le okvirjena, ker krojači niso ie napravili hlač M ženske.
Po vrsti.
Kobdiljski fantje
reklamirajo.
i>ot>Ui amo. .»<1 kobtfcljakih fantov pismo jNHl|>iaano od 14 molk-h iu eiicga' osla.'
PlleJo liam tdde:
Spoštovani gospod1 Cuk
u palci.
. V zadnjem Tvojem časniku si pi« sai, da smo imeli mi Kobdiljski fantje po 30 L. izgube prt plinu, ali po-zabil :.i. <W je to bilo' hita 1925; Ni kratko rečeno: danes leto.
Zato 'Cc lepo prosimo, da nM;po» slušaš, ker Ti hočemo povedati,, da srftb tudi leto« prAznovali pusta.
No, da rte boniO imeli toliko dobič/ 5:« kot lani, smo pa nepravih inata način.
Rilo jc v nedeljo pred pustom, ko fco priSli k nam »muzikantcrjl«. Z njimi sino sc dogovorili; da nam bd* do godli za pust.
Za trud smo jin) ((ali 85 Lt in;na »tešero« jesti.
Prišel jc pust... Nacck, Nacck in Nsce so st »oma.lkerali, Tomažlihcck ram jc (ki osla«,' druzvga smo pa do» bili, da je vodil osla. Ta je vlekel a neboj .voziček, n« katerem smo imeli' vihski »odčok in je imel krog klobuka »cibje« perjel
. Bandosmo postavili spredaj — po» tem'so šlo »maŠkere«, zi tertii jc fci .voz z pdom in natadaje silio iii pa mi po dva in d|va.
Ko je >Cukfircr« komandiral »čuk liabtakt, avanti marš stopaj«, je »ton* zilčate zašpilala in vsi sktrpiaj z oslom smo'' jo vred vdat-Oi »marš1 ainc«.
Pri vsaki hHft smo sc ustavili. »Plch ianda« je »zafipihda«, mi smo pa •'akali, da so'nam-kaj dali.-
Dobili smo-mnogo: Tebi Cuk, ker si radbveden, povemo, kaj vse so nam vaičani dali.'Vsega'skupaj jc bi«-
lo 80 litrov viittj 25: jajc; en klopotcc i:i H repov kldbatf.
Samo čudno so nam zdi.-kdo je vse 'o pojedel, ;ker godcem nismo dali «'rugega jesti kot votle makarone za» 1* etične z »šalšo«.
Zvečer smo imeli ples. V eni sobi ro pUkali godri, v drugi »kambri« se
Ris/vse živo jo bilo na pust v na« J m Kobdilju, eni 'so plesali, drugi cel', tretji skakali, med temi sc je « Ilikov.J na J »Kn^o«. •
Rkčunč smo pk letos lažje napravili J ot lansko leto. Zato ker smo bili vsi ■-•'la-iirji« in nismc>: iifie Ji pregledoval« c dv računov. "
Ko smo delili, je prišlo na vsakega
17 lsr. '	';!M '
Ker miilimo končati riš&' kratko pi« --nje-Ti povemo, da-nas moraš pova« h. ti, ker sm prišli. z JOna' iT lir.
: i •
ONA. .Kdaj pa dobim zagoni pfsmn od tebe?" GN. »Kadar hitro mi ga vriie' moja prejSnja zaročenka."
Pesi MM ii H&i tocriti.
i	Iz Bounes Aircea.
Na juzaetnVegu kraj morja, kjer ni'skalovja nc'gori, tned.nami pa prapad-strašan, meji naa morje Ocean.
Ali Cuk je s svojim listom le prepihal tofcle kito -In prinesel nam novicc v novo dbmovino našo.
Vse jc Cuk o nas povedal — me dekleta smo jezične, rečemo žc mi katero bortc d'jali: smo pravične.
Pravite, da žc smo stare,' da odpadlo listič je, da jc lice razorano, ' "H 1 da siVijo žc ksjč. • v, v,'.• r jj
Tudi Vam sc bliža zima, -fantje, sebe>Ic poglejte, r". kmalu boste polni križev, po jlt-Jivici le' povejte!
Ce bi bili lastnosti pravih, ric bi dolgo čakali, \V. fantov bi ^lOŽjiS postali, nc pa biH^aamei vsi.
Se mlade pohujšujeta, jim dajate slab -vzgled,-r.obeden noče v sveti zakan. kot osel dvakrat ne na led! '
Gostilna grda je tvoj doM, žena tvoja je polič, dolgčas tvoji so otroci, a bogastva AimaJ nifi.
Bog varuj nas takih fantov, boljie samim jo živeti, saj ti Cak svariš dekleta, Ic pijanca nikdar vzeti...
To naj bo za danca, dragi, pa prihodnjih bo ie kaj, to, kako si čas kratimo, brez mož tolažimo sc naj. .
Iz Sempasa.
Pesem o Sempaau včeraj smo prejeli, : iz Amerike so daljne bili natn zapeli.
.To in ono pesnik vidi, kritizira,'
to ]K>mažc z medom, drugo pa zaimira.
Morda bi ta pesem gorko kri vzbudila, le zato sc je ponižno v ko5 uredniški skrila.
To pa brez zamere —. il.Tgic fc pošljite,' ali irutnj r-,va^ projiin — krepko zabelite!
Pravilo.
' Pravijo, da so Slajfarji g njih pre. prostim ilajfanjem premotili vsa .ic. kleta v Sužidu.
Pravijo iatotam, da jc stric ic pre. mlad ih M ieaitev ni idle, Čatudi jc sivolas hk Iti najraje dobil sl*ota«U.
1'ruvljo na loiki banjiki planoti, ,U je neki Polde zelo dober mizar |n rad i»oi>ravlja fllolioe po goatiluali. Vb, krčmarji s* mu priporočite, čo hočrlr imeti stolice V red«.
Pravijo,, di iu v Mariboru neka, ,tero Duliitatiuaka kleli zato Drapoim. Iker nekateri gntje • pripeljejo !eeh> prinesejo po 8 do 10 otrok »o 1m>J, ki zasedejo prostore, -tako, di •morajo gostje stati. Knako je tu v železniških vlakih, ker i>oh.gaJo žeiu ,nke svoje otroke pO klo|>eli, tako d> 'zasede en otrok 2 ali 3 sedeže. ' Pravijo, da se'v Mariboru nekateri odllčnjaki kloiutajo, |>otem se pa lo, žijo med seboj. Ker pa pri sodiuji ena' takih klofut stane 300 do 21 KM dinarjev, so se -V Marifxlru odlomili jMMftaviti na Glavnem trgu -nakopane, ga moža, katerega bo klofutal lahki vsakdo in ho jMaČMl za eno klafulo samo ca dinar.
Pravijo, da je v Mariboru neka j:o, Htiliučarka polila svoj6 rtatikariCo z vodo zato,-ker se je ta prelepo umi. Ia in počesala. Pristavila, je pa ie l>c. sede: Per mej kokui da se ona, dokler bom živa, lepo umivala in lo sala ne 1)0.
Pravijo, <W se v Mariboru Igra š ih 'zopet v isti kavarni, kjer je *Ober« svojčas prepovedal iahiatom, da nc šinejo igrati Šaha, ker pri tem gostje preveč mtylfjp'Iti premalo pijejo.
?rinflJo, de je v Mariboru več kvartetov ia da sio je pred kifctkcia osnoval nov kvartet, ki »e lasenuje
£idikvartct in se razlikuje od prej«
ih v tem, dfrfgeni sedi in Vu. 'pičb vina v rokah drži, drugi pa ok<>. Ii njega stojijo in se pri petja in pitju prav resno ; držijo. Pojejo pi najraje najnovejše pesmi iz prcjioo ga ftblčtja. Petje in pitje končuje navadno v cis/du*. . Pravijo, da se Čukov dopisnik o Zadnjem itanjelskem plesu ni prav nič razjezil, ko je izvedel, da so Stanjelci osnovali tamburaiki zbor. Ravno nasprotno: veseli ga nei/ro iCeno, da so se Stanjclci všij cho pa< pictno izmislili, žal mU -pa je, ker je gotov, da ta tamburaiki zbOr ne ho dolgo obstojal, ker Stanjelci v takih stvareh nc poznajo sloge. | Pravijo, d*, ko se jc neko Štanjel, sko dekle o poetu poročilo, d* je bil cel Štanjel zasut z Jconfcti, ker'so jih SVatjc kar cele kile razmetavali.
Pravijo, da je zelo vesel stric C-ker se je Cuk tudi nanj spomnil. , Pravijo koseške »frajle«, da bodo one po Veliki no« naredile veliko I vrtno veseliob, katere' se- ne sme ude« ležiti nobeden drugi kakor Cuk s svojo ženo.	.' • Pravijo, da'sc Koseščani zelo zar piajo za Čuka, ker on jiji* bo poslal Veliko nagrado.'
! Pravijo v Kosezih.'da je:tam nek fant> katerega nobena punca! no mura; naj počaka malo, da' umre Cuk, p« bo Sova prišla ponj. : Pravijo, da so dol. zčmunski fantje Zelo ponovni na domača deklet.«, kadar nI drugih blizu.
Pravijo dol.' zcmlinske pupke, <la imajo dva domača fanta brezžični icfon. Kar ve eden, to ve drugi, Ic zor, ^er Cuk vam je vedno za p< ta« mi.
Pravijo, da je nckb žemunsko >\o kb polomilo koseikonlu fantu dvoLp-lo, in krivdo naložilo na neko kosei« ko J, .. ,co.
Pr. 11)6 veliko bi-!:ovškc h'ljc. 'I' 1>i'-on^ precej 'Čuka ubile, ako In t' v roke dobile, a njega nc /nore dohiti noben hudič, ker je ponočen ptič.
n» ' • * '_m
Pravijo.
Pravijo, d« v Štanjelu zato »Divji lovec« nima ifreče, ker jc Janez pre .1 ivji in Majda pre domača.
Pravilo, da jo sova štanjelskiin pu« ,iii«m lastnoročno pisala, one ne pa uzijo, zakaj jim ni raje »Cukcc« pi« .il. ..
Pravijo, da kdor sc hoče v Štanjelu <cniti za divcrtimenlo« h knko fraj« . mor« t njenim bratom biti y j»ami» iui«, drugače naj ac gre meniti »
Pravijo, da se kobdiljski fantje jo /ijo. Jccr jc »Cuk« pisul, da sc jc ka. r pri zadnjem plc.su potil, v resnici i pravijo, da. jc zmrzoval Pravijo, da se nn lilijah zelo jezijo, ker nimajo v Čuku mesta. Čukov stric poskrbi tudi zanje.
Pravijo, da sc drži v Sužjdu d ruš« ivo Korošcev na čudne načine po«
Pravijo, da no Šentjakobske dnine priliki-nedeljskega izleta na Bu< uvico imenovale dvornega maršalu
Velikonočne razglednice boste dobili v veliki izberi in po nizkih cenah v
NARODNI KNJIGARNI
v GORICI, VIA GIOSUE' CARDUCCI ŠT. 7.

ter mu podelile časi bana za naslcd* ■lika istega pa njegovega zvcalega spremljevalca Clno«ta.
Pravijo na Trnovem pri Kobaridu, du sc že tam veselo razvija žlujfur* ska kultura. Posebno Jim tiguja ujili noša in njili pesmi. Mi pu vinc-a ne prodamo.
1'ruvljo istoluin, du sta dva mlaila mizarja doživela bridko razočaranje, prišla sta k neki punci, da jI razlo« žita srčne boloali, ona se je p« skozi okno smejala.
Pravijo pri Sv. Jakobu, da misli družbama izdelovanje ccmcnla v Split tu zvišati akcijski kupital iu sicer na pobudo nekega gospoda, kateri jc znan kot »11 proprietario della kaza zlo vena:, kateri jc prispeval v lo svr« bo z znutno svolo. Omenjeni gospod se pripravlja žc delj časa na potova« nje v Split, a žulibog rudi nepričako« vanih zaprek in tebničnib ovir mu ni bilo mogoče zapustiti našega tržaške« ga mesta. Nc gre šc mogoče rudi po' , manjkanja komforta na parnikih.
Vse drugo. Težak in predebel je, r;n di česur gu ne morajo poveljniki par« nikov nri najboljši volji vzeti ii.i krov, kur sc iiumreČ boje, tla bi «e parnik med vožnjo nagnil In nc bi bo« teli imeli nobene odgovornosti za po« sledlce, katere bi bile neizogibne, Veiulur lipa, da se l|idi teb neprilik osvoliodi, kar priča dejstvo dolga konferenca, katero Jc imel včeraj z zastopniki paroplpvne družbe Coni« lieli na eni |n predstavniki vcslsrsko ga kluba Sirene na drugi struni. Kuj in kako se jc govorilo, nI mogoče sklepati, ker o tem ni bil izdan 4c oficijclcn komunike, p*£ pa sc do« mneva, da se Je šlo za prevoz njego« vili bogato rejcuib pleč v Split. Več kot gotovo jc. du bo on zelo zado« voljen, ko bo videl, da ac zanima za njega tudi Cuk ua judci, z* kiilcrim jc ločil vroče solze ob priliki zadnjegj sekvestru.
Pravijo, da sc počuti Valentin v svoji novi gostilni prilično .dobro. Dc» la ludi prcccj. Vendar iin« ic nekaj
dni prav Čuden crtiraz, In nobenemu ni botel dosedaj šo povedati prav«ga vzroka. To, kar ni bilo mogoče izvedeti drugim, sc je posrečilo Čuku na palci, kateri zadnji čus zelo pogosto« mu poseča Sv. Jakob. Zaupal mu jc, da ima preveč stroškov, da ima pre« malo klijentov in uko mu ostane par lir na dan, jih moni pol rosi t i za po> pravljunjc ilp, katere mu zvečer zdr« sajo z nosom nekateri .ogledubi kon« /.umnega društva.
Pravijo, da ao jc blagajna vcslar« skegu kluba »Sirene* oji priliki zail« njegu potresu tako močno stresla, du se Šc do «|uiiun ni moglu jiopravili, vnlcd Česur se uuliaju klub v zelo hudih slinkuh. Da bi se lubko pričelu z vajami b'	t/eba sedaj, ko h.:
blizu pomlad, prektijiati ves tržuškl zaliv, kur bi stalo' po mnenju neka« Icrib v to pokjicunih strokovnjakov, povprečno svojih dvuiiujsi tisoč lir lu nadalje gnojenje drugih fiesl tisoč. Tudi ludjr. niso skoro za nobeno rabo -Predelali Jih |>o treba, da bodo iz« gledale vsaj kakor nove, ker<lrugale. jim-lic 1>o mogoče udeležiti se bodo« čili svetovnih veslarakili lekem na Kunarskih otokih, ako bi jim alučajno barkovljanski ribiči nc šli ua roko s šlirimi latljnml, kakor so jim ibili obljubili preti časom. Kakor se. sliši, mi« slijo objaviti proglas nn narod, v katerem še enkrat in to Zadnjič pro. aijo pomoči za lo |ircpotrebuo uslai novo, ker drugače, bodo prisiljeni li* kvidirati društvo.
Pravijo, du jc v Slurijah nekdo po (»oklicu »špengler« od pondcljka do sobote le »špcuglcr«; uganite, v kaj se preobrazi v nedeljo?
Pravijo, iln pri nas brivce brijejo in lajfajo, jneslo bi oni opravljali ta po« sol.
■ i.	V
500.00 Lir! Zlata verižica! Čajna garnitura iz stekla ter 50 drugih daril! RAZPIS NAGRAD
Odbor knjiž. zadr. „(i«riskii Matica" v Gorici Je na svoji zadnji se|l, Icl se Je -vršila v nedeljo 21. febr., sklenil soglasno:
Vsi naročniki na Knjige ,OorIike Malice- Ka I. IM7,kllzldeJo zoCelkont meseca oktobra t. 1., se udeleže žrebanja. Vlak Izlls Koledarja jOorllke Matice- bo Slevlljen na prvi notranji stranici. Koncem meseca marca prlhodnjcoo lela se sestane v lo Izbrana komisija -v swho Irebanja. Številka koledarja „HorIlke MaUce", ki bo KOT PI1VA lzKrebaua, dobi bankovec xa 300.00 lil* Pruga Izžrebana £1- Koledarja „Oor. Malice" dobi zlato vcrUllco. Tretja Številko elegantno namizno garnituro za CaJ Iz slekla. Nudaljne Ilirebane številke dobi: razne kipe, slike, knjige 1.1*1 Lastnik one Številke Koledarja „Oorlfike Matice", ki bo Izžrebana, bo moral poslali dotlCnl Koledar upravi „Oor»ke Matice" v .vrlio na-lanCne ugotovitve pravilnosti »levllke, nakar se mu Se Icl dan vroCl dobitek.
Tako se glasi sklep odbora književne zadruge „Uoi iikeMatlce". Zalo pa: Priglasite se takoj pri gg_ krajevnih poverjenikih kot naročniki na knjige ..Goriške Matice" za leto 1927. Poleg Mirih lepih knflg, katere dobite za borih E>. 5.-, (Jugoslovani za Din. 25.-) lahko dobite, če boste Izžrebani, Se I.. 500 - zraven, ali pa zlato verižico, ali stekleno namizno garnituro, aH kak drug krasen dobitek. - V krajih, kjer nI poverjenikov na knjige ..Goriške Matice" naj se zglasl zanesljiva In agllna oseba osebno ali pismeno pri upravi „GorI$ke Malice" v Gor icl, Via C. Favettl St. 9
v svrho nadaijnlh obvestil. Goriška Mollco izda la i 1927 sledeče knjige: 1. Koledar bogato ilustriran, 2. V zdravih In bolnih dneh, zdravniška knjigo, spisal dobroznani goriški zdravnik dr. Jusl Bačar Ta knjiga izide v štirih snopičih. 3. Humorisličcn roman Pasja dlaka, spisal znan goriški humorističen j.-isulelj Damir Feigel. 4. Naši kraji v preteklosti, zgodovinske črtice. Naročnin« na vse šliri knjige znaša L. 5 -. Kdor doplača L. 2.-, dobi še pelo krasno knjigo Sv. Frančišek AsiSrkl
Na delo asa »GORIŠKO MATICO"!
Praviio
Pravijo, da bo dobil neki mladenič iz Sturij kot očetov poročni dar graj« ščino »Pali« v last, kamor bo luksuz« no inobiljo in pritikiine prevažal tram -iportcr Ž... & S...
1'ruvljo, daje »rebula« neke.vrata vino, ki bi k ga ra/.pcčavalo z več« jim dobičkom po Krasu ,in Malih Zabijali (mogoče, tudi po Bosni), ii pri nan v Sturijah prav tlolimi ne.
Pravijo, tla »o ustanovili v Sv. J*< kobu oh Savi novo društvu »I.juhav« ua Danica«. Predsednik je g. olier uradnik A. i*, in tajnik njegov Sel .1 širni cvikarji g. I. M. To društvo hkr< l»i, da kdor več ljubi dobi premijo.
Pravijo, da priredi I. aprila »I.|u» liavna Danica« veliko tekmo. Kako bodo tekmovali, Cuk nima pojma.
Pravijo, da so v Mariboru'.S. marca Mesarsko ulico tako iamašili a slamo, du ljudje niso mogli iti v Dalmatin* »ko klel. Nekateri, ki so bili zelo žr|. nI, hO pa lili Čez strehe, in tako so veudkir prišli, fto pridno jc ■ vini zmanjkalo, v kleli.
Pravijo, da je v Maril»oru, v Dal. matinaki kleti v lekarniški ulici 2. marca znunijkalo vina |m> K Din. liter, 3. marca pa tudi druzega vina, 4. marca je celo zmanjkalo gostov, radi česa »o klet zaprli.
Pravijo, da je bil Cuk pretečeni teden na pot<iyaujii, zato ni iuiel nič novic iz Maribora.
Pruvljo, da sta v Mariboru dva brivca brila oba cuo goi/podično, ko pa nista imela več dela, »ta se začeli med seboj briti. Neki brivce je hotel nekega dne obriti svojega tekmeca, iskal ga jc po celem mestu in ko ga jc slednjič naficl, sc jc tako razjezil, da ga ni hotel več obriti, a dni mu jc pa zato prav pošteno zaušnico.
Pravijo, da no v Mariboru postale neke gospodične tako živahne, da kar po noči po Aleksandrovi <;csti plešo« jo, ako jih straža zasači.
Pruvljo, da ▼ Mariboru farbajo Slo« venci Slovence na vse pretege, ker dobro vedo, da se Nemci ali Nem« čurji pa tudi Ncmikutarji nc dajo farbati.
Pravijo v Sužidu. da so na striccv pust priredili ples, povabili pa so vse izgubljene koze.
Pravijo v Scsljanu... Kar ste posla« li, v koš zletelo. Biti dovtipen je eno. biti hudoben jc drugo; tega tudi Cuk nc mara.
Pravijo po Sozah, da imajo sozki fantje polno grlo »resin« po jcčmc< ti vem klevenškem kafetu, ki so ga pi« li na pustno nedelja Sožki fantje naj pazijo, ko gredo prihodnjič na Klcvnik, da plešejo z ono deklico, ki obljublja za ples kar pol litra slivov« ke.
Pravijo v Zidanem mostu, da N___
rada oči meče za laškimi Študenti. 2c limo ji obilo sreče. Poljub in pozdrav, ugani čigav?
Pravijo v Tolminu, da pod gradom v lepem drevoredu igra važno vlogo »kulialnica«, ki maraikam pomeša brez potrebe; čista jc seveda vsak dan, o varno vendarle ni nikdar, da nc pusti za sabo kislih duhov.
Pra\rijo v Kosezah, da se je M----
oblekla v hlačke in izbrala 2 nevesti, zato ker je lanski pust bila sama nc« vesta.	; '
Pravijo, da sc jc R. nn pust kar ob 9. uri pobrala spat, zato ker njen fant. ki si ga jc v nedeljo dobila, jo jc po» žlajfal iz Kosez drugo iskat, a R... pj jc na cedilo ostala. ' Pruviio, (|a jc na Koritnici neka o» seba zelo razkačena na vaščane, o ka» terih meni. da sporočajo Čuku njene novico. Koričani smo pa mnenja, da naj sc oseba lepo potolaži in naj kaše ,nc piha tam, kjer ni vroča in naj sc nc praska tam, kjer jo najmanj srbi.
Pravijo istotam. da si razbijajo in belijo glave, kako bi odpravili žvižga«
nj« in kiahnjc, a jaz jim svetujem, da naj ne ie oni navadijo.
Pravijo, da je na Koritnici neki vc« leposestnik, ki nima loliko, <U bi ainel šc svoje kokoši pustiti brez pastiricc.
Pruvljo istotam, da ic kokoši nc znajo manirc, ker prestopajo čez konlin.
Pravijo Ima renski fantje, tla je pri njih zelo dosti deklet, zato so sklenili jih razstaviti na 33. t. in. na semenj. Seveda p« samo »lisaste« pegaste, Jc« paste iu vegaste. Druge pa ostanejo doma v židauili ikatljicah.
Pravijo, <Im je v Škofovski ulici, nc« ku punca, ki ji je od prevelike žalosti začela otekati srce. — Namreč zato. ker jc bila v »Čuku« zašrajhana.
Pravijo ua Volarjih, da jo drultvo luJuivk in obrekovalk v polnem teku svojega delovanja.
Pravijo v Sesljauu, da mi ljudje po« stali lako zaljubljeni v Čuka, da hoče Že vsak (»ostati njegov dopisnik.
Pruvljo, so nekatere gorenjske pupe po I.andolu Ijubčko lovile, ker i h gorenjski fantje nočejo.
Pruvljo istotam, da so šle nekatere ženske v samostan devetindevetdeso« lega reda, ki jc bil.Ic lani sezidan.
Pravi/o v Kožmanih, iha so Um ženč s svojimi možički zelo zadovoljne, odkar so jim »trgale hlače in jim na« laknilc k i ki je.
Pravijo v Idriji, da so Čuku dopis poslali, 1 >* jc tako žinahtcn, da ga nI mogoče.
Pravijo izseljenci v Ameriki, da naj neki (|npi»nik v. nekem-listu, ki piše izpod Cavna pri sv. Mihaelu, le udriha po izseljencih in naj popiše, kar y* pri srcu teži.
Pruvijo rozcntalskc punce, da 90 vložile protest proti prekratkemu pu# stu. Pritožbo so vložile na Čuka na palci.
Pravijo, da jc na Erzelju zelo nevar« no, da sc ženski .spol radi Čuka ne
Pravijo, da komaj čakajo nekatere šmarenske pupe, kdaj bode kakšen ples z godbo v Šmarjah.
Pravijo, da šmarenski fantje radi zapojirjo sedaj v postu kakšno »polcntico«.
Pravijo, da par unških in slivskih deklet Sc vedno nc morejo dobiti fan« tov. Čuku bi svetovali, da bi jim on preskrbel slike ženinov iz južnih in severnih krajev, morda bi jim bil ka« teri po volji.
Pravijo istotam, da čeravno slabo organizirani, mešani ponočnjaki klub dobro Funkcijonira.
Pravijo istotam, da sc dekleta na 'Čuka jeze, ker on vse vidi in vse vc, zato so sklenile na zadnjem obči^hn zboru, da ga ob prvi priliki vlovijo in obračun ž njim naredijo.
Pravijo, da sc na Kočunu godijo čudne stvari. Šepetajo nekaj o Iju« bežni veliki, a Cuk na palci za zdaj vse podrobnosti lepo zamolči.
Pravijo, -da je J. C. jako črna dekli« ca. S svojo pridnostjo si jc pridobila naslov doktoricc. Neko knjigo jc iz« gubila v dolenjskem viaku, od spre« Vodnika kamniškega vlaka pa jc zah« te val a 13 izgubljenih knjig.
NA SOLNCE.
Kmel pride k zdravniku, da ga preišče. Ko mu ta zapiše zdravila in mu pove, kako naj sc bolezni varuje, mu reče med drugim ludi tole: »Na svežem zraku morale vedno biti in na solncu morate večkrat hoditi«.
»Toda, gospod zdravnik, kako pa naj pridem gor na solnce? Saj menda niti vlak ne pelje gor«.
V PREDPUSTNEM ČASU. Pcrcgrin 2al>a je krožku svojih prijateljev pripovedoval, kako se je ženil, in je rekel med drugim:	- ■ »Bilo je prav za prav straš' no. Kimigiinda me ni hotela, kadar sem bil pijan, jaz pa jc nisem mural, kadar sem bil trezen...« OTROŠKO VPRAŠANJIL Janezek: »Mamica, poglejjc, poglejte tam inoža s črnim obrazom! Ali je Io dimnikar?«
Mati: »Nc, nc, Janezek, Io je zamorce, ki jc po cclein le-iesu črn«.
Janezek: »Tako? Kako pa veslc Io mamica?«
NEUMESTEN UGOVOR. I Ilačon jc v gostilni poklical k sebi gospodarja in se hudo-val: »Kaj Io pomeni? Vino jc r popolnoma kalno in 5č muhe so v njem«.
Gostilničar: »Kaj godrnjale? Kako mora bili vino kalno. Če vidite v njem muhe?«
Gabtljalcm: JoJ, jaabi jih daU da bi bile fte bolj umazane kot so x<£ Ivanka: Kaj češ, saj jih ne nični ko soi pa zviti kot Ijkica.
Cabrijelca: J«? »cm jih poskui« dati notri, a ne veip, če dado pri<,|,tj Ivanka: Molčiva, da ne flllll (*:uk i pojdimo. Z Bogom.
GabriJvlca: Pr jc Bogom I"
PRI KOPELI NA ERZELJU. Ivanki: Ali tri kaj videl* Culca? Gabrljelca: Sevc, (la sem ga videla. Ivanka; Smo bile me v njem?
Iiziit lijfiujSk likerje?:
MoSkat pasli, Maršala, Tarlnskl varmutk, VernouHi M, Uprt, Nalaga vIm, punčk, na, 2paafc, rezal strepi.
Specijaliteta: Krema maršala, Jajčna maršala, Jajčni konjak.
Ž|ai]irai
3 OSI F IALF1TI
GOBIC*, Tr« Sv. Antona 7
SPREJME
se
družabriik(ca) za kemiftto podjetje s kapitalom od L. 30.000 dalje.
Dober saslulck 30-80'/,
Resni refleklanli pišite na M. Sldckler, HOČE pri Mariboru. S. H S.
NNUIII Tllll IUI2EI
DBMR V JUGOSLAVIJI
aiski nsijiliica
v Ljubljani
Mestni flr0. Itev 0
sprejema vloge na tiro-nluie knjlilce ln le-koCI račun, Jih obrestuje po »•/,
Ur jih Izplačale Ukof brez odpo vedi U brez odbitka.
Večje hroallne vloge z odpovednim rokom obrestuje ludi višje po dogovora.
Odlikovani zobozdravniški atelje
Brezigar Rudolf v Gorici
ul. Mamell S, I. nadsfr, (prej Via Scuole) sprejema vsaki dan od 9-12 ln od 2-5.
Delo zajamčeno, za manj premožne po znižanih cenah.
—uaitint
Manufakturo, perilo, izdelane oblake
p# cenah brez konkurence
kvplta pri dobroiMal
Bratje Mose
Via RasteHo 7 - GORI0A - Via Rasteilo 7