a PROSVETA OLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTI fo|M farnih fc. i f Ivo s opojnimi pijača-pi cvete v Kanaasukot v dru-rih držsvah. — lmt** 9** nitjo, da m • kuhanjem Iga-.. na debelo pečajo domači ln najbrž ga pijejo todi ^aMČini, ker drugače ki ne ik kupčija z žganjem. i Girard, Kana. (levimo poroči-L j. p.) — Država Kanaaa ima v «voji ustavf zapisano .prohibi-djo okrog petdeaet let. Ampak tej resnici kuhajo in proda-v tej državi Žganje kot v ,ih, da so tu jezemd tisti ele-it, ki se ne podvrže prohlbi-„ Fakti seveda odkrivajo, da i kuhanjem žganja na debelo bjo večinoma domačini, ako aodijo tihotapski žganjekuhi imenih. V bližini ftoie in pol milje sabo od Broadwayja in ob časti bolnišnice je neka žena našla tridesšt galon žganja na ih mestih. Žena je najdbo ila šerifu Turkingtonu, Id odposlal na lice mesta svoje i, da stvar preiščejo. Prei-alci sodijo, da je žganje bilo ina človeka, kateremu se je iil avto en četrt milj« se-od Franklin Junctiona. Po ijelnih poizvedbah je avto ina nekega Frank Fanobla Columbusa, ki ga pa še niso K ■Pri potrtem in razbitem avtu lo našli sedem vreč z razbito po-podo, ki je držala od 85 do 40 ga-Im igsnja. Posodo a pet galona-pi igsnja so pa našli cele. Šerif Turkington je konfisci Amerika. Nov doka«, ds prohlbkijs ne more poboljšati ljudi. Nove poteze proti rudarjem v Kansasu. Dijaki izžvižgali Brysua v Pro-videncu, R. L Ford ima $47 čistega profita od vaškega avtomobila. Otvoritev nove Union postaje v Chicagu. Po svetu. Rifijanci vzeli Francozom letala ; Pariz poroča o zmagi. Sovjetska unija dobi dve novi republiki. Splošna stavka oljnih delavcev v Mehiki. Potres ubil 6500 oseb na Kitajskem. Ford požan js $47 . od vsakega avtomobila V lanskem letu ja dal na trg 2,100,000 avtomobilov in naredil je $100,000,000 čiatega dobička. _ Detroit, Mich. — (FP). — Henry Ford je v letu 1924 naredil $47 čistegs dobička od vss-kegs avtomobila. Delavci v njegovih tovarnah so producirali 2,100,000 avtomobilov v prošlem letu, njegov profit pa znaša več ko sto milijonov dolarjev. Fordov profit v letu 1028 je bil $37 od kare. Zakaj je lani poskočil za deset dolarjev? Zato, ker je Henry pogodil dober trik. Uvedel je petdnevni delavnik v tednu in nagnal delavce, da so mu producirali v petih dneh ravno toliko kakor prej v šestih dneh, plsčs je ps ostala Htara. t™ Dunklrku. Kotla sta baje last-Emmet Birda, ki je bil pred [j dnevi aretiran v okraju faher na obtožbo, da je kuhal ije kar v treh kotlih. V hiši našli dva kotla sa kuhanje ija, petnajst galon žganja in Igslon naraake. Poleg je bils hlii še lovska puška s potreb-municijo. En kotel je držsl 85 »n, drugi ps pet in dvajset Detektivi okrajnega državne-pravdnika A. H. Carl§ dve I jardov severovzhodno od šo-v Edisonu zasegli 1,000 galon jnja in kotel za trideset galon, katerem se je kuhalo žganja. Pravdnik Carl je ob tej priliki ' 1: "John Doe je laatnik te lave. Mi vemo lolaja lastnik dokaze imamo proti njemu. Jili ga bomo, ako le oatane v fcnih državah." 0 Doe ju ni duha ne sluhs. Ne* kri pravijo, da je izginil, ko a je vršila hišna preiskava. ■To je samo par primer iz ene-lokraja. Zanimivo bi pa bilo ilo. ako bi povsod tako u« zalezovali tihotapce v dr- 1 kot v tem okraju. Tedaj bi zadobila slika, koliko'je po-Ijfela 50-letna prohiMcija lju- podatki bi bili zanimivi, ker bi ds mnogi javno hvali- )• prr»h ibicijo, Ujno pa pijejo kar teče po grlu. tentioNki letalec nima sreče. (>**ka, Japonaka, 16. maja. — |jor fvdro Zanni, ki je letos P vi' polet okoli sveta, ko ae bil lanski ponesrečil, je PJ malone,izgubil življenje "v''jima dvema tovarišema Ko se je hotel dvigniti k je letalo prekucnilo. Le-ostal nepobit, toda Si '«10 poškodovano. pet dni dela s šestdnevno plačo e navidezno nekaj lepega. Ford e dober človek! Slava mul Kakcvpa je Ford izvsdel trik. da delavci v petih dneh isvrše ravno toliko dela kakor v šestih ? Ns isti nsčin kakor delsjo delav d v Stinnesovih tovarnah 5 Nemčiji. Delavec dobi ena vrste delo, katerega opravlja dan sa dnevom, leto za letom toliko časa, da mu gre kar avtomstično. )elsvec postane del stroja ia de-o mu gre izpod rok kakor pada-o novi vijaki Izpod atroia. Kako to delo vpliva na dalavčeve živce ln njegovo duševno itanje, e seveds drugo vprašanje, ki ne zanima Forda. Ford doživi tudi to slavo, da ho produciral novo formo blaznosti, ki se mors imenovsti — fordophobia. Jriško sodišče pritrdilo, da js vino dobra sd rs vilo. j ■*'»nz 15. maja. - Neki - Vobet je zdravil bolnike s 7*™- Svetoval jim je, naj vr-l»mč vsako medicino in pl-2" lr no. Radi tega je bil a- gj{»ti m obtožen Slaparije. Sod- atk ^^^^ pa Jaeobeta r*v -1 - ii niiiiiisi' ~J ~ K 'J"di. kajti vino je dobra rini- nesoglasja v današnji človeški drsim OCE Z ŽENO IN OTiOCl VRED POSTAVLJEN POD KAP ZARADI NEPLAČANE STA- ' NARINE. Žena bogatega meftetarje na ss dragulja v $17,000. St. Louis, Mo. — V Človeški' družbi se poje protislovja, ki dokasujejo, slabo je urejeno nji. John Welbourn ima šeno In o-troke. Welbourn ja pridan delavec in rad dela* ako dobi delo. Ampak Welborn je med onimi tlaoč in tisoč delavci, ki so brez dela. Zastonj je hodil od tovarne do tovarne in prosjačil sa dalo. Povsod so mu odkimali. Ampak jesti je bilo treba, kupiti o-bleko, plačati stanarino, kupiti premog sa kurjavo itd. Nekega dne ja šel od doma, da ai pri bolj srečnih tovariših, ki še delajo, izposodi denar ss življenske potrebščine. Prišedši domov je našel šeno z otroci vred na cesti. Hišni posestnik ga ja poatavil sodnijskim potom na cesto, kar mu ni plačal stanarine. Zdaj skrbe ss družino brezposelnem delavca mlloščlnske drušba. Delavec bi rad delal, pa na zrna, ker imajo povsod preveč delavčev Alini to earobe a vet? it, i vOVoril proti evoluciji, ko pn aujk dlJdkMstavU trdo vpra- Provldence. R. .1. — William ennings Bryan je v četrtek sve-er govoril na dijaškem Forumu tukajšnje univerze. Pobijal je e-vohicijo. Neki dijak mu je pa aaatavll vprašanja, tikajoča aa vere in snanatva. Bryan ja nekaj časa gledal dijaka, nato ja dejal': "Gospe in gospodje, prišel sem od daleč, da govorim vam dijakom, toda zdaj se na vsak *Hn umaknem pred tem veli-astnim. žuborečim vrelcem mo-' drseti na moji desni strani". Ko ja isrekel te saamehovalns beaade mesto odgovora na vprašanja. ja zapustil oder. Dijaki ao pa začeli žvižgati in buati. (Porbčilo ne pove, kaj je dijak vprašal Bryana.) tsslaislfl basgni Časnik, ki ja prinesel to v ijen u Arthur mmmmmmm ost, js poročal, da je bil obaejen člo- vek, ki je oropal šeno Stieknejrja, bogatega za dragulje v vrednosti _ _at tisoč dolarjev, kijSi na zmerom noalla na sebi, še je podala z doma. Poli ... je prijel roparja, bo prejel vsega skupaj tri tisoč dolarjev nagrade od Stickneyjeve žena In njenih prijateljic in"prijateljev. Priden delavec nima a svojo družino kam pod streho, ker ne dobi dela, dasirsvno ga išče povsod, kjer upa, da ga dobi. Nao-bratno pa šena bogatega mele-tarja, ki na opravlja koristnega dela sa obatanak človeške družbe, nosi kar celo premoženje na sebi, kadar sa < poda na sprehod ali na oblaka. Kasnejši rodovi se bodo res budili sedanjim ljudem, 4» niso znali tako urediti gospodarstva v nji, ds bi bilo vsega in sa vaa doett^^^H^HMH^H ViHka* stavka iljrt * Komunistična unija ja zsčela splošno starko. Vlada je pretila z intervencije. Tampico, Mehika. 15. majs. -Komunistična delavskazveza c pozvala delavce v petrolejskin rafinerijah na štrajk v vseh mehiških oljnih distriktlh. Na tisoče delavcev se je odsvalo in kriza postajs resna. OUlesovs vlada grozi z intervencijo. V sredo so bili izgradi v Tam-picu, v katerih sU bils dvs de-tvci ubita in več ranjenih. •Stavka je posledica ljute tekme med dvema delavskima organl-tacijama. zmerno sodallst^no ^komunistično, ki ttoujeu za kontrolo nad oUniml delavci. Bolgarska barža^ja Wrads s-beslla ksmanlste pr«d cerkvi je. Sofija. fiičani, ki so izgubili sorodnike prlrazstrelbi v cerkvi sv. Kra- sojeni komunisti sS^Uopr« razvalinami Obsojenci bodo najbrž aksekuu ST^dvorišču vojOnice^Voj- smrtna obsodbs .pnaejo BIBLIJA SE BO ClTALA FLORIDSKIH ŠOLAH. Tallahassse, Fla. — Čudijo se, da spoštovanja do postav vedno bolj paša. Ampak temu ss ni treba čuditi, ako vemo, da nekateri poatavodajci ne spoštujejo niti prvega amendmenta k ustavi Združenih držsv, ki je temeljni zakon za vse druge zakona. To pomeni, da morajo val zakoni soglašati z ustsvo. In v prv< amendmentu je zapisano, da sme imeti nobena vara predao-sti. Biblij ja toliko, kolikor je krščanskih sekt in vsaka jo razlaga po svoje. Poleg kristjanov pa žive ša drugovemiki v Zdru lenih državah in taki ljudje, ki ne pripadajo k nobeni veri. Statistika sama pove, da okroc štirideset odstotkov otrok v Združenih državah nI krščenih Kljubtemu je ps floridsks legi-slatura sprejela posUvo, Sa \ro pitala Mbllja v javnih ki v tej državi. Zbornica js šla celo tako daleč, da ja pri prvi predlogi, ki jo je sprejela, določils kasen sa tiste, ki aa ns \*«ln rev ndi po tej postavi. Američaa kap« kajttevne sta London. M. je 16. maja. — fltflp ■ Iz PhttadaiMa včerajšnji javni drašb In kupil veliko zbirko redkih starih knjig, katera ja plačal dva milijona do. larlsv. lita Asi ef Oet I, ltlT, 14. lili. nove poteze proti ruiar-jem v kftdsusu TOŽIJO JIH. DA SO ZAJEZILI CRSm •Moskvs, 15. maja. — Komisar zunanjih sadav Čičarin je v< raj (poročal aa kongresu sovjetske Unije o mednarodni situsci t; Govoril o vedno bolj narašča očem Imperialističnem osvajanju sveta po Veliki Britaniji in Sdruftenlh državah in eventuel-nlh alljancah, na katera sa mora Raiijs naslanjati v prihajajočih konitllktih. Rekel ja. da bl mora-a Unija aovjetakih republik za-gojiti prijateljstvo , >, Japonsko la Francljb. poročil drugih aovjatakttv ia razpra^aa kongro- u pritegneta v sovjatako Unijo dve novi republiki. To sU klUj-ski Turkestan in Afghanistan v srednji Asiji. Mongolija je brez malega ša del l/nlje. Danes je na dnevnem redu vgraAanje kmetske ekonomije. Kongres vaekakor sprejme pri poročila komunistična stranka, da kmetje lahko najemajo težake, ne ds bi s tem isgubill volilno pravioo. VAŽRN ZAKLJUČEK EA MON TREALSKO DELAVSTVO. Maatrsal, Can. — Montraalaki federalizlranl obrtni ia daUvaki zvet je aprajal raaolucljo, ki aa glasi, da strokovno organizirani delsvci na Jlaeujejo za kandida-„ konzervativne ali liberalna stranke, ako je priglašen kandidat kanadake delavske stranke. Rezolucije je bila »prejeta so-glanno. Toda debata je bila vroča. Predsednik J. T. Foatar In tajnik Guatave Frsnqu ata tofti-Ja, da ata moraU delati sa kandi data delavske stranka, do katerega sta imela malo simpatij. In proti staremu unljoniatu, ki je bil kandidat stara stranka. PRODUKCIJA V TEKSTILNI INDUSTRIJI SE OMEJUJK l aH River. Maaa. — Lastnik UkstOalh tovaren so obljubili tekstilnim delavcem, da bodo delali stalno, ako privolijo prostovoljno v znižanje mezde. Tovar Barji niao držali beseda, kajti v tovarnah ao nastavili la od 10 do 70 odstotkov od normalnega števila delavcev. Zdaj pa prihajajo tovarnarji s izjsvo, da morajo skrčiti produkcijo, kar ni na K * Tovarnarji so nafarbali dMav os. ds ss kljub šepavi produkcij ne skrčijo njih profitl. Dalevc ao žrtve. js v Rim. Iiariin. U. maja. — Dr. VI-I jem Mara. Mvil nemški Jsr la porašeni prM««idnišk kandidat republikanske je. ja steoči odpotoval v Dr. jat STKV.—NUMBER 115 Otvoritev sova Uslos poki ja r, aa- VRHI akrov sveta. Tako so "preprečili", da niso šli rudarji Doableday kompanije na dala. Pittsburg. Kana. — Proti kan-saškim organiziranim rudarjem ao pričeli izigravati nova potaaa, da preprečijo organiziranja neorganiziranih rudarjev. Državni prokurator C. B. Orif-fith je najel kot svojega pomoš-ntga pravdnika advokata Harry Wsrrena ia Fort Sootta, da bo ošje vdušil gibanje rudarjev v okraju Cravrford sa organisira-nje neorganiziranih rudarjev. Kom peni jski podrepniki so pričeli krasti vesti, da eo orga-nisirani rudarji zajezili cesto in tako prapraČUi, da rudarji pri Doubladay kompanljl niao mogli na delo. ■Matt Waltars, ki je na ftslu rudarskega gibanja, pa izjavlja odločno, da rudarji niso nikomur grešili, šs manj pa sajezili caate ali na kršili kakšno postavo. Superintandent Doubleday kompanija aa trudi, da bi dobil atavkokaaa, ki so pri volji delati ss ceno in v razmerah, ki jih diktira kompanija. Dobil jih ja nekaj, a to števlloe ja tako majhno, da aa na izplača obratovati rudnika. Superintandent u pa, ako z državno pomočjo prisili rudsrje, da morajo ostati do-in se prikssstl na caatl, da bo lahko našel toliko pohlevnih dašk, da se mu bo izplačalo o-bratovanje rudnika., AkoTdo podtika nim rudarJlM|Ma se iaailniK metod, da take pohlevne duŠlee, zavedajo, da so ljudje In imsjo tisto pravioe do dostojnega šiv-Ijenja kot premogovniški baroni, tedaj ebrekuje rudarja na salo grd in nesramen način. - Chicago. III. — Nova Union poetaja bila otvorjena f včeraj (16. maja) s nemaliml ceremonijami. Stara postaja, kt ja bila prad 44 Isti največja ln najfinejša na avetu. bo opuščena danes polnoči Prihodnji teden jo začno podirati. ■Kovl kolodvor, o katerem zo-fp| poročajo, da Ja največji aa svatu, ja dolg pol milja in zavzema 85 štlrjaških akrov sveta od Adama at. do Jaokson bulsvarda Jn od rake do Clinton strseta, skupaj dvs velika bloka. Stavka ja tako velika, da hi aa stara po-staja lahko skrila v enem kotu. Poalopje, katerega so gradili štiri lato ln ki Ja stalo $75,000,000, ja mesto samo saae; v njem ja cela vrsta restavracij, čakalnic In pisarn. Zgrajeno ja hi šalass, betona in reaanaga kamna. Pročelja kraaijo ogromna kolone, notranjščina Je pa dekor Urana In razsvetljena s krasoto katedrale. V glavni čakalnici so ob stehsh 12 čevljev visok« bronaste standarda s svetilkami, sloneče ns črnem marmorju, ki js bU lsklaaan tn labiušan v Italiji. Sploh ja oala etavba umetniško delo prva vrata do najmanjšega detajla. Arhltoktlčnt načrt ja izdelal Italijan Joahua D'Esposito. - Postaja Je odprta prometu, toda sa dovršitov vseh delov no- Vajaa v iaroka uSS PESEK OA JE ZADUŠIL. Garjr, Isd. — 85-letni Johan-naa Kraiter Ja na svojem dvorišču kopal M čevljev globoko Ja-mo, ki bi naj služIla za odtok odpadkov ln tvarila zvezo s drugim kanalom. Pomagal mu Ja Prad Tiedge. On In njegov pomagaš sta prikopala še 25 lav-IJev globoko, ko ze je pričel pod-sipatl pasek. Kraiter je klical na pomoč. Njegov pomagač ja Is-gubU pričujolaost duha. Mesto, da bl hitro spustil laatvo Krei-tarju, je pa tekal po pomoč. Ko ja prišel n*ei, je bil Kreitor la-sut. Policij« Je imela tri ura Sa-la, da ga je odkopala. Krelter ja Ml aavada mrtev. KAZNENKC BREZ NOOS JE USBL. I JsMet, IS. — Charles CrtMaar Je bil obsojen v letu iei» v dosmrtno ječo, kar ja umoril So-phia Oetrude Siagerjevo. dni je pobegnil s farme za kasnenes. Cramer ima aamo eno nogo, kar ga nI prav nič oviralo pri begu. Dozdaj gs šs niso dobili, daairav-no ja išča pol kija v Chicagu in bližnjih mestih. POIZBUŠNJR EA ORGANIZIRANJE MODERNIH TLA-ČANOV Z BELIMI OVRATNIKI. ■ Varil, N. Y. - Unija knjigovodij, etooografov In računovodij eMvtevs o$*ildns sho-d« za organiziranje pUsmiSkikr uslužlKmcsv, ki delajo v Wall Ktr^tu. Blizn borza se Js ohdr-žavsl prvi shod. ki js bil zalo do. bre obiskan. Ko bo ta kampanja končana, aa pričaš z organizira-njem bančalh esluž! uslušbsnd morsjo eprav. IJaH eaaurao dala, sakar ae ' Itftikif A/. Madrid, 15. maja. — Po va-steh, ki so jih prinesli potniki Is francoake vojne eone, Je položaj v Maroku salo kritičen, Neka vaat sa glaai, da ae rebelna Ab-del-Krlmove čete vplenlle celo franooako letalsko postajo i ero-plsnl ia drugim vojnim materi-jalom ter ujela mnogo Praneo-sov. Druga Španska vaat ae glaai, da ima Abdei-Krim tri letaloa, dva Nemca in enega Ruaa. Maaa, Ipaaakl Maroka, II. maja. — Poročila a freneoeke-gs bojišča eo slaba. Ljuto bojevanje v okolišu Bibana aa nadaljuje s velikimi isgubaml na o-beh straneh. Franooaka vojaška bolnišnica so natlačene s ranjenci. Sveše četo prihajajo dnevno Is Alšlra. Francozi sa trudlJo, da bl preprečili revolto med domačini v Potu In Tasanu. Francosko aoveljstvo dolšl Turka, agip-danake nscionslisto In ruska boljševike, da zalagajo Rlfljaa-as s denarjem. Pariš, 15. msjs. — Uradno Javljajo, da je gensrel Cham-brun a svojimi četami temeljito porasli rifljsnske vstaše v bi-Kansklh hribih. Praneoski komunisti so sačeli kampanjo proti vojni v Maroku. TRIJE URITI PRI ŽELEZNI-SKI NKZtfODI. | Terra Haato. lad. * Pri Mar- tlnvillu, III., sU udarila skopaj osebni in tovorni vlak. Tri oseba so Mle ubite in vsč ranjenih. Msd ranjenimi osebami so neka' tora tako talko poškodovana, da najbrž podleže Jo poškodbam. ZAMOREC OBEŠEN. Chlcago, III. Waahlngton, raj zjutraj kraja! ječi To Js Mla prva eija v Chlcago VREME. ■jšmiisai V nadalje finim* tsida oh i:oe. ■ O S VE GLASILO SLOVENSKI KABODK^PODFOBNB JEDNOTI LASTNINA 8IX)VENSKE NAEOONS PODPOBNB Cene oslaeov po l^hljillil Narotaina: Zadinjeae pol kU la $14* m tri aM lata. »Ij« «a tri to Naalov sa vaa. kar las stik a •PROSVETAw Mf7-fS Sa LovaSalo A "THE ENLlGHTENMENf*f ■ Orgaa o# Uko MKMBES of Tka FKDEBATED PKBSS" ..... UNION LABEL APPLIED FOR Doto« v oklapajo a. po. (Aprfl M I928) polog da vaai Je a teoi ' aa aatari liaC ZAKON PROTI PODUKU EVOLUCIJE V JAVNIH SO LAH V TENNESSEEJU. Državna legislatusa v Tennesseeju je sprejela zakon, ki prepoveduje poduk o evoluciji v javnih Šolah in «čili-ščih, ki prejemajo podporo od driave. Vsem reakcijonar-jem, ki žele ohraniti ljudstvo v U?mi in nevedi, je od veselja iskrilo oko, ko je bila sprejeta U postava Nihče ni proti nji protestiral in nazadnjaki so mislili, da ostane vse tiho, mladina se bo pa poduČevala po nazorih in željah nevednih ljudi, ki ne znajo tolažiti najbolj naravnega pojava, kot so dež, toča, sneg, grom ali blisk. To veselje je seveda bilo kratko, kajti v Ameriki živo poleg velikih duAevnih revežov tudi pametni ljudje, katerim ni biblija božje razodetje, ampak je zanje knjiga, kf vsebuje lepe verske pravljice in ki pripoveduje, kako so nekoč narodi živeli v Mali Aziji in Egiptu in kaj so verjeli, da je čista in gola resnica. ' Dozdaj je bila država Tennessee edina država v Uniji, ki ie sprejela tak zakon, dasiravno učinkujejo zaključki državnega šolskega sveta v Floridi in Severni Karolini, kot ta postava v državi Tennessee. Za stvar se je zavzela Unija za ameriške civilne svo-bodščine. In tako se je stvar razvila, da pride ta zakon pred sodišče in se dožene, ako je ustaven. J. T. Scopes, svoje zmožnosti, o je Izrazilo tisoč udeležencev, ne samo Slovencev, temveč tndi občinstva druge narodnosti, ki je hvalilo fini nastop. Dne 24 maja pa a sporazu-drultva Sokol št. 20 S. N. P. J. (To društvo bo obhajalo slavnost dvajsetletnice) na Kly gredo chisholmski Sokoli in Bo-kolke na Kly. Ne bom kvalH njih zmožnosti naprej, občinstvo se bo samo lahko o tem prepričalo. Nedavno so chisholmaki sokoli v St. Paulu, Minn., dobili nagrado, kamor se bili povabljeni k tekmi. Dne 24. maja, to bo prireditev v lepi dvorani Waah Ington Auditorium na Hyju, kot čujemo, gre tudi pevski zbor iz Ev. lethg. Pevci zbora "Sfo*eni-js" so zadnje čase zelo zasloveli, dobili so laskave pohvale v navzočnosti tisočerega na Evelethu Kakor na Virgfoiji, kamor so bili povabljeni v on-dotne šolske dvora?* ter so zapeli slovenske in druge pred Atevilnim činstvo na Bly bo dne 24. maja torej sUšalo tudi zbor iz »vele-tba. Zato na svidenje vsi dne 24. maja na Ely. — Louio Nova*. ,, profesor biologije (nauk o Življenju), je obtožen, da je učil na srednji šoli Rhea Central v Daytonu, Tenn., nauk evoluciji ali razvoju. Šolski superintendent, predsednik šolskega odbora v Daytonu in celo biznismani v tem mestu so pripravljeni položiti poroštvo za Scopesa. Razume se, ako bo tožba izgubljena, da ee bo nadaljevala do najvišjega sodišča. Tožba je vložena na podlagi 14. ustavnega amendmenta, češ, da ta zakon krši ta amendment, ker oropa učitelja si zaslužiti za prehranitev, ne da bi se stvar rešila v smislu postav. To so suhi faktft) stvari. < * Komaj je William J. Bryan, večni predsedniški kandidat demokratične stranke, izvedel, da ee pripravlja pred sodiščem preizkušnja, ali je zakon ustaven, ki prepoveduje poduk o evoluciji v javnih šolah in učiliščih, ki prejemajo podporo od države, se je pbnudil za prostovoljnega zagovornika in obenem je podal dolgo izjavo, v kateri je stokal, kako je vedno več študentov, ki verjamejo še v biblijo in osebnega Boga. V svoji sveti jezi je pa Bryaa dodai, da Toka, ki napiše učiteljev mezdni ček, vlada tudi Šole. Preden se Bryanu pove, kdo je in kaj je, naj mu služi v poduk, da roka, ki napiše učiteljev mezdni ček, ne da denarja, da se lahko napiše ček. Denar da ljudstvo in ne človek, ki pišo plačilne čeke za učitelje. Ljudstvo da celo denar, da prejema tisti lepo plačo, ki piše učiteljeke plačilne čeke. lz tega sledi, da nimajo Bryan ali njegovi somišljeniki odločati, kaj se !>o v šoli učilo, ampak ljudstvo, ki tudi vzdržuje "roko," ki pišo čeke. Ta zakon, ki ga je sprejela zakonodajna zbornica v državi Tennessee, ni protiustaven samo zaraditega, ker jemlje pravico učiteljem do zaalužka brez postavnega postopanja, ampak ker krši svobodo govora in veetl Znanost ni vera! To bi moral vedeti tudi slad-kobesedni Bryan. Zhunost verjame samo v to, sakar ima nepobitne dokaze. Vera pa pomeni, da človek verjame nekaj, za kar ni prav nobenih dokazov. Očetje Ameriške republike so prav dobro vedeli, ko so delali ustavo, zakaj so v nji vzpostavili svobodo govora kot neomajno prvvico. Dobro so vedeli, da se bodo kasneje pojavili duševni pritlikavci, ki bodo hoteli sprejeti na korist gotovemu sloju postave, ki imajo namen podttjšati življenje nepotrebnemu aloju, kateremu je evolucija utianila znamenje smrti na čela ln da ee kaj takega ne zgodi, so sprejeli svobodo govora kot neomajno pravico in izrekli, da ee ne sme nobeno vcroitpovedanjf sprejeti za vladajoče. ing* Tržune^d Um n" ,,obijo da je zakon protiustaven. > jo. Zato hočejo aa Avstralijo je trajala cev in nadčloveško Bolje ni meglo priti Trinajsti aposUlj Bryanffl svojo temno propagando dll ^.dajedrUvafiS^S »a zakon, ki prepoveduje £ čevanje reanice o razvoju ae tiščali tja, da bl ae ubranili šebljev. V krovnih kabinah, v katerih ao bivali stražniki in drugo kapi t anovo oeobje, jo aa kape starih dokumentov. bMih rokopisov s uradnimi pečati ia podpisi organiziral kmetske težake v letu 1804 v družbi svojega toata Jamesa in štirih drugih delavčev z namenom, da izvojujeio Šiling več plače na tedeh. Za "strašep zločin" je bil poslan Avstralijo za sedem let! Bil je s svojimi tovariši vred prvi u-nijski organizator in mučenik za delavsko stvar v Angliji. Love-less je bil samo tri leta v Avstraliji. Afera jo izvela tako nezadovoljnost na Angleškem, da je bilt kralj primoran pomilostit vso šestorico in vrnili so se domov svobodni. Na zadnjem koncu prvega medkrovja je "Tiger's Den'S velik prostor z debelim železnim omrežjem v ospredju. Tu so zapirali najkrvoločnejše in napo zblaznele kaznence, ki so se seboj pretepali s pestmi, grizli in ai puKli lase, medtem ko so Čuvaji streljali nad njihovim glavami, da so jih ša bol j dražili Po dvajaet mož je bilo včasi zaprtih v tem "tigrskem brlogu". Voščene figure v tej luknj predstavljajo umor kapitana Priča, največjega krvoloka, kar je bilo poveljnikov ladje, Priče je bil ubit 26. marca 1857. v ka-menoiomih Williamston • blizu Melbouma v Avstraliji. Ubili so ga kaznenci iz nfcščevanja in sedem je bilo potem obešenih V prvem medkrovju se nahaja tudi jetirtška kapela in bolnišnica. Najbolj pokorne jetnike so ob nedeljah pripeljali sem, za-pahnili vrata za njimi, zunaj je pa stal duhoven in jim pridiga ter prepeval himne skozi luknjo v durih. Po stopnicah greš v drugo medkrovje, ki je na dnu ladje Zdaj si šele v pravem peklo, f u so imeli dosmrtne jetnike in pa take, ki so na ladji kršili disciplino. Celice so vlažne in tla so izglodana od železnih verig ter vočhega stopicanja nesrečnikov. Na sprednjem koncu sta dve "črni lakaji" — oaki celici brez odprtine v durih. Nepokorie jetnike so tu zapirali od enega dneva do sto dni za kak malenkosten pogrOftek. Jetnik je bil v absolutni temi in ležal je nagnjen aa steno. Navadno se je zadušil če ni prej zblaznel. Nadalje vidiš smrtno celleo, V kateri je par dni prebil jetnik, predno so ga na krovu obesili in vrgli- njegovo truplo v morje. Najžalostnejša voščena figura v celicah spodnjega medkrovja ie majhna, suhljata ženska, poleg katere stoji droben deček. To je mrs. Klizabeth Stott s sinom. Ponaredila je tri bankovce po en funt sterHngov (približno $15 ameriške veljavo) in sa ta prestopek je bila obsojena na smrt, kaeneje pa pomi-loščena In poslana v Avstralijo sa celo življenje. Kaznenke so smele vsoti svoje otroke seboj, ki so potem ležali in trohneli v temnih vlažnih luknjah. Istočasno kot mrs. Stott je bilo na "Succces" še 84 žensk. Zanimiva figura je William Jones, ki je imel pridevek "Black Bili". V jetništvu je bil 22 let prvič radi nameravanega požiga in drugič, ker jo enkrat ušel is kaaenske kolonije v Avstraliji. Ko je prestal kanca, jo poslal tr* govec v. 8ydneyu. Moft jo umi v visoki starosti 96 let 2. junija liti. Bfl je zadnji jetnik s o o e lšerda se še saidemo.l Župnik Trunk ni fsnatik kJ zimirjeve in Brenove sorte. Lah-ko se motim, zaenkrat pa kaže, da ni. On sicer š^ ne verjame] da je razvoj Človeka ugotovljeno dejstvo, vendar pa se ne boji tJ ga dejstva, in če jutri pride nje-1 —- "T— * • o mu, da veda zmaguje in je pripravljen na posledice. "Kdo pa stoji I za evolucijo?" vpraša g. Trunk. Njegov odgovor je: Bog. WeH, tu je točka, o kateri se lahko argumentira. Vprašanje je, kaj si Trunk predstavlja z besedo Bog. Ali je to naravna sila? G. Trunk mora priznuti, da o I bibličnem Bogu tu ne sme biti govora. Kajti biblični Bog se tudi razvija. V bibličnih časih je bil drugačen kot je danes. Raz-| vlja se s človeštvom vred! ■■■ a * * Se podamo! Pogrebniške alavnosti pogreb-l nikovih skupin pogrebnikovej jednote nas absolutno posekajo. Napredna društva ne morejo šel letos proslavljati tridesetletnic... I Pertlaentna vprašanja. Ali ni Hindenburg morda dr-l žal figo v žepu, ko je prisegal na| ustavo republike? ■ '1 V Belgrad u je megla. Gošpodine minister Ninčič jel rekel ta teden, da" se ne boji ko-| munistov. Katerih komunistov! * a a Dogodek št. fe | Sledečemu dogodku v nei pennsylvanski naselbini sem bil sam priča. Zidali so hišo božjo. Nekega dne se ustavi >red cer-kvijo velik voz z dvema konje-^ma. Na vozu je bil zaboj. V zaboju je bil sv. Florijan, patron no-ve cerkve. Možje dvignejo zaboj in ga postavijo k stopnicam. Župnik* prinese klešče in železne droge, vrže suknjo s sebe in za«-ne odpirati zaboj. Najprvo odtrga pokrov z drogom. Pokaže u slama. Župnik odgrne slamo in jo meče na tla Tedaj se poksfc ves sv. Florijan, ki je ležal ■ hrbtu v z4boju. Nesreča pa nI počivala. Sosed Italljsn je imel velikega kozla, ^ se je pese! v bližini. Kozel opazi slamo in pri-de vohat. Župnik je hud in odganja kozla najprej s trdo besedo, ker se pa bradač ni zmenil, mu je zagnal kos deske pod noge. Kozel se odmakne za tri korake, obrne glavo malo vstran, potem pa se zakadi v župnika. Ta prime Žival za .rogove in nekaj časa sta plesala čardaš. Kozel se zakadi še enkrat, tedaj pa župnik urno odnese pete v cerkev. Zmsgovi-ta mrcina je aadovoljno mulfla slamo, dokler ni prišel italijanski deček in odpeljal koila brei težave domov. Jaz sem ps stal na bližnjem vogalu in se smejsl. — H., Krayn, Pa. K. T. B. cessa" in edini ismed 160,000, Id je živel Uko dolgo. ■ v Ktrsi videl zadnjo celico Is stopil na svež srak aa krovu ter pohitel aa breg, smeš sBldju k* sto predavateljev in tisoč knjif. da njena nesramna kari jem ni bila tas^Jlo^J' lSJo, doživela, da> deloma popravila svoje zk*i»* zadnjih stoletij — in prej ko rsi- ura jo isginiti s te — J.M. _____ sobota, Vtashingten* D. C. BO KAJ POMAGALO. y*debki tajnik obeta zapreti žitne k**- — Razme-i u borzi ao postale take, da ao Cvsle preiskavo. Kakor so i-CTtitni pridelano T, polja poapravljeno žito pod Ljo kontrolo, je pričela igra na C« z namenom, da obogati Cijane in ljudstvu podraži sklepale »o se terminske Ujje in kupci niao izmenjavala med sabo. Najbolj divje Linske kupčije so se vršile na fažki borzi. - rfienice je na pr. več v dežel], L je dežela potrebuje. Kljubte-L ^ je navijala cena navzgor, Z da pšenice ni na trgu. Tako Lje ravnalo s koruzo, ječme-L ržj<> in drugimi žiti. Tako tevestno igrajčkanje z najvaž-cjlimi živili za ljudsko pr$hra-jtev je izzvalo aplošno ogorčene. Končno so tudi nato igrajč-[nje postali pozorni jr poljedelcem dopartrtsntu, kajti prote-ti so prihajali od vseh strani.., Poljedelski department je od-pdil preiskavo, to se pravi, da je iglal preiskovalce na lice me-i, da mu poročajo o razmerah, djedelski tajnik Jardine zdaj javlja, ako se razmere ne apre--ne, da bo zaprl borze, posebno i borzo v Chicagu. Dalja pravi, i bo priporočil, da se Capper-ncherjev zakon Se bolj poostri, ©ti tej postavi so nastopili pri-itni žitni interesi in privilegiji, t je bila pred kongresom. Te izjave poljedelskega tajni-i značijo, da so žitni Apekulan-kršili to postavo s špekulacij a-i na borzi. Terminske kupčije z žitom so potrebne in poljedelski tajnik i izvršil res nekaj pametnega, K) zapre vse borze. DLGARSKA BELA GARDA MORI |N ROPA. Moskva, 12, maja. — Odbor ednarodne rdeče pomoči je poli bolgarski vladi pismen pro-it proti persekuciji onih, ki so lili pomožno akcijo za žrtve lesa režima, predvsem pa pro-•ksekuciji Dimitrova Mihajlo-i, ki je imel razdeliti med dru-K aretiranih in ustreljenih žr-i vsoto $5000. ra denar, ki je ■nabran med delavci raznih |je policijska vlada v So-konfiscirala. Mednarodna rdeča pomoč za-zaplenjen denar, ki se naj i bolgarski učiteljski orga-iji v svrho razdelitve med uu> prizadetih žrtev belega rja. Razne sekcije Medna-ie rdeče pomoči bodo nada-ale s pomožno akcijo v Bol-ji navzlic strahovladi bol-ke buržoazije. V KROJAŠKI DELAVNICI V PORT CHESTERJU POČIVA DELO. Port Chester. N. Y. — V krojaški delavnici MAH Shop je izbruhnila stavka, ki je popolnoma ustavila vse delo v nji. Lastnik delavnice se je rogal organizatorju, ko mu je rekel, da je organizacija Amalgamated Clo-thing VVorkers Union pridobila delavce. Ampak zdaj se smeje organizacija. Organizacija krojaških delavcev pridobiva vedno več terena v krojaških delavnicah v tem meatu. Podjetniki, ki ao zapustili New .Yorlr, da bodo ložje delali z neorganiziranimi delavci, bodo kmalu prišli do spoznanja, da jim beg iz New Yorka ni prav nič pomagal. RIVBjmS1 »van, naj pasi. Celo bolečine vsled aolnčnih opeklin, četudi razmeroma malenkostne vaino- |ati, so a varilo, da koša ne prenese prehitrega in predolgega izpo- Iznajdjtelj "solnčne peči" se je usmilil. Redwood City, Cal. — Profesor Marcel C. Moreau, izumitelj "solnčne peči", katera lovi soln-Čne žarke in proizvaja Iz njih vročino, je mrtev. Našli ao ga poleg šotora, v katerem je atala njegova iznajdba. Moreau je izpolnil peč do stopnje, ko je že izžarevala silno vročino. Zakaj je šel v smrt, je še Uganka. Pomen MMu Ni ga Človeka, ki ne bi poznaval občutka bolečine v večji ali manjši meri. Navadno se spoznamo s tem neugodnim in dostikrat ustrahujočlm simptomom potom lastnega trpljenja; večkrat pa tudi trpljenje drugih vzbuja v nas uvaževanje in celo apoštovanje za bolečino? Kaj pa je pravzaprav bolečina? V jako zanimivem radio-predavanju je federalni zdravstveni urad govoril o pomenu bolečine. Ona je blagodejna kot svarilen znak bolezni ; pač je tudi mnogo bolesni, pred katerimi nas ne svari ni-kaka bolečina. Bolezen je poseben občutek, ki se pojavlja v telesu živega bitja. Ta občutek lahko aega, kar m tiče intenzivnoati, od lahnega neugodnega razpoloženja do skrajne muke. Bolečina js znak ali simptom, ki izvira iz kakega nereda v pravilnem delovanju te-laične raemere. tES NA KITAJSKEM ZA PEV AL MNOGO ŽRTEV. filo pravTMa je bilo 6500 t mbilih in 100,000 ljudi js oata- [ k brez strehe. ung, 15. maja. — Pomožna siaija. ki se je vrnila iz pro- Junan, poroča, da je potres marca usmrtil 6500 oseb v Vse hiše so v razvalinah. I je uničil, kar je ostalo po vu. Število prizadetih znaša g 100,000. - ————•rnmrnmim uspeh zadruge. Vork, N. Y. — Med 2767 K[ Kritsko-kanadskega za-društva bo razdeljenih To i»om*nl, da so si čla-[•■vojim nakupovanjem v zali prihranili dvanajst odstot-r- Člani ko večinoma rudarji prtaj na stsvld proti Britlsh tr< Steel kom peniji. Zadru-pridoinva vedno več članov rudarji so sprevideli, da je [Panija \ zdržala svoje proda-zaradi tega, da bo ji bili ru-Jvodno dolžni in niso bil* pbni za obrambno akcijo na-■ nji. M je razporočn »rabljeni k razpravi. ■l5. maja. — Več km-«»n if|»H|xk!ov in dam,'ki ao ' i-li prisostvovali po- llondon, '«111 f»M< ko r'»-gs para v cerkvi sv |»e je včeraj začudi-rM^jeK od takratna no vabilo, naj jja,..,.^ dne na in o njeni razporok. |J»h ^.tavlja, d* bo rszpp-J«'^ • zanimivejša kot li*mi in esnega ustroja ali pa iz bolezni oziroma iz nasilne poškodbe, kratka, bolečina je znamenje, a nekje ni nekaj prav. Morda gre za reano stvar, ali pa za ma-enkost. Bolečina je posebno svarilno čutilo, s katerim je narava obdarovala živa bitja, da obvaruje in zaščiti posameznika in ves rod. Ona je zato zdrava duševna reakcija na telesno slabost. Razna zanimiva dejstva o bo-ečini so precej dobro znana, ali ne primerno uvaževana. Na primer, mnoge ženske prenašajo bolečine z mnogo manj jadikova-nja kot večina moških. Občutek boli se nahaja že pri primitivnih bitjih, ali razvil ae Je v človeku, dokler nI postal čira dalje bolj pogost in važen. Deloma je to »ripisati dejstvu, da se človek seveda, kaj bolečina pomenja. >oleg tega pa sedanji način žlv-jenja in dela izpostavlja človeka poškodbam ln tako tudi bo-ečinam veliko več kot nekdaj. Bolečina ni sama ha sebi bo- ezen, ampak znak. da je u»n spoznal prisotnost bolezni. Tako zobobol navadno označuje, da je zob gnil ali okužen. Tedaj ni tre ba le takojšnje odpomoči s stre ni zobozdravnika, ampak treba obvarovati se tudi za bodočnost Moder človek si daje Plakat svoje zobe v rednih presledkih ne ds bi čsksl, ds mu bolečina naznani, da je akrajni čas za od- PCT5o!ečine vsled neprebevnost so svsrilo proti rsbl neprimerne hrane in prenaglemu flMji* nju. Tupetam so^te bolečine predznak resnejših težav, vsak način so ivsrilo, ki w sme prezirstl. Ako pravilna p ^neodprsvltehbolečnpo. tem je skrajni čas, da ae človek da preiskati in lečiti od dobrega zdravnika. Domači >£ začasno odpomoč k t*™? važno avarilo, ki ga daje bolečl- Na ne Vssti iz Jussltrfji Zločin aH neareča v Trnovem. Zagonetna amrt livarja Banevce. atavljanja močnim solnčnlm žar- —Ljubljana. 28. aprila. Včeraj i ■vaauk .11 ^lna. w »11 .. i- kom. ■Ako občutimo velike bolečine, to še ne pomenja, da mora biti nered aH poškodba v telesu primerno velika; ravnotako mala bolečina ne pomenja, da gre aa malo stvar. Imamo jako mnogo nevarnih bolezni, pri katerih sploh ni nikakih bolečin aH jih Ije tako malo, da jih človek presita. Tako imamo dostikrat sluča-le naglih napadov vneUa slepila (appendicitis). pri katerih ni bolečin, ni večje temperature ni hitrejšega utripanja — dasi praviloma ni temy tako. Tuberkalo-za je dostikrat brez bolečin. Svarilo bolečine utegne biti poginoma odsotno v jsko hudefh sluga ju davice. Notranji organi, kot želotoc, srce in obipti, niao dobro opremljeni za oddajo bolečinskih svs-ril. Radi tega so mnoge resne bo-lezni teh organ6v bm vsakih boločin. Hud, ali dostikrat začasen glavobol utegne biti ali'pa ne utegne biti pomemben, aH obiNtna bolezen, ki je znana vod menom Brightove bolezni in pri kateri ni prav nikakih bolečin, je vedno nevarna in utegne biti smrtonosna. Počasi, ali stalno rastoči ade-noidi, ki zapirajo otrokovo nosno, »dihanje, se redkokdaj pojavljajo Imlečlnami. Vendarle Škoda, ki jo ix)vzročujejo, je velika. Is tega je razvidno, da je bolečina al-, cer jako vredno svarilo, kadar je prisotna, da pa utegne biti poginoma odsotna v nekaterih jato nevarnih boleznih. Vendarle se lahko reče, da devetdeset od-sto vseh bolezni začne s bolečinami ali pa se pojavlja potom bo-ečin v teku svojega razvoja. V splošnem imamo dvoje vrste bolečin. Eno Imenujemo objektivno bolečino, t. j. tako, ki ,o povzroča resnična poškodba, bolezen ali nered telesne funkei-e. Druga ja subjektivna, t. j. taka bolečina', sa katero nI jasnega vzroka. Pri razlaganju bo-ečine treba namreč jemati v po-štev duševno stanje in atopinjo bolezni bolnika, kakor tudi* Vt- J3U "glavoboli so dostikrat znakjls telo ugovarjs proti blt^tudl fjdlttll prevelikega iSorm oči "ii drugih Txn*»>. V UHh bot«ni mo4f»nov, vidmn tivc. n»v»rn<- br-knn«' drugih bol«nl Kdor^l-«'^ tttešuttass Brezvestni ljudje so vedno pregovarjali občinstvo, da bolečina vselej pomenja rsanp bolezen; Wa-to taki ljudje prodajajo draie, ne|K)trebne In vrlostikrat škodljl ve leke onim, ki jim je treba am nega zdravljenja. Sila sugestije e taka, da mnogi ljudje tfpijosa domišljenih bolečinah, čim pve-čltajo oglase ali premeteno se* stavljene vprašalne pole. Vsled tega je sfoano premnogo sltlCe-jev, ko so ljudje sprejeli krive nasvete in se podvrgli ničvrednemu zdrsvljenju, dočlm Je resnični vzrok bolečin ostal nadalje neodkrit ln nepremagan. Ljudje dostikrat prenašajo l>oleČine s potrpežljivostjo v radi na skorajšnje zboljšanje. Mesto da bi bolnik poalušaJ svarilo nevarnosti in se obrnil sa pomoč k#poaobnemu zdrsvniku, on trpi iHadalje. Med tem bolezen kot tleči ogenj razjeda naprej in (»ostane čim dalje tešje zdrsvlji-va. Mnogi tigii mislijo, da je bolečina in bolezen ista stvar, in menijo, ds je va« prsv, čim jih nič ne boli, AH to utegne biti Jako nevarna prevara, zlasti ko Je /nanor, da nekatere izmed najhujših bolezni niso v spremstvu lK>lečln. Odpraviti bolečine utegne biti dostikrst jsko negotova in sitna stvar, ako je vir težave daleč in neprfstopen. Dostikrat bolečina ovira zdravljenje bolezni. Tako, na primer, v slučsju bolezni rlenov Je dostikrst nemogoče iz vrševatl potrebno vejo vsled bolečin, ker take manipulacija povzroča silne bolečine. Bolečine nsvsesednjp je eno izmed nsjvsžnejšlh sredstev, k se gs narava poslužuje, da svari človeka, da je nastalo motenje v njegovem telesnem ln duftev-nera ravnovesju. Bolečina s silo obračajo pozornost na nevarnos m ss zsto utegnejo prepr«*!! razvoj bolezni. Bolečine kot sva-nlo, ki kliče na pozor, je zato koristen, četudi m-ugoden po^av. Kdor hoče Izogniti se bdle-< i nam, mora pod vzeti potrebna koraka, da ss izogne poAkodlišm žjvljensklh tvorb, povzročenih w indazai. Ni zato treba čakati, do kler poškodbe ne nssUae, mar vrf treba preprečiti ajen nastanek. V te svrho služi najbolj, a-ko se človek da v rednih presl kih preiskovati od zdravnika. - r.LLi zvečer ali tekom noči ae je pri-)etil v Trnovem žalosten slučaj. razburja valed avoje tajin-stvanoati celo trnovako predmestje, različne govorice pa so nastale že tudi med prebivalci v mestu. Zgodil se js nsmreč u-mor, uboj ali pa nesreča — žrtev je 671etni livar Alojzij Bano-vec, stanujoč v Vogelni ulic! Št 6 v Trnovem, zaposlen v zvonar-ni Strojnih tovarn in livarn. Banovec je obiskal, kakor obl-ajno, po delu gostilno dkof v tečni ulici. Tamkaj je posedel do zvečer, naksr je odšel proti lomu. Ker pa ss do 11. ponoči ni Vrnil, ae je domaČih lotila akrb. SOlstna hčerka ga je šla zato ia-cat po meatu v lokalo, kamor je običajno zahajal, a ga ni našla. na vae zgodaj je odšla z materjo povpraševat za očetom. )krog y*6 ata prišli v gostilno ftkof, kjer sU izvedeli, ds se je S, sinoči nahajal tamkaj. Me-, da je napravil tekom večera morda kako nerodnost, sta šli tudi na policijo, kodsr pa istotako hista ničesar izvedeli. Vrnili stB ae, obe že v težki slutnji. Ns veliko začudenje sta našli na povratku na bregu Gra-daščice, 40 metrov od zasilnega mostička, ki vodi na deanl breg, >red hišami v Krekovem, oče-»v dežnik In njegovo Čepico. O-beh preilmetov kljub prejšnjemu ogledovanju ob <>. zjutraj nlata opazili tamkaj. 2enskl ata preplašeni pričeli klicati na pomoč, na^ar ao se kmalu zbrale na bregu Vgčje množice ljudi, ki so prišle na«dan z najrazličnejšimi u-gibanji in domnsvami. O alučaju ja bilo seveda takoj obveščeno tudi policijsko ravnateljstvo. Medtem so na desnem bregu GradaŠčlce v Cerkveni u* lici ljudje opazili tudi krvave stopinje, vodeče v smeri proti Ora-daščici Is dvorišča pefin Marki ča. Na dvorišču Bamem p4 se js opazilo še cela luže krvi, v kolikor jih seveda že ni izpral nočni naliv. ■■■ Policijska preiskava doslsj še nI dpgnala ničesar pozitivnega. Meni se, da gre u nesrečo; rasne okolščinc, kakor dejatvo, da ss je nsšel dežnik in čepica nesrečneža na enem bregu Grada« ščice, kri pa na nasprotnem, dalje stopinje na časti in mlak« krvi na dvorišču, vss to pa tudi na izključuje zločina. V poštev pa Cihaja is nald težji moment, o terem danes ia na moremo poročati . Vsekakor se bo dalo točneje sklepati Ma takrat, ko bodo našli truplo, katero js narasla voda vrgla, kar so bile zatvornl-ae v Gradaščicl odprte, po 50 metrih ie v LjubljanlČno strugo in je odneala a aeboj. Na truplu asmem ae bo dalo šale konštati-rati, aH ss je zgodile samo sreča ali pa gre sa zločin. Vsekakor pa diši slučaj močno po kriminalu. Dva smrtni obsodbi v GespUfa. Jeseni leta 1988 sta se vrntis is Amerike Rade in Boka Rapajič, ki aUk dolgo vrsto Ist bivala Ameriki In ai pridobila znatno Cimoiehji. Ker nista ii ) tns hiše, Bta najela stanovanje pri sorodnicl «Uni Rapajlč v Bunjlču pri Gospiču. Rade Rapajlč je kmalu ,po vrnitvi v domovino umrl. Borodnka Btana je sklenila, ds se polasti premoženje vdove iz Amerike ter je dne 10. Jan. s pomočjo Vaaa Ra-psjiča bogato vdovo umorila. Mrtvo truplo sta zakopala na nekem pašniku, kjer je bilo pozneje najdeno. Proti morilcema ss je vršila te dni obravnava pred sodnim stolom v Gospiču. Oba obtoženca Bta bila jMtmf smrt na vsialih. i1 m ril v LjaMJanL MarfjaOla-van, posestnlcs. 54 lat. — Pran-čiskii Ižanc, šivilja, 77 let. — Janez ftkerjanc, posestnik, 74 let — Vit Kotar, krojaški nlk, iT let olarm staji« atav-as aa lawmdaui ave, Izvrševalni odbor: vfravni odakkt pr«dseislk ViaoMit Csiakar; podprsd-šsik Andro« VMrieb, k. v. d. t, Hm 1sz, Jobaslova. Pa.} »l talahi Mstlbo« Turki Ujalk bolaiškosa sddoika bu- N»vak| gl Masajaik j»ka Voiricki arodalk sUslk Joto Ssvortalk. usrsvitolj (la«la rillp Godins. POnOTNI ODSKKi Mani« talsaalkar. »rsdsadaik. tu 17«. H»rUrtea. OUsi PvaassB A. Taocb«rM lUt i. Kidgtvsjr A rs.. CAksco, IU.; joka KrUaiaalM, ltlll B^ niafton. Aveb, Wsa» Park. OkUi Mary Udotleh. MU B. kwg.wsy Ava^ Odese«. 1H. t Joka TsrfeU. Boi SS, Blrabaa«. Pa. DOI.NIAKI ODBKKt OSREDNJI OKtOtJIi Ulss Navalu aradsedsik. MIT4S B. Uvadsls Ave« Ckkas^ III. Jasak AaibroM. Ilox ts«, Moaa Itaa. Pa. josciik Ikirk«, ItrO. 8. Bo« u«, Wasl Nsvtaa, Pa. Aston Aalsr, B»s 1*4. konjs._ Popravek. — V dopkm Is Mul-berrvjs, ICans., dne 7. meja 1926 bi ar tretji stavek, ki pričaj četrti mil moral glasiti: Nis« zastonj opazoval štorlUje, kako j! p. Pi da očistijo o-gijcih in razumeti psihologijo madeže vani spomin Lukrecije njihove zločinske nravi, ki bo o- Borgia, je bila papeževa hči vse stala na veke zapihana v zgodo- p^j dočaka, kakor nam jo vini na črnih straneh ekscetfsv prikazujejo "pristranski" zgodo-človeške družbe. Dovoljeno pa vinarjL Med tistimi, ki trdijo, da naj nam bo, da navedemo olajše- je Lukrecija nedolžna nad očita-valne okoliščine o Lukrsdji, ki nimi yJogft|t se posebno odllku-jo je zgodovina in literatura očr- jeU nemška zgodovinarja: Al-nila kot enega izmed najnfekot- frtA v Eeumont in Ferdinand nejših izvrikov človeštva. Gregorovius. Oba zgodoviaarja Lukrecija, hči papeža Ale- sta ai edina v tem, da je bila Lu-ksandra VI., je ostavila sa seboj krecija le žrtev okuženega zra-spomin, ki se vrlo malo sklada z ka takratne dobe, priznavata pa, resničnostjo. In ni čudno 1 8aj pa da je bila poslušno orodje v ro-tudi nimamo danes niti ene nje- kah svojega brsta in očeta. Njune slike, o kateri bi lahko trdili, na volja je bila močnejša kot da je avtentična. Zato si jo na- njena, in Lukrecija je bila kot rod različno predstavlja: eni vi- vsaka ženska podvržena jakim dijo v njej pompozno polno ma- vplivom. Okolica, v kateri je ži-trono, drugi jI prisojajo zghrbt- vela, je vplivala nanjo demorali-ne oči in kačji pogled. Edini do- žira joče; že kot devetletna de-kumetl pa, na katere se smemo klica je morala biti pokvarjena, zanesti, so v medalje vgravlrane če je količkaj opazovala življe-sllke naše junakinje, ki jo kaže- nje svojega sedemdesetletnega jo z otroškim obrazom ljubkega očeta, ki je živel pod vplivom profila, a malce tujega Izraza, krasne, a docela pokvarjene Juli-Lukrecija na teh slikah Je bolj je Fameške. ljubka kot lepa in njeni razple- Ko je bila Lukrecija stara dva-teni lasje, ki jih je opeval Ariost, nsjst let, je stati Borgia že mi-njeno ljubkost le še podčrtujejo. silil na njeno možitev. Zaročil jo Kdo bi si drznil misliti, da je bil je z nekim mladim Spancem; ali ta čarobni otrok zmožen hladno- predno se je imela vršiti poroka, Nekega dne se je raznesla po Poljanah hipoma novica, da se je Gornikov Janez zamaknil. Janes je bil od rajstvs Čeden dečko« A ko je bil star osem let, so ga v neki bolezni zdravili tako nerodno, ds se mu je skrivila hrbteiHca. I ' Revež je bil od tistih dob grbsst. Ko je bil sto-H pil v miadeniško dobo, ae je prepričal kmalu, da ne bo mogel uživati mladosti tako, kakor bi jo bil lahko, če bi bil ostal zdrav. Katero dekle bi ga bilo tudi imelo rado takega ... In ekleiiil je, da ostscie čist, ln storil je obljubo, kakršni se podvržejo sicer samo redovniki. Bil je od tistih dob ognjevit častilec Device Marije. In kar treba poeebno poudariti, bil je v resnici pobožen, ne samo navidezno. Odlikoval se je po svoji vnetosti za božjo čast že v časih, ko še ni bilo gospoda Rajmunda, in ko se še ni bilo začelo tekmovanje, kdo bo prekosil in nadkriltt-v svetosti vse druge. Toda baš zavest, da je njegova pobožnost istinita, in da so vsi ti, ki so vsled ' novih rasmer izkušali postati njemu enaki, daleč pod njim, je bila vzrok, da ae je nekako prevzel in da si je prisvsjal pravico, soditi dr&ge ter 'Se povzdigniti tudi vidno nad nje. Ce eo se zamikali drugi, zakaj bi se ne zamaknil on? Mer ni bil sposoben zs delo, je mnogo čital in vedel je marsikaj, kar je zdaj lahko izkoriščal . . . Bil je pa tudi nadarjen in celo poetično navdat* njen. Zlagal je prav lepe pesmice v narodnem duhu ... Sicer pa ga ni izpodbujal samo vzgled drugih zarnaknjencev, ampak propovedl očetov misijonarjev so ga bile v istini pripravile v nekako ekstazo. q Neke sobote popoldne, baš ko je zvonlkKk prazniku, ae uleže hipoma vznak na tla, sečne | strmeti v strop ter delati z roko križe, kakoafei ! delil bMgoslove. Poleg njega je bil njegov prijatelj, Mlklov France. Ta je imel avojo najlepšo mladost že za seboj. Užival jo je tako brespa-metno, da si je bil nakopal neozdravljivo bolezen. &Ki|il se je in hiral, in nobeno sdravllo mu ni pomagalo. Odkar je bil bolan, je bil sveet tovariš Janezov, ln včasi sta po cele popoldneve presedela sama ter tttala "Življenje svetnikov" in druge take izpodbudne svete kzijige. V M Ko se je bil Janes ulegel, je šel France najprej klicat ljudi, potem pa je pokleknil poleg njega ter povzdignil roke kakor v molitev. In ko je bila hiša polna, je Janez začel. "Nad sabo vidim odprta nebeaa, In luč pts- , stola božjega sega do mojih očlt... Nepopisan je blask, ki oddajb božje vellčanatvol VI bi oslepeli, če bi vas zadali žarki njegovi, meni pa j« dana milost, da ga gledam!... O krasota, o krssota! Boga očeta vidim, Boga Sina in' Boga sv. Duha!.'.. Bog oče pa ni star, kakor ga vidite naslikanega v cerkvi, ampak mlad je, od vekomaj do vekomaj enaki Bog Sin In Bog sv. Duh pa ata mu podobna, da ju je težko razlote- • vati od njega. Zakaj val trije ao en Bog!.. In Marijo Devico vidim, lepo, milo, aladkoi. . Nad aJeno glavo ae blešči danka, pod njenimi nogami pa ae ziblje lunin srp, svetal in žarofi, kakor bi bU skovan is samega ognja I. .*. Njeno krasno telo je zavito v lahko tančico, posuto s nebeškim cvetjem, katerega mameči duh ob-jemlje mojo glavo. In dvanajstere kore angelov vidim ln vse neštete množice Isvoljenih duhov!. .. Bog Oče se mi smehlja, Bog sv. Duh llja svojo milost name, Bog Sin pa hoče govoriti skos mojs usta .. Jaz sem slpUbnik božji, In ti, kl klečiš poleg mene. ei moj*izvolj«ni hlapec. In po meni boš velik tudi ti.. " ^T Glasen jok se sačuje po eoU, in vae popada na kolena. • '"Oh, oh, evetnika imate!" ao sačel« vzklikati rasne šenice proti domačim, slasti proti materi—očeta ni Janes več imel..." Svetnika iau-t« v hWi. hvalite Boga!" TUj ga hvalimo!" ao odgovarjale mati in Janesove sestre ter al brisale očL Oh Bog, oh Bog, kako ai dober!..." Janes pa j« nadaljeval: 'Ti tam v kotu pri vrstih—Soldatkova Marjete!... K devicam ae prištevaš, a jas vidim v tvoje sros!,. Greš niča ai!... Vateot In pojdi k oknu na levi strani.. Tam suni s desno j roko v srednjo šipo od spodaj, a ne vprašaj, sekaj. ker tako mi Je nanrtenol..." Stori, stori, kakor U voli!" ae je rasl*a-lo po sobi. ln dekle j« vstalo, šlo k oknu ter razbilo šipo. Na roki ae jI je pokasala kri. a za to ee ai nihč« unenil. niti oaa sama ne .. (DSIJskMBMJ 7 sto. Veliko spremstvo je šlo ž njo, dolga vrsta vitezov v broka-tu in slatu In srebru. Lukrecijo j« spremljal poslanik Ludovika XII. in njen brat Cezar Borgia. Borgia! Kdor izgovori to ime, ee spomni n* najstarejše grozo-vitoeti, ki jih je kdaj zagrešil Človeški rod. Strah pred Imenom Borgijcev je živ še danas, po tolikih stoletjih; saj ni čudno: Bor-bijci ao nosili škrlat ia tjaro, in zločin, ki ga zagreši najvišji cerkveni dostojanstvenik, ae zdi narodu hujši in odvratnejši kakor zločin navadnega Zemljana, zdi se mu svetoskrunstvo v najhujšem pomenu besede. , Ime rodbine Borgia, ki je zagrešila nešteto zločinov, je ostalo človeštvu v spomfnO in okoli njega ae je v teku Časa splel cel niz tsjlnstvenih, najhujših zločinov polnih legend. Res Je tudi ostali mogotci tiste dobe: Viscontijl In Sforze, Malateste ln BagJioniJI niso bili skoro nič manj oškropljeni s krvjo; tudi ti so vladali z nožem in strupom: morili so iz zssede, u-bijali vae ln vsakogar, ki jim nI bil po volji. Toda Borgijci ao s svojimi zločinskimi rokami aegll dalje, oni so zlorabili najsvetejše svetinje, oni so bi|i jdočinci na papežkem prestolu. Tega jim niso mogli oprostiti sodobniki in v tem leži vzrok, da se je groza Povest. Spisal%Fr. Sersfin. I VELIKI O PRILIKI TISOCLETNICE TRETJI HRVATSKI VSESOKOLSKI IZLET * V V Poljanah so Imeli sv. misijon. Gospod Rsjmund sicer ni bil prepričan o tem, da bi patri lazariati, katere je bil povabil da so prišli izpreobrsčat njegove župljane, zmogli v tem oziru kaj več nego on sam, a vedel je, da vidijo v višjih krogih radi kaj takega, in če je šlo sa to, da m prikupi svojim predstojnikom, je rsd zatajil tudi svoje prepričanje. Imel je jaano svoj cilj pred očmi jn vedel je, da ga doseže samo tedaj, če mu bodo na višjem mestu naklonjeni. 0 »J* Počutil se on, gosposki sin, nikdar ni prav dobro med Ipneti. Prva njegova služba, ki jo je imel, je bila v nekem mestecu ns deželi. Ondi se je Še rsd družil z inteligenco, in Čule so se v tistih časih iz njegovih uat večkrat besede: "Kaj pa mislite! Jaz sem liberalen, selo liberalen!..." , In delo mu je dobro, če gs je kdo pohvalil Ker je živel lahkomiselno, niti opazil ni bil, da je začel pihati od zgoraj ostrejši veter, dele, ko so ga is mesta prestavili na kmete, kar je bilo zelo zelo podobno kazni, se mu je začelo avetlikati. Poatal je pazljivejšl, previdnejši, in ko je bil aposnal, da mq ponašanje z llberal-atvom ne doneee dobička, ampak da mu lahko škodi, se je prelevil hipoma v zagrizenega kle- Poetatl kanonik in potem menda še prošt — to je bil od nekdaj njegov Ideal. A dočim je bil prej negotov, po kateri poti* bi priplezal tako viaoko, Je sdaj hkratu videl, kaj mu je storiti! In od tistih dob je s slepim fanatizmom izvrševal voljo avojih višjih in storil je to tem raje, ker je pri tem lahko zadoščal tudi lastni vlsdoželjnosti, ki mu je blls prirojena v jako obill meri. Tudi misijonarje je bil tprej naročil zgolj Is politike. Doapell so bili trije lasaristl, sami dobri govorniki. Zlasti nsjmlsjšl Izmed njih je znal govoriti tako na srce, da se jo razlegalo vselej glasno ihtenje po cerkvi, kadar je bil on na prišnlci. Glas njegov je bil rezek, presunljiv, njegova beseda pa tako prepričevalna, da se aamo ljudje poeebno zdravih živcev in krepke naravi niso dali omamiti po nJem. Tako dosdaj Poljancem še nikdar nobeden ni bU naslikal peklenskih muk kakor ta mladi, goreči oznanje-valec besede božje, in marsikateri trdovratni grešnik je zdaj šele začutil prav potrebo, da al očisti ln opere grešno dušo. Tri dni in tri noči so se ljudje gnetli okrog izpovednic, in neprenehoma se je čul jok. neprenehoma ae je rasle-gslo vzdihovanje po cerkvi. Bilo je nekaj pretresljivega v tej potrtosti, v tej akesanosti, v kateri so poboljšani Poljane! vzdihovali po milosti božji i.. Vsi seveda niso bili tako dostopni in dovzetni; nekoliko Jih Je bilo še vedno, kl aobiU uverjenl, da bi ae bilo izhajalo tudi brez teh propovedl, da, kl so naravnost obsojali strast, ki Je jasno odmevala Is proimvednlkovlh besed. In ti morda niao bili najslntiejši. Kajti, ko ao bili lazariati odšli, je mnogo onih, ki so s« prej odlikovali po poeebni obupanosti, takoj zopet padlo v stare rasvade In grehe, dokaz, da je pri njih učinkoval le hipni vtisk. BIH so pa na drugi strani tudi taki. ki ae jih je lotUa neka veraka blaznost.. % Odkar so bili mlaljonarjl tu, se je dogajalo vsak dan, da se Je kstera izmed poetamih devic "zamaknila". Druge, mlajše pa so vedele pripovedovati o rasnih prikaznih, ki so jih baje imele . ., Župnik Je čul o teh stvareh, a storil ni ničesar zoper to. Rastoč«* \ nI se je v vsakem oeiru od avojega prednika Ta je bil dovolj pošten, da je nekoč e prlžnke izjavil, da ne da sa vae tarci-jalatvo piškavega lešnika. (k»podu Rajmundu pa Je bilo popolnoma prav. da ata s« pod pretvezo svetosti in pobožnoati šopirili sleparatvo Z VELIKIM BBZOPABNIKOM IA KATERI ODPLUJE IM IZ NBW YORKA L\ Znižane cene tretjega razreda "iz New Yorka v domovino ia nazaj'' aijajen sprejem se pripravlja izletnikom tega parnika. Za nadaljna pojasnila aa obrnlts na naše saatopnlka Njk v vsšam mostu. '<1* JJfKr CUNARD LINE ^r^jlBHJjj Medtem je papež mislil že na novo ženitev in Lukrecija se o-četovim željam ni taiogla ali ni hotela upirati. Tretji njen mož js bil princ naslednik Ferraraki; bil Je vdovec brez otrok; star 24 LAHKO SE in straha zrn vaše vrednostne papirje, bonde, dragocenosti itd., ako si nabavite enega naših varnostnih predalo? (Safety Box). Za samo tri dolarje letno, to je manj lu en cent dnevno, ai lahko najamete en predal v naši pm ognju varnostni shrambi. j 1900 CHICAGO ILLINOifc Glavnica ln preoatatek 92,000,000 TRINERJE VO GRENKO VINO DANES js soprog odšel i doma sala slsbo voljo Ps pročutf ihw*I, ss Js Tfnlel k aajntraka kres toka do Jodl; IstnoAon la atntfsa. Dobmv grsšo« Jo kupil Trtaarjevo grenko rtoo — ta PRIHODNJI daa Je aapeatil dam pela aev« ms* h fthrljaajei ajatova aoprata ta otrok sa visslta C POVZROČILO SPREMEMBO. urna aodi allada šsia v kuhinji la hgUda W kakšna rasvaltaa. Trpoča ed glavoboU. katorl J ja tačrpal vse m«, ss odloči nabaviti al Trlaarjsrs grsaka vtoa —{ta PRIHODNJI daa ja pspolaoms Ispi—isajsns V«* ja ta sadeveljna, kar vsa aarvoiaist ja laftnfla.