72 73 OTROK IN KNJIGA 117, 2023 | VEČERNICA Sicer pa, če se vrnem k poeziji za otroke, nisem pristaš sprofanirane poe- zije za mlade, ki se včasih celo nagrajuje. Slovenija ima predobre temelje v mla- dinski poeziji – od Levstika, Župančiča, Kosovela, Saše Vegri, Daneta Zajca ... Zajc me je s svojo Belo mačico dobe- sed no začaral. Ne verjamem, da dobra poezija ne bi mogla nagovoriti bralca. Ampak če se ljudem daje pofl in se vse poenostavlja, se na to pač navadijo. Če dajete otroku vsak dan sladkarije, bo pač jedel nezdravo hrano. Ko omenjate Frankfurtski knjižni sejem – kakšne izkušnje imate pa s prevajanjem vaše literature? Žal so me zelo malo prevajali. Nimam te sreče, da bi bila med tistimi, ki so se drenjali okoli Trubarjevega sklada. Mislim, da bi moralo biti glavno merilo pri izbiri za prevajanje v tuje jezike kvaliteta. A se bojim, da je stroka tukaj dostikrat odpovedala ali pa nima več prave besede. Sicer pa – za dobre prevajalce je pač huda bitka. Ponavadi jih poberejo tisti, ki so na strani moči in vplivov in ne nujno tudi kvalitete. Z ilustracijami pa imate srečo, ne? Ste sami izbrali Svjetlana Junakovića? Svjetlan je žel moje občudovanje že od Bajke v svetlobi in Muca Meh- košapka. Tudi za Skrinjico sem videla samo njega. Na srečo smo si bili glede tega z založbo enotnega mnenja in bila sem zelo počaščena, ko je delo takoj sprejel. Čeprav je sam dvakratni finalist Andersenove nagrade in zdaj predstoj- nik ALU v Zagrebu, je ilustracije kon- čal natanko ob roku, brez zvezdniš kih muh. Sicer pa je tako, da na splošno vizualnost zmeraj bolj prevladuje nad besedo. Svet je pač vizualen. Morda zato prava poplava stripov. Se bom kar javno obtožila, da jih nikoli nisem brala. Nič nimam proti njim, le pre- malo besedila imajo. Branje je seveda manj popularno, ker zanj potrebuješ čas. Branje je potovanje v času. In ko smo že pri urah in času, vsako leto močni sveta nedopustno prestavljajo ure in nam kradejo čas. Kot je rekel Michael Ende v Momotu: To so tatovi časa! Ena ura, pravijo, samo ena ura! A konec koncev živimo trenutke, samo trenutke. Ukrasti eno uro časa je še eno nedopustno dejanje nasilja, ki ga nad nami izvaja kapital. Kajti živimo le, dokler nam teče čas. In tudi zato se iz Skrinjice sinjega maka na koncu skupaj z maki osuje tudi čas babice in dedka ... PETRA VIDALI ODMEVI NA DOGODKE RED. PROF. DR. DRAGICA HARAMIJA Oko besede 2023 Med 14. 9. in 16. 9. 2023 je bilo izpeljano srečanje slovenskih mladinskih pisa- teljev Oko besede. V letu 2023 smo v okviru festivala izvedli 4 aktivnosti več od napovedanih; skupaj je bilo izvedenih 32 dejavnosti. V treh dneh je bilo na 28. srečanju Oko besede povabljenih 105 oseb, od tega kar 51 pisateljev in pisateljic (drugo: raziskovalci, knjižničarji, učitelji, založniki, študentje in dijaki). Prvič se je prireditev udeležilo več kot 3.000 otrok, mladostnikov in odraslih. Rdeča nit srečanja je bila tokrat (avto)biografska književnost. Posebej izpostavljamo nekatere dogodke, celoten program festivala pa je opisan v programski knjižici, ki jo je uredila Dragica Haramija, dostopna je na spletni strani Očesa besede: www.okobesede.org. Slavnostna podelitev 27. večernice v Gledališču Park Murska Sobota, vodila jo je Norma Bale, uvod vanjo pa je bila uglasbena poezija v izvedbi Ditke. Letošnji nominiranci so bili Špela Frlic: Bleščivka. Ljubljana: MKZ, 2022; Igor Karlovšek: Sotočje. Dob: Miš založba, 2022 (Ognjeno pleme 5); Sebastijan Pregelj: Coprnica pod gradom. Dob: Miš založba, 2022 (Zgodbe Vojvodine Kranjske 1); Luna J. Šri- bar: Grizolda in maček. Ljubljana: MKZ, 2022 (Zbirka Sinji galeb); Bina Štampe Žmavc: Skrinjica sinjega maka. Ilustriral Svjetlan Junaković. Maribor: Založba Pivec, 2022. Nagrado je prejela Špela Frlic za roman Bleščivka. Vir: arhiv Argo 2023 74 75 ODMEVI NA DOGODKE | OTROK IN KNJIGA 117, 2023 OTROK IN KNJIGA 117, 2023 | ODMEVI NA DOGODKE Okrogla miza 2023. Navezali smo se na projekta Slovenija, častna gostja dveh mednarodnih knjižnih sejmov v Bologni in v Frankfurtu; predstavnica JAK Tjaša Urankar je spregovorila o obeh sejmih, zelo natančno o pripravah na frankfurtski sejem, ki je tik pred vrati. Na okrogli mizi je Dragica Haramija predstavila tudi delo Sekcije za otroško in mladinsko književnost pri Društvu slovenskih pisate- ljev in osvetlila pomemben delež društva Argo za uresničitev nekaterih dejavnosti sekcije: predstavljen je bil filmček Bee Curious (produkcija Argo), ki je nastal po pripadajoči antologiji 49 slovenskih mladinskih nagrajenih avtorjev Bee Curious: Slovenia‘s best for young readers (izdajatelj DSP). Oboje je bilo finančno podprto s strani JAK. Portreti avtorjev, ki so prav tako nastali za namen promocije na knji- žnih sejmih, so z dovoljenjem DSP uporabljeni pri predstavitvi avtoric v program- ski knjižici Očesa besede 2023. Za simpozij z naslovom Biografski in avtobiografski elementi v slovenski mladinski književnosti, ki ga je vsebinsko sooblikovala revija Otrok in knjiga, vodila pa ga je Darka Tancer-Kajnih, so pripravili prispevke naslednji referenti: Barbara Zorman: Avtobiografski opisi otroštva slovenskih pisateljic, Milena Mileva Blažić: »Avtobiografski pakt« in slovenska večnaslovniška književnost, Vladka T uco- vič Sturman: Književni prostor in čas v otroški in mladinski avtobiografski književ- nosti Marjana Tomšiča, Lela Angela Mršek Bajda: Enotnost literarne zavesti ob pri- povedki Smer srca, Slavko Pregl: Priročnik za klatenje po moji literaturi ali skrita avtobiografija v petdesetih knjigah, Sebastijan Pregelj: Razmerje med dokumentar- nostjo in fikcijo v delu Coprnica pod gradom. Literarno-kritiška delavnica Mlade oči je bila izvajana v dveh sklopih. Sklop o biografskem pisanju je vodila Vesna Radovanovič, sklop o avtobiografijah pa Cvetka Bevc. Panonska pisateljska pot. Tokrat smo se udeleženci odpravili v občino Tišina, in sicer v tamkajšnjo osnovno šolo in v Park spominov in prijateljstva. Po parku nas je popeljal Marjan Šiftar, ob ogledu parka je bil izveden recital poezije Karla Destovnika Kajuha (Argo). Nato je bila predstavljena posthumno izdana pesniška zbirka Ernesta Ružiča Odhajanja, ki sta jo skupaj izdali Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in Društvo za humanistična vprašanja Argo. Zbirko je predstavil ure- dnik Franci Just, sledil je recital Ružičeve poezije (izvedba Argo); pesniška zbirka je bila letošnja darilna knjiga vsem udeležencem Očesa besede. Literarna mesta: v PIŠK z avtorico Huiqin Wang (pogovor je vodila Dragica Haramija), v MIKK s Tonetom Partljičem (pogovor je vodila Darka Tancer-Kaj- nih), v Osnovni šoli Tišina Barbara Gregorič Gorenc, Barbara Hanuš, Aksinja Kermauner, Maša Ogrizek in Huiqin Wang (dogodek je povezovala Norma Bale). Nastopi avtorjev v vrtcih, OŠ in SŠ so namenjeni zaključenim skupinam v izobraževalnih ustanovah, letos se je literarne matineje na šolah udeležilo okrog 2200 otrok, učencev in dijakov ter približno 250 pedagoških delavcev. Prav tako je za skupino prijavljenih potekala ekskurzija (45 oseb), vsi drugi dogodki so bili izvedeni javno in brezplačno. Prireditev je „v živo“ obiskalo skoraj 800 ljudi (brez izobraževalnih ustanov), do oddaje poročila 20. 9. smo zabeležili tudi 97 ogle- dov podelitve večernice na Facebooku (posnetek dostopen tudi na Youtubu prek splet ne strani Oko besede) in 36 ogledov simpozija. K temu velja prišteti še naj- manj 1000 ogledov dveh razstav v Pokrajinski in študijski knjižnici MS, odprti bosta do 31. 9. 2023. Vir: arhiv Argo 2023 Razstavi v Pokrajinski in študijski knji- žnici Murska Sobota, pripravila ju je Vesna Radovanovič. V letu 2023 je na ogled raz- stava Večerničina literarna bera (to je 52 knjig, ki jih žirija za večernico priporoča v branje), izpostavljena so nominirana in nagrajeno delo za večernico 2023. Zelo odmevna je tudi razstava Huiqin Wang Alma, ki jo je avtorica posvetila Almi Karlin. Alma Karlin je tudi figura na letošnjem pla- katu Očesa besede, ki ga je festivalu podarila slikarka in pisateljica Huiqin Wang. Letos je bila zelo uspešna tudi Knjižna tržnica, ki se je odvila 14. 9. 2023. Vsi dogodki so bili objavljeni v dogodkovniku Nacionalnega meseca skupnega branja, opravljena je bila evalvacija dogodkov. Pri letošnji rdeči niti o biografskih in avtobiografskih elementih v otroški in mladinski književnosti velja razmisliti o pomenu teh (pol)literarnih besedil. Bio- grafije so pomembne zato, ker skozi tovrstno berivo spoznavamo ljudi, ki so v preteklosti dosegli kaj izjemnega, pa zanje sploh ne bi vedeli, če ne bi bilo pisnih virov. Avtobiografije pričajo o času, v katerem nastajajo, biografije so lahko od tega časa odmaknjene, a brskajo po njem in ga natančno raziskujejo in popisujejo. Pri pisateljskih doživljajih se zdi, da se dogodki skrijejo v zgodbe, te pa v bralcih vzbu- jajo različna občutja: veselje in žalost, stisko in dobrodušnost. Kadar je (avto)bio- grafija povezana z zgodovinskimi dejstvi, potuje bralec v času. Kadar je povezana s potopisi, potuje bralec skozi raznolike pokrajine, bere o živalih, rastlinah, mor- jih, gorstvih, različnih načinih življenja ljudi. Kadar je povezana s spomini, lahko bralca nagovarja z nostalgijo nekih minulih časov in drugačnega življenja, ali pa s krutim spoznanjem, da je človek človeku res najhujši sovražnik. Drobci (avto) biografskih dogodkov odsevajo tudi skozi pravljične in mitične svetove, ki izrab- ljajo realne prostore, ljudi in njihove bivanjske razmere za prikaz pravljičnega, to je boljšega in bolj pravičnega življenja. In ne nazadnje (avto)biografije odvračajo bralce od samovšečnosti in napuha, ker predstavljajo izjemne ljudi, ti pa nas nape- ljujejo k razmisleku o lastnih dejanjih. Biografije in avtobiografije so pomembne zato, da se kot bralci zavedamo cikličnosti življenj in da znamo ceniti preteklost, ki jo tovrstna književnost razkriva. Biografije in avtobiografije so duhovna dediščina kulture. Oko besede je kulturna dediščina otroške in mladinske književnosti. 74 75 ODMEVI NA DOGODKE | OTROK IN KNJIGA 117, 2023 OTROK IN KNJIGA 117, 2023 | ODMEVI NA DOGODKE Okrogla miza 2023. Navezali smo se na projekta Slovenija, častna gostja dveh mednarodnih knjižnih sejmov v Bologni in v Frankfurtu; predstavnica JAK Tjaša Urankar je spregovorila o obeh sejmih, zelo natančno o pripravah na frankfurtski sejem, ki je tik pred vrati. Na okrogli mizi je Dragica Haramija predstavila tudi delo Sekcije za otroško in mladinsko književnost pri Društvu slovenskih pisate- ljev in osvetlila pomemben delež društva Argo za uresničitev nekaterih dejavnosti sekcije: predstavljen je bil filmček Bee Curious (produkcija Argo), ki je nastal po pripadajoči antologiji 49 slovenskih mladinskih nagrajenih avtorjev Bee Curious: Slovenia‘s best for young readers (izdajatelj DSP). Oboje je bilo finančno podprto s strani JAK. Portreti avtorjev, ki so prav tako nastali za namen promocije na knji- žnih sejmih, so z dovoljenjem DSP uporabljeni pri predstavitvi avtoric v program- ski knjižici Očesa besede 2023. Za simpozij z naslovom Biografski in avtobiografski elementi v slovenski mladinski književnosti, ki ga je vsebinsko sooblikovala revija Otrok in knjiga, vodila pa ga je Darka Tancer-Kajnih, so pripravili prispevke naslednji referenti: Barbara Zorman: Avtobiografski opisi otroštva slovenskih pisateljic, Milena Mileva Blažić: »Avtobiografski pakt« in slovenska večnaslovniška književnost, Vladka T uco- vič Sturman: Književni prostor in čas v otroški in mladinski avtobiografski književ- nosti Marjana Tomšiča, Lela Angela Mršek Bajda: Enotnost literarne zavesti ob pri- povedki Smer srca, Slavko Pregl: Priročnik za klatenje po moji literaturi ali skrita avtobiografija v petdesetih knjigah, Sebastijan Pregelj: Razmerje med dokumentar- nostjo in fikcijo v delu Coprnica pod gradom. Literarno-kritiška delavnica Mlade oči je bila izvajana v dveh sklopih. Sklop o biografskem pisanju je vodila Vesna Radovanovič, sklop o avtobiografijah pa Cvetka Bevc. Panonska pisateljska pot. Tokrat smo se udeleženci odpravili v občino Tišina, in sicer v tamkajšnjo osnovno šolo in v Park spominov in prijateljstva. Po parku nas je popeljal Marjan Šiftar, ob ogledu parka je bil izveden recital poezije Karla Destovnika Kajuha (Argo). Nato je bila predstavljena posthumno izdana pesniška zbirka Ernesta Ružiča Odhajanja, ki sta jo skupaj izdali Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in Društvo za humanistična vprašanja Argo. Zbirko je predstavil ure- dnik Franci Just, sledil je recital Ružičeve poezije (izvedba Argo); pesniška zbirka je bila letošnja darilna knjiga vsem udeležencem Očesa besede. Literarna mesta: v PIŠK z avtorico Huiqin Wang (pogovor je vodila Dragica Haramija), v MIKK s Tonetom Partljičem (pogovor je vodila Darka Tancer-Kaj- nih), v Osnovni šoli Tišina Barbara Gregorič Gorenc, Barbara Hanuš, Aksinja Kermauner, Maša Ogrizek in Huiqin Wang (dogodek je povezovala Norma Bale). Nastopi avtorjev v vrtcih, OŠ in SŠ so namenjeni zaključenim skupinam v izobraževalnih ustanovah, letos se je literarne matineje na šolah udeležilo okrog 2200 otrok, učencev in dijakov ter približno 250 pedagoških delavcev. Prav tako je za skupino prijavljenih potekala ekskurzija (45 oseb), vsi drugi dogodki so bili izvedeni javno in brezplačno. Prireditev je „v živo“ obiskalo skoraj 800 ljudi (brez izobraževalnih ustanov), do oddaje poročila 20. 9. smo zabeležili tudi 97 ogle- dov podelitve večernice na Facebooku (posnetek dostopen tudi na Youtubu prek splet ne strani Oko besede) in 36 ogledov simpozija. K temu velja prišteti še naj- manj 1000 ogledov dveh razstav v Pokrajinski in študijski knjižnici MS, odprti bosta do 31. 9. 2023. Vir: arhiv Argo 2023 Razstavi v Pokrajinski in študijski knji- žnici Murska Sobota, pripravila ju je Vesna Radovanovič. V letu 2023 je na ogled raz- stava Večerničina literarna bera (to je 52 knjig, ki jih žirija za večernico priporoča v branje), izpostavljena so nominirana in nagrajeno delo za večernico 2023. Zelo odmevna je tudi razstava Huiqin Wang Alma, ki jo je avtorica posvetila Almi Karlin. Alma Karlin je tudi figura na letošnjem pla- katu Očesa besede, ki ga je festivalu podarila slikarka in pisateljica Huiqin Wang. Letos je bila zelo uspešna tudi Knjižna tržnica, ki se je odvila 14. 9. 2023. Vsi dogodki so bili objavljeni v dogodkovniku Nacionalnega meseca skupnega branja, opravljena je bila evalvacija dogodkov. Pri letošnji rdeči niti o biografskih in avtobiografskih elementih v otroški in mladinski književnosti velja razmisliti o pomenu teh (pol)literarnih besedil. Bio- grafije so pomembne zato, ker skozi tovrstno berivo spoznavamo ljudi, ki so v preteklosti dosegli kaj izjemnega, pa zanje sploh ne bi vedeli, če ne bi bilo pisnih virov. Avtobiografije pričajo o času, v katerem nastajajo, biografije so lahko od tega časa odmaknjene, a brskajo po njem in ga natančno raziskujejo in popisujejo. Pri pisateljskih doživljajih se zdi, da se dogodki skrijejo v zgodbe, te pa v bralcih vzbu- jajo različna občutja: veselje in žalost, stisko in dobrodušnost. Kadar je (avto)bio- grafija povezana z zgodovinskimi dejstvi, potuje bralec v času. Kadar je povezana s potopisi, potuje bralec skozi raznolike pokrajine, bere o živalih, rastlinah, mor- jih, gorstvih, različnih načinih življenja ljudi. Kadar je povezana s spomini, lahko bralca nagovarja z nostalgijo nekih minulih časov in drugačnega življenja, ali pa s krutim spoznanjem, da je človek človeku res najhujši sovražnik. Drobci (avto) biografskih dogodkov odsevajo tudi skozi pravljične in mitične svetove, ki izrab- ljajo realne prostore, ljudi in njihove bivanjske razmere za prikaz pravljičnega, to je boljšega in bolj pravičnega življenja. In ne nazadnje (avto)biografije odvračajo bralce od samovšečnosti in napuha, ker predstavljajo izjemne ljudi, ti pa nas nape- ljujejo k razmisleku o lastnih dejanjih. Biografije in avtobiografije so pomembne zato, da se kot bralci zavedamo cikličnosti življenj in da znamo ceniti preteklost, ki jo tovrstna književnost razkriva. Biografije in avtobiografije so duhovna dediščina kulture. Oko besede je kulturna dediščina otroške in mladinske književnosti.