iúL Primatesta y los jesuítas El presidente de la Conferencia Episcopal Argentina, cardenal Raúl Francisco Pnmatesta, partió hacia Roma el pasado lunes 22 de setiembre, para presidir las deliberaciones del Sínodo de Obispos. Antes de abordar el avión, formuló declaraciones Sobre diversos temas de actualidad, entre ellos, la acusación hecha contra la Compañía de Jesús a cuyos miembros en Latinoamérica acusó de “marxistas” el reciente Congreso Anticomunista celebrado en Buenos Aires. “La Compañía de Jesús tiene méritos sobrados en la patria como para no merecer esas apreciaciones”, dijo Primatesta. ' “Üna apreciación tan generalizada merece una reprobación general, pero no se pueden hacer juicios tan taxativos, así como éste, porque puedan existir personas que fallen en las mejores instituciones”. Manifestó que “utilizando igual criterio se podría ‘haber atacado al Colegio Apostólico porque hubo un apóstol que traicionó al Señor’.” Dr. Tine Debeljak (30) NEKAJ POGLEDOV Z NAŠE PERSPEKTIVE NA JOSIPA BROZA-TITA Madridsko pohelsinško zasedanje „Pripravljalna seja za Madridsko zasedanje 1980 zastopnikov držav udeleženk na Konferenci za varnost in sodelovanje v Evropi, sklicanem na podlagi določb sklepne listine o nadaljevanju konference.“ Bolj malo verjetno, a je vendarle resnično! Na teh šetin-dvajset besedi v slovenskem prevodu (v romanskih in germanskih jezikih naraste z rabo slovničnih členov število besedi na 31) so se za poimenovanje zedinili udeleženci „Pripravljalne seje za Madridsko zasedanje... in-tako-da-lje“ že (!) na prvi seji. To jih je sicer veljalo ves delovni dan naporov, a soglasje je bilo popolno in dosežek „zajeten“. Kljub dolgoveznemu nazivu je na prvi pogled kar težko razvidno, da gre preprosto ža II. nadaljevanje Helsinške konference 1975. Prvo je bilo v Beogradu 1978. Pripravljalna seja načrtuje programsko snov za letošnje zasedanje, ki začne 11. novembra. Sovjetska zveza je vztrajala na gornji formulaciji, da že s to naslovno nalepko poudari naslon samo na helsinške sklepe in obide beograjske dopolnitve. Počemu to in kaj se je dogajalo v Helsinkih m kaj v Beogradu? Sklepna helsinška listina nosi napis „Listina o zaupanje zbujajočih ukrepih, o določenih varnostnih vodilih in o razorože-vanju“. Ta dokument veže 35 podpisnic moralno-politično, ne pa tudi mednarod-no-pravno. Vendar predstavlja prvi več-narodni poskus za kodifikacijo odnosov med Zahodno in Vzhodno Evropo. V Helsinkih je bilo govora o odstranjevanju vsakršnih možnih napetosti, o utrjevanju miru in varnosti v svetu. Z zaupanjem naj bi bila dosežena ustalitev in varnost. Obsojene so bile grožnje in uporaba sile ter pozdravljeno pospeševanje vzajemnega razumevanja, kakor tudi utrjevanje zaupanja, stabilnosti irt varnosti. Jedro zaključne Helsinške listine je vsekakor bilo poudarjanje poziva k prostovoljnim „zaupanje zbujajočim ukrepom“, ki naj nasprotnike prepričujejo o vzajemni mirovni pripravljenosti. Sklenjena je bila nadalje predhodna napoved večjih vojaških premikov ter orožnih vaj z več kot 25.000 moštva, bodisi na evropskem ali obmejnem ozemlju. Vsakokrat naj bi bili povabljeni opazovalci iz- nasprotnega bloka. Države podpisnice nadzirajo obveznosti o spoštovanju človekovih pravic in so se obvezale pospeševati razoroževanje, dokler „ne bo končno dosežena splošna in popolna razorožitev pod strogim in( učinkovitim nadzorstvom“. — Ti dobrovoljni — ne pa prav-noobvezni — sklepi so se nanašali predvsem na Evropo, upoštevana pa'je bila tudi „nadaljnja zveza s svetovno varnostjo“. Helsinška konferenca naj bi se občasno nadaljevala in določala izpolnjevanje ali morebitne prekrške sklepov in namer. Že na prvi nadaljevalni konferenci (v 'Beogradu 1978 je bilo več kot težko ugotoviti izpolnjevarije ali neizpolnjevanje prostovoljnih obveznosti. Toliko težje bo to v Madridu. Kajti vmes je Afganistan. Sovjetija skuša omejiti razpravljanja na evropsko območje in zamolčati njen azijski poseg. A Zahod ne bo mogel in ne more mimo tega. O-bratno. To bi morala biti najvažnejša točka programa. Na beograjskem zasedanju so uvedli nekaj določb ali sklepov, ki povsem dovoljujejo npr. Zahodu oporekati sovjetsko zasedbo Afganistana, s čemer pa ZSSR ne soglaša. Kljub temu bodo v Madridu razpravljali o tej kršitvi, saj je povsem v nasprotju z duhom helsinške Listine. Do kakšnih zaključkov bo privedlo to soočenje v Madridu? Težko je predvideti kaj pozitivnega, španska delegacija je 17. t. m. med drugim izrecno predlagala določitev naslednjega datuma in kraja za tretje nadaljevanje Helsinške konference. Sovjeti so na to v^ posejanih neuradnih razgovorih nakazali, da bodo glasovali proti nadaljnjim zasedanjem, če bodo na madridskem deležni po njihovem merilu prestrogih postopkov. A najsi bodo zaključki letošnje konference taki ali o- B a z o v i Pred petdestimi leti je bil v Trstu velik proces proti skupini zavednih primorskih Slovencev, ki so se organizirali v tajni organizaciji in se borili proti fašističnemu nasilju. Požigu Narodnega doma v Trstu leta 1920 je sledila dolga vrsta nasilnih dejanj proti Slovencem. Mnogi Slovenci so odgovarjali na isti način. Tako so spomladi 1930 zaradi strupenega napadanja fašističnega lista „II popolo di Trieste“ sklenili uničiti stroje tega lista. Po tem dejanju je italijanska policija aretirala 58 oseb, obtožila pa 87 oseb protifašistične dejavnosti — od obtoženih jih je 28 zbežalo čez mejo oziroma so že dalj časa bivali v Jugoslaviji — 48 obtožencev pa je prišlo pred posebno fašistično sodišče za zaščito države. Od teh je samo 18 prišlo pred tržaško sodišče, ki jim je sodilo v procesu od 1. do 5. septembra 1930. Ostalim tridesetim je iz neznanih razlogov sodilo sodišče v Rimu, toda šele čez petnajst mesecev, vendar na osnovi iste obtožnice. Na tržaškem procesu je sodišče obsodilo na smrt 4 obtožence — Ferda Bidovca, Frana Marušiča, Zvonimirja Miloša in Alojza Valenčiča. Že med pre- Prve mesece svojega obstoja je imela nova jugoslovanska vlada nekak relativen mir pred kritiki. Pustili so ji čas, da se razgleda, vpelje m začne ukrepati. Ko je bil v začetku junija dinar razvrednoten za 30 odstotkov, so gospodarstveniki pričakovali niz odgovarjajočih dodatnih ukrepov. V tej zvezi objavlja zdaj uradni vodilni gospodarski list Ekonomska politika med prvimi daljšo kritiko in ugotavlja: „Že dobra dva meseca po kurzni korekturi dinarja še vedno ni nikakih gospo-darsko-političnih ukrepov, ki bi prispevali k ustalitvi gospodarskega položaja. Tržno gospodarstvo dejansko ne obstaja več.“ Namesto gospodarskih načel izdaja vlada vedno več upravnih odredb, ki povzročajo nepovoljne posledice: Po ustavi in partijski ideologiji ustanovljena samoupravna podjetja izgubljajo vedno več svojih funkcij. Dobiček morajo v smislu teh odredb odvajati državi, kar manjša zanimanje delovnega kadra za delovanje podjetja. To pa po svoji strani povzroča pojave pomanjkanja. Mnogi obrati morajo zaradi predpisanih cen prodajati svoje proizvode z izgubo. Prosto trgovanje se vedno bolj omejuje in nadomešča s sistemom od države kontroliranega razdeljevanja blaga. Po okrog treh desetletjih izdajajo v Jugoslaviji za nekatero posamezno blago spet nakaznice in bone. Zamrznjene cene nižajo dobiček podjetja, s tem zaslužek nastav-ljencev in njihovo delavoljnost. Poleg tega bo privedlo sedanje gospodarsko stanje inflacijo v doslej nedosežen razmah. Vsi ti faktorji bodo, kot pravi Ekonomska politika „(milo povedano, povsem uničili pričakovane učinke dinarskega razvrednotenja.“ naki, eno drži že vnaprej: Z Afganistanom so sovjeti utrpeli pri državah sočlanicah helsinškega pokreta velik del njihovega zaupanja — v kolikor se sploh še kdo vara z utvaro, da so sovjeti kdajkoli zaupanja vredni. Ne oziraje se na sovjetsko preziranje obveznih dolžnosti, politični opazovalci splošno priznavajo koristnost Helsinkov. Poljaki bi brez Listine 75 tež-koda dosegli svoje uspehe. In sovjetski medved ne bi toliko časa ždel v svojem brlogu. Moskva je glede Evrope postala previdnejša. Hoče pa to svojo previdnost omejiti res samo na Evropo in ohraniti proste roke na drugih kontinentih. Konferenčne debate bodo gotovo zanimive in živahne. Odkrile bodo nemara nove poglede na mednarodna dogajanja. ca 1930 iskavo samo pa 46-letni Anton Gropajc •čitno ni mogel prenesti postopanja policijskih organov in je naredil samomor; je to peta žrtev tega boja za pravice Slovencev pod Italijo. Na tržaškem procesu sta bila dva oproščena, na rimskem pa štirinajst, toda določili so jim konfinacijo. Poleg štirih smrtnih obsodb so bile na obeh procesih izrečene zaporne kazni osemindvajsetim obtoženim na skupno 250 let. Smrtne kazni so izvršili nad obsojenimi 6. septembra na strelišeu v Bazovici fašisti 58. bataljona „Črnih srajc“ pod poveljstvom konzula Diamantija. Mussolini je poslal v Trst osebnega odposlanca, ki mu je takoj izčrpno poročal, kako so se obsojenci obnašali. Med drugim je ferretti brzojavil Duče-ju, da so obsojenci na poti na morišče peli slovenske pesmi, da so odklonili prevezo čez oči in Bidovec jim je še naročil: Fantje, ne pozabite zaklicati „Živela Jugoslavija“. Ob 5.43 zjutraj so padli streli. Junaška smrt mladih borcev je močno odjeknila v svetu in posredno rešila življenje ostalim obtožencem, ki so čakali na obsodbo v rimskih zaporih. Držatna zmogljivost plačljivosti ogrožena V vladi sicer veliko govore in debatirajo, ukrenejo pa kaj malo. Rešili naj bi predvsem problem varčevanja. Temu pa se vsi upirajo. Nihče se noče omejiti: vojaštvo zahteva zase podvojen proračun; posamezne republike se med seboj prepirajo, katera in za koliko naj zmanjša uvoz; vlada hoče proračun celo povečati itd. Skratka: Jugoslavija že danes živi preko svojih možnosti in zmogljivosti. Če temu ne odpomore, bo morala povečati inozemske zadolžitve in s tem ogrožati državno zmogljivost plačljivosti. Svoj 15 milijardski dolarski dolg je povečala zdaj še za dve milijardi za kritje obresti starih dolgov. Taka kreditna akrobacija je že marsikateremu bančniku potisnila beraško palico v roke. Saniranje gospodarstva bi moglo povzročiti upor potrošnikov Za gospodarsko sanacijo bi bilo nujno potrebno omejiti potrošnjo posameznikov. Tega se vlada plaši, ker bi bil tak ukrep skrajno nepoljuden. Ekonomska politika pa meni, da „obstaja problem prav v tem, da je nemogoče obiti nepoljudnost, kajti nestvarno je pričakovati znatno povišanje proizvodnje“. Pomanjkanje deviz in lastnih dobrin bo končno prisililo vlado k ne-poljudnim ukrepom. Samo vrsta odločnih in brezobzirnih omejitev bi mogla Jugoslavijo izmotati iz gospodarske depresije in položaja, v kakršnem jo je zapustil Tito. Tako npr.: ukinjenje neproduktivnih obratov; odpusti odvišnih nastavljencev v še donosnih podjetjih; le-te pustiti obratovati na lasten račun. Zatem, prenesti vsa povišanja cen na- svetovnem trgu in v lastni proizvodnji na potrošnike; nesorazmerje med dinarsko veljavo in mednarodnim deviznim trgom stalno u-ravnavati z nadaljnjimi razvrednotenji domače valute. Končno, urediti in zmanjšati splošno potrošnjo: znižati že po sebi nizke rente; še bolj omejiti že zdaj prenizke dajatve za šolstvo in zdravstvo; skrčiti proračun za oborožitev. Spočetka bi taki ukrepi nujno imeli za posledico brezposelnost in porast inflacije. Jugoslavija pa je že danes na prvem mestu v teh dveh evropskih statistikah. Partija je naročila vladi, naj še po Titovi smrti izogiba vsakršnim nemirom v državi. In vlada se zaveda, da bi Jugoslovani ne pogoltnili mirno tako drastičnih odredb. Njeni škripci so res hudi. Pa tudi simbol tega, kako so zahodni zavezniki pripravljeni žrtvovati vse, da se vzdrži prijateljstvo s Sovjetsko zvezo, „tudi svoje zveste zaveznike in celo principe“; tudi cilje, zaradi katerih so začeli vojno (osvoboditev Poljske), kar je vodilo od popuščanja do v povojno grozečo nevarnost (1951) nove vojne. (Posnemam po uradni preiskavi Katyna, ki jo je 1951 začela specialna komisija Poslanske zbornice ZDA za raziskavanje vzrokov in okoliščin ob množičnem masakriranju poljskih oficirjev v gozdu v Katynu. Ta je 'končala svoje delo 1952 in podala poročilo, priobčeno v španskem prevodu Oficirski biblioteki (Biblioteka del Oficial, vol. 4555 - A III), ki jo je izdal „Círculo militar“ pod naslovom „Poiitica internacional y fuerzas armadas en la era atómica“ (III, 1956). Iz tega poročila je razvidno, da je Sovjetska zveza že dalj časa iskala povod za prekinitev pogodbe s Poljsko, da bi uveljavila svojo Lublinsko prosovjetsko vlado. To se je že pokazalo prvič ob odkritju Katyna. Poljaki so zahtevali raziskavo Mednarodnega rdečega križa, pa so Sovjeti odločno odklonili z grožnjo, da bodo odpovedali pogodbo. To so tudi storili, da-si Mednarodni Rdeči križ ni nastopil in tudi zavezniki niso vstopili v mednarodno komisijo, ki so jo sklicali Nemci "a-zen enega zastopnika nevtralne Švice in dveh zavezniških višjih oficirjev, ki so ju Nemci vzeli iz ujetniških vrst, kot —• priče. Tudi so bile ZDA obveščene, da Sovjeti pripravljajo nekakšen „blok proruskih držav okrog Sovjetske zveze“ (poznejših satelitov), na kar je Roosevelt poslal k Stalinu osebnega poslanca W. Wilkia, naj se informira pri njem, Seveda je Stalin vse zanikal in se je Roosevelt zadovoljil. Tako so Nemci pripisali zločin Sovjetom, Sovjeti pa Nemcem. Pisali smo že v našem lis+u, kako je Eden vedel resnico, pa prepovedal Pel jakom kakorkoli dvomiti v angleške tezo, češ, da je vse le Goebbelsova propaganda. V to je prišla, še smrt Sikcr-skega, ki je predstavljal zahtevo po preiskavi in se je „ponesrečil“ pri avienski katastrofi v Gibraltarju kmalu po 'odkritju. Daši so Rooseveltu pošiljali poslaniki resnična poročila, je vse odklanjal z besedami: „To je Goebbelsova propaganda... Absolutno sem prepričan, da Rusi tega niso storili“ (123). Prepovedal je vsako najmanjšo besedo o Katynu po radiju, časopisju, tudi poljskim agencijam. Zapovedal najmočnejši molk, ki je trajal prav vse do 1. 1951. Vzrok navaja poročilo: Roosevelt je bil mnenja, da vsaka beseda pomeni lahko izzivanje Stalina; vodil ga je strah pred ■sklenitvijo eventualne nove Zveze Sov-jetije s Hitlerjem zdaj, ko je Stalin močan in bi se Hitler rad znebil fronte na dveh straneh. S tem bi bilo ogroženo Število brezposelnih v Angliji je v letošnjem avgustu prvič preseglo dva milijona. Statistika je namreč pokazala, da znaša njih število 2.001.208 kar je največje število v zadnjih tridesetih letih. Po podatkih ministrstva za delo se je odstotek brezposelnih, ki je v juliju znašal še 7,8%, v avgustu dvigni) na 8,3%. Te številke so rekordne v Angliji po drugi svetovni vojni. ameriško pričakovanje, da bi Sovjetija nastopila z vojno na Japonskem ob njeni strani in tako pomogla rešitvi na Oceanih. Zaključek te državne komisije je bil: vzrok molčanja je bila „v visokih vrstah — na žalost — (lamen alle-me te) psihoza“, češ, da „vojna potreba terja žrtvovanje zaveznikov in odstopanje od svojih principov.“ „Vlada ni videla nevarnosti v tej politiki, ki naj zadovolji Kremelj, in je celo sama krepila razvoj, ki vodi do današnje ogroženosti miru.“ Ko se je prve dni aprila 1945 vrnil iz ujetništva polkovnik van Vliet, ki je bil eden onih dveh prič v Katynu, in izpovedal vse generalu Bissiu (z roko napisano poročilo v enem izvodu) in je bilo to poslano na Ustrezajoče mesto, to poročilo ni prišlo nikdar tja in tudi ni v arhivu, če bi bilo prišlo še pred jaltsko konferenco v vednost odgovornih, bi „gotovo ne prišlo do udeležbe Sovjetske Zveze pri Zvezi narodov, bila bi izključena in razvoj bi šel drugačno pot‘‘ — Ta čas „pa je ameriška vlada Roosevelta temeljila na silnem hotenju in želji, sodelovati v vojnih zadevah s Sovjeti, o katerih so mislili, da delajo iskreno“. To je bila obsodba vladinega postopanja. O Katynu posebej, pa je bilo rečeno, da je bil umor le „sredstvo za cilj‘‘, ki je bil „sovjetizacija Poljske (pobiti vse morebitne voditelje proti sovjetski bodoči upravi), in le en Korak naprej k sovjetizaciji Evrope in celega sveta z ZDA vred“ (24). „USA je ob tem problemu 1. 1943 stala v dilemi: ali dobiti vojno, ali izgubiti — mir“. Veliko so k temu pripomogli tudi najvišji uradniki — tako civilni kakor vojaški najvišjega štaba, ki so hvalili vse, kar je storila Sovjetija (128). —• Igrala je brez garancij in izgubila igro. Nekateri vidijo že ob Katynu — začetek tretje svetovne vojne. TUdi Nixon v svoji najnovejši knjigi „Resnična vojna“ pravi, da se je „tretja svetovna vojna začela že v času, ko je trajala še druga“ (Po dnevnih poročilih). CHURCHILL SPREMENI POLITIKO Kako je Churchill gledal na ta boj med Mihajlovičem in Titom pomladi 1. 1943 in kako se je tedaj odločil za Tita, popisuje sam v svojih Spominih (španski prevod III, str. 390-404) : „Po napadu Hitlerja je 1. 1941 Jugoslavija postala pozorišče groznih dogodkov. Kralj je našel zatočišče na Angleškem s skupino ministrov princa Pavla in drugimi, ki so nasprotniki nacističnega napada. V planinah se je začela znova divja gverilska borba, s kakršno so Srbi kljubovali Turkom v preteklih stoletjih. General Mihajlovič je bil prvi in glavni borec in krog njega se je zbrala elita (Nad. na 2. stri) 'Število tistih, ki so ostali brez dela, ko so končali šolo odnosno študije, se je znižalo samo 31.000, tako da jih je še vedno 265.000. Minister za delo James Prior je izjavil, da je vlada „zelo zaskrbljena“ in da je tako stanje posledica svetovne krize. Laburisti, ki so v opoziciji, pa trdijo, da je za tolikšno brezposelnost odgovorna vlada, zaradi svoje zmotne gospodarske politike. lumiiliMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiinniiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimunr Dinar je razvrednoten — kaj sedaj? ! Število brezposelnih v Angliji IVOVI ZAPLETI OKOLI POLJSKE MEDNARODNI TEDEN IZ ŽIVLJENJA IN DOGAJANJA V ARGENTINI Razvoj na Poljskem teče naprej po novih, doslej neznanih poteh. Po zadnjih velikih spremembah v vladi in delavskem pomirjenju, je prišlo do novih zapletljajev. Sredi preteklega tedna je delavski vodja Lech Walesa izjavil, da vlada ne izpolnjuje tega, kar je obljubila. Ta izjava je bila neke vrste opomin. In vlada ga je gotovo tako tolmačila, kajti že naslednji dan (petek 19.) je bil odstavljen partijski šef šle-zijskega področja, znan kot pristaš trdega postopanja z delavci. Preteklo nedeljo, 21. septembra pa je prvič poljski narod mogel slediti po radiu nedeljski maši. V cerkvi Sv. Križa v Varšavi je maševal škof Jerzy Modzelewski, medtem ko je mašo varšavski radio prenašal po treh dolžinah kratkih in dolgih valov. Isto nedeljo so poljski škofje na vernike naslovili pastirsko pismo, v katerem kritizirajo radijske in televizijske programe, obsojajo moralno škodo, ki se s tem dela narodu in 'zatrjujejo, da se bo Cerkev •borila, da bo ves narod deležen resnih in pozitivnih programov. Seveda razvoja na Poljskem ne mo- re mirno gledati Sovjetska zveza. Zato je pred kratkim moskovska Pravda znova napadla položaj in zatrjevala, da „je prišla ura, da se položaj ria Poljskem normalizira“. Tako direkten svet, ki bi ga lažje označili za „ukaz“, je presenetil opazovalce sovjetskega življenja, kajti malokdaj se dogodi, da bi Pravda kar brez ovinkov urejevala življenje satelitskih držav. Še bolj pa je opazovalce zanimal premik sovjetskih čet v bližini poljske meje. Neobičajno število vojaštva kar preveč spominja na podoben položaj za časa praške pomladi. Vsekakor so ti vojaški manevri svojevrsten opomin. A lahko so tudi še več: priprava za primer, če bi razvoj na Poljskem le preveč ušel iz vajeti komunističnih oblasti in bil potreben direkten sovj. poseg. Pravda tudi trdi, da so ZDA financirale in podpihovale upor poljskih delavcev in obtožuje države zahodne Evrope, da se vtikajo v notranje probleme vzhodnih držav. Ameriški predsednik Carter pa je medtem pohvalil poljske delavce in izjavil, da „so oni poslali v svet mogočen zgled.“ Vojna vihra med Irakom in Iranom Dolge mesece se že vleče napetost med tema dvema arabskima državama. Od začetka letošnjega leta, bolj točno od 19. januarja, so si sledile medsebojne obtožbe zaradi vedno bolj pogostih mejnih spopadov. Napetost je prišla do viška, ko je Irak 19. tega meseca izjavil, da ne priznava več veljavne mejne pogodbe izza leta 1975. Po tem je bila vojna skoraj neizbežna. Oborožene akcije v velikem obsegu so se začele v nedeljo 21. t. m., ko je Irak potopil osem oklepnih motornih čolnov iranske mornarice v kanalu Chat Al Arab, ki vodi od spoja rek Eufra-tes in Tigris do Perzijskega zaliva. Kanal, ki sta se, ga po prej omenjeni državni pogodbi posluževali obe državi, je vsekakor prva sporna točka v tem konfliktu. Vse kaže, da si ga hoče Irak osvojiti zase. NEKAJ POGLEDOV... (Nad. s 1. str.) preživelih Jugoslovanov. V vrhovih svetovnih dogodkov se je njegova borba komaj zapazila. Spada pa v sklop „nepredvidenih človeških trpljenj.“ Mihajlovič je trpel kot šef gverilec že zato, ker je imel mnogo pristašev in prijateljev v Belgradu, ki so bili bogati in so bili pov-vezani z mnogimi priznanimi zvezami vsepovsod. Nemci pa so vodili politiko izseljevanja in ubijanja. Izvrševali so represalije zaradi gverilskih dejanj in streljali skupine po 500-600 izbranih o-seb v Belgradu. Pod takim pritiskom je Mihajlovič postopoma popuščal do stanja, v katerem so se nekateri njegovih poveljnikov sporazumevali z nemškimi in laškimi četami, da bi jih pustili v miru Že drugi dan konflikta je Irak bombardiral šestnajst iranskih vojaških o-porišč. Takoj je bilo razvidno, ” da Iran ni pripravljen na vojno, komaj za zasilno obrambo. Iranska vojska je bila najmočnejša in najmodernejše opremljena za časa vlade pokojnega šaha. Komaj pa je zmagala revolucija in so o-klicali muslimansko republiko, je začela popuščati disciplina in se majati trdna vojaška organizacija. Razne čistke pristašev pobeglega šaha so tudi hudo okrnile vodilne kadre. Potem je prišel še problem z ZDA in prenehala je dobava ameriškega orožja, ki je bilo dotlej temelj iranske udarne moči. Opazovalci menijo, da nobena od obeh držav ne bo mogia popolnoma nad-kriliti druge. A požar, ki sc je zanetil ob Perzijskem zalivu, lahko zanese o-genj še neznano kam. v določenih gorskih predelih, v zameno pa bi oni ne nastopali sovražno proti njim. Tisti, ki so se zmagujoče uprli takim pustošenjem, so sicer obsodili svoje ime na brezimnost, toda zgodovina jih ne bo črtala iz seznama srbskih patriotov. V oktobru 1941 se je odpor sprevrgel že v samo senco. Narodna borba se je mogla ohraniti v prvotni prirojeni vrednosti samo še pri navadnem ljudstvu. Toda te še ni bilo. Divja in besna borba je nastala med gverilci samimi. Iz tega ljudstva je vstal Tito kot odločnejši in je kmalu prevladal. Tito, kakor se je sam imenoval, je bil komunist, ki se je izšolal v Sovjetiji, ki je v času preden je Hitler napadel Rusijo in pozneje po vdoru v Jugoslavijo, vodil politične stavke širom dalmatinske obale v skladu s splošno politiko Kominterne. V NEW YORKU se je začelo 35. splošno zasedanje Organizacije Združenih narodov. Prvi govornik po otvoritvi je bil brazilski kancler Saravia Gue-reiro, ki je ostro kritiziral napet svetovni položaj in krajevne konflikte ter pozival k latinskoameriški edinosti. Severnoameriški državni -tajnik Muskie pa je razpravljal o iskanju rešitve ameriških talcev v Iranu ter napadel Sovjetsko zvezo zaradi invazije Afganistana. TURŠKA vojaška vlada se utrjuje. Novi ministrski predsednik Bulent U-lusu je že imenoval svoj prvi ministrski svet. Narodni varnostni svet je podal še večje oblasti vojaškim komandantom. Medtem, ko so objavili hude kazni proti tistim, ki bi širili lažne novice in govorice, je vlada podražila petrolej, sladkor in umetna gnojila. SALVADORSKA CERKEV je objavila proseč in trpeč poziv k miru in dialogu, spričo neznosnega položaja, ki vlada v tej državi, kjer že dolge mesece teče prava državljanska vojna. Medtem ko svari pred nameni marksistične levice, obtožuje tudi „brezbožnost“ ekstremnih desničarskih skupin, a prosi vse, naj že vendar nehajo s krvavimi bratomornimi spopadi. Levičarski gverilci so pretekli teden zasedli zastopstvo Organizacije ameriških držav, v raznih spopadih med vladnimi četami in uporniki ter v bombnih atentatih je bilo 34 mrtvih in nad 50 ranjenih. Somoza in smrt v Paragvaju V sredo 17. septembra je gverilska skupina ubila v paragvajski prestolnici Asjmcion bivšega nikaraškega diktatorja Anastazija Somoza. S protitankovskim orožjem so domala razbili oklopni avtomobil v katerem je-potoval. Paragvajska policija je takoj pričela raziskovanje, in kmalu ubila enega izmed gverilcev, ki so se udeležili napada. Stopila je na Sled tudi drugim, med katerimi je baje bilo večje število argentinskih teroristov. Uboj Somoza predstavlja zadnje dejanje drame nikaraškega naroda. Kajti družina ubitega diktatorja je skozi tri rodove neomajno vladala v državi. V njih moči je bilo, da bi preprečili prihod marksizma na oblasta. Preprečiti bi ga morali seveda s primernimi socialnimi reformami, ne pa tlačiti narod in ga siliti v oborožen upor. Kakšne vrste mož je bil Somoza je jasno razvidno iz dejstva, da je bil v Asuncionu središče raznih družabnih škandalov. In to do take mere, da je končno paragvajska vlada izgnala njegovega sina, in močno ohladila razmerje do njega samega. In paragvajska vlada je bila edina na vsej celini, ki mu je dala pribežališče potem, ko je bil pregnan iz Nikaragve. Kakšna je sedanja nikaraška vlada je bilo razvidno iz javnega praznova- V začetku preteklega tedna je vlada uzakonila in objavila novi zakon o radiju in televiziji. Poleg splošnih določil predvideva tudi privatizacijo 66 radijskih in televizijskih postaj. Ta odlok je ponovno pritegnil pozornost na pereče dejstvo državnih podjetij. Doslej je bila večina radijskih postaj v državnih rokah. Sličen položaj je vladal na televizijskem polju. Buenos Aires, npr. ima štiri televizijske kanale. Od teh sta dva državna, ostala dva pa sta intervenirana od strani države, kar je pravzaprav isto Kaikšne stroške ima država s temi postajami je stvar, ki nikdar ni bila popolnoma razjasnjena. Iste postaje, ki so bile lep „kšeft“ v privatnih rokah, pomenijo hude izdatke za državo. Isto se dogaja skoraj na vseh proizvodnih področjih. In ta je eden glavnih vzrokov, zakaj vlada še doslej, kljub vsem naporom, ni mogla dokončno upo-koriti uporne inflacije. Položaj je popolnoma jasen, a ima svoje zgodovinske trde korenine. Svoj čas, še za prve Peronove vlade, je tedaj kongres izglasoval zakon, po katerem so se delavcem zagotovila delovna mesta. Nobena tovarna ni smela zapreti svojih vrat. Če je prišla v konkurz, je enostavno prešla v državne roke. Tako je postala državna lastnina in upravljali so jo od države določeni uradniki. Običajno je osebje te tovarne močno naraslo. In če pomislimo, da je bila de-ficitna s sto delavci, kako šele z dvesto, in še ponavadi z manjšo proizvodnjo. Položaj se je zadnja leta sicer nekoliko zboljšal. Deficit se zmanjšal, a dejstvo je, da v Argentini skoraj nobeno državno podjetje ni dobičkanosno. In izgubo je treba kriti iz državnih fondov — v katere pa vsi prispevamo, najsibo z davki, najsibo s tiskanjem nevrednega denarja, ki povzroča inflacijo in znova tepe vse državljane. Privatizacija radijskih in TV postaj, ki je sedaj odločena po zakonu, kaže trden namen vlade, da napravi konec temu položaju. Vprašanje in težava pri tem je, ako bo tozadevna politika povzročila val brezposelnosti. Odkar je vojaška vlada prevzela oblast je bil eden njenih ponosov, da je bila brezposelnost najnižja v zadnjih desetletjih. Odstotek brezposelnosti v Argentini je bil izredno nizek tudi v primeri z ostalimi, celo visoko razvitimi državami. A ta položaj se je nekoliko poslabšal, ko je reeezija začela trkati na vrata argentinskih podjetij. številne tovarne so že zaprle svoja vrata, in nova podjetja se nahajajo v hudih težavah. Kaj malo verjetnosti je, da bi vrsta državnih podjetij, ki jih vlada namenja privatizirati, našla zadevne kupce, ki bi jih hoteli prevzeti. Jih bo vlada enostavno zaprla, in pognala na cesto osebje? To bi spravilo v obupen položaj veliko število delavskih družin, ter izdatno povečalo statistiko nja, ko se je raznesla novica o smrti Somoza. Nikaraški revolucionarni krogi so tudi zatrdili, da ne bodo odnehali, dokler ne bo pobita vsa Somozova družina. brezposelnosti. Tako se vlada nahaja v težkem položaju, in ne ve dobro kam se obrniti. Nejasen je tudi političen položaj. Pretekli teden je radikalni vodja Balbin izjavil, da bo njegova stranka napela vse sile, da bi bilo sedanje imenovanje predsednika zadnje, ki ga izvede vojska. Prihodnjega predsednika naj bi že določil narod sam. To enostavno pomeni, da Balbin zahteva svobodne volitve za leto 1984. Pravzaprav to leto bi moral nastopiti naslednji predsednik. Volitve pa 'bi bilo treba izvesti vsaj koncem leta 1983. Kaj težko je, da bi bilo to možno. Kot smo svojčas omenili, hi morda tedaj prišle v poštev občinske in provincijske volitve, malo verjetno pa državne. A nuja dr. Balbina je razumljiva. Ni nobena skrivnost, da se zbira veliko zaledje provincijskih strank, ki pripravlja široko federacijo. Na splošno se te stranke strinjajo s filozofijo sedanje vlade. Njih usmerjenost je sredinsko, včasih nekoliko nagnjeno proti desnici. Njih namen naj bi bil naslediti vojaško vlado, ko bi prišel čas demokratizacij*. Svoj čas smo že omenili in obrazložili pojav teh provincijskih strank. Običajno so nastale okoli krajevnih vodij, ki so s svojo sposobnostjo in resnostjo zasenčili vpliv vsedržavnih strank. Tak je bil primer demokratov v Mendozi, populistov v Jujuyu, populistov v Pampi, itd. Ideja njih povezave ni nova. Svoj čas jo je izvedel že bivši minister za socialno skrbstvo Lanussejeve vlade, Manrique. Potem je v njih prišlo do razkola, in posebej se je organizirala federacija provincijskih vlad. Ta je sedaj doživela novo pomlad. Vendar dejstvo je, da tako v provinci Buenos Aires, kot v Cordobi in še marsikateri drugi, kakor tudi v prestolnici, niso imeli zastopnikov. In prav ti okraji so tisti, ki imajo največ volilcev. •Zato so federalistični vodji sklenili pritegniti v svoje okrilje nekatere manjše vsenarodne stranke, ki bi jim dale dostop v ta okrožja, in še povečale njih volilno zaledje. Tako se sedaj organizira federacija, v kateri bi bili tudi de-moprogresisti, socialdemokrati, in pa de-mokrščanska unija, ki je desno krilo prvotne demokrščanske stranke, ki so ji načeljevali možje kot Dr. Ordoñez in drugi. Ob vsem tem je zanimivo, da vlada ne zanika govoric, ki kažejo na vladne simpatije do te politične formacije, če bo to tudi v praksi pripeljalo do konkretnih izrazov, potem se bo izpolnila prav tako stara ideja treh močnih političnih struj, ki bi končale s politično atomizacijo, ki je star rak rana argentinske politike. Tako bi imeli po eni strani peroniste, potem radikale, in pa še federalistično koalicijo. Te tri bi praktično pritegnile več kot devetdeset odstotkov glasov. Kaj in kako? to je pa vprašanje, na katerega danes ni odgovora. Pa tudi odgovor ni važen, saj še niti ne vemo, kdo bo bodoči predsednik, in kdaj bo prišlo do demokratičnih predsedniških volitev. Iz najnovejše knjige Milovana Djilasa (2) RDEČI MONARH UGLED IN OBLAST — PRVA SKRB 1953 je bilo sklenjeno vrniti mestom, tovarnam, ulicam in ustanovam njihova prvotna poimenovanja, zamenjana po vojni z imeni še živečih funkcionarjev. Tito je na to sicer pristal, a je samega sebe izvzel kot „simbol“ iz te obnove. Podobno je bilo s „Titovo štafeto“. Ko so na dvajsetem kongresu sovjetske KP odpravili „osebni kult“ Stalina, je bilo podobna prizadevanja čutiti tudi v Jugoslaviji. Tito je zato predlagal,' naj se štafeta ne vrši več v proslavo njegovega rojstnega dne, temveč na „dan mladine“. Tako je slavnost postala še bolj množična kot je bila prej, povsem v skladu s Titovo predstavo o svoji vlogi v odnosu do brezpravnega ljudstva. Tito je imel svoj poseben slog in kdor se ga je upal dotakniti ali osporavati posebne pravice, ki si jih je lastil, se je izpostavil nevarnosti njegove jeze, če ni celo dobil pečata Titovega sovražnika in nasprotnika partije. . Zmeraj je čuval svoje dostojanstvo. Nikdar, niti v vojni r- pri taborenju v gozdu ali pri nočnih pohodih — ga ni bilo videti v kaki nedostojni drži ali slišati prostaško govoriti. Redno se je bril in skrbno oblačil Vse njegovo — obleka, konj, orožje — je bilo izredno, boljše kot od drugih. In ožji tovariši so skrbno pazili na njegovo udob- nost. Dosledno pa je tudi on skrbel za njihovo življenje, še bolj seveda za svoje. Kajti, kaj bo s partijo in njihovim gibanjem, je menil, če bi bil ubit? PREPRIČAN STALINOV PRISTAŠ Decembra 1937 je Kominterna, oziroma sovjetska tajna policija imenovala Tita za vodjo jugoslovanske KP. To je bilo prav v času čistk, po likvidiranju tajnika jugoslovanske KP Milana Gorkiča in zdesetkanju jugoslovanske emigracije v Sovjetiji. V teh razmerah bi Tito ne dobil vodilnega položaja, če ne bi bil od sovjetskega vodstva preverjen kot zanesljiv stalinist in nasprotnik „frakcionistov“ v lastni stranki. Kasneje je sam pojasnil: „Izogibal sem se frakcionistov, opravljal sem svoje delo in pazil, kaj govorim, posebno v sobah s telefoni.“ Kot edini vodja se je Tito znal prebiti skozi groze „preizkušenj“ in usmrtitev. O pravem času je zaznal nevarnost, a je bil istočasno prepričan o pravilnosti sovjetskega ravnanja. Tudi, je že zapopadel pomen oblasti za usodo gibanja. Iz Moskve se je Tito vrnil nemiren, izčrpan, čutil se je olajšanega in se oddahnil med ilegalci -— v „vojaškofašisti-čni“, v „monarhofašistični“ Jugoslaviji. Vendar: Kakšno vlogo je igral med čistkami, predvsem med čistkami v jugoslovanski partiji? Se je mar odkupil s tem, da je očrnil tovariše? Sodelovanje s Sovjetsko tajno policijo pred vojno je veljalo in velja včasih in za marsikoga kot čast in priznanje. Sovjetske agente je obdajala skrivnost oblasti in izrednosti. Komunisti so sanjali o vzvišeni dolžnosti in službi Sovjetski zvezi. To isto dejavnost se smatra v drugačnih, spremenjenih okolnostih za sramoto in izdajstvo. Podobno se dogaja z očrnjevanjem lastnih tovarišev. Brez dvoma so frakcio-nisti cepili partijo. Trockisti, „desni“ in drugi „stranpotniki“ so bili že pred velikim terorjem obsojeni, nekateri aretirani. Tito je postal tajnik 1937, v času povečanega splošnega terorja. Bil je že dolgo Stalinov pristaš. Vseeno mu je bilo, če Stalin je ali ni pristen Leninov naslednik, šlo mu je za vezanost na določeno Stalinovo politiko in za priznanje njegovih metod. Josip Broz je bil že 1928 eden vodilnih zagovornikov protifrakcionizma. V partijski praksi pomeni to imeti stalno na oblasti samo lastno smer, lastno frakcijo — to je pravzaprav dejanski „stalinizem“. Titovi nazori in njegova ideološka usmerjenost so povsem sovpadali s Stalinom in stalinizmom. On sam je krepko čistil partijo. Udeležba pri moskovskih čistkah jugoslovanskih komunistov je bila torej zanj dosledna in neizogibna. Počemu tedaj očitki vesti, če pomeni boljševizacija utrjevanje parti- je, če to ustreza njegovim idealom in njegovi poti na oblast ? Zato je smešno, če danes teoretik Stane Dolanc in podoben Titov podmladek trdijo, da je Tito že pred vojno, in to sredi Moskve,' začel boj proti Stalinu in stalinizmu. V tem primeru bi se pred domačimi stalinisti, ki Moskve niti videli niso, komajda mogel prikrivati, kaj šele obstati. Moskva je imenovala pravšno osebo na vrh pristne, stalinistične, oziroma leninistične partije. Vendar Titov delež na čistkah ni bil velik. Moskva je bila sila razočarana nad Jugoslavijo in le za las je manjkalo, da ni razpustila jugoslovanske partije kot je to storila s poljsko KP 1938. Karakteristike, ki jih je moral Tito dajati o Jugoslovanih, so bile povečini ne-povoljne, saj je NKVD te nesrečneže že prej pozaprla ali jih s podtalno gonjo ožigosala kot sovražnike. Po povratku v domovino je Tito sicer še vzdrževal stike s sovjetsko tajno policijo, a dejansko se je počasi odtegoval sovjetski kontroli. Z vojno in revolucijo so se začele pojavljati tudi politične razlike in Tito se je le še s težavo mogel sporazumeti z Moskvo. PRELOM Z MOSKVO Najvažnejši sklepi na drugem zasedanju AVNOJA 29. novembra 1943 v Jajcu so bili sprejeti brez moskovskega pristanka , in so sprva izzvali nasprotovanje. šlo je za odpravo monar- hije in za legalizacijo^ revolucijske oblasti s komunisti na čelu. Prelom z Moskvo 1948 je Tita močno prizadel, čeprav je prišlo postopoma do tega. V .njegovi ožji okolici so bili mnenja, da je zaradi tega dobil žolčne kamne. V javnosti in pred tujci pa je uspešno hlinil mir in samozavest — posebno pred predstavniki sovjetskega poslaništva, v kolikor se je moral z njimi sestajati. Bil je končno nadarjen politični igralec, a sovjetska tajna policija je imela svoje ljudi v Titovi bližini in tako vedela za njegovo dejansko razpoloženje. Tudi pred svojimi ožjimi ni mogel prikriti, kaj doživlja. Tiste dni in mesece je bil živčen in razburljiv, a prisrčen s svojimi najožjimi in najodgovornejšimi tovariši. Tako prisrčnost je proti koncu vojne in v povojnih letih povsem opustil. Bil je tedaj že revolucionarni despot, avtokrat, diktator in užival je oporo Moskve. Dji-las se je iz pisatelja in revolucionarja prelevil v propagandističnega pomagača monarhu.— ki je celo bolj absolutistično vladal kot kralj Aleksander — v pomagača zgrešenega, očitno nepravičnega reda. A čeprav je spopad z Moskvo Titu trgal dušo, se ni pomišljal utrjevati svojo lastno neodvisnost kot tudi državno. V svoji zaskrbljenosti je postal že bolj jezljiv in razburljiv. Kasneje je o moskovskih likvidacijah svojih tovarišev menil: „Morali bi jim dati eno po glavi, ne pa jim glave vzeti!“ /^kíilcwScc Sa 3&Bç>w^ainii^e LJUBLJANA — Oktobra bodo praznovali osemdesetletnico osrednjega slovenskega zavoda za gluhoneme. V proslavo te obletnice so učenci Centra za rehabilitacijo sluha in govora — tako se sedaj zavod uradno imenuje — pripravili razstavo svojih likovnih izdelkov. STOŽICE — Konjeniška kluba Komenda in Ljubljana sta na hipodromu ob Savi priredila 24. avgusta tombolo. Vaba za tombolo je bila uspešna. Nad 50.000 Slovencev je hotelo dobiti 16 avtomobilov in 6000 litrov kurilnega olja. KRŠKO — Krški Imperial izdeluje kar 25 vrst žvečilnega gumija; petino svoje produkcije izvaža na tuje v Nemčijo, Avstrijo, Veliko Britanijo in Nizo-. zemsko, sedaj pa so začeli izvažati še v Sovjetsko zvezo. Ker imajo dobro opremo od poslovnega partnerja Hitsclerja iz Koelna, se dobro borijo kljub težavam, ki jih imajo z novimi uvoznimi predpisi za surovine. PORTOROŽ — Dva kilometra nad Sečo\ljami, 132 metrov nad morjem stoji Krog, samostan, ki so ga leta 1954 „nacionalizirali“ in predali „kmetijski zadrugi“. Ta je v kratkem nekdanji samostan zapustila, ker ga ni mogla vzdrževati. Toda samostan ni bil dolgo prazen. Zasedli so prostore brezdomci in žive tam, uradno pa jih seveda ni. Toda Krog ima tudi sedaj „uradnega lastnika“, ta je portoroška „Droga“, ki se za samostan ne meni. Zgodilo pa se je, da se je za samostan začel zanimat, piranski slikar Zamar in trinajst njegovih kolegov iz raznih krajev Slovenije. Naselili so se v delu, ki ni bil zaseden in sedaj pošiljajo vloge Drogi, naj odstopi Krog piranski občini, ki naj bi samostan potem predala slikarjem. Ti bi poskrbeli, da bi Krog spet zaživel: V kleti bi uredili gostinski obrat — zasebnika, ki bi bil pripravljen prevzeti, že imajo —, v drugih prostorih bi uredili stalno slikarsko razstavo, preurejeni v samostanski cerkvici pa prirejal koncerte in literarne večere. KOČEVJE — Povpraševanje po premogu povzroča dolge vrste pred prodajalnami. V Kočevju pa so se nekateri odločili, da ne bodo čakali v vrstah, ampak kar uspešno brskajo po opustošenem dnevnem rudniškem kopu. Z malo dobre volje naberejo po nekaj košev dragocenega goriva, pa še zastonj je. Seveda, če ne bodo oblasti uvedle kakšne pristojbine za „zasebno rudarsko obrt“. BLED — V letošnji turistični sezoni so na Bledu pripravili tudi vrsto slikarskih razstav. V predverju Festivalne dvorane in v avli hotela Golf so razstavljali med drugim Ive Šubic, Anton Plemelj, Albin Polajnar, Berko, Peter Adamič in Janez Ravnik. LJUBLJANA — „Za popestritev življenja v našem glavnem mestu bodo jutri, v petek, 29. avgusta ob 18. uri v Čopovi ulici, ki je, vsaj teoretično, namenjena pešcem, nastopili člani folklorne skupine iz Horjula“ — Delo, št. 202, 29. avgusta 1980. UMRLI SO od 26. do 31. avgusta 1980: t ,LJUBLJANA — Tilka KoVač, 90; Lado Burger; Jule Vrbič, časnikar, u-rednik Pavlihe; Anton Oražem; Doroteja Punčoh r. Kompare; Lado Samotor-cap; Beno Zupančič, član komisije a „idejnopolitična vprašanja“ pri CK Zveze Komunistov Slovenije, 55; Ivan Puc up 75; Bernard Potočnik; Ivan Zupančič; Marija Romih; Frančiška Dermastij «0,viz Dravelj; Ing. Peter Rihar; Ciril Košak; Helena Markič r. Peček; Franja Kržišnik r. Krašovec; Rozalija Ka-run r. Stibilj; Jože Loboda; Anica Gradišnik, 76; Antonija Grmič r. Vrhovec. RAZNI KRAJI — Anton Hočevar, posestnik, 83, Tomačevo; Anton Kralj, up., Tržič; Marija Magajna r. Drnovšek, ®marJe; Franc črne, up. žel., Zalog; Konrad Muhič, 72, Kamnik; Cveto Bm1 lec, avtoklepar. Iška Loka (prom. n.) • Josip Zalar, ključ, mojster, Rudnik; Ja-nez Kosi Ptuj; France Šubic, kmet. teh-nik, Hotavlje; Frančiška Zalar, Tomi-šelJ.;, Karel Kreuzer, Vrhnika; Jure Ko-sovic, Vrhnika; Pavla Oblak r. Ingolič-Gorenja vas; Benjamin Stepišnik, Pod1 velka (prom. n.); Maks Potočnik, 37, Zg. Polskava (nesreča s traktorjem); Ivan Renče; Ivanka Klun r. Kalister, 76, Visevek; Roman Jurinec, dipl. prav-mk, Maribor; Dominik Duh, Novo mesto; Vinko Plešnik, komerc., Vrtojba; Bruno Lojk cmiče; Štefan Čušin, up., Sedlo; Jože Marter, klepar, Sostro; ing Milovan Pleskovič, Črnuče; Jože Kočevar, Semič; Elka Nakrst, Limbarska gora; Leopold semerl, krojač in organist, Gorenji Logatec; Dančka Jelovčan r Hrovat Jesenice; Ivanka Strehar r. Ro-zanec, Begrunje pri Cerknici; Ivan Mii- CeHoUPQ?r0f-’ a8-3i’ Ce,J'e; Rozalija šunko, Celje; Stane Acko, 50, Bukovžlak; Jo& nraner, 46, Razvanje (prom. nesreča). ODPRTJE RAZSTAVE BARE REMEC V okviru jubilejnih prireditev ob 25. letnice SKA, je tudi pripravila slikarica Bara Remec svojo razstavo z motivi Argentinskega severa in juga ter okrog 20 poslikanih panjskih končnic. Odprl je razstavo podpredsednik SKA, arhitekt Marjan Eiletz in najprej pozdravil številne obiskovavce razstave, ki so napolnili dvorano, kakor že davno ne. Saj je bilo — po površnem pogledu čez 120 ljudi, med njimi tudi mnogo hrvabskih gostov. Nato je imenoma pozdravil in predstavil govornico go. Marico Meštrovič, hčerko največjega hrvaškega svetovno-znanega kiparja Ivana Meštroviča in pisateljico, ki je zadnji čas nastopila tudi v reviji SKA Meddobju s svojo črtico Mirogoj v slovenskem prevodu. Ta je tudi napisal uvsdne besede na programu za to razpravo. Po pozdravnih besedah jo je S- Eiletz povabil, da spregovori u-vodno besedo tudi k tej otvoritvi. Ga. Marica Meštrovič, je v jasni in lepi hrvaščini uvodoma naglasila razliko med glagolima „Videti“ in „gledati“. Ljudje „gledajo in opazujejo,“ toda u-metniki „vidijo“; fotografija nam kaže, konkretno stvarnost, toda umetnost odkriva tajno duševno dogajanje, na katero dozdaj nismo mislili, ker se ga nismo Zavedali in do tega trenutka tudi ne razumeli. Umetnik nam odkriva tako nove svetove in s tem poglablja vsemir. Nato preide na Barino umetnost, ki že s samo črto, obrazom, pokrajino, ali cvetom v nas poglobi to izkustvo poglabljanj ustvarjanja. Barina izhodna točka je realnost, ki jo je Bog ustvaril, toda ona nam skuša približati bitnost vseh stvari z nekega novega skritega vidika, da bi občutili globino njihove skrivnosti. To se pravi, da Bara preustvarja stvari. Ko gledamo te Barine slike, mi ne samo da doživljamo velike, tožne in puste pokrajine juga in severa Argentine, temveč v njenih kipečih barvah občutimo tudi dušo teh prebivavcev. V več kot tridesetletnem umetniškem delu nam Bara nudi možnost doživeti to skrito Argentino, ki je prav zato naj a vtenti čnej ša. S svojo umetniško senzibilnostjo in s fino slikarsko tehniko, ki je plod nenehnega izpopolnjevanja dolgih let in izraz stare evropske kulture, je Bari uspelo, da sta siromaštvo in tuga indijancev dobili nov značaj in da praznina, v kateri živita, vzcvete. Temu delu je Bara posvečala dobršendel svojega življenja, trideset let je preučevala življenje in duh njihovih običajev ter je končno odkrila v kamnu in lesu izraze indijanskega prinosa k primitivni plastiki. S tem smo tudi mi vstopili v njihove skrite svetove. Zato pomeni delo te slovenske umetnice razen estetske vrednosti, tudi veliko poslanstvo. Ona je most, ki nas povezuje s to zemljo, obenem pa tudi most, po katerem argentinski sever in jug prehajata v evropsko kulturo. Bari Remec zato iskreno priznanje in globoka hvaležnost.“ Ker je Bara Remec tokrat razstavila tudi skupino slik na panjskih končnicah s slovenskimi motivi iz polpretekle revolucionarne dobe, begunstva in vseljen- stva, je arhitekt Jure Vombergar nato prikazal zgodovinski razvoj in pomen slikanja panjskih pročelij naših čebel jna-kov ter govoril o tej tipično slovenski navadi, ki pomeni posebno zvrst slovenske ljudske umetnosti. Ta navada, ki je tipično slovenska, pa je nastala iz ljudske vere, da čebele spoznavajo svoj panj po barvah. Poslikavanje čelnic panjev se je začelo pri nas v XVII. st. in se končalo v začetku tega stoletja s vpeljavo novih panjev. Središče te ljudske umetnosti je bila zlasti Gorenjska. Slikali so domači kmečki ljudski umetniki na isti način, kakor domače skrinje, podobe na steklo, zibelke itd. Bile so cele delavnice takih ljudskih slikarjev, na pr. v Selcih, Layerjeva delavnica v Kranju, itd. Končnice so lahko kupovali tudi na semnjih. Danes so originalno slikane panjske končnice zelo iskano blago med ljubitelji starin. Računa se, da je bilo med nami več kot 25.000 panjev, in različnih prizorov najmanj 400! Poslikan čebeljnjak je predstavljal pravo ljudsko slikarsko razstavo, ki je stala ponavadi blizu ceste, da jo je bilo lahko opaziti. Nekaj motivov je bilo stalnih; tako je moral biti na vsakem uljnaku sv. Florijan, da ga je branil ognja, potem sv. Job na gnoju, ki je patron čebelarjev ali sv. Ambrož s panjem. Potem so se vrstili dogodki iz življenja, predvsem pa veseli dogodki izlovskega okolja (pogreb lovca, ki ga pokopavajo živali...), pa tudi humoristični prizori iz družbinega življenja (babji mlin!)... Po teh uvodnih besedah o slovenskih panjskih končnicah, se je arhitekt vrnil k Barinim stvaritvam in skušal razložiti, odkod ta njen navdih. Gotovo ni mislila, da bi jo kupil čebelar za svoj uljnak, temveč, da si jo kdo zaželi kot okras na steni s slovenskim, tokrat izrazitim domobranskim motivom, ki se pri nas gotovo zdaj prvič vporablja kot ljudsko-umetnostna motivika. Prizori iz protirevolucije in begunstva, taboriščevanja, so zdaj na preprosto ekspresivni način prikazani na izvirni način — na panjskih končnicah. Bara je stopila z njimi iz dozdaj indijanske motivike v slovensko ljudsko umetnost, ki jo plemeniti s svojo umetnostjo. Bara Remec, ki je hodila slovenski križev pot v begunstvo —- je najbolj poklicana, da bolj slikarsko prikaže to dobo. In tokrat je za svoj likovni izraz odkrila novo izvirno področje — panjske končnice. Po teh uvodnih besedah je podpredsednik arh. Eiletz razglasil razstavo za odkrito in povabil udeležence, da si jo ogledajo. Razstava — kot javlja posebno izdani katalog, obsega 28 najnovejših olj in 16 panjskih končnic. Odprta je od 20. t. m. do 27. septembra vsak večer od 19h do 21h v mali dvorani Slovenske hiše. Zaključi se prihodnjo soboto zvečer, na kar opozarjamo vse, ki bi si jo hoteli ogleda-dati. O razstavi sami bomo pisali prihodnjič. Obletnica zavetišča dr. Rožmanu SLOVENCI v ARGENTINI celota zelo lep prizor, dokaz temu je izjava vodje nemške folklorne skupine, ki je rekel: „...vi ste res prinesli smisel in poezijo na ta 10. praznik snega.“ Ves ta pestri program kot tudi celotni prikaz je, kot je bilo rečeno, poživila scenerija prinešena iz San Justa, za katero pa je potrebno poleg risarskega talenta tudi finančnih zmožnosti. Zelo zanimiv in lepo podan je bil nastop Ribničana s svojo suho robo, katerega je originalno podal g. Andrej Selan. Vse plese je spremljala z zlatimi zvoki harmonika v spretnih rokah g. Pfeiferja. Gotovo je ta izredno uspeli nastop poživil zavest še nadaljnjega dela in borbe za ohranitev slovenske zavesti, tako med bariloškimi Slovenci kot med nami. Zato so take injekcije zelo potrebne za organizem, ki začne pešati. Po tem nastopu je naraslo število zainteresiranih za folkloro, to se pravi, da mladina potrebuje nastopov in uspehov. Gotovo bi taka in podobna srečanja med posameznimi okraji ali celo deželami veliko pripomogla k medsebojnemu utrjevanju slovenske zavesti. Zelo bi bilo priporočljivo, da bi ta ali kaka druga skupina nadaljevala s tem delom dokler je „železo še vroče“ in ustvarjala novosti in nas častno predstavljala na mednarodnih nastopih na katerih smo Slovenci tako malo zastopani. V razgovoru z vodjem nemške folklorne skupine smo prišli do zaključka, da mogoče ne bi bilo napačno vpisati se v krog mednarodne folklore (circulo internacional de folklore). Za zaključek naj omenim še sledeče: Slovenci nismo preveč gostoljuben narod, mogoče je tudi tu krivda naše prevelike zaprtosti, toda v primeru obiska naše folklorne skupine v Ba-riločah se je naša mladina zelo pohvalno izražala o veliki gostoljubnosti ba-riloških Slovencev, tako mladine kot starejših, nekateri slučaji bi bili še celo posebne omembe vredni. Dragi bariloški Slovenci: Sanjuška mladina je vam zelo hvaležna za tako lep sprejem in gostoljubnost. 19. MLADINSKI DAN Začel je s sv. mašo v nedeljo 14. t. m. ob navzočnosti argentinske in slovenske zastave. Po maši je bil v Našem domu skupen zajtrk in nato so se začele tradicionalne tekme v odbojki med posameznimi Domovi. Med dekleti je zmagala skupina iz Ramos Mejije, med fanti pa sanjuška skupina. Višek je bila tekma med klasičnima nasprotnikoma San Justo - Ramos Mejia. Veliko število občinstva je z velikim navdušenjem navijalo tako za enega kot za drugega. V moči sta bila zelo enaka in bi bila tekma lahko še bolj zanimiva, če bi malo več vadila. Ob 18. uri je stopila pred občinstvo gdč. Marta Malovrh kot napovedovalka programa in pozdravila občinstvo s sledečimi besedami: „Združeni j bodoči rod je geslo Našega doma, združeni mladi in starejši bomo prekoračili ovire, ki ločijo vsako generacijo. Mi slovenska smo mladina, po naših žilah se pretaka slovenska kri, hranjena s sokom argentinske zemlje. Zato smo dolžni gojiti kulturo obeh narodov, do prvega nas veže hvaležnost, do drugega pa naša materialna bitnost.“ Kakor druga leta je tudi letos praznovalo Zavetišče svoj dan, ki je zadnjo nedeljo v mesecu avgustu — 31. avgusta 1980. Letošnje praznovanje je imelo večjo slovesnost ker je bila 10-letniea blagoslovitve temeljnega kamna in 5-letnica blagoslovitve in otvoritve, a letos še odkritje plošč in imenovanje oddelkov v veliki spomin generalu Leonu Rupniku in dr. Lovru Hacinu. Praznovanje se je začelo s sv. mašo, ki jo je daroval g. župnik Jože Škerbec in je pri sv. maši pel pevski zbor „Gallus“. Gospod župnik, ki je tudi odbornik zavetiškega odbora je pri pridigi pohvalil veliko, požrtvovalno in uspešno delo pri uresničenju te nadvse potrebne socialne ustanove. Takoj po sv. maši se je začel ostali del slovesnosti. Najprej je vse navzoče pozdravil g. Ivan Korošec, ki je bil istočasno napovedovalec programa. Z nekaj pesmimi je Gallus povzdignil celo slovesnost. Koroščeva Pavlinka je recitirala pesem generalu Rupniku. Predsednik zavetiškega odbora g. Matevž Potočnik je vse pozdravil in se zahvalil za veliko udeležbo. Posebno zahvalo je izrekel vsem podpornikom Zavetišča. Povedal je, da je bilo ravno za današnje praznovanje dokončanih prvih šest sob v prvem nadstropju, ki jih bodo v kratkem zasedli že prijavljeni prosilci. Apeliral je, da se tudi v bodoče podpre ta ustanova, da bi tako čim-preje dokončali še ostali del prvega nadstropja in bi bilo s tem v glavnem rešeno to težko in pereče vprašanje. Po govoru predsednika g. Potočnika je spregovoril pisatelj dr. Jože Krivec. Iz njegovega daljšega govora objavljamo le nekaj njegovih najvažnejših misli: „‘Kako doma je dobro in lepó...’ nam zapoje pesnik Balantič v svojih Gonarskih sonetih slavospev domu, potem ko je v taborišču na tujem, v nesvobodi, zapuščenosti in bedi o njem sam sanjal, po njem le hrepenel iz daljave in mu le preko zvezd izročal svoje pozdrave in upanja...“ „Dom nam pomeni vse najlepše in najvišje v našem življenju.“^ „Dom je prižgano ognjišče najlepših, dni! To najbolj občutijo tisti, ki je bil vržen iz lastnega doma in kateremu so vsaka vrata postala tuja ter vsaka pot neskončno dolga.“ „Tako je prav in neizmerno lepo, da bomo dvema popotnikoma, ki ju je domovina vrgla iz lastnega doma, ponudili zopet domačo streho in dobrotno toploto," ki sta je potrebna, pa tudi v polni meri vredna. To sta naša soborca: general Leon Rupnik in dr. Lovro Hacin. V zavetišče, v prijetni dom, ki nosi ime nepozabnega škofa Gregorija Rožmana, bosta prijazno sprejeta in ustoličena s svojima fizičnima podobama: kakor so se v življenju vsi trije vztrajno in odločno borili za iste pravice in odklanjali krivice in grozeči suženjski sistem rdečega lažnjivega jarma, tako je tudi z naše človeške strani pravično, da jim nudimo v istem domovanje, kjer bo njihov duh lahko kraljeval svobodno njim v čast in spomin, nam in našim potomcem pa v nenehni opomin na čuječnost pred izgubo svobode, ki je največja vrednota človeškega življenja.“ „Veliko veselje in plameneči ponos nas navdaja, ko moremo po 35 letih zdomstva slovesno potrditi, da se škof Rožman, general Rupnik in šef policije dr. Hacin, niso zmotili v svojih odločitvah in ravnanjih. Tudi se niso zmotili v svoji borbi v smrt vriskajoči bataljoni, niti tisti tisoči, kateri so z žalostjo v srcu, pa s težo vreč in cul čez ramena klecali po razriti cesti maj-nika 1945 čez Ljubelj v tujino...“ „O tem nam pričajo vsi tisti primeri današnjih vstaj in borbe ljudstev in narodov, ki si ne dajo poteptati svoje svobode, pravice in resnice, pa naj se že godi na azijskem vzhodu, v Vietnamu, v Afganistanu ali pri najbližjih sosedih v latinsko-ameriških državah, ali pri bratih Poljakih, ki so po 35 letih proletarskega ‘raja’, v katerega so jih potisnili domači rdeči veljaki, pa žaru iskre svojega brata papeža Wojtyle dvignili glave in tudi zahtevajo svobodo, pravico in resnico.“ „Naj spominski podobi generala Rupnika in dr. Hacina, ki bosta sprejeti pod streho Rožmanovega zavetišča, ob prazniku desete obletnice blagoslovitve njenega temeljnega kamna, ohranjata med nami vedno častni spomin na njiju in na nepreštete tisoče padlih soborcev!“ Po govoru dr. Krivca je predsednik g. Potočnik povabil vse navzoče k odkritju spominskih plošč in imenovanju oddelkov. Plošči se nahajata pri vhodu v Zavetišče. To mojstrsko delo je izvršil naš priznani umetnik lesorezov g. Jože žerovnik. Ves program je bil skrbno pripravljen in zelo ganljiv in so se pri mnogih orosile oči ob doživetju, da sta tako prvič med nami v javnem prostoru dobila svoj prostor naša največja borca za pravo svobodo: general Rupnik in dr. Hacin. Po končanem programu je bilo pripravljeno kosilo. Po dobrem razpoloženju in postrežbi so se gostje zadržali in po tako lepem doživetju zadovoljni odšli na svoje domove. Osebne novice: Krst: V soboto 20. septembra t. 1. je je bila krščena v cerkvi sv. Marjete v Boulogne Cecilija Karolina Šenk, hči Jožeta in ge. Marjetke roj. Hrovat. Za botra sta bila ga. Anica Spreitzer roj. Šenk in Franc Hrovat. Krstil je msgr. Anton Orehar. Čestitamo! Siprt: Umrl je v nedeljo 21. septembra v Castelarju v 72. letu starosti Viktor Zarnik doma iz Masovč pri Komendi. Pogreb je bil v ponedeljek na pokopališče v San Miguelu, kjer že počiva njegova pok. žena. Zapušča šest otrok in sicer hčerko Kristino por. Je-rovšek in sinove: Vinka, Ivana, Miha, duhovnika Andreja in Francija. Pogrebno mašo je opravil delegat msgr. A. Orehar. Vsem žalujočim naše iskreno sožalje! Carapachay PAHORJEVA MAMA 90-LETNICA Te dni je izpolnila devetdeset let življenja gospa Jsustina Pahor roj. Jerman, bolj poznana kot Pahorjeva mama. Rojena je bila v znanem Pirčevem domu na Rovah pri Kamniku. Družina je bila številna, doma so imeli gostilno in kmetijo. Zato je šla kot sedemnajstletno dekle v službo v Opatijo, slovensko Primorje, kot hišna pomočnica. Tam se je spoznala s pokojnim možem Jožetom Pahorjem in se tudi pozneje poročila. Kmalu po poroki sta se oba vrnila na Gorenjsko, kjer je mož dobil službo v Nastronovem mlinu v Radomljah. Medtem, ko je družina naraščala, sta si s prirojeno pridnostjo začela graditi lasten dom na ravnini pod homško cerkvijo. V družini se je rodilo pet otrok, eden je umrl v otroški dobi, sin Jože je bil ubit med revolucijo, prav tako je kmalu po vojni na posledicah te umrla hčerka Ivana, medtem ko je hčerka Silva ostala na domu. Oče z mamo in hčerko Majdo, da si rešijo življenje, so se ob koncu vojne podali na pot v tujino. Kot toTko drugih, je tudi ta družina prehodila Kalvarijo: Ljubelj. Vetrinje, koroška taborišča in naposled 1. 1949 v Argentino. Tudi tukaj so kmalu z isto pridnostjo in požrtvovalnostjo postavili drugi dorp v mestu Boulogne. Pred dvanajstimi leti je umrl mož in kakor je težko prebolela umrlega sina in hčerko, tako je še težje prebolela smrt dobrega moža. V tolažbo ji je ostala hčerka Majda por. Knap in zvesta ter dobra soseda Marica, ki skrbi za mamo kakor za svojo lastno. V nedeljo 14. septembra so ji prišli čestitat, poleg hčerke in zeta, tudi številni prijatelji in znanci in so pri zahvalni maši, ki jo je daroval msgr. A. Orehar, skupno z mamo dali Bogu hvalo za vse. Po maši je bil za navzoče pripravljen lep domači obed. Pahorjeva mama je pri njenih devetdesetih letih zdrava in bistroumna. Ker je naročena na vse naše revije in časopise, jih takoj prebere in to brez očal. Tudi marsikateri program na televiziji rada gleda. Lepo zasleduje delo in življenje v naši slovenski skupnosti in zvesto podpira vse verske in prosvetne ustanove. Tudi Svobodna Slovenija, katere zvesto naročnica je prav od začetka, ji čestita in skupaj z drugimi želi mami še mnogo zdravih let! -ar. San Justo FOLKLORNA SKUPINA V prejšnjih številkah Svobodne Slovenije smo brali poročila o zelo lepo u-spelem nastopu sanjuške folklorne skupine na 10. prazniku snega v Bari-ločah. Tukaj pa hočemo podati nekaj zakulisnih zanimivosti. Znano je, da je slovenska folklora zelo monotona in kot s tako se na mednarodnih nastopih ne moremo preveč postaviti, potrebne bi bile inovacije, toda tudi v domovini baje ni veliko napredka v tem oziru. Tipične folklorne plese je za to priliko pripravil nam že zelo poznani iz prejšnjih nastopov g. Janez Bitenc, katerega je skozi vse priprave spremljala kot dobra svetovalka njegova ga. soproga. Drugi del katerega bi lahko imenovali stilizirani folklorni plesi, pa je po kreaciji pokojnega teatrskega igralca in koreografa Francija Čarmana pripravil mladenič Ivo Smrdelj, kateri je pokazal velik smisel in zanimanje in želeti bi bilo, da bi se v tem spopolnjeval. Prikaz je bil v zelo dinamičnih plesih ob zvokih narodnih pesmi kot npr. Štirje fantje špilajo, Sem Ribenčan Urban, Katica ter še nekateri ^drugi plesi, ki predstavljajo naše vaško življenje kot kosci in dekleta z grabljami. Tako eni kot drugi plesi so bili po zamisli g. Toneta Oblaka medsebojno tako pestro povezani, da so tvorili kot Po uvodnih besedah se je s sproščenimi koraki ter nastopu primerni uniformi pojavila pred občinstvom voditeljica telovadbe gdč. Lidija Čop, vredna naslednica svojega deda, znanega telovadnega mojstra, ter z odločnimi kretnjami povabila na pozorišče vso nastopajočo mladino. Kot zadnja je prišla skupina fantov in deklet noseč argentinsko in slovensko zastavo. Po odpetju obeh himen in lepem pozdravu je vsa uniformirana mladina odšla na svoja mesta in začel se je program. Predsednica krajevne dekliške organizacije gdč. Leja Goršič je v svojem govoru predvsem poudarjala gojitev slovenske zavesti in besede ter hvaležnost do staršev in vzgojiteljev. Predsednik centralnega odbora mladinske organizacije Pavel Pleško pa je z njim lastnim poudarkom in lepo izbranimi besedami poudaril važnost o-hranjati ideološko čistost in usmerjenost naše politične emigracije. Njegovi zdravi koncepti so želi veliko odobravanje med občinstvom. Za pozdravi je sledil nastop folklorne skupine katero je pripravil g. Janez Bitenc. Bilo je res pravo doživetje, kajti zaplesali so nam do sedaj še nepoznane plese. Za plesalci pa so se pojavili na po-izorfšSu [telovadca, oid najmlaj.ših do malo -starejših pod vodstvom gdč. Lidije Čop. Njihovi lepo podani nastopi so želi veliko odobravanje med navzočimi. Nadvse zanimivi pa so bili različni nastopi v kotaljkanju, katere je pripravil telovadni profesor g. Armando Del Bagno. Vsi nastopi, od najmlajših, kot skupen ali pa hokej na kotaljkah so bili zelo zanimivi in brezhibno podani. Posebno pozornost je vzbujal nastop plesne dvojice na kotaljkah sester Jožice in Metke Malovrh, isto pohvalo je vreden tudi nastop solo plesa gdč. Danice Malovrh. Kot vmesno točko pa sta podala šaljive prizore na kotaljkah gdč. Andreja Lipušček in J. Šonc. Za zaključek se je na telovadnem prostoru ponovno pojavila vsa mladina ter se v lepem in ganljivem pozdravu poslovila od občinstva. Da je bil program zelo zadovoljiv so nam dokaz različna mnenja odhajajočih. Naj omenimo le nekatera: V San justu se pa res vidi vedno kaj novega. Ali drugi: Doživeli smo mali “mundia-lito” (nanašal se je na otvoritev zadnjega svetovnega nogometnega prvenstva). Stran 4 SVOBODNA SL 'VL J A Buenos Aires, 25. 9. 1980 - No. 38 SLOVENCI v ARGENTINI 81 Lt IÜ 6 A SA Il DOIS L SAN MARTIN LIGA ŽENA-MATI 17. t. m. jp imela Lige žena-matj v San Martinu svoj redili sestanek. Dr. Jure Rode se je prijazno odzval na razgovor s članicami Lige, katerimi je bil pred odhodom v Rim dolgoletni duhovni vodja. Pri lepi udeležbi in dolgem, a obenem kratkem razgovoru, nam je marsikaj zanimivega povedal. Najlepša zahvala gospodu doktorju v upanju, da bo spet kmalu prišel v našo sredo. Prihodnji sestanek bo izjemoma v petek 17. oktobra ob 19. Govoril nam bo msgr. Anton Orehar. Vsi lepo vabljeni! Mendoza DRŽAVNI PRAZNIK PRISELJENCEV V četrtek, 4. septembra, je 'tudi Me-n-dpza proslavila državni dan, posvečen argentinskemu priseljencu. Na trgu generala San Martin so se zbrali predstavniki državnih, mendoških provincialnih oblasti in zastopniki narodnih skupin priseljencev, med njimi seveda tudi Slovenci. Argentina hoče s tem praznikom priznati veliko pomembnost, ki jo imajo zanjo priseljenci, kateri so prišli in prihajajo z vse;n koncev sveta in so prav zato tudi' zaščiten' po državni ustavi, da le hočejo s svojim poštenim delom, s svojim življenjem in svojimi življenjskimi načeli prispevati k napredku dežele. Pred spomenikom generala San Martina so se tukaj zbrali zastopniki prov. guvernerja, predstavniki državnih vojaških oblasti, mestni župan, opazovalci vseh držav, katerim pripadajo narodne priseljeniške skupine in pa zastopstva narodnosti z zastavami in narodnimi nošami. Po himni je najprej govoril zastop- nik mendoške občine, nato pa v imenu emigrantskih skupin predsednik Društva Slovencev v Mendozi g. Stane Grebenc. V svojih mislih je posebej poudaril točko iz državne ustave od leta 1853, ki je odprla vrata „za ljudi sveta, ki želijo prebivati na argentinski _ zemlji...“ Argentina je na ta način pokazala vzvišeno mero plemenitosti, ko je z vso spoštljivostjo do tujcev objavila pripravljenost, da radevolje sprejme priseljence brez vsake razlike, samo da so voljni v miru živeti na argentinski zemlji. Končal je svoj nagovor z besedami: „V zastopstvu ene izmed priseljeniških narodnosti, ki prebiva tu že več desetletij, želim izrabiti današnjo priložnost, da izrazim argentinskemu narodu in njegovim vladnim predstavnikom pašo najglobljo hvaležnost za vse, če-sam smo bili deležni v tej novi domovini z istočasnim zagotovilom, da hočemo zastaviti vse svoje sile za njen procvit in za ohranjevanje njenib življenjskih načel.“ Sledilo je polaganje vencev pred spomenikom velikega Osvoboditelja. Nato je v svojstvu mendoške ga vojaškega k»rata zmolil izseljeniško molitev papeža Pija XII. naš slovenski dušni pastir g. Jože Hom. Za sklep je sledilo še razdelitev odlikovanj najstarejšim priseljencem za njihovo nad petdesetletno bivanje v Mendozi. Med njimi sta bila tudi dva naša slovenska rojaka: ga. Marija Kaluža in njen sin Ivan, ki sta prispela v Argentino 1. 1927. Bb. PO ŠPORTNE» SVETU V CELJU se je 31. avg zaključilo 9. evropsko mladinsko pr ^ v košarki z zmago Sovjetske zve zma- gi Jugoslavije nad Sovjet& ezo v predtekmovanju, so mnogi i viatrali mlade jugoslovanske reprezt ite za evropske prvake. Toda v fini n tekmovanju so jim sovjetski 'k -karji zmešali štreno: Zmagali so na J uger slavijo z 83:82, potem ko so ju{ avan-ski igralci skoro ves čas igre bi. vodstvu. Bron pa je napričakovano osvojila Bolgarija z zmago nad Španijo 96:90, Italijani ki so tudi veljali za favorite pa so se z zmago nad ZRN uvrstili komaj na peto mesto, NA TEKMOVANJU za evropski pokal v vodnem smučanju, ki je bilo 31. avgusta v Beogradu, je ekipa Italije osvojila prvo mesto in s tem pokal, drugo mesto pa so zasedli Belgijci pred lanskim zmagovalcem Anglijo. Jugoslovanski tekmovalci Mušič, Husjakova in Štritof pa so zasedli šesto mesto, zadnji, sedmi pa so bili Avstrijci. NOVI HOKEJSKI PRVOLIGAŠ TIVOLI je v prijateljski tekmi skoraj presenetil državnega prvaka Olimpijo in igrali neodločeno 4:4. Izgledalo je, da so Olimpijci podcenjevali Tivolčane, kar bi se jim skoro maščevalo. V FINALNI TEKMI balkanskega nogometnega prvenstva v Bukarešti, jugoslovanski reprezentanci 27. avgusta ni uspelo ohraniti naskoka dveh golov iz prve tekme. Gladko je izgubila e 4:1. NA ATLETSKEM ŠETVEROBOJU v Gatesheadu v Angliji je zmagala po pričakovanju angleška ekipa, čeprav je .nastopila v precej okrnjeni sestavi. Druge mesto je nekoliko nepričakovano -s-vojila Jugoslavija pred Norveško in škotsko. V STOCKHOLMU je na mednarodnem maratonu sodelovalo kar 5438 tekačev iz 21 držav, tekače pa je na progi po mestu vzpodbujalo kar 350.000 gledalcev. Zmagal je Jeff Wells, ki je 42 km 195 metrov pretekel v času 2:15,51. Drugi je bil domačin Stahl s tremi minutami zaostanka. OBVESTILA Mednarodni teden RAKETA, opremljena z devet megatonsko jedrno bombo je eksplodirala v podzemskem zaklonišču v Arkansas, ZDA. Bombo so nepoškodovano našli kakih dvesto metrov proč od zaklonišča. Eksplozija je ubila enega člana ameriškega letalstva in težko ranila drugih dvajset. Javnost se prestrašena sprašuje, če se te nesreče morda lahko ponovijo, in kaj bi bilo, ako bi ob tem eksplodirala tudi jedrna bomba in ne Zahvala Odbor Zavetišča Dr. Gregorija Rožmana se iskreno zahvaljuje vseip, ki so po svojih močeh pripomogli k lepemu uspehu naše prireditve d «e 31. avgusta 1980. V prvi vrsti naj velja zahvala pevskemu zboru ,,Gallus“, ki je pod vodstvom Dr. Julija SaveUija, kot že neštetokrat povzdignil svečanost pri sv, maši in slovesnosti. Hvala darovalcu za obilnega „volička“ g. Antonu Jančiču, — klavcu g. Francu Šlmblju in za prevoz g. Francu Benku. Najlepša zahvala gospej Pavli Zupanovi za veliko podarjeno torto — nadvse požrtvovalnim gospem za tako izvrstno kosilo pod vodstvom gospe Marije Podlogar — enako zahvala brhkim dekletom za hitro in vestno postrežbo. Hvala vsem, ki so se v tako velikem številu udeležili slovesnosti. JI! VELIKA SANMARTINSKA TOMBOLA v nedeljo, 5. oktobra popoldne ob 15,30 Glavni dobitek: najmodernejši, iz Nemčije uvoženi televizijski aparat, svetovno znane znamke G R U N D I G Poleg tega še vrsta vrednih tombol in činkvinov. Po tomboli VESELA DRUŽABNA PRIREDITEV. ob zvokih orkestra “PLANIKA” Na razpolago' bodo razne dobrote — tudi znani čevapčiči -po zmernih cenah. Prošnja vsem Sanmartinčanom: V soboto, 27. septembra in v nedeljo 28. septembra vas bodo obiskali odborniki Doma s prošnjo za dobitke. V kolikor bi vas ti ne mogli obiskati, prosimo, da nam dobitke dostavite v Slovenski dom. ' Organización Eslovena T. E. 651-5885 INMOBILIARIA HIPOLITO YRIGOYEN 2946 - S. JUSTO Zavedajoč se, da Miramarska obala združi največji del slovenskih poletnih turistov, smo se obvezali, da vam ponudimo naslednje priložnosti: • 18 parcel v naprednem mestu (calle 41-43-45, med 52 y 54), v brezobrestnih šestdesetih obrokih, po $ 140.000.—; • Zemljišče 10x23.30 m (ulica 13, vogal 52); cena: $ 8.500.000, v treh mesečnih obrokih; • Zemljišče Parque Mar (sec. E — zona residencial) 10x40 m. cena: U$S 8.000.—; • Idealno za gradnjo: Ulica 18 vog. 17; 800 kvadr. metrov, cena: U$S 80.000.—. V BLIŽINI POČITNIŠKE SEZONE VAM SVETUJEMO, DA SE ČIMPREJ INFORMIRATE O TEH IN ŠE O MNOGIH DRUGIH UGODNIH PONUDBAH. FIDEL CASTRO se je naveličal a-meriških letal, ki jih razni zračni roparji (v zadnjih časih zlasti pobegli Kubanci) prepeljavajo na Kubo. Zato je zadnja dva, ki sta ugrabila letalo v ZDA in ga pripeljala v Havano enostavno dal aretirati in zapreti. Objavil je vrsto kazni za ta dejanja in predvideva tudi predajo teh piratov ameriškim oblastem. Rapsodije za prvo Marijino sveto leto 1954 posvečene Mariji je spesnil JEREMIJA KALIN. Zbirka je izšla v založbi SVOBODNE SLOVENIJE. V naš povojni čas postavljenim pesnitvam Mariji je napisal uvod škof ©©©©©—«M> ...“*■.................... : s 'j', ■ tSi V SLOGI JE MOČ! ■ ; L : Sli I