Štev. 15. X Mariboru 6. aprila 1876. Tečaj X. Izhaja vsak četrtek in volja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom /a celo leto 3 gld. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v škofijsk. poslopju (Bisehofhof) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine. List ljudstvu v poduk. Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. — Za oznanila so plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat VA kr., trikrat 16 kr. Naše ceste, kake so in koliko nas stanejo. Dobre ceste so velike vrednosti; one so veselje prebivalcev, čast dežele, znamenja omike pri narodu. Turški divjaki imajo najbolj zauemarjene ceste v celi Evropi, Angleška, Francoska, Belgija, Nemčija pa najkrasniše steze, katerih naprava je stala veliko denarjev in čijih letno zdrževanje zahteva mnogo stroškov. Glede stroškov, katere vsako leto na ceste izdajajo srenje, okraji in dežela, se sme tudi Štajerska prištevati že precej omikanim deželam. Kajti samo dežela je potrošila lani 147,562 fl., letos 148.274 fl. in'za drugo leto bi treba bilo 153.274 fl. To je že precejšna svota za deželo, kakoršna je Štajerska, zlasti če pomislimo, da tukaj cestni stroški okrajev in srenj niso všteti, ki gotovo niso majhni. Tem bolj obžalovati je, da naše ceste niso v tako dobrem stanu, kakor bi zamogle biti. Deželni odbor je to resnico sam priznal ter rekel, da dežela sicer veliko denarjev izda, ki pa pridejo večjidel nevednežem ali nemarne-žem v roke, da se ž njimi skoro nič ne opravi. Tej nepriiiki je mislil odbor pomagati tako, kakor pri šolah, namreč: naj bi se imenitniše ceste okrajem odvzele in deželnemu odboru v oskrbljevanje predale. Vendar tudi tega si ni upal nasvetovati, ker bi potem treba bilo deželni stavbeuski urad (Bauamt) pomnožiti, kar bi deželo stalo vsako leto 76.000 fl. Zato bo ostalo pri starem — ali ne: lezlo bo rakovo pot. Kajti namesto za ceste potrebnih 153.274 fl., hoče deželni zbor dovoliti samo 94.000 fl., tedaj blizo 60.000 zbrisati. To se bode pri stezah kmalu poznalo. Navesti še hočemo tukaj par cestnih poseb nosti, ki zanimivajo zlasti nas štajerske Slovence. Lani meseca avgusta je se sklenolo, da cesta od št. Martina na Paki do državne tržaške ceste preneha biti okrajna cesta II. vrste, potem da se pri Ročicah črez Pako naredi most in okrajna cesta od št. Martina proti Letušu nekoliko preloži in s cesto v G. Grad zveže. Vranski okraj je obljubil enkrat za vselej dati 300 gld., dežela je voljna plačati 4014 fl. Soštanjski okraj bi imel doložiti 2676 fl. in G. Graški 1038 fl.; ali do sedaj se ta okraja še nista odločila. Vsi stroški znašajo 8029 fl. po nasvetu deželnega stavbenskega urada. Mnogo posaviuskih prebivalcev je prosilo za vozno cesto od Ljubna črez Luče v Zolcpah do Logarske doline, iz česar pa bržčas ne bo nič; stroški bi stali 100.000 — 200.000 fl. — Slov. Bistrica je svoj donesek za novo cesto do železniške postaje* 5981 fl. poplačala, okraj pa je še pri svoti 10.314 gld., ki ga je zadela, še 6693 fl. dolžeil. Tukaj bi pač bilo želeti, da bi okrajni zastop bil prošnjo pri deželnem odboru vložil, naj bi se okraju ostali dolg zbrisal vsled silne nesreče, katera ga je laui po toči zadela. — Za cesto do železniške postaje na Zelenem travniku je dežela doplačala 1000 fl. Za cesto do kolodvora v Središču pa se dovoljenih 700 fl. ni izplačalo, ker še ormužki okrajui zastop ni dokazal, ali je kaj storil ali ne. —• Prošnja, da bi se okrajna cesta iz Šoštanja v Velenje iz II. v I. vrsto preložila, ni obveljala. Vse okrajne ceste I. vrste so dobile lani od dežele 74.081 fl. okrajno ceste II. vrste pa kakih 18.000 fl. v podporo. Tako podporo je dobil ormužki okraj in sicer za zidanje kanalov na cesti v Središče 370 fl., Brežki okraj 1100 fl., ptujski okraj za Borlski most 3000 fl., laški okraj za napravljanje mostov 4000 fl., in št. lenartski okraj 2500 fl., za delanje ceste od sv. Lenarta v Cmurek, ki bo stala svojih 22100 fl. Kakor navedene številke kažejo, plačuje dežela Štajerska precej cestnih stroškov. Ako tedaj ceste vendar niso dobre, kakor je liberalni odbor sam tožil, temu ni dežela kriva, ampak sedanja liberalna, ustavaška, centralistična uprava, ki sicer delujejo z velikimi denarji, pa malo ali nič ne opravi. Sklenemo z besedami g. poslanca Hermana, ki je tudi pri cestni obravnavi v deželnem zboru v Gradcu pravo zadel. Rekel je: „cestne zadeve so zavozlane in zmešane. Da nas stezo veliko stanejo, pa da so vendarle slabe, kakor gospodje sami tožite, to je res. Ali tudi Vaši denešnji nasveti ne bodo pomagali nič. Cestne zadeve morajo v roke vzeti politične gospodske, te pa morajo postati deželne gospodske t. j. sedanja vsa zmedena centralistična uprava se mora odpraviti in potem bo boljše, poprej ne!" Cerkvene zadeve. f Kardinal Tarnoczy, nadškof salcburški, so v torek 4. aprila po dolgi bolezni umrli. Naš milostljivi knez in škof Maksimilijan Stepisclinegg so se takoj odpeljali v Salcburg na pogreb. B. Duhovne vaje v Ulimjah so čč. oo. La-zaristi od sv. Jožefa v Celju v nedeljo 2. aprila sklenoli. Prihajalo je vedno mnogo mnogo ljudstva, ki je željno poslušalo besede gorečih misijonarjev. Jako ustregli so zarad velikonočne spovedi farmanom, ki imajo samo enega duhovnika. Bog plati! Vsa hvala gre tudi vrlemu g. učitelju, ki nam je prekrasno petje priskrbel. 0. Francelin je bil leta 1816 v revni vasi blizo mesta Klausen na Tirolskem rojen, 18. let star je stopil v Gradcu v red slovitih jezuitov, potem je učil bogoslovje, zlasti dogmatiko (verske resnice) v Rimu, navdušil veliko tisoč mladenčev. za službo sv. Cerkve, spisal najučenejšo dogmatiko in je bil 3. aprila t. 1. od sv. Očeta imenovan za kardinala. Nekdanji priprosti kmetski fantič je postal visoki cerkveni knez, v čast Tirolcem in slavo Avstriji. Koroški duhovniki prosijo konečno državni zbor naj bi dosedanje zaukaze glede polaganja napovedi ali fasijona spremenil. Kot dohodki bi se naj v fasijon postavljali: 1) dohodki ali renta zemljiščne in bernske rešiive; 2) obstoječa bernja po 5 letni srednji ceni na bližnjem trgu in po odbitju 10%• Vendar bernja se naj ne vračuni, kedar ima duhovnik za njo opraviti posebno opravilo. 3) Čisti dohodki zemljišč, kakoršni služijo odmerjenju dače v podlago. 4) Najemščina preteklega leta od hiš, katere so v najem dane, in sicer po odbitih 30 °/0. 5) Obresti župnijskih prostih kapitalov. 6) Doneski k duhovniškej plači, če niso s posebnimi opravili obloženi. 7) Menzalni doneski, če niso obloženi. 8) Drugi gotovi dohodki, ako zopet niso obloženi. Duhovnikom bi se što-larni in ustanovninski dohodki naj ne vračunje-vali v fazijon, kakor se c. kr. uradnikom dijete, ki dosegajo včasih polovico jihove plače, tudi ne vštevajo. Na dalje bi se naj stara postava (Hof-kanzlei- Dekret 10. Juni 1836) preklicala in '/s zapuščine brez testamenta zaumrlih duhovnikov verskemu fondu pripiševali in mešniki od doplače-vanja pri stavbah farovžev se oprostili. Kar bi še zmanjkalo, to bi pa naj država doložila pri plačah duhovnikov, kar bi se tudi tedaj smelo pričakovati, ako bi se verski fondi Cerkvi izročili. To so glavne točke precej pohlevne prošnje koroških duhovnikov, Mislimo, da bi kazalo, če bi se tudi lavantinski duhovniki pri konferencijah v tej zadevi zglasili ali vsaj zmezili. Uzrokov imajo dovolj, postavimo kaplani, kakoršni so v Rušah, Mahrenbergu itd., ki druga nimajo, kakor prosto stanovanje, hrano pri župniku in — prosti zrak, če okno odprejo. - Gospodarske stvari. O pridelovanju krompirja nekaj. II. Bil je gospodar, ki je s krompirjem tako ravnal! Njivo za krompir . odmenjeno je v jeseni sprašil, v spomladi pa pognojil s sostavljenim gnojem : '/s komposta ali dobro sprstenele zemlje, pepela iz drv in i/i kupljenega gnoja, ki se mu pravi guano (ptičjek). Potem je dal njivo lepo izorati in z rožnatim krompirjem zasadati. Us-j peh je bil čudovit. Pridelal je namreč krompirja, da še nikdar toliko in tako lepega, velikega in I okusnega; o nadležni krompirjevi gnjilobi ni bilo ničesar videti, gomolji bili so vsi zdravi in močno skrobnati (polni škroba ali šterke). Imel pa je isti gospodar zraven prve še drugo njivo za krompir pripravljeno ter jo je tudi z rožnatim enako lepim krompirjem zasadil, samo namesto sostav-ljenega gnoja je dal navoziti frišnega hlevnega gnoja. To pa ni bilo dobro; krompirja je le malo prirastlo in še to je bilo gnjilobno. Zakaj pa je gospodar v gnoj za krompir začel mešati pepel iz drv? Do te misli je po sledečem načinu prišel. Bral je v neki knjigi, da ima tisti pepel, ki se dobi, če se krompir sežge, veliko kali-ja v sebi. Iz tega je piebrisani mož sklepal, da potrebuje krompir v srečno rast tudi obilo kali-ja; tega pa se mu najbolj leliko in hitro da, če se mu s pepelom iz drv pognoji; ta pepel ima namreč v sebi največ kali-ja. Srečni uspeh mu je pokazal, da se ni varal. Zato opozorujemo tudi naše slovenske kmetovalce, naj poskusijo, če se jim hoče iu kateri zamorejo. Na Češkem imajo nekateri kmetje navado, da krompirjevo zelenje gipsajo ; vendar to se mora ' zgoditi pred cvetom in pred dežem. Sedanje dni slovi in se priporočuje mnogo krompirjevih sort; na prvem mestu se povsod hvali že omenjeni, rani, rožnati krompir. Na dalje se priporočujejo sledeče sorte z angleškimi imeni in sicer za lehko zemljo 3 sorte namiznega krompirja a) Peerles, meljnata in bolj rodovitna sorta, kakor rožnati krompir, b) Late Rose (pozna sorta rožnatega krompirja, slovi zarad rodovitnosti in trpežnosti) in c) Wellington white; — za rejo svinj pa se priporoča: orjaški krompir peščenik (Rie-sensandkartoflfel), ker v peščeni in prodnati zemlji najbolje stori. V težko zemljo pa sodijo sledeče sorte namizne: Eraly Godrich (jako fina, rodovitna in rana sorta), Sebec, ponos Kalifornije (Stolz von Californien), ki izredno močno obrodi, in naposled še Jaksons white. Za rejo pa skušani gospodarji svetujejo v težki zemlji saditi: Kaliko, orjaški Marmont, Patersonovo Viktorijo in Boviuinijo (slovi zarad silno velike rodovitnosti in velikih gomoljev). Omenjene sorte se dobijo precej dober kup pri g. Berdajsu v Mariboru, potem pri Jurju Po-povičn na Jelačičevem trgu št. 335 v Zagrebu, pri Hermanu Frommerju IV. Landstrasse 44. v Buda-peštu in v Remenski prodajalnici grofa Attemsa v Gradcu. Salatne rastline. M. 4. Endi vi j a. Te je več sort in sicer: a) širokolistna, b) ozkolistna, c) kodrastolistna. Te poglavitne sorte so zopet v več podsort ločijo, izmed kterih so zopet polnosrčni eskariol, tenko kodrastolistna peresna endivija in slednjič naravno žolta endivija najbolj obrajtane. Tu sem spada tudi saksenska endivija, ki gre sama v listke in kteri listi se ko salata, kocen pa ko špargel pripravi in povžije. Endivija je, kakor že ime kaže, iz Indije doma, od koder je bila leta 1548 skozi Kino na Angleško in odtod v naše kraje prišla. Endivija zahteva rahlo dobro in tenko zemljo in isto obdelavo kakor salata glavatica in ostaja skozi celo zimo noter do spomladi. Od srede maja, ker rana pri vročini rada v seme gre, noter do srede avgusta se je mora vsakih 14 dni nekoliko posejati in sajenice noter do septembra črevelj vsaksebi posaditi. Da pa listi obledijo in bolj nježni postanejo, je treba doraslo salato pred porabo povezati. Za zimske potrebe se endivija, brž ko mraz nastopi, iz zemlje vzeme, prst od korenin odtepe in na suhem proti mrazu zavarovanem prostoru zagrebe, ko je že precej ovenela. Zagrebe se ali v suhi kleti ali v prazni gnojni gredi ali pa tudi na kakem suhem prostoru v vrtu na primer na kaki jutranji strani kakega zida toda tako, da so listi na pol v prst zagrebeni, korenine pa na kvišku obrnjene. Sploh pa se mora z endivijo suho ravnati, če se hoče endivija dalj časa ohraniti. — Za vzrejevanje semena se prezimijo ne-ktere lepe glave v kleti, še boljše pa v stekleni hiši, ki se potem spomladi, ko je mraza konec, v prosto zemljo posadč. Ali pa se poseje seme meseca marca, kterega rastline že tisto leto cveto in donašajo seme, ki pa ni tako dobro ko seme prezimovane endivije. Se drugi način od endivije si semena vzrediti je pa ta, da se nektere endivije v prosti zemlji pustijo čez zimo in z slamo proti hudemu mrazu varujejo. Seveda je to le pri pozno posejani en-diviji mogoče. Sicer je ta način dosti bolj prost in lahek od prezimovanja v kleti. Seme obdrži 4—6 let kalivno moč. Kako pa se endivija v kuhinji rabi, je obče znano. (Konec prihod.) Tržne novosti. Pri nas je vse nekako začarano ali „pocoprano". Kljubu vsemu upitju po napredku vse, kar je dobro, bodi rakovo pot; fabrike, obrt in kupčija in vsled tega tudi polje in rokodelstvo hira. Meseca marca je bilo misliti, da se bo kupčija, zlasti pri zrnju, povzdignola. Zrnje je povsod nekoliko v ceni poskočilo ; ali sedaj leze vse nazaj. Na Dunajski borzi je nastal zopet denarstveni potres ali „krah.u Ljudje, zlasti kateri imajo železniške delnice, so na tisoče denarja ' zgubili. Vsled tega so, n. pr. na Dunaju: pše niča 10—25 kr. rž od 5—10 kr., ječmen 10—30 kr. turšica 10—15 kr., in oves 15—20 kr. od prejšnje cene zgubili. Enako je v Budapeštu in vsled tega več ali menj povsod. Ozimina se kaže povsod lepa, a kaj nam bo pomagano, če pa bo tržna pogodba z Romunijo 1. julija obveljala in začela ua zrnjsko ceno pritiskati! — Klavne in druge živine se povsod mnogo postavlja na tržišča in sejmove, ker ljudem denarja pa tudi krme za živino zmanjkuje. Na Dunaju je vsled tega cena za 1—2 fl. pri 100 Kil. padla. Bolj živahna je kupčija z deteljskim semenom, zlasti lucerna se ieliko' in drago prodaja 80—103 fl. 100 Kilo. — Tudi po repinem semenu se pogosto poprašuje. — Ovčje volne se malo proda. — Posebno nepovoljno stoji vinska kupčija, in nikder ni videti znamenj da bi hotlo biti boljše. Naše štajersko vino trpi posebno, ker čedalje več ogerskega in hrvatskega k nam vvažajo. Po mnogih krajih pijejo sedaj Seszardsko, črno vino, ki se dobi po 4—5 fl. vedro. Železniški delavci pri sv. Jožefu v Mariboru so si zaporedom dali pripeljati ogerskega vina. Naše domače pa zaostaja. V Mariboru dobi boljše vino komaj 90 fl. štrtinjak, večjidel ga morajo oddajati po 60—70 fl., v Radgoni po 80—90 fl. in drugod menda tudi ni boljše. Hrvatsko vino se prodaja po 40—90 fl. Avstrijsko belo Vozlav-sko in Gumpoldkirchen-sko črno po 90 fl. in belo po 100 fl. štrtinjak. Take nizke cene ovo sloveče vino že dolgo ni imelo. Padanju vinske cene je nekaj krivo tudi to, ker so ljudje začeli čedalje bolj pivo in žganjico pili, ker jim krčmaji predrago, mnogokrat ponarejeno, sprideno vino točijo. Krčmarji pa nekaj zarad prevelike užitnine (Verzebrungs-steuer), nekaj pa zarad prevelike dobičkarije vino predrago nastavljajo, kar pivce zopet naklanja, da rajše „šnops" in pivo pijejo. Vinogradniki se sedaj zanašajo najbolj, da se bo vinska cena zbolj-šala, na to, ker so vinogradi vendarle po mnogih krajih pozebli. Res daleč smo pri našem liberalnem gospodarstvu prišli, da se veliko milijonov ljudi že zanaša, — na občno nesrečo. Vinorejski shod avstrijskih vinorejcev se bo letos v Mariboru meseca septembra obhajal. Okrajni zastop mariborski je za stroške dovolil 400 fl. Sejmovi na Štajerskem. 7. aprila v Slov. Bistrici. 8. aprila v Slov. Gradcu. 10. aprila v Dobovi, v Kamci, v Koprivnici, v Trbovlju, v Selnici pri Dravi. 11. aprila pri sv. Križu pri Slatini, v Prepolah, v Radazgivesi. 13. aprila v Konjicah, v Reicbenbnrgu, v Laškem. 14. aprila v Mozirju, v Lembergu in pri Mariji Snežnici. Sej mori na Koroškem. 7. aprila pri sv. An dražu. 10. aprila v Požarnici. 11. aprila v Ren-vegu. 18. aprila v št Pavlu, v št. Lenartu, v Althnfnu in v Gornj. Drauburgu. 24. aprila v Trgu, v Gutštajnu, v Gradišču. 25. aprila v Mautnu. Dopisi. Iz Ljubljane, 27. marca. (Pri mestnih volitvah) je v III. volilnem redu narodna stranka danes sijajno zmagala! Od 330 volilcev se jih je volitve udeležilo 265. Izvoljeni so g. Horak s 164, gg. Jurčič in Kljun s 152. Regali s 150 glasovi. Od nasprotnih kandidatov dobil je Gvajc 113, Polegek 109, Ahčin 107 in Habit 106 glasov. Tako sijajnege izida niso pričakovali ne narodnjaki ne nemškutarji, ki so vse žile napenjali, da bi bili zadobili zmago. Najprej se je narodnemu volilnemu odboru prepovedalo na mestnih voglih nabiti oklic do volilcev, ki gotovo ni bil spodtakljiv, ker so ga listi slovenski objavili. Na drugo prošnjo dovolilo se je nabiti samo imena odbranih kandidatov; pa komaj so bila nabita, so jih začeli mestni policaji že trgati raz zida. Mestni župan zarad tega od narodnjakov interpeliran se je izgovarjal, da so policaji prepozno zvedeli, da je bilo dovoljeno omenjene pozive na mestnih voglih prilepiti. Stranki nemčurski pa ni bilo prepovedano razglasiti svojih oklicev, v kterih na vso moč privržencem svojim prigovarjajo v popolnem številu priti k volitvi in narodnjakom pokazati, da so v mestu zgubili vso veljavo. Res so prišli vsi, a ostali so v veliki manjšini in nemčurji so se sedaj prepričali, da narodna stranka v mestu ni zgubila veljave, ampak je še pridobila. Lansko leto dobili so naši kandidati 132 do 127 glasov, in večina je znašala komaj kake 4 glasove, letos pa že 44 do 51 glasov. To je vrl in vesel napredek, ki nam daje upanje, da bomo polagoma tudi v mestnem zboru dobili večino, ki smo jo bili pred 8 leti vsled intrig stranke nem-čurske zgubili. O volitvi sami bi bilo marsikaj pisati, pa omeuiti hočem le dveh reči. Prva je, da so bili v volilno komisijo odbrani zgolj možje stranke nasprotne. K sreči enega izmed njih ni bilo blizo in privzeli so na mesto njega že v zadnjem trenutku narodnjaka Franja Potočnika. Druga še bolj zanimiva pa je ta, da so narodnjaki zasačili nekega glasovitega in dobro znanega gospoda, kije hotel nekemu volilcu listek z narodnimi kandidati premeniti z listkom svoje stranke, ki ga je imel v rokavu hranjenega. V II. in I. razredu pa še letos nismo zmagali. Zarad prepovedi, da se volilni oklic ni smel nabiti na mestnih voglih, hočejo neki narodni deželni poslanci g. deželnega predsednika v dežel- nem zboru interpclirati. Radovedni smo, kaj bode na to odgovoril. Slovenec. Od Dupleka pod Mariborom. (Popravljanje D ra vi ne struge. Pri Gornjem - Dupleku so Dravo nekoliko popravili, da nebi naših zemljišč odplavila; vsled tega paje nabrežje pod prekopom v nevarnosti. Lani je deželni zbor v obrambo zemljišč na št. Martinski strani sklenol 127 sež-njev dolgo napeljavo za Dravino vodo napraviti in v ta namen odkazal 3935 fl. Vendar ta svota je bila premala: nadelalo se je samo 57 sežnjev in zato se je bati, da nebi Drava v št. Martinsko strugo prodrla ter najlepših travnikov in njiv pokončala. Deželni odbor je tedaj nasvetoval trojno obrambo prirediti: 1) napeljavo pod Dupleškim prekopom podaljšati; stroški bi stali 5300 fl.; 2) pobrežje pri Loki zajeziti, stroški bi znašali 7244 gld. in 3) napravo napeljave na spodnjem koncu pri Loki, struškov bi bilo 3574 fl.; skupaj 16119 fl. Te svote bi pokrila država i7/4o> dežela 17/¿ptujski okraj 4/ío in dotične srenje s/40. Vendar deželni zbor ni sprejel tega nasveta, čeravno sta ga poslanca dr. Radaj in dr. Dominkuš, ki sta se nalašč poprej v Loko vozila gledat, prepričevalno kot najpotrebnejšo reč zagovarjala. Ali dr. Radaj se ni dal splašiti in je vsaj nekaj rešil. Deželni zbor je namreč na njegovo prizadetje sklenol vsaj drugi del nasveta izvršiti in je v ta namen odmeril 3078 fl., t. j. s tem denarjem in drugimi doneski, skupaj s 7244 fl., se bo pobrežje pri Loki zoper Dravine valove zavarovalo. Velika sreča za našo okolico je, da je bil tudi sledeči nasvet dr. Radajev sprejet, namreč: deželnemu odboru se naloži, da nemudoma vse stori, kar bi potrebno bilo, če bi Drava že zgotovljene poprave in one, ki se bodo pri Loki začele delati in če bi se za-volj prekratke napeljave pod Dupleškim prekopom bilo bati nove nevarnosti. Ta sklep deželnega zbora bo Spod. Dupleku in št. Martinu obranil | travnike in njive. Pri tej obravnavi je g. dr. Radaj prvokrat v deželnem zboru govoril — in smo sedaj vsi prav veseli in zadovoljni, da smo si takega vrlega zagovornika izvolili za poslanca. B