16. številka« Ljubljana, v soboto 20. januvarja XXVII. leto, L894. Uhaja vsak dan »eier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pol ti prejemati za *vbtro-ogerske dežele ea vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jed«a mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brec pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr„ za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina snasa. Za osna ni Is plačuje se od cetiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi d h j se izvole frankirati. — Bokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni 61 v o je na Kongresnem trgu It. 12. Upravniitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne stvari. Bosanski Hrvati in »Slovenec". Katolidki in mohamedanski vseučiliščniki bosanski izdali so izjavo glede svojega narodnostnega stališča, v kateri poudarjajo, da so Hrvati, prote-stujejo proti preganjanja hrvatstva v Bosni in Hercegovini in odklanjajo trditev, da je hrvatstvo isto kar katoličanstvo. To je dalo „Slovencu" povod, da se je zaletel v to izjavo in zapisal o njej to-le: „Mladi „narodnjaki" se na vse grlo upirajo, „da bi bili muhamedovci v nevarnosti, da po hrvatstvu ne sprejmo tudi katoličanstva" in pristavljajo : „Muhamedovska in katoliška mladina obsoja z zaničevanjem to podlo laž in izjavlja, da hrvatstvo nima ničesar skupnega s katoličanstvom, niti sploh s kako vero; hrvatstvo je narodnost in ve se: „baška vjera, baška narodnost." I muhamedovska, i katoliška mladina naznanja vsakemu onemu, ki je samo zaradi tega Hrvat, ker je katoličan, da on ni dober Hrvat.M Da so bosenski sinovi Muz tako krepki v svojih izrazih, se lehko prezre; mladi so in besede so za njihovo starost še jako po ceni. Toda smer njihovih besedij in načela, ki jih izražajo, so izredno pomenljiva. Muhamedovstvo, ta zakleti sovražnik krščanstva in — Slovana t va, je v isti vrsti — s katoličanstvom. Tako niso mislili pradedi teh katoliških bosenskih dijakov; njim je jedino verska zavest in ž njo zagotovilo božje pomoči vzdrževala tudi narodnost, navduševala jih v boju za svoj obstanek. Kje so si zmedli ti mladeniči glave, da so tako brž pozabili vse svete tradicijo svojega zapuščenega naroda? Ali že doma v mladi gimnaziji, ali na vseučilišču? Bodi kakor že koli! gotovo je, da veje neslovanski in vzlasti popolnoma nehrvatski duh iz njihovih besedij, ki dokazujejo, da so sinovi najslavnejših borilcev za „krst častni i slobodu zlatnu" zašli na močvirna tla, koder jim veše novodobne verske brezbrižnosti, nezavisnosti od Boga v narodnem in državnem obziru in puhlice abstraktnih pojmov, igrajo pred očmi in jih izvabljajo v brezdanji propad — liberalizma. V svoji 11. št. ima „Obzor" že neko pohvalo te izjave iz Ljubljane, v kateri „Bosenski Hrvat" mej drugimi tndi izraža geslo: „Hrvat mi mio, koje vjere bio", in s tem dokazuje, da je dobro razumel dijaško iz- javo. Mi ne vemo, kdo je tisti bosenski Hrvat, to pa vemo, da je tako mišljenje ptuje našemu in tudi hrvatskemu narodu in da je vsaj pri nas to iz tujine pritibotapljeno načelo prvi in glavni vzrok tako imenovanega narodnega razkola. Mi smatramo katoliško zavest za najboljšo oporo svoji narodnosti in za temelj jugoslavenski vzajemnosti in vidimo v verski brezbrižnosti najgorjega sovražnika naši narodnosti in najnevarnejšega nasprotnika vsem vzornim namenom našega naroda in vseh Slavenov na jugu. Bosenskih mladeničev načela jemljejo veri vso njeno važnost in ceno in dokazujejo čim najglasneje, da je najgorje zlo in največji vzrok neslogi in razdorom — brez verska šola? Na te „Slovenceve" ekspoktoracije dobili smo sledeči odgovor, kateri drage volje priobčimo: Akademična mladina bosanska, mohamedanske in katoliške vere, je pred kratkim izjavila, da se bo držala hrvatskega imena, da obsoja tiste, ki preganjajo Hrvatstvo in obljubila, da hoče vse svoje duševne sile posvetiti obrambi hrvatskega narodnega imena. To izjavo je vsak Hrvat, ne glede na vero in na stan, pozdravil z velikim veseljem. nHrvat" je ime naroda in ne verske sekte in kot narodno ime je središče raznih konfesij. V hrvatskih deželah bivajo poleg velike veČine katoličanov tudi pravoslavni, mohamedanci, protestanti in židje. Vse te konfesije priznavajo jedno narodno ime, ime hrvatsko, izvzemši veČino pravoslavnih, ki se zaslepljeni verskim fanatizmom nazivajo zaradi pravoslavja Srbe. Nobenemu katoliku, nobenemu katoliškemu duhovniku še ni prišlo na misel, rojake druge vere ne priznati za Hrvate samo zato, ker niso katoličani. Mi razlikujemo Hrvata od katoličana. Katoličan more biti ne glede na narodnost vsakdo, kdor veruje v katoliško cerkev, ki je doslej ostala mej-narodna. Hrvat more biti brez razlike vere vsakdo, kdor je rojen na Hrvatskem, kdor čuti hrvatski in ljubi svojo hrvatsko domovino. Mi ne poznamo hrvatske vere, kakor tudi ne francoske, španske ali nemške, poznamo pa hrvatsko narodnost. Kakor je katoliška vera versko središče raznih narodov, tako je hrvatsko ime narodno središče raznih konfesij. Ime hrvatsko je svojina naroda hrvatskega in ne pojedinih konfesij in tega narodnega imena ne damo rabiti v verske svrhe. Ime Hrvat mora biti posvečena privlačna točka za vse, v hrvatskih pokrajinah po državnih zakonih priznane konfesije. Tako razlikujemo pri nas mej narodnim imenom Hrvat in verskim imenom. Na tem temelji izjava akademične mladine bosanske in ona čestitka bosanskega Hrvata, v katero se je zaletel Ljubljanski „Slovenec.(t Mi hočemo pozabiti na vse protibratske krvave vojne, in hočemo, da se zjedinimo pod vkupnim narodnim imenom hrvatskim. Vera ni temu zjedi-njenju na potu. Mohamedanci in katoliki se drže čvrsto svoje vero, bolj kakor tisti, ki bi baje zaradi vere radi preprečili naše približevanje. Zjedinjenje bosanskih katoličanov in mohame-dancev pod vkupnim narodnim imenom hrvatskim zahteva ne samo narodni, nego tudi verski interes. Pravoslavni v Bosni in v Hercegovini agitirajo za zjedinjenje s Srbijo. Mohamedanci in katoliki nečejo o tem zjedinjenji nič vedeti, ne samo iz narodno-političnih hrvatskih ozirov, nego tudi iz verskega ozira, ker v Srbiji katoliška in mohamedanska vera nista priznani in se preganjata, kakor nikjer drugod. Kdo more torej bosanskim mohamedancem in katolikom zameriti, da so se zjedinili pod vkupnim hrvatskim imenom? Nihče! Najmanj pa bi bili to pričakovali od slovenskega katoliškega lista. V Bosni in v Hercegovini je pol milijona pravoslavnih, isto toliko mohamedancev in nekaj nad tristoti sor katoličanov. Hrvati-katoličani so v manjšini in so že iz verskih ozirov primorani, iskati prijateljev in zaveznikov. Našli so jih pri bratih mohamedanske vere, ki so vzprejeli narodno hrvatsko ime, katere torej to narodno ime veže s katoliki. Kam bi prišli katoliki v Bosni in v Hercegovini, če bi ogromni večini mohamedancev in pravoslavnih napovedali križarsko vojsko, kakor je to priporočal „Slovenec". Obžalujem, da ta list ne pozna narodnih, političnih in verskih odnošajev v moji domovini. Samo nepoznavanje naših razmer more biti uzrok, da hoče ta list iz krivih nazorov in v soglasju z Dunajskimi in Peštanskimi židovskimi listi preprečiti zjedinjenje bosanskih mohamedancev in katoličanov pod vkupnim hrvatskim imenom. nSlovenec" pozna bosanske mohamedance kaj slabo. Zmatrs jih za neprijatelje slova ust va in krščan- LISTEK. VVerther. (Srbski spisal L. K. L a z a r o v i Ć. Preložil J. P. Planinski.) (DaUe.) Potem se domisli tistega brezpomembnega po-Ijubovanja in kakor bi se še sedaj sramoval besedij, s katerimi jo je uverjal, da jo ima rad in da jo poroti, in njenih, s katerimi mu je" obljubljala, j,da ga bo vzela" ; in svojega „đnevnina", v katerem je bilo zapisano: ta in ta dan „me je poslala mama po kruha-, potem: „zapodili so kočljaža Nikolo; pfakal sem na vbo moč", a na jednem teh liBtov je bilo zapisano: „Dogovori! sem se z Marijo, da se vzemeva". Potem se spomni ločitve in slovesa, katero je bilo zanj lahko, ker je odhajal po svetu, v veliko mesto, kjer se mu bode m Oči svobodno kopati in pušiti, a po katerem je plakal, in tudi sedaj bi zaplakal, ko se zmisli , kako je ona izdihovala in ihtela, kako se je skrivala za drva, in kako mu je dala na pot kos kolača, ali da ga ne poje, ampak, »da ga shrani" — evo ga Se sedaj v njega bota-niški Bkrabici poleg drugih detinskih znamenitoatij: zrno jantarja, puSkino kopito, prva njegova britvica itd. Sedaj — preskoči nekoliko let svojega življenja in iznova jo uzre Že deklico sedemnajstih let, ko pogledi dobivajo izraz in se priče 6 roke stiskati, poljubi pa so pravi vezikatorji razgretemu srcu Tedaj mu je, kakor pri predstavi magikov, zasijalo in zopet zginilo nje lice, ker se mu je bilo koj drugi dan vrniti z očetom v Beligrad, odkoder je prišel samo za jeden dan na svatbo svojemu sestrancu. In samo tu na svatb', vpričo toliko ljudij, poleg godbe, katera hrešči, in „kola", kateri se zvija, kakor pot vzbrdo, samo tu jo je mogel videti, pozdraviti se ž njo in izpregovoriti resno štiri besede: „Ali se me spominjate?" na kar mu ni ona ničesa odgovorila, Batno zardela je in svoje velike trepalnice povesila in pogledala v cvetko, katero si je vtaknila v nedra. Potem so se te oči čisto poslovile od cvetke na prsih in iskale njega in samo njega v celem onem hrupu. Potlej je on odpotoval, ne da bi se bilo kaj drugega zgodilo. Ali kaj mu hoče več? To je dovolj, da si sam iz sebe, kakor tam pajek, izprede celo, sladko, dasi pajčevinasto obzorje, dovolj, da ga v trenutkih sladkih nadej spremlja slutnja, da bode ž njo, kedaj tedaj,"nadaljeval svojo dedinsko ljubezen v moški obliki. In glej, sedaj kar zatrepeta, kadar I pomisli, da je malo prej stopila iz voza, da jo vsi strme pogledujejo, da ji odseva iz očij še vedno tisti detioski ogenj, kateri tone kakor ognjen meč v prsih in bo topi v mesu srca. Nekako plašila, ali vsekako neizmerno vznemirjala ga je misel, da je ona tu, morda v prvi sobi tik njega, da more i njo govoriti, da ima pravico, rokovati se ž njo, da se jutri vsekako snide ž njo na sprehajališči, ter da se seznani ž nje soprogom, zakaj „oni č'ovek ne more biti nihče drugi, kakor nje soprog!" In to ga tako preplaši in zmede, da prične najprej gledati po svojih stvareh in misliti na to, da pobegne z zoro vred, a koj potem premišljat«, kako se bode vedel vpričo nje. Prižge ce'6 svečo, stopi pred malo ogledalce na mizi in se poskuša ravnodušno iu uljudno nasmijati. Davno že je ugasnilo Življenje i v gostilni i po hodnikih iu subab, a on si vsak bip prižge in ugasne svečo, mučeč se, da razvedri ali odpodi nrsli. Ali nikakor se mu ne da zaspati. Že mu misli osla-bevtijo in že mu pričenja biti ravno vbo do morja, ali spanec se ga ne mara polotiti. Prične skakati z mislimi s kraja na kraj. Misli na mater v zeleni šamiji,*) kako mesi potico. Na Jova Šaikijača, kako jo zamiža', vzravnal glavo, raztegnil obrvi in kako *) /• n-ka ruta. Prel. prip. etva. Oni niso ni jerlno ni drugo. Niso nasprotniki slo-vanstva, ker hočejo biti Hrvati in kot taki verni prijatelji vseh Slovanov. ..Slovenec" jim iz verskih ozirov neče nič slovanskega pripustiti, a najmanj hrvatskega imena, češ, katoliki in mohamedanci ne smejo imeti nič vknpnega, a najmenj vkupno hrvatsko ime. .Slovenec" misli: Bratoubojstva je bilo premalo. Zato bodimo Še vedno pripravljeni na boj proti mohamedancem za „krst rastni i slobodu zlatnu". A ker je tak boj dandanea nemogoč, hodi mej bosanskimi mohamedanci in mej katoliki ne-premostno brezno. Mi bi jih ne smeli priznati za Hrvate. In zakaj ne ? Ker so mohamedanci neprijatelji krščanstva. Kolika nevednosti Mohamedanci v Bosni in Hercegovini so jako miroljuben, posten, marljiv, znaćajen, proti drugim konfesijam toleranten, katoličanom jako naklonjen element, ki je to svojo naklonjenost že s tem pokazal, da se vrača k svojemu starodavnemu zgodovinskemu narodnemu imenu Hrvat. Mobamedanski bosanski begi so mnogo katoliških cerkva bogato obdarili, marsikateri katoliški siroti otrli solze. Mi živimo ž njimi kakor bratje po joziku in podpiramo, tolažimo in svetujemo drug drugemu. Mi, bosanski katoličani, smo po okupaciji zelo razočarani in imamo največ trpeti od katoličanov, katere je okupacija zanesla v Bosno. Trapisti okolu Banjeluke in druge nemške katoliške kongregacije, ki so se v naši domovini utaborile, nakupile so na tisoče oral sveta in z njega pregnale krščanskega kmeta, pahnilo na stotine krščanskih familij v žalost ih v nesrečo. Te vrste ljudje beračijo po Avstriji v imeni krščanstva in prosvete, z nabranim denarjem pa kupujejo v Bosni zemljišča in gonijo z njih pradavne prebivalce, dočim ponemčujejo v svojih šolah naše otroke. Hvala lepa za take katoličane! Ako ni boljših, naj še ti poberejo kopita in zapuste Bosno, „divje Bošnjake" pa puste pri miru. Mi bomo potem s svojimi moharnedanskimi brati svo-bodneje dihali v narodnem in v verskem oziru. Vse te, od priseljenih katolikov in nemških redov pre- | gnane sirote našle so zaščito in pomoč pri bratih, pri bosanskih mohamedancih. In mi jim za to ne bodimo hvaležni, naj odbijemo njihovo prijateljstvo? Tega ne dopušča naš značaj, naš ponos. Nemškim kongregacijam nimamo za kaj biti hvaležni, ker oni izkoriščajo bosanskega kmeta, da polne svoje žepe, v svojih šolah pa ubijajo narodni hrvatski duh in nemčijo našo deco. Takim ljudem bodi daleč bivališče od bosanskega praga f V Bosni in v Hercegovini je zločinec, kdor čuti in prizna, da je Hrvat, ali kdor zapoje hrvatsko pesem. Hrvatski rodoljubi v Bosni in v Hercegovini so postavljeni pod posebno nadzorstvo policije in žandarmerije. Nedavno tega je bilo v Mostaru petdeset najodliČnejših Mostarskih katoličanov zaprtih, ker so prepevali hrvatske pesmi. Nekateri izmej njih so bili s svojimi rodovinami pognani čez mejo, drugi kažnjeni z zaporom ali z veliko globo. Ali veste, kdo se je za te siromake zavzel"? Bratje mohamedanci! V Bosni in v Hercegovini je na stotine rodovn, ki so prišle v nesrečo samo zategadelj, ker so priznavale, da so hrvatske narodnosti. Duh hrvatski, ki se je v Bosni jel obujati, prešinil je tudi mohamedanski element. Bosanski mohamedanci priznavajo, da so Hrvati in trpe vkupno s katoličani radi hrvatskega patrijotizma. Preganjanje hrvatstva v Bosni in v Hercegovini, je dal bosanski mladini katoliške in mohamedanske vere povod, da je pred celim izobraženim svetom prosvedovala proti preganjanju hrvatske narodne svesti. Ta izjava se vidi,.Slovencu" preveč liberalna, celo nekatoliška in zato očita naši mladini brez-veretvo. Želimo „Slovencu", da bi njegovi pristaši bili tako dobri katoličani, kakor je bosanska katoliška mladina, in da bi bili tako vestni v izpolnjevanji svojih verskih dolžnostij ter tako značajni, kakor so naši mohamedanci. Sicer pa v oni izjavi akad. mladine ni govora o mohamedanstvu kristi-janstvu ali katoličanstvu, nego samo o priznanju hrvatskega imena in zato je rečenega lista graja glede liberalizma povsem neutemeljena. Bog obvaruj Hrvatsko, posebno mojo domovino, načel tega lista, po katerih načelih bi morali začeti križarsko vojno proti našim sodeželanom drugega veroizpo-vedanja ter v verskem boju pokopati neodvisnost in svobodo hrvatskega naroda. Mi se hočemo pod geslom „Hrvat mi mio — koje vjere bio" i dalje vkupno z brati mohamedanci v oje vat i za zlato narodno svobodo, časi mejsobnih bratomornih bojev so minuli. Zdaj smo brez razločevanja po veri segli brat bratu v roko. Vera nam tega he brani. Bog in Hrvati! Bosanski Hrvat. Deželni zbor kranjski. (V. seja dne 19. i anu var ja 1894 ) Konec.) Um ovljenemu okrožnemu zdravniku g. I/anu Bobeku v R bnici dovoli se naprošeno zvišanje pokojnine od 300 na 400 gld. Predlog dra. Vošojuks, da se mu iz deželnega zaklada dovoli le 50 gld. več, se odkloni. Stavb.nskerau odboru na Dedu za zgradbo poti v Iladuvniški siteski se dovoli podpora 150 gld. Nekatere točke dnevnega reda so se morate odstaviti, ker jih finančni odsek še ni rešil. Društvu za zgradbo zavetišča in vzgojevališča v L;ubl|ani se je dovoli'a podpora 2000 gld., in sicer se izplača od leto« pocenši vsako leto po 400 goldinarjev. Raza« prošnje so se izročile deželnemu odboru, da jih preišče in po.zve potrebne podatke, potem pa predloži v primarno rešitev ali pa jih reši sam, namreč : Prošnja Mih H^biaoa iz Malega Vrha za podporo vsled požara; prošnja vasi Bojance za podporo za napravo vodnjak« ; prodaja Mihaela Jakle iz Roba za podporo v svrbo vzgojitve njegove hčere v zavodu za gluhoneme v Šmbelu pri Novem Mestu; prošnje županstva občine Ihti j a za podporo za napravo vodnjaka in županstva Velike Poljane za podporo za ograjo flohkega vrta; vasi Zagorica, Žaleče, M lino in Rečica, da ae občina Bled razdeli v dve samostojni občini; županstva v Gorjah, da se občinska cesta od Spodnjih Gorij do Kernice uvrsti mej deželne ceste; prebivalcev župnije Fara v Ko-Čevskem okraji za razdelitev občine Kostel v dve samostojni občini; županstva v Gorjah glede" podpore za napravo občinske poti iz Krnice v Zgornjo Ridovno. poje pesen, katera pravi: „A moj draiii" — potem je nekai besed j, katerih se ue m >re domisliti, a jenjava s „kleti." Dolgo ga mučijo te besede. Nato se sj omni Aoičinega Stevana, kako se davi n bolšči v Savi; polomljenega čistilnega mlina pred vratini, izza katerih pandur Ivan kaj spretno prazni tisto zaklenjeno skrinjico, v katero se mečejo novci za mromake. Potem se domisli, kako je nekoč šel čez apnenico, in toliko da je prekoračil dečko, že ona zdrkne in pade, i u strašno ga jame mučiti misel: l>aj bi bilo, da je deska prej zdrknila, kako hi se bil ves opekel, pa morda celo umrl. Vse zaroan ! In ko se spanec prikrade, sname mu Marija tako furijozoo ono tančico, pod katero se sklapilajo oči, iztezajo noge in pod katero se zeva, da Janko vea srdit ne mara „prav nič več mishti." Koj potem bu spomni, kako je čital v neki knjigi, da je dobro šteti, kadar se človeku razbije spanje, in prične, da bi udpodil misli, tako vestno šteti, kakor da je Gavanov*) blagajuik; iu ko na šteje do sto, iztegne jeden prst, in tako so mu je *i O bogatem Gavanu si srbski narod mnogo pripoveduje. Bil je tak skopuh, da od svojega ogromnega bogastva niti belica ni hotel podariti siromaku. Tudi narodna peBon so ga spominja. pr«l. prip. d- kako zdelo, da uprav mora točno paziti, koliko je naštel. In ko je že blizu tisoča, jame se spanec kot težka, mehka in ravnomerna odeja prostirati po njem, a zdi se mu, kakor da prihaja od nog navzgor. Janko občuti le še, kako se mu nekaj odkriva v možganih, in zaspi. Ko se probudi, se je že davno zdanilo. Izpred okna je čuti smeh in korake. Janka nekaj zbode. Spomni se prejšnjega večera in vzdrhti, ali hkratu se mu hipoma nekaj preobrazi v mislih. Nekako ču ■ diti se prične, kaj mu je. »Glej vender!" pravi sam sebi, a kakor bi komu drugemu govoril: „Saj ni nič vse to! Sem li jaz komu kaj storil? Kaj je s to žensko? Bog z menoj! Koga se mi je bati?" In potem se prične urno napravljati, hoteč se sam sebi storiti ravnodušnega. Jame celo žvižgati, a ko se napravi in gre iz sobe, jame mu srce iznova silno biti, čisto tako, kakor konj, kadar ima povodec, in je tem bolj nemiren, čim bolj se mu laskaš in roko moliš. Toliko namreč, da stopi na hodnikove dveri in pogleda v park, že uzre njo ■ soprogom in tistim dekletcem. Pred njimi atoji voz in soprog uprav stopa vanj; in še ga ni Janko dobro zagledal, se maha on z roko izpod strehe leni in tistemu dekletcu. Voz oddrdra. Onidve stojite sami na potu. Glede* poslednje prošnje omenja posl. baron Schwegel, da je že pred več leti se dovolilo 600 gld., da so pa bile ovire izvršitvi tega sklepa; (e so zdaj ta ovire odpadle, naj se sklep izvrši. Pri prošnji glavnega odbora kmetijske družbe v Ljubljtni na podporo v prospeh kmetijstva, o kateri je poročal posl. dr. Tavčar in predlagal imenom finančnega odseka, da se dovoli podpora 8000 gld. ter se naroČi deželnemu odboru, da jo izplača istim načinom kakor doslej, oglasil ae js poslanec dr. Schaffer Cer napadal vodstvo omenjene družbe, katero smatra odgovornim sa članke, ki so se v poslednjem časa pri f svili v glasila kmetijske družbe in ki so po njegovem mnenji imeli le namen, nuj-skati proti kranjski industrijeloi družbi. Posl. M ur ni k kot predsednik kmetijske družbe izjavlja odločno, da je za vsebino društvenega lista odgovoren urednik, nikakor pa se odgovornost se more zvaliti na vodstvo ali na odbor, ki ne bode pa še bavil s tem vprašanjem in odgovoril na izjavo industrijelne družbe, katero je prinesel uradni list kot prilogo Sicer pa vsa stvar ne spada pred deželni zbor. Poročevalcu dru. Tavčarju se zde dr. Scbaf-ferjeve opazke jako neumestne. Stvar Se nikakor ni - •r*>'tO .11*. i' ti i OH I' i» 1.1 i 11* ■ *>Hn i*- pojasnena, ko se bodeta cula oba zvona, zvedelo se bode, kdo ima prav. Vsemu govoru dra. Schsfterja je bil le namen, napadati kmetijsko družbo. Č?a se je on sklicaval os to, da bi list, ki nosi cesarskega orla sa glavi, ne smel pisati tako, mora le omeniti, da je imelo glasilo kmetijske družbe dovolj slabih izgledov v uradnem listu „Laib. Ztg." Kako je pisal ta list o vsesokolrfki šlavnosti, ali še nedavno 6 isterskem deželnem zboru, ko se je posmehoval slovanskim trpinbm, borečim se za najprimitivneje narodne p>avice1. ' J"™ v'" Deželni' predsednik baron Hein omenja, da omenjeni stavek o »Grosseroaten* je bil le citat iz nekega Dunajskega lista Posl. dr. Schaffer pa se' savani i e proti temu, da bi bil napsdati hotel kmetijsko1 družbo. Predlog finančnega odaeka je bil potem vzprejet. Daljne točke dnevnega reda so bile prošnje, ki so se, kakor že prej omenjene, izročile istotako deželnemu odbora v rešitev, namreč: Prošnje kmetijske podružnice v Čatežu pri Trebnjem za podporo in za dovolitev ameriških trt; prebivalcev vati Dobravlce, GerŠiče in drugih za podporo za zgradbo mostu t^rf Dobra vcah; županstva v Crnemvrhu za podporo sa zgradbo občinske poti od Zaloga do Črnegavrba; prebivalcev V Leskovcu za izločitev farse občine, oziroma jednegs dela iste iz mestne občine Krške in županstva v Mengšu in drugih za uvrstitev občinske ceste" od Mengša do deželne ceste pod Križem mej' okrajne ceste. Prošnja Županstva v Crnemvrhu sa podporo za zgradbo občinske poti od Zaloga do Črnegavrba se reši ngodno in se naroči deželnemu odboru, da izplača tej občini 250 gld. podpore, kadar dogotovi pot do Črnegavrba, od cestnega odbora pa naj zahteva izkaz dotedaj izvršenih del. Ko je bil i tem dovršen dnevni red, zaključi deželni glavar sejo:' Prihodnja seja bode v torek dne 33. t. m. wr D>1»e v prilogl:~g______' Janko se oddahne in zdi se mu, kakor da ae mu je nekaj odvalilo od duše. Osokoli se. »Kar mora biti — mora biti!" in gre proti njima. Mučno je ponavljati znanje eploh, nikari pa takšnega. Ko se ■ kom dolgo nisi videl, a nisi I njim nikakeršen posebni prijatelj, si v zadregi, kaj bi mu povedal, kako bi ponašal, da se zanimaš sanj. In tudi to je težko. Odtod one navadne besede: „Kedaj si prišel? Kedsj se misliš vrniti? Daj mi smodko!" Težko je žaret obnavljati takšno znanje. Ljubiti ne s kakim detetom pred toliko leti, pa je videti sedaj kot soprogo, spominjati se onih poljubcev in jim pridevati sedanji pomen — to je, ako nič drugega, a vsaj, da se človek pošteno razburi. — Bodi že kakor koli, pričeti trebat Janko napravi lica na oni obligatni nasmeh, nespretso sname kepo in ponudi roko: — Da ste mi dobro došli, gospa! Ali gospa najprej osupne, zardi do ušes, potem naglo slišne Jankovo roko in Čisto iznenađeno od« zdravi s neko ognjevito iskrenostjo. Janko se zopet oddahne. — Videl sem vas že sinoči, ko ste prispeli. (Dalje prih.) Priloga „Sloveitskemn Narodu14 &t. 16, dne 20. jannvarja 1894. Politični razgled. Notranje tležele. V Ljubljani, 20. januvarja. Goriški deželni zbor. V zaduji seji goriškega dež. zbora stavili so posl. dr. vitez Tonkli in slovenski njegovi tovariši to-:e karakteristično interpelacijo: 1 ) Ali je visoki vladi znano protipostavno ravnanje komisije c. kr. okrožne sodnije v Gorici pri Bestavljaniu letnih imenikov porotnikov, ki čast slovenskega naroda na Goriškem žali in njegove pravice krati in zaupanje slovenskega naroda v nepristrano in objektivno sojenje porotnih sodnij jemlje? 2.) Ali je \oljna visoka vlada nemudoma te nepostavnosti odstraniti in potrebno učiniti, da se bodo tudi Slovenci vzpre-jemali v jednakom številu kot Lahi v izvirne ime nike porotnikov sploh, in v letne imenike porotnikov de posebno? Pravda zoper „Omladino", Pri včerajšnji obravnavi čitalo se je najprej anonimno piamo došlo predsedniku. Zagovorniki so se izrekli zoper to, da se pismo aktom pnlož1, češ, da so pisno pisali najbrž Bovražuiki zatožencev, katerim j" na tem, da kompromitirajo zatožence. Pismo se je vzlic ugovorom priložilo aktom. Potem so bili zaslišani Fran Svnaček, Alojzij Pospišil in J. Hradec. Ti so vsi odločno tajili in predsednik ni vedel v dokaz proti ujmi ničesar navesti, kakor da jih je dotičuih dejanj obdolžil umorjeni Rudolf Mrva. Jan Mayr, zatožen, da je dne 30. avgusta na nekem shodu „Omladine" govoril o anarhizmu, je dokazal, da je bil že 26. avgusta zaprt, na kar je predsednik konstatoval, da se je v tem oziru v zatožbo uriuila pomota. V po|ioludanski razpravi je bil za slišan 21 etni komptoirist Eivard Rudolf Tajil |e, da bi bil član kake tajne družbe, prignal pa, da je revolucijonar. Predsednik je, sklicuje se na zatožbo, rekel, da se je pri njem našlo več revolucionarnih listov, na kar je zatožemc dokazal, da so bili ti časopisi „Narodni Listv", „Češka Politika" in „Pra-ger Abendblatt", kar je obudilo splošno veselost. Politični položaj Dunajski dopisnik ruskega lista „Moskovskija Včlomosti" govoril je s poslancem E-mom o političnem položaju v Cist tvauski in vsebino tega pogovora objavil v svojem listu. E m je mej drugim rekel: Miuisterski predsednik je jeden tint h članov češkega p'ermtva, ki so se b sedanjo ustavo popolnoma sprijaznili. Knez Windischgraetz zna sicer češki, čuti se pa Nemca. Ou je najprej gtandsei-gneur, ki se je čutil vzvišenega nad politična dnevna vprašanja in katerega je bilo naravnost siliti, da je stopil novemu kabinetu na čelo. Ostal bode na tem mestu le doklej ne pride v kolizijo s svojimi kava-lirskmi nazori in dokler ne bo imel sitnostij. Velikim parlamentarnim bojem ni kos. Njegovo ime je le vabilo za novo ministerstvo in tista nit, ki veže koalicijske dele. Vzlic temu pa je domnevanje, da bode kmalu konec nove vlade, kaj neopravičeno. V novem kabinetu sede štirje možje, ki imajo kot mi nistri veliko skušenj in so jako previdni. Plener pa bo postopal zmerno, da se ne obrabi. Njegova stranka se je petnajstletne opozici e naveličala in ne bo iz koalicije izstopila, takisto tudi ne Poljaki niti veleposestniki. Pristaši grofa Hohenwartf> pa so člani koalicije le do odpovedi, to je dokler ne pride na vrsto volilna reforma. Glavna naloga slovanske koalicije je borba zoper volilno reformo, katero bo vlada izdelala po željah levičarjev. Od tega boja je odvisna emanc jmcija avstrijskih Slovanov. Vlada se bori v prvi vrsti zoper Čehe. Plener je že pred leti priporočal, naj se češki narod ne draži, saj se v malenkostih popušča, esencijelnih vprašanjih pa ne. Tega recepta se drsi vlada in v tem tiči največja nevarnost. Ste in tventler. Koalična armada izgubila je jednega prvih svojih vojnikov prof. dra. Steinvvendra. V sob )to so mu njegovi volilci v Beljaku prizadeli smrtno rano. Z dvema glasovoma večine so mu votirali zaupnico, kar je prav za prav nezaupnica, in Steinvvender je vsled tega odložil mandat, katerega že itak ni držal. Padel je, obsojen zaradi svoje nestalnosti, iu če je sobotna obsodba njegovih volil-cev konec njegove politične karijere, potem je ta žalostni konec zaslužen. Slovane sovražil je Steinvvender iz vsega srca. Ko je padel baron Pino, do mišljal si je Steinvvender, da se je to zgodilo vsled njegovih razkritij o razmerji mej tem ministrom in Alfredom Klierom. A ko je „Kolnische Zeitung" nekoč potrdila, da ima Steinvveuder cezarsko glavo, od tedaj ni njegova domišljavost poznala nobene meje. — Več let se je u nema I za uradniško ministerstvo in še lani je izjavil da bi bilo ministerstvo, v katerem bi sedel Plener največja nesreči za Avstrijo. Ko je Plener postal minister, vrgel bo je tudi vodja nemških nacijonalcev pred vzhajajočim solncem na trebuh. V državnem zboru iu na raznih shodih se je poganjal za Windischgraetzovo ministerstvo in povsod kot razlog navajal, da je to ministerstvo povsem nemško in da se sme od njega pričakovati velike koristi za nemško narodno idejo. Dunajske svoje prijatelje je Steinvvender pač uveril, Beljaških svojih volilcev pa ne. Ti mu niso zaupali in dteinvvender je moral odložiti nvoj mandat. Vrača se k profesorju Fiegln na realno-gimnazij o v Ma-riahilfu in bo tam, kakor pred desetimi leti, učil otroke, kaki značaji so bili stari Rimljani. Morda se bo časih tudi spominjal svojega največjega nasprotnika v Beljaku Pavla Pacherja, ki mu je pod-stavil nogo in ki postane najbrž njegov naslednik. Pacher je bil svoj čas kot član trgovinske zbornice Celovške nemšk liberalec. Ko se je z liberalci spri, postal je nekoliko socijalistično pobarvan radikalec. Ali je Steinvvendra popolnoma pobil se pokaže v kratkem. Nikjer bi radost, da je Steinvvender propadel, ne bila večja, kakor v nemško-liberalnem taboru, kajti Steinvvender je prav za prav identičen z vso nemško-nacijonalno stranko. Ta stranka je kaj rahla stvar. Ce Steinvvendra ne bo več v parlament, razpade takoj Bareuther, Elbl, Prade, Prettner, Posch, Skala, Ludvvig in Kokoschinegg in ž njimi divjaki Morre, Kraus in Foregger bi šli v tabor levičarjev, ostali, namreč Polzhofer, Riegler, Kaiser, Furnkranz, Hofman-Wellenhof, Kinderman in Richter pa v tabor nacijonalnih protisemitov. Levica bi pridobila deset do dvanajst mandatov, in s tem ojačila svojo pozicijo v koaliciji in to samo — in to bi bila največja posledica Steinvvendrove resignacije. Viiaiijc države. Kriza v Srbiji. Dementovsnja vladnega B0djekaa glede krize so neosnovana. Vsi politični krogi so uverjeni, da je kriza postala jako resna, ker tu ne gre samo za premembo ministerstvs, ampak za premembo sistema. Kralj se vede jako reservirano, a ves svet je prepričan, da se bližajo znamenite dogodbe. Situvacija Be je tako poostrila, da je zdaj samo še vprašanje, ali stopi Pas ć na čelo vlade ali Nikolajeve" to je, ali bo novo ministerstvo z radikalno stranko ali proti njej V slednjem slučaji bi vsa radikalna stranka začela najodločnejšo opozicijo in ker bi takoj razvila dinastično vprašanje, zamoglo bi to postati največje nevarnosti iu bi uplivalo na mejnarodno sit-vacijo v Evropi. Nikolajevič bi s sedanjo skup ščino ne mogel ni jedeo daj gospodariti. Nikolajev ć je bil nekdaj radikalec, potem pa se je približal naprednjakom in postal naposled najudanejši pristaš Milanov. Na netem banketu je Milana poživljal, naj zasede zopet prestol in naj radikalno hidro z mečem unč. Vsled tega govora je bil od stavljen od profesure. Ko je kralj Aleksander pro-uzr čil državni preobrat, je Dokič na Milanovo željo potisnil Nikolajev čt v državni sovet. Nikolajevićevo ministerstvo imelo bi eminentno milanističen značaj in bi ne moglo izhajati, Če bi ne suspendiralo usta-e. Odločitve je pričakovati vsak dan. Včeraj je bil roinisterski svet sklican, da se posvetuje, ali bi kazalo podati ostavko ali ne. Ministri so sklenili, da ne podajo ostavke, da bi se jim ne moglo očitati to, kar se je očitalo Pas ću, ko je svoj čas odstopil in omogočil s tem imenovanje liberalnega ministerstva Avakumov čevega. Vsled tega ostane torej ministerstvo do zadnjega hipa na svojem mestu. Kralj je bil povabljen, naj predseduje tej seji, a odklonil je, kakor se sploh zadnji čas ni več udeleževal miniBterskib sej. Tudi pri blagnslovljenju vode si bil navzočeu, dvorni ples pa je dal odpovedati. Splcšao se misli, da bode Nikolajev ć same vojake izbral za ministre in takoj razveljavil ustavo. Govori se, da je nevarnost tega eksperimenta pro uzročila, da je mej Natalijo in Milanom nastal konflikt. Finančni program italijanske vlade. Italijanski listi pišejo o finančnem programu novega ministerstva jako obširno, ne vedi pa nič gotovega povedati. Zadnja poročila javljajo, da kani vlttda s prihranki na jedni strani in z novimi davki na drugi strani urediti državno gospodarstvo. Tudi z največjimi prihranki ni mogoče vsled ustanka naraslih izrednih troš'*ov pokriti. Vlada si je v svesti, da v parlamentu za nove davke ni dobiti večine ter bo zato primorana, ali razpustiti parlament in apelovati na prebivalstvo, ali pa zaključiti zasedanje in s kraljevsko naredbo uvesti nove davke. To je sila nevaren eksperiment, ali vlada ga bo morala storiti. Druge pomoči ni, k večjemu, če se vojni budget zniža za 60 milijonov lir, česar doslej kralj ni pripust 11. Deficit znaša 80 milijonov lir, viseči drž. dolg pa že 800 milijonov lir. Dopisi. Iz (!elo%ea. 17. januvarja. [Izv. dop.] (Humberški klanec in nova cesta.) NaŠ deželni zbor, ki se je sešel dne 10. t. m., imel je do danes že šest sej, izmej katerih je bila najbolj zanimiva tretja seja, v kateri je mej raznimi stavbenimi in drugimi zadevami prouzročilo nekoliko debate poročilo o novi cesti čez Humberški klanec, o kateri je preteklo jesen, osobito o slovesni, po Celovškem c. kr. okrajnem glavarju Mac Nevinu prirejeni otvoritveni slavnosti, obširneje poročal tudi Vaš cenjeni list, ki ei je 8 tem, da je svetu razkril pravočasno vse spletke našega okrajnega glavarja, stekel tukaj vsestransko priznanje tako pri Slovencih, kakor pri Nemcih. Da je ta cesta res slaba in nepripravna, o tem svedoči dovolj jasno to, da se je pri tej priliki oglasil proti celo naš nemsko-Iiberalni bauern-bundarski poslanec g. K i r s c h n e r, ki je pri Mac N e v i n o v i slovesni otvoritvi sam kumo-val in je imel torej priliko, od blizu opazovati vso komedijo, ki se je vršila na čast onemu možu, ki ima baje največ zaslug za to, da se je ta v vseh svojih delih ponesrečena pot izpeljala — tako nespametno. Poslanec Kirscbnerseje namreč pritoževal, da nova cesta nikakor ni pripravna, da je za dva kilometra daljša od stare in nič manj strma, tako da voznikom prav nič ni pomagano in daje torej ves ogromni denar, ki se je v to porabil, popolnoma izvržen. Govornik je obžaloval, da se ni delalo po prvotnem načrtu, ki je bil mnogo boljši od poslednjega ter predlagal, naj se ta cesta še jedenkrat v stavbinem odseku v pretres vzame, kjer se mu bode prilika nudila, svoje pomisleke obširneje pojasniti. Na to poprosi za besedo naš slovenski deželni poslanec č. g. Gregor E i n s p i e 1 e r in govori (po stenografičnem zapisniku) tako-le : „0 tej zadevi želim tudi jaz nekaj besed spregovoriti. Prav za prav bi moral to povedati Njega svetlosti g. deželnemu predsedniku, ki ga pa ravno zdaj ni tukaj, vender pa upam, da bo moje opomnje bral iz stenografičnega zapisnika. Prebivalstvo Rožne doline bo gotovo veselo, ako se mu olajša promet čez Humberški klanec. Preloženja tega klanca bodo pa le potem veseli, ako bo voznikom z novo cesto res kaj pomagano. Zdaj pa vsi pravijo, da po novi cesti, kakoršna je zdaj, ni mogoče voziti in da je preslabo podzidana. Pravijo, da se je kamenje zasulo na zrahljano, neutrjeno in nepodprto zemljo, zato se cesta podsipa in udira. Kmetom in podjetnikom Rožne doline torej cesta nič ne koristi. Da nova cesta res no more dobra biti, spoznamo tudi iz tega, ker je še tisti c. kr. uradnik ne rabi, kateremu se je za njeno odpretje toliko mudilo, da je se ni mogel dočakati, da bi bila cela črta dovršena. Jaz nočem bit' sodnik o tem, ali je nova cesta res tako slaba ali ne; to je stvar veščakov. Stvar sem pa zato omenil, da merodajne osebe na te pomanjkljivosti opozorim. Druga pritožba, ki se čuje. mej prebivalci Rožne doline, dotika se dogodkov, ki so v zvezi s slavnostnim odpretjern te nove ceste. Pri tej priliki so se interesiranim občinam naložili prispevki, katerih bi Župani ne mogli zagovarjati. Občine so itak zadosti obremenjene, se za lastne potrebe jim primanjkuje denarjev. Zivolj te^ra tudi te ob'ine niso moj.de nič denarne podpore obljubiti za preložitev tega klanca. Tembolj je obžalovanja vredno, da gosp. c. kr. okr. glavar Celovški, Mac Nevin, pri takih razmerah občinam nalaga bremena za take namene, ki s preloženjem klanca nimajo nič opraviti. Će ga veseli, pri cestah napravljati spomenike, naj pa denar za tak namen po zasebnem potu nabere. Ljudi to boli, če se silijo k nepotrebnim plačilom in nevoljni so, ako jim kak c. kr. uradnik svojo nemilost čutiti pusti, če se nočejo podati v njegove želje, Upam torej, da izrečem opravičeno željo, ako vis. deželni odbor prosim, naj zanaprej občine brani pred takimi neopravičenimi plačili.* — Predlog se je potem izročil stavbenemu odseku." — Ko se je oglasil poslanec Einspieler za besedo, nastala je v dvorani hipoma vseobča tišina, tako mej poslanci samimi, kakor tudi mej poslušalci, ker vsi so pričakovali, da bode zdaj poslanec Kinspieler kaj več povedal tudi o znani komediji, ki se je vršila preteklo leto dne 5 novembra pod Humberškim klancem. Gosp. poslanec se pa te stvari le mimogrede dotaknil, vse drugo zanimivo gradivo pa si pridržal za poznejši čas, ko pride ta zadeva s poročilom stavbinega odseka z nova pred deželni zbor. Tedaj pa se bode na$a ekscelenca vi-sokorodni gosp. deželni predsednik baron Sch midt-Zahićrovv prepričal, je li prav ravnal takrat, ko je šel v zasluženi pokoj prejšnji Celovški c. kr. okr. glavar g. K r o n i g in se je on z vso silo potezal za to, da sjiravi na to mesto Mac Nevina, ki jo o istem času ni .Štajerskem skoro docela ne mogoč postal. Z ozirom na to protekcijo je torej umevno, da se je hotel g. Mac N e v i n našemu gospodu deželnemu predsedniku na vsak način ptikupiti ter se mu pri prvi priliki hvaležnega izkazati. — Aranžiral je torej v imenu in na stroške občin južnega kraja Celovške okolice to slavnost za dozdevne cestarske zasluge na svojo roko, potem pa s spomenikom vred pogorel. To pa je narobe svet I G. M a o Nevin se je mislil prikupiti g deželnemu predsedniku, ki kaj rad vidi, ako se mu še živečemu postavljajo spomeniki, a to svojo nado si je zaigral, ker ni razumel te stvari tako poprijeti, kakor so jo znali poprijeti prej drugi njegovi kolegi, kajti g. deželnemu predsedniku odkrilo se je do sedaj po raznih krajih Koroške vsega vkup čve-tero spomenikov, kateri so se mu najhržoje vsi po jednaki šabloni postavili ,v iraenn hvaležnega prebivalstva'4 — s pomočjo podložnih mu c. kr. političnih uradnikov, ker vedo, da gospod kaj takega radi vidijo, [smej vseh spomenikov seveda je pa po svoji zgodovini najslavnejši ta, ki stoji pod Huni-berskim klancem. Iz Šentvida nad Ljubljano, 15. januvarja. [Izv. dop ] (Društveno življenje. — Obrtna nadaljevalna šola.) Dolgo časa je že, kar sem čital v „Slov. Narodu" zadnji dopis iz Šentvida nad Ljubljano. Marsikateri rodoljub, ki mu je znana lepa Šentviška vas in prijazna okolica, ki so mu znane nekdanje razmere in veselo društveno življenje, ki je vladalo nekdaj v tej vasi, bode ne-botd vzkliknil: kako se je vse premenilo! Kako je bilo nekdaj živo in veselo v naši čitalnici, ko so bili še oni dobri časi, ko smo se borili še za resnico in pravico in nismo tavali — vsaj nekateri — po temi kakor dandanes. Želeti bi bilo, da bi se kmalo na bolje obrnilo. S tem bi bilo ustreženo mnogim posestnikom, ki so ostali zvesti svojim načelom in so raje izstopili, kakor da bi se bili udali želji nasprotnikov. Za družbo sv. Cirila in Metoda se v naši vasi tudi jako malo brigajo; nisem še čital v Vašem listu krouskega daru, ki bi bil nabran v Šentvidu v kaki veseli družbi za družbo sv. Cirila in Metoda. Vzdramite se! Začetkom leta odprla se je v naši vasi toliko potrebna in koriBtna obrtno nadaljevalna šola, ki je bila že dolgo časa želja mnogih mizarjev tukajšnje občine. Glavna zasluga za to koristno šolo gre v prvi vrsti ces. in kr. okrajnemu glavarju in vladnemu svetniku gosp. Mahkotu, ker je uvidel, da bude mizarstvo na ta način v svoji stroki napredovalo in ljudem koristilo. V občini pa se je občespo-štovani gosp. Janez Grošelj, krajni šolski predsednik in posestnik v Vižmarjih, jako trudil za to stvar in pri vsaki seji naglašal in se potegoval, kakor tudi goBp. učitelj S:č, in se ni bal truda in stroškov, katere mu je to prouzročilo. Že prvi teden vpisalo bo je v šolo nad sto učencev, ki bodo šolo obiskovali in se izobraževali v raznih predmetih, ter postali jedenkrat vredni mizarski pomočniki ter b tem koristili selii in občini. Rodoljub. Iz EiUNkega trga, 19 januvarja. [Izv. dop.] (Tukajšnja pivovarna) Kakor zn.no, Btoji že dolgo časa, že mnogo desetletij, v našem trgu pivovarna, ki je ob Bvojem času precej dobro cvetela, a pred kakimi desetimi leti popolno propala. Ta-čaBui posestnik g J, Larisch si ni vedel na nobeno stran pomagati iu tako je prišla lepa pivovarna z lepim posestvom vred v roke Nurnberške tvrdke Seckendorf Le Vino & Comp., ki je imela od prvo-imenovanega mnogo denarjev terjati. Pivovarna je lepo naprej spala, zidovje je razpadalo, orodje rjavelo itd. — To je trajalo dve ali tri leta in že bi človek mislil, da bo ta tovarna s sveta izginila, na kar se nenadoma zasliši, da jo je gospod Simon Kukec, narodni Žalski pivovar od gori omenjene tvrdke kupil. Marsikdo si je mislil, da je tudi ta gospod s tem korakom vse svoje imetje žrtvoval in da mu bo ravno tako šlo, kakor njegovim prednikom. Zmotili smo se. Akoravno je bila pivovarna že močno zapuščena, ji je manjkalo orcdja in druzih potrebnih stvari in akoravno ni bilo več jednega odjemnika za pivo, (ker mej tem časom ko je pivovarna stala, so se nekdanji odjemniki prestavili in se z drugimi pivovarnami zavezali), je g isp. Kukec že prvo leto (1886 — 1887) 2275 hI piva Bpečal. Kaj je on s svojo pridnostjo dosegel, kažejo lasno naslednje številke: Leta 1888 je že Bpečal 4725 hl, I. 1889. 5915 hI, I. 1890. 8050 hl, I. 1891. 11 095 hI, I. 1892 10990 hI, in I. 1893 pa 11 375 /// piva, kojega je razpošiljal in ga še razpošilja po Štajerskem, Kranjskem, Hrvatskem, Goriškem, po Istrski, v Trst itd. itd. Ker se zadnja leta ni več moglo željam odjemnikov po raznih deželah ustreči in vsa naročila izvrševati, bilo je potreba pivovarno povečati iu preustrojiti, kar se je lansko jesen in sedaujo zimo sgodilo. — Sloveča hrnia Raimund Niče v Olomucu je napravila po lastnih načrtih vse potrebne stroje, kotle, ponve in Bplob vso potrebno pivovarBko opravo, vse po najnovejšem slogu iu po najnovejšem stanji. Ta pivovarna je torej izvrstno urejena in zmožna z vsako drugo tekmovati. — Prej se je varilo na je- denkrat 35 hI, sedaj pa 70 hI io če je potreba, se lahko to stori dvakrat v jednem dnevu, torej 140 hI, kar znaša na leto čez 42.000 hI! Gotovo lepa številka! — Naj še omenimo, da je bilo dne 15 t. m. politično ogledovanje od c. kr. glavarstva v Celji, ki je pivovarno kot izvrstno napravljeno in natančno izpeljano spoznalo, na ksr se je dalo posestniku dovoljenje, začeti pivo variti. Tudi finančne in druge oblasti so že te pravice podelile, tako da se bo pivovarna že dne 22. t. m. slovesno otvorila. — Lahko se da misliti, da je ta velikanski napredek ne samo v veselje, ampak tudi v čast našemu trgu, kar se imamo jedino le delavnemu in podjetnemu gosp. Kukcu zahvaliti in mu na tem mestu od srca častitarao iu želimo, da bi tudi v prihodnje tako plodonosno deloval v korist industrije na Spodnjem Štajerskem in v splošni blagor 1 R. K. Domače stvari. — (Maškara d a Sokolova.) Vabila zato obče priljubljeno maskarado bodo skoraj dotiskann in se prične v ponedeljek razpošiljati. Izdelana so prav fino in lično po izvirnem načrtu. Okrašena so z dvema podobama, katerih druga predstavlja prijazno Ši£ko s c crkvico. Kdor h* ne ve, kaj je „Komarjeva nedelja" v Šiški, izvedel bode to iz vabila samega, katero v vezani besedi popisuje rečeno narodno slovesnost. A koreuito in natančno o tem proučiti se bode možno pač jedino le na maskaradi sami. Na« rodnjaki, po Ljubljani in po deželi, ne zamudite torej izredne zabavne prilike, ki se Vam nudi v izvirni domači obliki. Kontčao bodi omenjeno, da se je tis kanje vabil zaradi prepozno došlih klišeje v s podobama nekoliko zakasnilo. —(Glede toalet in oblek za Sokolovo maskarado) naznanja odbor na večstranska vprašanja, da je zaradi celotnega značaja veselice pač želeti, da pridejo maske kolikor največ mogoče v narodnih nošab, cestnih in sploh v s jednotnim značajem veselice skladajočih se oblekah Omenjamo pa tudi, da druge maske, kostumi in skupine nikakor niso izključeoe in je n. pr. kak mikaven „domino" ali kaka druga maska istotako dobro do-šel gost na imenitnem seuinji, kakor recimo brhko kmečko dekle v narodni noši i. t. d. Jed notni značaj sklenil je odbor vpeljati po izgledu čeških jednakih zabav in prepričani smo, da se bode obnesel. — („Radogoju") pristopile so za uatanov-nice z doneski po 100 kron preblagorodne gospe: grofica Viljelmina Lichtenberg-Haller-s t e i n v Ložu, Jerica Rozinova v Poddobu in Krsta Železnikova v Starem trgu; usta-uovniki pa so postali z jedoakimi doneski gospodje: Fran Petsche, posestnik io trgovec v Starem trgu, Fran Strašek, c. kr. notar v L Žu, in Fran Žagar, posestnik in trgovec v Markovcu. — Ako nas veseli ta iz Loške doline naznanjen uam dokaz uarodns požrtvovalnosti, ne moremo se zdržati, da ne bi zlasti hvalo dajali zavednim slo venskim damam, katere spoznavajo neprecenljivo važnost „Radogojevo". Ž vile! — Nadalje je pristopil za ustanovnika z vplačilom 100 kron gospod Franjo Ferfila, knjigovodja plinarne v Gorici in to — kakor piše: .ravno o priliki sedme smrtne obletnice svojega nepozabnega svaka Frana Erjavca, kateri je mladino našo ljubil in visoko cenil." — Vrlemu rodoljubu slava! — (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda) Uredništvu našega lista so poslali: Z Dunaja 23 kron g. Jož. Mszi, stud. terho., katere je nabral na Sdvestrov večer „pri 3 krokarjih", mej nastopnimi bolgarskimi, hrvatskimi in slovenskimi tehniki: gg. Zlatarov, Sanosarov, Dduš, Senjanovič, Androsevič, Onrza, Verbič, Korsič, Turk, Ciuha, Zijec, Goliaš, M. Poleg teh so še prispevali: gg Iv. Sbrizaj, inžener, F. Gorup, stud pbil., J. Kokalj, stud. jur. in Fr. Scbmitt, stud. techn — Z Vranskega g. Mihael Jezovšek, c. kr. notar, 6 kron, katere so nabrale gospodične Šentakove v veseli družbi na Vranskem. — Skupaj 2 9 kron, katere izročimo vodstvu. 2-vili vrli darovalci in darovnike in njih nasledniki. — (Društvo zdravnikov na Kranjskem) zboruje dne 24. t. m. ob 6. zvečer v društvenih prostorih. Vzpored: I. Notranje zadeve. II. Predavanje, a) primarij dr. E Š I a j m e r : kiiurg'čne demonstracije, b) primarij dr. E Bock: kako se ločijo progresivni uljesi rožen co. P. n. društveniki se uljudno prosijo, da blagovoli poslati letoino za I. 1894 blagajniku g. A. Paichelu. Prostovoljni do- neski v pomnožitev Loschnerjeve ustanove zs udove in sirote društvenikov se ob jednem zahvalno sprejemajo. Kakor običajno vsako leto, razdelila se bo tudi letos Loachnerjeva ustanova. Prošnje, katerim mora biti priložen ubožni list, poslati je do 15. fe-bruvarija 1894 vodstvu društva zdravnikov na Kranjskem v Ljubljani: dr. Fr. Keesbacher. — (Na „Slovenskoga planinskega društva") poučno-zabavni večer v ponedeljek dne 22. t. m. ob 8. uri zvečer v hotelu pri Slonu opozarjamo vse č. gg. člane in društvene prijatelje. Poleg zanimivega predavanja o turistiki je na vzpo-redu tudi petje dvanajstorice izbranih pevcev in igra na citre. — (Gostovanje g. I. Borštnika v Zagrebu.) Kakor smo že na kratko poročali, nastopil je vrli naš rež'ser in igralec g. Borštnik dvakrat na Zagrebškem narodnem g'eda I išči kot gost in dosegel vseskozi Časten, sijajen uspeh. O prvem njegovem nastopu v ulogi L>risa Ipanova v „Fedori" pridobil si je takoj simpatije občinstva. Vsi listi nsglašajo soglasno, da ima g. Borštnik prijetno gledališko vnanjost, sonoren organ in da govori in se kreta elegantno, z jedno besedo, da je jako nadarjen umetn.k v pravem smislu besede, na katerega smejo po vsi pravici ponosni biti bratje Slovenci. Posebno pohvalno se izražajo vsi kritiki o uaravno realističkom načinu, s katerim je igral to ulogo in v nekaterih prizorih globoko pretresal občinstvo, ki ga je odlikovalo s burnim aplavzom ne samo po aktih, nego tudi pri odprti scen*. Pri prvi predstavi bil mu je poklonjen tudi krasen lovorov venec z narodnimi trakovi. Drugi večer nastopil je g. Bo rš t -nik kot Čuku v „Valenski svatbi" in dosegel jednako sijajen uspeh, da navdušil je občinstvo in kritiko še bolj, nego pri prvem tako lepo uspelem nastopu. Soglasno poudarjaj > vsi listi dovršenost iu umetniško premišljeno naravnost Borštnikove igre, ki se je pokazal pravega umetnika, ter izrekajo nado, da se še ponovi tako gostovanje, kajti v g. Borštniku spoznalo je Zagrebško občinstvo umetnika, ki dela čast bratskemu narodu slovenskemu. Tudi drugi večer dobil je g. Borštnik krasen lovorov venec, občinstvo pa mu je priredilo po končani predstavi ovacijo pred gledališčem. V ožjem krogu pa so se zbrali skoro vsi člani narodnega gledališča, mej njimi ravnatelj g. Mandrovič in režiserja gg. Fi-jan in Milan, zastopniki časnikarstva, člani pevskih društev in več prijateljev dramatične umetnosti, da poslave umetnika in zastopnika bratskega naroda. Poudarjala se je v veseli zabavi želja, da bi vsaj na kulturnem polji Hrvatje in Slovenci delovali združeno in da bi večkrat nastopali slovenski umetniki na hrvatskem, a hrvatski na slovenskem gledališči, kajti razlika v jeziku je tako nzuatna, da ne dela nobenih zaprek. Pevci peli so večinoma slovenske skladbe in se je živo izražala simpatija mej Hrvati in Slovenci. Prav od srca čestitamo vrlemu našemu domačemu umetniku na tem krasnem uspehu, s kateiim ni počastil samo sebe, nego tudi svoj narod, kot odlični in zaslužni sin njegov. — (Gostovanje gospe Borštnikove v Zagrebu.) Kakor poroča „Agr. T a g blat t", bode tudi gospa Borštnikova, izborna naša prva dramatična igralka, nastopila kot gost na Zagrebškem narodnem gledališči. — (Veselica.) Pomočniški zbor kovinske zadruge v Ljubljani priredi plesa Ini ven Ček v soboto 27. da« t. m. na korist bolniške blagajne pomočniškega zbora v gosp. Iv. Hafnerja pivarni na sv. Petra cesti. Svirala bode c. in kr. godba pešpulka kralj Belgijcev štev. 27. Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnina: Za gospode 50 kr , za dame 30 kr. Ker je čisti dohodek namenjen dobrodelnemu namenu, se veiedušnim pre-preplačifom r«" ■jftvMn w*\p — (Odglašeni obrti v Ljubljani.) Meseca decembra 1893. I. odglasili so se v Ljubljani sledeči obrti: Viktor Rohrinan, trgovina z rastlinjem; Frančiška Leve, trgovina s krompirjem, fižolom itd.; Peter Toinau, karanosestvo; Janez Urbančič, kovaški obrt; Marija J.irc, točenje žganja; Marija Dolenec, branjarija; Jurij Janko v.č, prodaja premoga; Karol Kauschegg, trgovina z lesom; Fran Vovk, čevljarski obrt; Rozina Glaser, trgovina z zobotrobniki; Ana Koman, skuha; Fran Stampti, trgovina z lesnimi izdelki; Katarina Slana, krama-rija; Alojzij Belič, suknostrižki obrt; Marjeta Brodnik, krainarija; Bertram Schraelzer izdelovanje W Dalje v prilogi. "^Hl Priloga ^Slovenskemu Narodi jjt 16, dn* 20. jannvarja 1894. stolov; Janez Zorman, branjarija; Janez Gestrin, barvarija; Miha Lavrič, trgovina s špecerijskim blagom in s deželnimi pridelki; Edvard Kotek, urarski obrt; Josip Sparovitz, trgovina z žepnimi urami; Lorenc Mikuš, gostilničarski obrt; Albin Achtschin, trgovina z železnino; Anton Sušnik & Karol Weber, špecerijska trgovina; Ivana Košir, prodaja sadja; Leopold Bartolin, vrtnarstvo; Anton Čamemik, čevljarski obrt; Fran Kos, vrtnarstvo; Marjeta Sirk, branjarija; Josip Straus, krojaški obrt; Fran Kaiser, prodaja palio; Uršula Hrovatin, prodaja čevljev; Anton Štacul, trgovina s sladkorjem in kavo; Anton Mikuš, lesna trgovina; Janez Luckmann, špecerijska trgovina; Josip Richter, krojaški obrt; Janez Bergant, prodaja drv; Karol Redlich, stavbinsko podjetje; Janez Kralj, prodaja drv in oglja; Marija Tomšič, skuha in Fran Petrovčič, ključarski obrt. — (Iz Poljanske doline) se nam piše: Pr tožba naših nasprotnikov je odbita in potrjene so volitve v občinski zastop. Očetu Mraku in na temu mlademu kaplančeku je sedaj odklenkalo, in oba hodita s povešeoo glavo, kakor bi ja trebuh boleli Oče Prodovec so pa tako jezni, da nameravajo v Poljanah svojo domačijo prodati ter se pr< -seliti pod Blegoš na „DomaČejkarjevo" zemljo, ka tero so baje že kupih! Srečno pot! Morda bo zdaj politična oblast vender le gledala na to, da se razpiše županova volitev, da dobimo novega Župana, ki bo vssj brati znal, kadar se bodo vršile kake volitve! V kratkem Vam še kaj več sporočim! — (Narodna Čitalnica v Kostanjevici.) V odbor čitalnice so bili voljeni: predsednikom: g. Aleksander Hudoveroik, c. kr. notar; pod predsednikom: g. Lavoslav Abram, nadučitelj; tajnikom: g. Anton Abram, gojzdarski pomočnik; blagajnikom: g. Božidar Lappain, c. kr. davčni pristav; odbornikom: gg. Janko Hudovernik, notarski kan didat; in E J mu od Trček, notarski uradnik; vsi v Kostanjevici in Karol Trošt, učitelj v Št. Jerneju. Narodna čitalnica v Kostanjevici priredi sledeče ve selice: 1. ustanovno veselico s koncertom in plesom dne 28. januvarja 1894; 2. domačo veselico dne 4 svečana 1894 in 3. družnski večer dne 6. sve čana t. I. — (Metliški tamburaši) prirede v nedeljo 28. januvarja v prostorih gostilne „Pri zlati kroni" koncert z nasledniim vzporedom: V. G. Brož: „Napried" tamburaška poputnica; I. pl. Zaje: Domovini 1 ljubavi*; G. Ipavic: „Danici"; J. Bartl: , Venec vojaških pesni)" ; B. Ipavic: „Domovini"; V. G. Brol: „Ljubim Te", (mazurka); E. Burdvch: „Prodana nevesta" (poputnica.) Po koncertu ples, pri katerem svira Metliška' mestna godba. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prostovoljns. — (Nesreč s.) V Križni Gori v Krškem okraji ptdel je 74letni Jožef Blatnik vsled neprevidnosti s podstrešja svoje hiše tako nesrečno, da je umrl že drugi dan. — (Volkovi) se klatijo po Notranjskem v gozdih Šneperške graščine. Sodijo po sledovih, da so bili trije. Jednega izmej njih je ustrelil grajski lovec. Volk je tehtal blizu 50 kilogramov. Na ostala dva volkova se bode v kratkem priredil sbu pen lov. — (Vrbsko jezero) pri Celovcu je zadnje dni večinoma zamrznilo. — Na Osojskem jezeru, ki je tudi zamrzneno, utonil je neki deček, ki se je udri v sredi jezera. — (Lastnega sina ustrelil) je po naključji poljski čuvaj Anton Zorgo v Ronkah. Vrnivši se te dni zvečer domov, položil je svojo puško v sobi na tis. Puška se je po nesrečnem naključji sprožila in je kroglja zadela v desno nogo 1 dietnega sinčka ču vajevega, ki je ravno izvrševal svojo šolsko nalogo. Nesrečnega dečka so prepeljali v Goriško bolnico, kjer je po svršeni operaciji umrl. — (Čudna volitev.) Javili smo že, da se je dne 15. t. m. vršila v Opatiji uradna konferencija učiteljev Voloskega okraja. Konferenciji je predsedoval c. kr. okrajni šolski nadzornik gosp. Uršič Mej drugim bila je na dnevnem redu tudi volitev zastopnika učiteljev v c. kr. okrajnem šolskem svetu. Oddanih je bilo 36 glasov in so dobili g. Makarovič 18, g. Nekermsn 14, g. Vajšelj 3 in g. Sluga 1 glas. Nadpolovične večine ni torej nihče dobil, a vzlic temu se je proglasil g. MakaroviC kot legalno izvo I jeni zastopnik uMeljstva. Tndi pri, volitvi dveh de-legatov za deželno učiteljsko konferencijo se je tsko resimo „čadne* postopalo. G. Nekerman je dobil 21 glasov, g. RnjčUS 17 glasov. Slednji toiej ni dobil nadpolovično večino glasov, pa se je ipak proglasil izvoljenim de lege tom. Čudno, jako čudoo ! -r- (Hrvatske novice.) Na Zagrebškem vseučilišči se je ločila stolica za mineralogijo in geologijo v dve stolici. Izrednim profesorji m mineralogije je imenovan profesor na realki dr. Mijo Ki spat ić, izrednim profesorjem geologije in pa laentologije pa prista v mineraloško-geološkega muzeja v Ztgrebu, dr. Gorjanović-Kraraberger. — Slavna hrvatska pevka gdčua. Mika Trni na, ljub Ijeuka občinstva v Monakovem, bode nastopila dne 31. t. m v Zagrebu v koncertu glasbenega zavoda. Slavna pevka eogažirana je od 1. 1896. naprej, na dvorni oj,eri v Berolinu. — ČJ^šai kvartet kon-certiral je te dni v Zagrebu, Karlovcu itd Nameatu zbolelega cel ista g. Dv>rgerja sodeloval je njegov učitelj prof. Viban s konservatorija v Pragi. — (Hrvatska dramatika) se v novejšem času kaj lepo razvija in zlasti mlajše moči goje to književno stroko z lepim uspehom. Te dni uprizorila se je v narodnem gledališči Zagrebškem z izrednim uspehom Dinka P o 1 i t e a , zaslužnega glavnega urednika ,,Obzorovega", igrokaz „Marija Stančeviceva", Dr. Stevo pl, M i 1 e t i ć objavlja sedaj dva nova dramatična dela: v ,,Viencuu tragedijo v verzih „Boleslav", koje sujet je zajel iz dalmatinske zgodovine, v „Prosvjeti" pa komedijo „Crn biser", predelano po Sardoujevi noveli istega imena. Kakor poročajo, hrvatski listi, dovršil je dr. A. Tresič-Pavičic* ravnokar tragedijo v verzih „Ljudevit Posavski", katere junak je znani narodni heros, ki se je toli slavno in hrabro boril proti navaljujočim Frankom in Nemcem ter srečno zjedinil narod hrvat-ki. Konečno piše sedaj znani pisatelj dr. Avg. Har ambašič dramo v verzih, v kateri nam slika os odo zadnjega hrvatskega kralja Petra Svačida. — (Popravek.) V poročilo o občnem zboru pevskega društva Ljubljane uriniia se je pomuta DrnStvo ju imelo 885 gi, 82 kr. dohodkov iu 814 g'. 47 kr razholku, preostanka je torej 71 gti. 35 kr r hI Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda! k----------A T Razne vesti. * (Generalu G u r k u) se zdravje še vedno ni zboljšalo iu je bolnik večinoma v nezavesti. * (Z i m a v Italiji) Iz raznih krajev Ita lije sa poroča, da je bil poslednje dni tam hud mraz. V Milanu in v Bologni imeli so 9°, v Brescii 11°, v Padovi 12°, v Parmi 13°, v Reggio 14°, v Tutnu in v P.au'uzi 15° mraza. * (Ladi je v ledu) Kakor se poroča iz Zemuna, zamrznili so trije parobrodi Dunajskega parobrodnega društva blizu Zemuna v ledovji Du nava, prednu so še mogli odpluti v zimsko pristanišče v Ciglano. Dva parobroda bodo spruvili iz ledu, tretji pa ju tako obdan z ledom, da ga bode teško spraviti iz tega ledenega oklepa. * (Nevesta brez rok.) V Verviersu po ročila se je te dni nemška breztočna umetnica E i zabela Kunneichz nekim avstrijskim iuipie zanjem. Nevesta podpisala je b trdno „nogo" poročni list in ji je pri cerkveni poroki duhoven u.-teknil poročni prstan na četrti prst leve uoge. Gotovo imprezarijo ni naredil slabe kupčije, ko se je pobrigal za „nogo" omenjeneu metoice, ki mu lamči lepe dohodke. *(Hiše iz pepela) Znano je, da se je pepel uporablial že dlje čana pri zgradbah za zidanje lahkih sten. Zdaj pa je stavbiuski mojster Wagner v Lfmburgu na Nemškem zgradil celo vtčnadstropno hišo iz pepela. Vse zidovje je izgotovljeno iz pepela brez peska in so tudi tla v posamičnih nadstropjih iz neke p°pelne zmesi narejena. Ta iznajdba utegne marsikatero dozdaj malo vredno tvarino, kakor pepel, šuto in jednake stvari pripraviti do večje vrednosti in dati zaslužka mnogim ljudem pri izdelavanji teh tvarin. * (Silen potre«) je bil na Kitajskem v pokrajini Unga in je več sto ljudij prišlo ob življenje. Knjiiovno8f. — „Učiteljski t o v a r iS" , glasilo „Sloven-skega učiteljskega društva v Ljlubljani", ima v št. 2. tole vsebino: J. D murk : Spisuvui pouk; — J. Cepuder: Korist šolskegs popisovanja; — Cesarska pesem; — Vprašanja in odgovori; — Listek; — KnjiževiioHt; — Naši dopisi; —Društveni vestnik ; — Vestnik;; — Uradni razpisi učiteljskih služ^b — „ V i e n a c" zabavi i pouci. Stari znanec in prijatelj naš, odlični hrvatski beletristični list „Vienac" izhaja sedaj 26 let Okolu njega je zbran cvet hrvatskih pisateljev. V prvih dveh letošnjih številkah prinaša prekrasne črtice in zapiske „Peuses" iz peresa slovečegn novelista Ksaverja Šandorja G j a 1 s k e g a, izvirno tragedijo v verzih „Boleslav", katero je zložil Stjepan pl. M i I e t i č, veliko krasnih pesmij, tako od Harambašića, Miro-Ijuba, Velikanovića, vrh tega pa še celo vrsto poučnih sestavkov, zgodovinskih, književnih, naravoslovnih itd. Samo po sebi je umevno, da so tudi slike, katere prinaša „Vienac", izvrstne. „Vienac" izhaja vsak teden na dveh tiskanih polah ter velja za celo leto samo 7 gld. Bodi izvrstni list toplo priporočen v obilno naročbo. Telegrami »Slovenskemu Narodu'': Trst 20. januvarja. V včerajšnji seji deželnega zbora razpravljalo se je o resoluciji gledč ustanovitve italijanskega vseučilišča v Trstu. Posl. Nabergoj poudarjal, da uživajo Italijani že itak posebno naklonjenost vlade in to na tro.ske primorskih Slovanov. Vlada ravna kot dober oče, če neče ustanoviti italijanske univerze, ker bi sicer samo italijanski izobražena mladina ne mogla v večinoma slovanski Primorski službovati. Izjavil, da bi se ne protivil italijanski univerzi, da ni občinski svet odklonil ustanovitev slovenskih šol v Trstu. Posl. dr. S a n c i n omenjal, kako postopa večina proti slovenskim šolam v Trstu in v okolici in izjavil, da bode zato glasoval proti resoluciji. Deželni zbor vzprejel resolucijo z vsemi glasovi proti glasom slovenskih poslancev. Vrh tega vzprejel deželni zbor resolucijo, v kateri se odločno izreka zoper železnico skozi Bohinjsko dolino. Dunaj 20. januvarja. Nameravanih zimskih vojaških vaj ne bo, ker vojaki nimajo za to potrebne zimske obleke. Praga 20. januvarja. Načelnik mlado-češkega kluba dr. Engel priobčil izjavo glede izpovedij Omladinca Cižeka, in pravi, da ni mla-dočeška stranka časopisu „Pokrokove listyK nikdar kako podporo obljubila ali dovolila, in da je bila le naprošena za podporo za izdajo neke brošure glede splošne volilne pravice, da pa je bila dotična prošnja umaknena. Praga 20. januvarja. Danes sta bila v pravdi zoper Omladince zaslišana zatoženca Novak in K asi k, ki sta oba odločno tajila vsako zvezo z Omladinci. Rim 20. januvarja. Mej vojaki in ustaši okoli Masse in Carrare je bilo več manjših bojev. Vršilo se je mnogo hišnih preiskav, pri katerih je našla policija veliko anarhističnih, za postanek upora velevažnih spisov. Mej Spezzio in Ponte Remolom so ustaši nanesli mnogo kamnov na železniški tir. Vlak je skočil s tira. Trije vagoni so bili zdrobljeni. Več oseb ranjenih, nihče ubit. Berolin 20. januvarja. V političnih^iu finančnih krogih se govori, da se je mej Nemčijo in Rusijo glede trgovinske pogodbe doseglo popolno porazumljenje in da pride pogodba začetkom marca pred nemški drž. zbor. Narodno-gospodarske stvari. — Svetovna razstava v Antvverpeuu Kakor znano, priredi Be letos svetovna iazutava v Autvver-penu. V namen udetezitve te la/.sUve sešla se je pod pokroviteljstvom trgovske iu obrtniške zbornice na Duuaji posebna komisija. Tudi trgovinsko ministerstvo je poslalo svojega zastopnika v to komisijo. Trgovinsko ministerstvo s|cer povdarja, da z ozircni na velike stroške, ki jih je imelo vsled ud. ležitve svetovne razstavo v Čkagu, no more gmotno podpirati te razstave, da bo pa rudovoJjuo storilo potrebne korake, da .-o zuiže vožnja iu carina za raz stuvin predmete. Iuteresovani krogi se na to nastavo opozarjajo s to prionmajo, da je oglasila pošiljati ali naravnost trgovinski in obetnijski zbornici Dunajski h>i pi potom trgovske in obrtuiSke zbornice v Ljubljani. — Izvoa blaga na Špansko. Vsled dekreta razglašenega od kral|. španske vlade dne 1. januvarja t I. zagotavlja so našemu blagu pri izvozu na Špansko ona znižana carina, kakor je obsežena v z dnem 1. januvarja t. I. veljavnih trgovinskih pogodbah Španije s Švico B dne 13. julija 1892. in z Norveško z duo 27. junija 1892. Ker vsled tega uaše blago uživa v Španiji največje olajšave, odredilo so je z odlokom skupnega rninisterstvaz dne 31. dec. 1893, (drž. zak. št. 2 iz I. 1894), da ima uživati tudi špansko blago pri uvozu v Avstrc Ogersko največje olajšave. (Tiskano kot inserat.) Kakor mora tlači Ljubljanske naše „krčmarske zadružničarje" in njih korajžne „mesarske zaveznike" noč in dan tisto ominozno vprašanje, koje so a tout prix želeli spraviti v javno diskuzijo, in kakor bi tudi radi — ne morejo se ga zdaj za nobeno ceno prav znebiti! To in morda še kaj več odseva le premar-kantno iz zopetnega njih „ Poslanega" v zadnje-sobotnem „81, N." Št. 10. Čudne argumentacije in še bolj abotni nazori, ki jih gospoda zopet v tem svojem „Poslanem" razvija, so pač najeklatantnejši dokaz, kako korenito jim je znudel „zadružne štrene" avtentični ponatis „Tržnega reda" v zadnjem mojem „ Poslanem". Zdaj že kar več ne vedo, kako in kam iz zagate, v katero so v svoji zaslepljenosti nepremišljeno zašli! Zato pa tudi ni čuda, ako je vsa stvar po nerodnem prizadevanji naivnih naših „zadružničar-jevu zadobila že res takšno lice, da bi vsekako bolje sodila morda v „Pavliho" negoli v resen list. Nasprotniki hote naravnost z glavo skozi zid, in ker se mi „zadružne glave" venderle nekako smilijo, je pri takih odnošajih pač skrajni čas, da s tem konečnim odgovorom pravdo okončamo. Bodi jim torej danes še zadnja beseda z moje strani! Prav rad verjamem našim „zadružničarjem", da jim je do dna duše zopern način polemike, ka-koršen se je meni, podpisanemu veletržcu s prašiči zljubil, kajti resnica oči kolje tudi „zadružni-čarju" in bodi si v še tako varnem zavetji, kakor-šen je baš načelniški ščit gospoda oštirja Ferlinza! Kako slabo podkovani so gospodje v nasprotnem taboru z dokazili za neosnovane in več nego smele svoje trditve, vidi se — kakor drugače pač biti ne more — takoj na prvi hip; ker jim doma nedostaje dokaznfga materijala, ki bi se dal koliekaj uspešno uporabiti v dosego namena, morali so nastopiti daljno pot „skozi Tirole" v „Švicarijo", da sicer neznatno dogodbico vsaj za silo spravijo na dan kot. uničujoči „neovrgljivi faktum" . . . Hote ali nehote moram tu pač pomilovaje vzklikniti: Ubogi E d e r, kaj pa tebe treba bilo ! Res je, ne bom tajil, z g. Edrom imela sva nekoč malo kontroverzo na sejmišči; nikakor pa stvar ni bila taka, kakor jo drastično opisujejo „za družničarji" v zadnjem „Poslanom" namenoma, i ne vedoČ, da si s tem nehote sami bijejo v obraz j ter sami izpostavljajo pravi testimonium paupertatis za totalno ignoranco, v kolikor se tiče poznavanja tukajšnjih eejmiških razmer in tržnega reda v obče. Bilo je za časa, ko Podturnski grad z gosp. Edrom kot najemnikom „Tivolske švicarije" še ni bil inkorporiran mestu Ljubljanskemu. Takrat, ko torej g. Eder kot Šišenčan še ni pripadal kot član „zadrugi Ljubljanskih kramarjev", pečal se je i on v zvezi z nekim fabriškim kantinćrjem iz Šiške nekoliko z eksportom naših ščetincev ter je tu nakupljeno blago večinoma pošiljal v svojo domovino v Tirole in pa na Švicarsko. To trajalo je pa sicer le tako dolgo, dokler eksportne tvrdke Eder&Co. kupčija v tej ne baš varni stroki ni povse" zapustila. V ravno omenjeni „eksportni dobi" prišel je bil nekega dne" g. Eder res na sejmišče in ker se g. Eder kot rojen Tirolec ni znal dobro sporazumeti z našimi domačimi kmeti, prišla sta bila ž njim tudi dva meše-tarja na sejmišče. Kot nevajenemu novincu pa g. Edru tudi najbrž ni bil znan trgovski običaj, da na tukajšnjem sejmišču kupci drug drugemu ne smejo „siliti v kup", dasi ta običaj že obstoji, odkar ljudje pomnijo. Ker se g. Eder ni kar nič oziral na ta splošno veljavni starodavni sejmiški običaj, ampak meni „silil v kup" pri neki partiji, opozoril sem ga bil na to in mogoče da tudi malce bolj osorno. Toda g. Ede r mi takrat tega nikakor ni štel preveč v zlo, sicer bi sigurno ne bil kmalo po tem „rencontru" prišel osobno do mene na moj dom prosit me, da bi mu pomagal iz zadrege ter mu prepustil „eksportno partijo", ki jo je imel baš nabaviti za Švicarijo ali Tirole. Toliko in nič več je resnice na vsem tem. Če sem pa g. Edra tako zelo razžalil, kakor navaja ,,zadružniška gosp6da", zakaj je potem g. Eder se-le današnje *) Za vsebino toga sestavka jo uredništvo le v toliko odgovorno, v kolikor veleva zakon Sicer pa je vsa to zadeva sedaj vsestransko pojasnjena in zato jo to zadnja bo-sada, katero smo priobčili. Opomba ured. dni, ko služi v „zadružno stafažo", tako silno rahločuten postal? Gospod Eder dosegel je bil menda tudi že o kritičnem času i za Tirole predpisano polnoletnost in slobodno mu je bilo poslužiti se pravic, zajamčenih mu v §§ 16—20 tržnega reda z dne 4. maja 1884. Ti §§ jasno določajo v nemškem in slovenskem jeziku, komu je zvrševati tržno policijo in skrbeti za red na sejmišči; komu je poravnavati prepire, ki bi morebiti na semnji nastali, in kako je v obče ravnati z osebami, katere motijo red na semnji. Gospođa Edra stvar je torej bila, nemudoma obrniti se do pristojnega oblastva, če sem jaz nasproti njemu res kaj kaznjivega zakrivil, ne pa še-Ie zdaj „po toči zvoniti" . . . No, sicer je pa to najnovejše „zadružno jerobstvo" nad g. Ed rom tako, da glede te afere vsakdo na prvi pogled lahko spozna, „kam pes taco moli" I — Gospodje „zadružničarji", Vi pravite, da jaz trdovratno zanikujem, da bi se na svinjskem sejmišču bila sploh kdaj pripetila kaka nerodnost. Kje in kdaj sem jaz temu oporekal ? — Ali menite, da se zdaj, ko je sejmišče drugam premeščeno, ne bo nikdar pripetila nobena nerodnost? Bog me! To poznate pač malo semnje, ali jih pa poznati nočete. Vsakdo, kdor na semnje hodi, prav dobro ve, da se skoro povsodi kaj dogodi, kar drugemn ni baš po volji. Da bi pa jaz bil prouzročitelj takih nerodnostij na tukajšnjem sejmišči, to, gospoda, je pač le zlobna izmišljotina, ki je zrastla na zadružnem zeljišči"; kajti, če bi to, kar Vi trdite, istina bila, prišel bi izvestno čestokrat navskriž s kompetentnimi organi, kar pa se doslej še ni zgodilo, čeprav bi mi Vi kaj takega morda prav iz srca privoščili, ker Vas baš vodi pri vsem Vašem početji nič kot slepa strast, iz katere izvirata tudi tisti lepi čednosti, ki Vas nad vse dičite! Gospodje „zadružničarji", Vaš dokaz je ničev, in naravnost smešen, kajti ž njim obkladate se Vi sami s tako krepko zaušnico, da Vam je nihče več ne odvzame ! Dvigate se nepoklicanim zagovornikom bivšega eksporterja Ederja, ki v kritičnem času kot Šišenski občan niti član „zadruge Ljubljanskih krčmarjev" biti ni mogel, a v isti sapi pobijate eksportno predkupovanje — baje braneč interese zadružnikov in ob jednem koristi konsumira-jočega občinstva . . . Dovolite, gospoda! Ali Vas ni — kakor že večkrat — tudi tu nekoliko zapustila zdrava logika? Če je to tisto toli hvalisano Vaše zastopanje javnih interesov, potem slobodno Vam — zaslug ne bodete si stekli ni tu ni tam ! In s takimi šepavimi dokazili v roki imate še drzno čelo, v tem pogledu zahtevati premembo od visoke deželne vlade upeljanega tržnega reda? Menim, da to bo ostala le „zadružna" Vaša brumna želja; kajti slavni mestni magistrat in pa visoka deželna vlada nista tako kratkovidna, — kakor Vi morda mislite — da bi hotela sama sebi in splošnim interesom škodovati samo Vamna ljubo, da bi Vi ceneno kupovali p r a -šičkein drago prodajali svinjino! Pristojna oblastva bodo vsekako previdno postopala ter trezno in premišljeno pretresavala vse okolščine, ki pridejo pri tako vitalnem vprašanji za tukajšnje sejmišče količkaj v poštev, in predno bi v tako bistveno premembo, kakoršno Vi zahtevate, sploh privoliti mogla, uvaževala bi brez dvojbe tudi eventualiteto, če bi potem kmetje s svojim prirejenim blagom morebiti ne izostali in se kolikor mogoče ogibali Ljubljane, ker bi jim izvestno ne bila več to, kar jim je bila doslej. In to, gospoda, je važen faktor, ki se ne da in ne sme prezreti, če nečemo v tem oziru naravnost ugonobiti tukajšnje tržišče! Nič manj važnega pomena je itak vprašanje, kaj je prav za prav povzdignilo našo domačo svinje-rejo in kaj je oživilo z le-to v najtesnejši zvezi stoječe tukajšnje tržišče? Eksport pospeševal je lepo razcvitajočo se našo svinjerejo od nekdaj in zopet !e eksport oživljal je tudi naše tržišče — naši „zadružničarji" gotovo ne. Ubogi kmet, ako bi bil zgolj tem poslednjim na milost in nemilost izročen ! Vsaj smo vidili komaj pred letom dnij, ko je bila zaprtija, ko zaradi kužne bolezni nismo smeli domačega blaga odpošiljati v druge dežele, kakšna stagnacija je bila nakrat nastala na tržišči ; tu pokazalo se je očitno, da le eksport je v stanu nuditi prave pogoje za živahnejši promet. Videli smo pa pri tej žalostni priliki tudi, kako so baš naši „zadružničarji" izkoriščali nezdravi položaj ter ubogega kmeta malodane na meh odrlil Po 14 kr. beri: štirinajst krajcarjev za stari funt bila je najvišja ponudba, pa še par funtov „namečka" moral je dajati našim „zadružničarjem" ubogi kmet; potem naj se mu pa izplača prase, s čigar izrejo se je zaman trudil leto in dan ! To je dejanska resnica, ki je prav tako znana klavničnemu nadzorstvu, kakor tudi tržnemu komisarijatu mestnega magistrata. Seveda, to so bili „zlati časi", katerih si tako srčno nazaj žele naši „zadružničarji!" Zato pa proč z eksportnim predkupovanjem — v interesu kou8umujočega občinstva; drugače niti misliti ni, da bi bila po naših gostilnah porcija svinjske pečenke še kdaj po tri groše in da bi pri Ferlinčevih delali še jedenkrat večje klobase ter jih za zdatno znižano ceno prodajali! Sicer pa dovolj temu; zdaj imate sejmišče na drugem prostoru — kakor ste si ga želeli — in mirna Bosna! V pravem interesu zadružnikov pa se bo prav tako zaželjeni mir povrnil tudi v „zadružni mošnjiček", v katerem pravite, da še ni zmanjkalo drobiža za drage neuspešne inserate . . . Da, da — povrnil se bo zopet mir in na bo Vam treba več v to ime samovlastno obsojati sozadružnikov v nepostavne denarne globe, s katerimi najbrž hočete, da bi bili tudi le-ti deležni tistih „dobrot", ki ste jih dosegli z neslanimi svojimi „Poslanimi". Toda govorimo jasneje. Slučajno se namreč jaz poleg trgovine ■ prašiči pečam tudi z gostilničarsko obrtjo, vsled postavnih predpisov sem torej tudi jaz član tukajšnje „ gostil ničarsko in krčmarske zadruge" in kot takega me je „zadružno starejšinstvo" na moje ne malo začudenje — prekoračivši očividno področje postavno določenega mu delokroga — v odborovi seji pod načelništvom g. oštirja Ferlinza brez pravega povoda obsodilo in contumaciam na 10 g l d. globe, in sicer v smislu zadružnih pravil § 17, lit. b., ki slove na dotičnom mestu lako-le: „Zadružnomu starejši nstvu pristoji tudi pravica, o zadružnih članih in pridružencih, kadar žalijo zadružne predpise, izrekati redovne kazni, kakor posvarila in denarne kazni, do desetih goldinarjev. Ta pravica pristoji zadružnemu starejšinstvu posebno (lit. b.): ako se sklepi zadružnega zbora, ali naročila zadružnega starejšinstva, ali zadružnega načelnika kršijo, ali se istim ne ustreže, posebno pa, ako se po takem ravnanj i oškoduje ali krati gmotno stanje, čast ali veljava zadruge.' — Vabilu k napominani seji, ki se je vršila dne 9. t. m. ob polu 3. uri popo-ludne pri gosp. Al. Zajcu, Rimska cesta št. 4, v privatni sobi, kjer se mi je bilo zagovarjati glede* fna-mišljenega!) prestopka zoper § 17. lit. b. — se jaz seveda nisem odzval, ker v predležečem slučaji imenovane korporacije pristojnim ne pripoznam in sploh pripoznati ne morem. V tem mnenji me pa še bolj podpira tudi § 23. z. p. ki veli: „Zadrugo nadzoruje magistrat Ljubljanski, kateremu pristoji pravica, pritožbe zoper sklepe zborov ali starejšinstva, zaslišavši obe stranki, razsojati. Mestni magistrat postavlja posebnega komisarja, da pazi na to, da se pri zadrugi zakonito postopa. Prepiri o notranjih zadružnih stvareh spadajo jedino pred upravna o b 1 a s t v a." — Ker sem bil — kakor rečeno — in contumaciam obsojen, mi razlogi, „zadružne razsodbe" niso znani, pač pa ni baš težavno uganiti nagibe, ki so pri tem vodili „zadružno starejšinstvo", da je sploh moglo v svoji brezmejni domišljavosti oblastno izreči tako povsem neopravičeno sodbo, s katero si je taisto steklo nič kot jedno blamažo več! Sicer pa ta „zadrušna razsodba" še nikakor ni postala pravo-krepna in menda tudi nikdar ne bo; zastonj se torej „zadružni mošnjiček" veseli mojega desetaka, kajti zadnjo besedo v tej zanimljivi zadevioi ima pač se slav. magistrat kot nadzorujoče oblastvo. V smislu §-a 23 z. p. imel bo taisti priliko, zaslišavši obe stranki, razsojati o moji pritožbi zoper omenjeni sklep „zadružnoga starejšinstva" ter pri tem uva-ževati, se je-li pri zadrugi v tem slučaji kričeče-krivične obsodbe zakonito postopalo, ali ne, osobito ker kompetenca „zadružnoga starejšinstva" niti najmanje utemeljena ni bila, ker spadajo prepiri o notranjih zadružnih stvareh jedino pred upravna oblastva. Že iz tega razloga morala se bo razveljaviti nesmiselna „zadružna razsodba", sicer pa ugovarjam „zadružni kom peten ci" tudi še iz drugega razloga. „Zadružničarji" bili so prvi, ki so me jeli s „Poslanimi" v .Slov. Narodu" napadati kot „eksportnoga trgovca s pra- žici" in tudi jaz sem javno zavračal njih krive nazore in druge neslanosti jedino le kot »trgovec" in nikdar ne v svoji lastnosti kot gostilničar ali morda ceI6 kot zadružni član. Kot trgovcu pa mi je povsem nedoumljivo, kako si more „krčmarska zadruga" z nje drznim načelnikom sploh prisvajati kako disciplinarno oblast nad menoj v tej lastnosti! Drakonično so me sodili, ko niti pravice niso imeli do tega. Kaj, če bi v predležečem slučaji res spadal pod območje njih kompetence? Izvestno — kar obesili bi me bili! In taki ljudje osme lijo se se drugim očitati .terorizem" in predbacivati »oblastno nasilstvo" ?! Ne vem , se li tudi v tem oziru povsem strinjajo z načelniStvom sopodpisani gg. Nace Druskovič in s o d r u g i — a konečno jim zakličem vsem skupaj: „Pometajte prvo pred „zadružnim pragom!" In s tem priporočam se i nadalje blagohotni „zadružni naklonjenosti" 8 prav primernim spoštovanjem veletržec s prašiči. Izredno znižane cene! Predpustna ljudska burka Prcdplacaml ae«lezl ne veljajo sa to predstavo! Štev. 38. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.56/i » Italijanski bankovci........43 „ 40 „ C. kr. cekini.......... 5 . 90 A °- t Cd j (d i. :9 i « 2 13 > Sli 9js «5 o t- Težko prebavljenje, katar v želodci, dyspepsija, pomanjkanje slasti da jedij, zgago i. t. d., dalje katari v sapniku. zaalizenje, kašelj, hripavost so one bolezni, (III) v kojih se (51-1) olavno 8kladisti ~:vb po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobitim uspehom. Največja izbera služeb za fine in priprosto kuharloe in hI šine za tu in za Gorico, Trst, Celje, Reko. okolico, plača 8—12 gld. — Priporoča se več brhkih, pridnih natakaric, vajenih občevati z gosti, dobre računarlce za tu in za drugod (tudi se eventuvelno lahko položi kavcija ) — Več v p<>Ni'i>(lovaliiicl Gr. 1^1 iiv, Breg tkt. C5. (96, Nova hiša v Dragi, v Kotel»keiu okiMj(, katera ima dovoljenje za gostilno in piodajalnico ter stoji na jako lepem kraju, ne odda v nuj« ni ali pa tudi proda proti plačilu um vecletue obroke. Već se iz\e pri I .sinku ft-itnu 31otlic*u v Novi vHiti pri Knkokn. (99—1) Želi se kupiti ■r. irosiiodarMUlail potrc'bNČiiiuuil (fundus instruetus), ki te sedaj v /.»kupu. v hrvatski kra jini, n«* preveč t il.lal ena od kate železnica, v vred no8ti 50-100.000 gl■ !>■•. Frideriku IjCiigiel-u Brezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnojac lepotilo; ako ne pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, o«-1 jo »e že dragi dnu ne-■uatne lunulne od polti, ki poataue vttled tega clHto bela In nežua. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-luje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj na^lo Sege, ioltavost, ogerce, nosno rudečioo, zajedce in ruge nosnažnusti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1.BO. (39—2) Dr. Friderika Leugiel-a BENZOE-MILO. NajmilejBe in najdobrodejnojuua{, X. C lr glavno ravnateljstvo avstr, drl, zelenic. Izvod iz voznega reda ■veli3.TT-3n.eg-3, odL X. okto"bra 1893. Nastopno omenjeni priha>j»lni In odhajalni ćaai označeni ao V • mrtnjrrvrnpukrm čiimii. SrodnjeeTropaki čai je krajnemu čaia t Iijuh-Ijani ca 3 minuti naprej. Odhod ls LJubljane (juž. kol.). Ob V4. uri S *nln. po noH oaebni vlak ▼ Trhla, Pontubol, Beljak, Oa-ld v m:, Franaenafeate, Ljubno, Dunaj, čea Selsthal ▼ A u »um, Iaohl, Omnnden, Solnograd, Lend-Oaatein, Zeli na josorii, St«yr, Lino, Hu-dojeriae, Pisanj, Marijine Tare, £iitra4—5tJ) J i »elie in jzeboirf a : £ ustavlja bro^ vsakih bolečin ter opravlja plombo. ^ m vnn|n in V>C Kobne ojmtimIj«■, — odstranjuje X j cobne boleeluo z usinrtfnjem živca J t zobozdravnik A. Paichel, J J poleg oev^jartkega moatu, v Kobler-jevi hifti, I. naditr« J Zidarski nadglednik [polir] izurjen in vefiČ v gradnji visokih hiš, ae atalno namešča a tlnriu 1. marelja. Znhteva se znanje nemščine in kakega slovanskega jezika, taki, ki zmijo hrvatski, imajo prednost. — Ponudbe, v kojih je povedati, kje jo dosedaj služboval in koliko plače zahteva, naj se pošljejo pod ,,1'olier** v Znun'b, potile re olaule. (76—3) Proti kaliju in kataru, zla- . sti pri mali deci, proti zaslizenju, .J boleznim v vratu, želodcu in mehurju se naj ho jo priporoča Koroški rimski vrelec. 0V i ti iiejišua, liniiii'jsna voda. V zalogi pri M. E. Supan-u v LJubljani in pri Fr. Doleno-u v Kranju. (19<>—47) Vozni listu t Sev. Ameriko pri (6—3) nizozemsko-ameriški parobrodni družbi. I Kolowratring 9 DUNAJ. IV WeyringergasBe 7 Vnuk dan odprava z Dunaja* Po J u.** u H o, sBttpatunJ. Bensdorp-ov holandski kakao izboren, zdrav In redilen (947—19) Umetni mlin novo opravljeu, z mlinom za proso, na južni železnici, v rodovitnem kiaii, h konstantno vodno silo, se da v zakup veščemu mlinarju skupaj z ekonomijo in mlatilnico pod ugodnimi pogoji, eventualno se tudi proda. (75—3) Već pove upravn'štvo »Slovenskega Naroda", kateremu naj se vpošljejo tudi rnf• r*ncje v svrho daljnih pogajanj pod „strokovnjak št. 2000". 03 S R. MIKLAUG v Ljubljani, v Spitalskih ulicah št. 5. Zaloga 1,9 3) vsake baze gvantnega blaga za moške in ženske kakor tudi Vieh vrst plaht, kovtrov, srajc, jop, nogo-vic, svilenih in tkaninskih rut po najnižji ceni. N Xiii«i'*i iu |>i-«>tlnjn brinja in brinjevca litor 1 gl«l. 2© kr., medeno ž|ro.tiJo liter 1 iglil., vso je lastni izdelek. Kupuje tudi vsak čas med v panjih, ■odčkih kakor tudi vosek iu anho satovje po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrežbo Oroslav Dolenec svečar in lectar, trgovina z medom in voskom (1233—7) v Ljubljani, Gledališke ulice št, 10. wj —yr$pr—'.v{?v ^»F3----^lEl (dg)!<0q> ženitbena ponudba. Trgovec in obrtnik v velikem mestu na Kranjskem, So ne 2S let star, ki ima 2000 do 3000 gld letnih dohodkov, zeli se seznaniti z mlado gospodičino, 18 do 28 let staro, ki ima tudi imetku od 20OO gld. naprej. Zmožna mora biti slovenskega in nemškega jezika ter dobrih in poštenih stariiev. Pisma s fotografijo naj se pošljejo do dne 10. februvarja t. 1. pod fiifto „it. 100" poste restaute LJubljana. (tiG—2) = ITstanovljerio leta. 1863. - Nvetoviio/nane (1021—12) so samoi/.dc'aric, uagrajene ročne harmonike Ivana N. Trimmel-ja na Dunajl, VII/3, Kaiserstrasse Nr. 74. Velika zaloga vseli glasbil goalij, citer, plieal, okarin, ustnik harmonik, ptlč|lh orgljle itd. itd., švicarskih ocelnih orgij!o, ki igrajo satne od sebe in so nedoselne glede glasu, glaabenl albumi, kukala itd. itd. Knjiga t nzorci zastonj in franko. Pravi zaklad. za nesrečno žrtve sainooskrumhe (onanije) in tajnih razpašnostij je izhorno delo Dra. Retau-a oo3a.ram«b. Češko izdanje po 80. nemški izdaji. S 27 podobami. Cena M gld. a. v. Čita naj je vsakdo, ki trpi na strašnih posledicah te razuzdanosti, resnični njegovi pouki rešijo vsako leto na tisoče bolnikov gotove smrti. Dobiva se v založni knjigarni „Ver lag s- M h ga z i n R. F. Bierev v Lip-akem (Saško;, Neuuiarkt 34", kakor luui v vsaki knjigarni. (291—45) 52 I S 1 > vr^jj Najboljše železo i» prodaja A. C. AHČIN pri „zlati kosi'1 v Ljubljani, Gledališke ulice h. štev. 8. Posebno priporočam orodja prve vrste za (113—46) rokodelce in poljedelstvo. Za ]>il«-t in vodne žsugre kakor za se garantira, da so dobre. Grobni križi, čine za obloke, kuhinjska oprava itd. Št. 770. Razglas. ,83 - a) Mfhtni magistrat Ljubljanski naznanja: 1. Imeniki k letošnjemu novačenju poklican-h, v letih 1873, 1872 in 1871 rojenih domačij mladenicev bodo razgrnjeni v magistratnem ekspeditu od 18. do vštetega 26. januvarja t. 1. v ta namen, da jih vsakdo lahko pregleda, in «) ako bi kdo izpuščen ali napačno vpisan bil, to naznani; b) zoper reklamacije novačenju podvrženih ali zoper ni h profinje za priznanje v §§. 31—34 vojnega zakona navedenih ugodnosti ugovarja in ugovo'e tudi dokaže 2. Žre kanje onih novačenju podvrženih mladenicev, ki so bili rojeni 1873. Itn, vrnil«* ae bode dn«? 20. Jamivnrjn t. I. ob 11. url dopoludue v niaglNtratiiein ekapedliu. žrebanja udeležiti se, je vsaktererau dovoljeno. Mestni magistrat Ljubljanski dne 10. januvarja 1894. Razpis službe. i*rl deželiaeoi kiijlfrovodtitvii v Ljubljani izpraznjena je služba deželnega knjigovodje z letno plačo 1400 gld., akt vitetno doklado 240 gld. in s pravico do štirih v pokojnino nevgtevnih petletnic po 10O gld. — Prušnje za tu službo naj se pravilnim poti in do 12. februvarja 1894 pošljejo pcdpisaneuiu deželnemu odboru, morajo pa biti podprte s dokazili o usposobljenosti, o starosti, o znanji slovenskega in nemSkega jezika v govoru, in pisavi ter o vseh drugih merudainih osebnh razmerah pros Icevib. (65—8) Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 10. januvarja 1804. CHOCOLAT MENIER ! Največja tovarna na svetu! Vsak dan se proda: (1148-9) 50.000 kilo. Dobiva ne v vseh apaoarlJakUi, dallkataa nlh prodajalaloaa ic kondltorljah. Prav dobro goveje meso od volov Re dobiva pri Leopoldu Slovša v šolskem drevoredu št. 12 v mestni mesnici. Cena mesa za kilo: Flam in prsa po 44 kr. I pleče in bržola „ 48 „ simbas in siegno „ 56 „ Za mnogobrojno obiskovan j« se priporočam z zagotovilom, da bom gotovo vsem obmkovalc*Mii dobro postregel. (78 — Podpisana tvrdka prodaja Naroča naj se hitro, kajti zaoga ni preveč znatna. 1 ogrinjala za gospe, velika, v vseh najlepših aenzacnib bojali, neobhodno potrebna stvar, samo 95 kr. 12 komadov batistastih žepnih robrev z okrajkom, ki ne pušča barve v milnici in lainici, vsi obrobljeni, samo 95 kr. 1 srajca za pospe, s pr. krasnimi vezenimi vkladk", jako lepa, z nNgrado odlikovala, samo 95 kr. 1 izborna gospodska srajca, bela ali pa tndi barvana, samo 95 kr. 1 spodnje hlače za gospode ali gospe, is barbanta, platna in na statvah narejene, debele in tople, samo 96 kr. 1 sortiment igrač za otroke, 8 iako lepih komadov, za dečke ali deklice, vknpe samo 95 kr. 1 barvani damastni namizni prt, v krasnih desinih in živih bojali, tndi bel, samo 95 kr. <$ komadov danaastnih prtičev (servijet) Isti uEorci, samo 9» kr. ■3 pare zimskih nogovic za gospe, vsak pur druge boje. do preko kolen segajoče, samo 95 kr. 4 pare simskih obujkov za gospode, vsak par drnge boje, debeli in topli, samo 95 kr. 1 francoska stenska ura iz brona, z dolgo iolto verigo, izborna in dobro idoča, samo 95 kr. 1 vrč sa vodo, visok, iz najfinejšega por-ce'ana iz Karlovih varov, ki nebi smel manjkati v nobenem gospodarstvu, samo 95 kr. 1 vedrica i i porcelana s pokrovom in ročajem, samo 95 kr. 2 prekrasni vazi iz porcelana ali stekla, samci 95 kr. 6 komadov žlic iz najfinejšega Britania- srebra ki ostanejo vedno bele, samo 95 kr. G nožev s klinjami, ki se svetijo liki srebru, in vilic, samo 95 kr. 1 zajemalnica za juho iz Britania-srebra, težka in jako trpežna, krasen komad, Bamo 96 kr. 1 briija- tni prstan iz double zlata, z imi-tovanimi dragulji, samo 95 kr. 1 par uhanov /. imitovanimi dragulji, z jako lepim svitom, samo 96 kr. 1 peresni nožek, pristno »ngleski, z 4 raznimi klinjami, z imitovano želvino, Bamo 95 kr. 1 umetna pipa iz stive z kine&kim srebrom okovana, senzačen komad za sleharnega kadilca, samo 96 kr. 1 ustnik za smotke iz stive, povsem pristen, s pristnim jantarjem, nmotno rezljan, v finem baržunsatem etui-u, samo 95 kr. 1 verižica sa uro, iz najfinejšega srebra nikelja, v najdražestnejfii zlati in Bre-brni faconi, samo 95 kr. 1 prekrasna ruta iz svile za na glavo ali okoli vratu, v najlepših in najkrasnej-sib bojali, 1 vatelj velika, samo 95 kr. Samo 8 gld. 50 kr. prekrasen serviee za kavo iz najfinejšega porcelana iz Karlovih varov, najlepše slikan in z zlatom dekoriran, za 6 oseb, mesto za 8 gld., samo S gld. 50 kr. Kar ne bi komu ugajalo, se drage volje nazaj vzame in zamenja. Razpošiljanje se vrši pod najstrožjo kontrolo samo proti povzetju, ali pa de se popreje denar vposlje. Komisijski bureau Apfel, Dunaj I. Fleischmarkt I4/Sn. (63—2) 19 " m ni i rTmOl RtrT Moj pokojni soprog gospod Josip Bernard, trgovec in posestnik v Ljubljani, je bil zavarovan pri c. kr. priv. zavarovalni družbi na življenje »Avstrijski Phonix" na Dunaji za 20.000 gld. — Imenovana zavarovalnica izplača a je danes to svoto po njenem glavnem zastopu v Ljubljani, v koriš* mojim otrokom vsakega odbitka, vBled Česar si štejem v dolžnost, omenjeni družbi za njeno kulanco izreči tem .potom javno zahvalo in jo vsakomur najtoplejše priporočati^ V Ljubljani, dnć 2Q. januvarja 1894. Sofija Bernard Kranjsko društvo v varstvo lova vabi vse one osebe pripadajoče gozdarstvu iu varstvu lova, ki ao stekle zasluge za lovske razmere ter iste posebno pospeševala, naj pošljejo svoje prošnjo asa |» remiji nt nje In polivalo* ki se hode od strani društva glaaom § 1. točke d) in f) pravil za 1. 1893 dotičnikom pri poznala, ilo 1. ■■iitrcljtt t« I. odboru drnštva za varstvo lova v Ljubljani. Take prošnje morajo biti od prosileevega predstojnika potrjene in mora biti v njih na kratko opisano, kake so zasluge, na koje se opira prošnja. (89-1) Odbor kranjskega društva v varstvo lova. Posojilnica v Logatcu registrovana zadruga z omejenim poroštvom > abi častitr zadružnike k irednemu občnemu zboru kateri bode dne 2. februvarja t. 1. ob 2. uri popoludne v Dolenjem ljogaid v hiši gosp. M. Petriča na Čevcih hiš. št. 1 s tem le vaporedoua: 1 Pi roč lo in računski sk'ep za It to 1893 2. Odobrenje računa in razdelitev dobička. 3. Vo ilev ravnateljstva in nailzorstva. 4. Pred og' in nanveti druStvenikov. V Dolenjem Logatci, dne 18. januvarja 1894. (OS I* Hvnateljetvo. Razpis cestne zgradbe. OkrnJiio<*eMtiil odbor Rlbnlakl v Morirnžirl naznanja, da se bo ZHiadi oddaje zgradbe nove ceste iz Hriba do Sodražice vrnila d im- 5. lebruv»rj» 1894. 1. ob lO. url dopolnilne v obt'iiiMlci plaarul v Modražicl javna zmaujdevaioa dražba z izklicno ceno 41.»21 gld. Podjetniki, kateri bi hoteli zgradbo združiti, vabijo ae k dražbi s pri-Bttivknm, da ho treba \s> k< mu ponudniku pred pr četfcoai zgradbe v roki n h r »• i tu w h dražbene komisija izročiti 5°/# var&č uo od izklicue cene, t. j. znesek 2100 gid., bodini v gotovini, bodisi v hrauiluiču h kupžieah ali v državn h vrednostn h papr.ili. Vai podatk', kateri zadevajo zgradbo, zlasti načrti, proračuni io pogoji, Be lahko vpogledajo vsak dan ob navadnih uradnih urah v občinski pisarni v Sodražici. Podjetniki, ki ho zadržani udeležiti m osebno javne dražbe, smejo do 5 t bi livarja t. I, do pričetka ustne I c tac je okrajnocestoemu odboru poslati tuiii zapečatene in pravilno kolekovatie plsmeaie ponudbe, katere pa motajo imeti na zavitku napis: »Zgradba nove c*st« iz Hila do SodrHŽice". Takej ponudbi se mora priložiti varAČiua v znesku 2100 gld. in e v me] navesti ime, opravilo in bival šče ponudnika. V ponudbi mora se dalje natančno a štev Ikami in besedami zapisati ponudbena svotu, eventualno popust ali doplačilo v odstotkih I|iiiitt, ]VXar*i j in 11* u; 1 priporoča veliko zalogo oprem za krojač* in čevljarje, beloprtenaga blaga m podvlek, bombaža in ovčje volne, preje za vezenje, pletenje, ćivanje in kavlji-fianle, tkanega in nogovicarskega "blaga, predpasnikov, ilvotkov in rokovio, po-lamtntirtkega in drobnega blaga, trakov, čipk in petljanj, čipkastih zaves in preprog, umeteljnlh cvetk in njih dolov. lasrn.. i*-i„r>T tam Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval '»> lastnega izdelka za dnine, gospode in otroke je vedno na izboru. VsakerSiiH naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zazuaiuenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj ae vzorec vposlati. Ijea« J. J. NAGLAS 1847. tovarna pohištva v XdnbU*ad, Turjaški trg- it. 7 in Gospodske ulio« (Kneijl dvoreo). Zaloga jednostavnog* in najfinejega lesenega in oblazinjenega pohištva, zrcal, ■trugarskega in pozlatHrakega blaga, pohištvene robe, 7.HVĆ8, odej, preprog, za-etiral na valjcih, polknov (žaliiisij). Otroški vozički, železna in vrtna opravu, ne-pregorne blagajnice. (35) Restavracija „Pri Zvezdi" cesarja Josipa trg. Velik zračni vrt, staklani salon In kegljišče Priznano izvrstne jedi in pijače in skupno obedovanje. (22) F. Ferlinc, rti sta v ra ter. Uran & Večaj ► Ljubljana, Gradišče št 8, Igriške ulice št. 3 ► priporočata p. n. čast. občinstvu svojo ^ vebko zalogo vsakovrstnih ^ pečij in glinastih snovij £ kakor tudi k štedilnikov T in vseh v to stroko spsdajočib del po _^ nizkih cenah. (31) V Josip Roich w\ I- Poljanski nasip, Oske ulice št. 4 i priporoča čast. občinstvu dobro urejeno I I kemično spiralnico I I v kateri se razparane in nerazparane J moške in ženske obleke lepo ocedijo. Pregrinjala vsprejmo se za pranje in crčm v pobarvanje. V barvariji vspre-jetua ae svilnato, bombažno in mešano blago. Barva ae v najnovejših modah. O. Tonnies v Ljubljani. Tovarna sa stroje, fteleio ln kovino-llvnloa. Iideluje kot poiebnoii: vse vrste strojev aa lesoresnloe in tas;e. (21) PreTunt cele naprave in o.krhuje pnroMtroJe in kotle PO imjbotjii lentavi, slučajno turbine in vodne koleen. neSnanaHeMr (2) HENRIK KENDA v Ljubljani. Najbogatejša zaloga za šivilje. (34) Sratist Sborl Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. Slikarja napisov, ■tavMnika in pohištvena pleskarja. Tovarna za oljnate barve, |lak in pokost. (20) Glavni zastop Ilartiioll-Jevvg« orl-Klnalneaa knrbollue|n. Maščoba aa konjaka kopita in usnje. J. Hafner-jeva pivarna Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva. Priznano izvrstna restavracija z veliko d« orano sa koueerte itd. in lepim vrtom. (36} = Kegljišče je na razpolago. = Uhod je tudi iz Poljskih ulic. vzela po smrti mojega moža Frana Toni < koviinko obrt ) katero bodem nadaljevala, ter se pripo- ( ; ročam «a vsa v to stroko »padtjoča dela po nizkih cenuh, zlasti za nove podkove. Dobro delo in točna postrežba. Z velenpoštovHnjem (37) Ivanka Toni v Kravji dolini št. 2. f Kamnoseška obrt in podobarstvo. : Vinko čamernik I kamnosek: tt X-ij-u.Tolja.nl, ^>a.rne ulico ćt. 3 ♦ filijala na Dunajski ceati nasproti Bavarskemu dvoru 1 (|x>|»i-«» j Peter r«ku dela ■ kakor tudi za izdelovanju plošč ls vsakovrstnega marmorja sa pohištvo. e Ima tudi bogato zalogo I nMBT rLa,grxo"b23.ilx spoineiiilrov THE :li raznovrstnih marmorjev, napravljenih po najnovejših arhitektonlčnlh obrisih po Jako nlakl oenl. 1 if* Oskrbuje napravo kompletnih drnibinsklh rakev ln vaakako ♦ popravljanje. (0-8) J p ■ Obrite, načrte in vzorce pošilja brezplačno na vpogled. ■■♦^■»♦■♦♦■♦•■♦♦■»♦■■♦♦■♦♦■»enie«! ! ilo OBČNEMU ZBORU zadruge gostilničarjev, kavarnarjev, skuharjev in žganjetočnikov v Ljubljani kateri borio v torek, 23. januvarja 1884 in ako bi zbor takrat ne bil sk'epccn v torek, 30. januvarja 1894 vsakokrat ob 3. uri popoludne v steklenem salonu „Pri avstrijskem cesarju" na sv. Petra cesti. Vzpored razprav: 1. C.tau;e zapisnika občuega zbora od G. aprila 1893. 2. Poročilo o deJovauji zsdružnega Btarešinstva 1 1893. 3. Č.tanje računa za I. 1893. 4. Volitev tieijine po žrebu izstopivfiih odbornikov v zadružno starešinstvo. 5. PoHamezui predlogi zdruzu h članov. V Ljubljani, dno 15. januvarja 1894. (94) Za zadružno starešinstvo: ra ii lET erlinc, naceluik. Zobozdravnik (38—3) o rdi nuje WrW m hdtelu ,,Pri Maliču" ~W vsak dan od 9. do 12. vre dopoludne in od 2. do 5. ure popoludne, ob nedeljah ln praznikih od O. do 12. ure. M nun I Živec me umori brez -viseli l>oleeiti Mniffl J Razpis zgradbe „Narodnega Doma". Zaradi oddaje zidarskih del pri zgradbi društvene hiše „Narodni Dom" v Ljubljani vršila se bode dne 31. januvarija 1894. leta ob 12. uri opoludne plamena dražba v pisarniških prostorih „Slovenske Matice" na Kongresnem trgu št. 7. I. nadstropje. Načrti, proračun, pogoji in drugi pripomočki so dotičnim ponudnikom na vpopled razgrnjeni pri članu upravnega, odbora, mestnem višjem ingenieurju Z. Duffe-ju, kateri daje tudi vsakovrstna pojasnila. Ponudbe izročiti je do napovedanega časa društvenemu predsedniku, dr. Karolu Blelweisu, vitezu Trstenlskemu (Mestni trg št. 16). Ponudbi j« priložiti vadij, znašajoč 5% vsega zneska, preračunjenega na podlagi stavljenih jednotnih cen. V Ljubljani dnć 4. januvarija 1894. (IS—3) »ravni odbor društva „Narodni Dom." Dr. vit. Bleiweis Trsteni&ki. Upi jj: Pozor! Zaradi prihajajoče sezone se bodo spodaj imenovani predmeti po jako nizki ceni razprodajah kakor trikot-jopice, šali, različne nogovice, rokovice, robci in normalno perilo dalje črni lepi muf i od 70 kr. naprej (98) pri v Ignaciju Zargi U „Pri nizki ceni". Ljubljana. „Pri nizki ceni". i. i itii L dajati'11 in odgovorni urednik: Jo bi p No 11 i. Lastniua iu tisk .Narodne Tiskarne".