Št. 49.
V Gorici, dne 21. junija 1898.
Tečžtf XXVIII.
SOČA
(Izdaja za deželo).
_      Uredništvo in odprar=ištval^'^%M^\ se nahaja v Gosposki ulici št 9 v Gorici tiii zadej. — Urednik sprejeinljo stranko vsak '•* do 12. ure prodpoldnc.
Popisi naj se pošiljajo le ui-edni
Naročnina,  reklamacijo in drugo  reči spadajo   v   delokrog  uredništva,  naj   so   noSuTaio"'"le  ¦ »pravniStvu.                                             *   ;",. *   ,;-¦
Neplačanih pisem ne sprejemljo ne unKinEtvcTno upravništvo.                   _____
Oglasi in poslanice
so računijo po petit-vratab, če tiskano 1-krnt S l:r.,2-krat '^ «"trat (; h-, vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — večjo erke po prostoru..
Naročnino in oglase je plačati ^eo Gorica,
»Goriška Tiskarna« A. CaluCek tiska in zalaga razen «j*oce-> m .Minoroa* Se »Slovansko knjižnico",
katera izl,aja mesec,«, v snopičih obsežnih 5 do (i pol er stane vsoletno 1 gkl. SO kr. - Oglasi v ..Slov. knji/auci> se računijo po 20 kr. petit-vrstiea.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
->>»  Bog- in naro^! «««<-
«Gor. Tiskarna> A. Gabršček (odgov. J. Krnipotid) tiska in zal.
«.-h j.> \i.«li!.i .»na. I»nf neiiKi.iliiin tlHu! Ali pr.n tcicii ii/.tiniciiiu cli-lii se \o /.ihvaliti. tla *n t-o \>a t.i pctljt-tja t.iku Ii-jio razvila. V n>nili lokali )..• Iiilo vm. par najliuij varno, ri'.l ti/.nrcn. iu> oziraje m- na fo, tla Iti niortla (IoIto plasma n-elia ne i/.vr,'-.>v;ila enako \i-liifi t.ikih po-iov. - - In (.Mini po/.Hvoval-11'Mnii (Icin. ki i,« liila trdna iimlla^ii najini riarn.liiiiii po(lji'l;em. vHjai livalc/en spoiniii rinli.S-iiliiiJIi  eilateljev.
Svn'fjini -oprodu ji> bila ponmr-nica huli pnliSiki. /. nlisii ii> prc/ivela viliarni* ea^e «nl I. l^^'.i. n.ipriM. pov-ml in \o'hn\ ji> liila tipli njena roka vine«. 01» vseh mo-roMli vo-lilvali ali pri katerikoli tlrn^i naroilni akciji, k:ir :r -oil lova! njen <oprn^. je stulelovala tiuli ona. pki!a pKiiia.nkm/niro, r.iypo-.ilinl;i jih in držal.! v-., v evnlenei. In kakor otrok pirnliov si> ||. veselila v.sak»j,'a iispelia, vsake:") napreilka na iiaroiltieiii polju, oh zuniri I. 1VH \ .livavni /Imr pi ji' jokala o<l \e-seliu n.-iiSola/ljivo.....\ko m. ima Itnvj katerakoli slovenja /ena s ^.stjo in lival«>ž-nos!,o inieiiovali '/a stnlelovanje v nastMii r.a-ro.liiein Somi o<) 1 1 SSl). n:ipri'j. letlaj je |/o-luni n.eil prvimi lila;.-a, lilia. svoj naroil iskreno Piil.iei yosp.i Uo/.iiia tiabr^-ekova. Kilnrkoli pa in ji- osebno poznal, ne pozabi je in spo-; miiral  se  > lio vs-"kilar s spostljivostjo.
u   iiifiiein   navoilnein   srni   naj   nave>
ilellio   le   ta-le   «1(1«' lj :
Ko  '•• prišla   l."». novembra s soprogu
in   kuhar:« o    v    Mali   l.iwinj.   k>r  je   menila
iskati z.lr.ivia   in   preživeti  zimo.   jej  ie bila
:  prva   skrb.   ali    je   tam   kak   hrvaški  mesar.
trj/ovee   /    ii".|viiiami   if.l     In  ker  jej «npro.n'
ž.-   jirvi   ilan   ni   izpolni!   naloge,   tla   bi  jih
¦  poiskal,   bila  je  neievoijna   nan.i  in  rim   oei-
f i!a   --    .premalo   n a r o i] n e  :i o p I e il-
\  u o s t i.*
,,k":M  ,"![I!l                                                            '             Prav    i/dedna,   -la   nenava-lna    je   Hla
>\u>K'H s„j,i,v.|] i, j.n s /v. sj., p,,- „;,..,_, j,,,!,,,;,,,,^!^ -loboko vkoreninjena ,!" '¦ * v~';i r •-'«••¦'n upi.i., .n sn p<"i- vsem njenetii mislji-nju in življenju. Ko je h. I'...-- v-h r:. j...--j. „.-:,v,. .¦».-.»» »,..,, ^jr,...;.. ;,, |,ji., v<.,k ,lan pri zgodnji ':--- l,|H '¦ v"'- rf; '•' ->l ¦ * ' '• :- "'" miši. ob »"(h !j-ili in pr.iznikih ni nikdarza--', 1^^",*. •< ,':. , .. I*"'.'!... .i » ,.>..i. i ' mjj.].'., popoitl.inske služb" lio/.ie. doma pa : -:.o.i .*. .^ '..;.svt m, .,-!,. - * ¦: .U: .'- -,. ],;'„ n",.|in versko življenje uprav uz.nr ' ": m.:..:.«*, '.s h\ r'<, w :.:.t:t." \s,, ki-r-anske /ene. Prav .smelo smemo izreči s|„,!t;(   .-; ,\< p s, -.,:._.   -v  ?•.;.<..\i..s< i   :r-     prepr:r-.ui'e.   da   vm-   ii/tio   /.iv!;enje ,j<> bilo
, priP v •militi   tii
lavo vprašanje: Ali mar li broz.ste-;e ,'!ovi ške dtii/be res niso vredni ;a in  ljubezni  l.o/je? Zares, niso bili
Ipe je po svojem
.:!:   na   p:, p:
\\\
•-'n   .   Ik.u :..I.'* zi/ra.is ,»   \>(.i:   »...rodov,
'•    k..kor   \    j.o.i!.f:..-ic,  tako lusi: v trr*o-
''•s«ai..  »-ii/iii;:   iiilo    e   \n-'.n,  iz   kabte^a
-    '••¦ n.i nst.i pil,i r-e/, mero r.izkos'« /.ivi',en'a.
Pti te-.)'; pjtti Kuinni m) se kot kijit-f.-t.airv neprestano drvili valovi Mziiopli-tnc-nih •'•' i :znojt-zienib narotluv. Ako bi okin ob-'"i.iii .s, visoki duševni ra.zvoj Himijanov in ''¦'w'.si.' v umetno.sli. ne bili prevz^-ii Ben liura, •«¦ on. kot Ariji-v posinovijeiicr. mo^el ^'it-ti. kako so dan z.a tlnevom kralji, knezi, l>e?laiu>i iz. vseh dož.el in stranij sv».-ta čakali iu jei>"o besedo, na ,da," ali ^ne1- iz ust vsovLulriega cesarja. To videč, je moral s sovraštvom v srcu priznavali tako moč.
Ko je podobno cvetličnemu prašku sedel med trikrat petdesetti.sočno tolpo gledalcev, sedel pod rudečkasto streho (velarium) Mak-sencijevega    cirka,  moralo   mu   je   večkrat
to /ii!:i\ toda veOin; trp!:ehJu in kar je k- hujie, po svoji one-u:or'iosti v pre^anianju, zaslužila, <la bi bila kedai th-le/.na obljubljenega odrešenja.
l)ii, priznaval ji> to, toda ta delež, moral bi biti po njegovih pojmih manjši, kakor je I bila tudi n.ih nezgoda. Prifisok, kakor?ne^a -o obriitii: ti nirodi. n> zadeval njih vere, nihov .stok in tožbe se niso dvijrale k lio-^•ovoii'. niti biie povzročene z oplenilvijo njihovih bo__'ov.
V britanskih dobravah so Drudzi opravljali svoje obrede: fhlin in Freja sta imela suije priz.navaUv v (iali.ji. Uermaniji in sredi llipcrbor<'jcev. Kpipol je jirino»ibal svoja kolona pred krokodili in Auubisom: Perzijani so Castiii Ornnizda in Arimaiia; v nadeji Nirvaue je prenašal Imlijan radovoljno vse časno trpljenje; /ali Grk je zažigal kadilo tei prepeval vesele pesmi pred oltarjem Balia in Venere. Ilim jim ni jemal teh ver. marveč nasprotno, prisvojeva! si je bogove podjar-mljcuih narodov.
Pritisek jo bil povsod le politiški, ne pa verski. Podjarmljeni narodi so sanjarili o kralju, ki bi jih osvobodil, ne pa o Bogu, katerega bi morali moliti. Svojo rešitev so videli v prihodu Odrešenika, ki bi v imenu enakopravnosti vseh  ljudij in njih splošnega
tako, da uživa zdaj zanj večno plučilo v nebesih.
Gospa Rozina je bolehala -že na jesen 1. 1S%., nbiVpla pa je sv. &frfnnn dan istega leta (dobila je pljučni infillrat). Sredi marca je toliko okrevala, da je Ma v D e v i n, kjer se je precej okrepila pri rodoljubni rodbini Plesovi. Od tam je sla v Trsi, kjer se je iliila preiskati od specijalistov ... Ko je prišla v (Jerico in je tu nastopilo neprijetno apri-lovo vreme, se je najbrže kaj prehladih, da jo je zopet vrirlo na posteljo ; dobila je še vil"!je v drobu. Ves mesec maj je bila že tako slaba, da ie bila providena s sv. sakra-menli. Sredi junija je odšla na svoj dom v Bole, kjer je polagoma precej okrevala, da je bilo že upanje, da ozdravljenje ni nemogoče. Ivo se je vrnila v Gorico, so jo zdravniki kmalu zopet poslali bolj na jug, in sicer v Muli IiOsiuj. - Toda tam šele je začela bolezen huje nastopali, in (5. januarja so jo prepeljali m migljaj dve»- lošinjskih zdravnikov domov v Gorico. ••• V Gorici je vedno bolj slabela in konečno podlegla neizprosni bolezni.
Dostavili je še, da je duševno in le-lesno veliko trpela. Fizično trpljenje je bilo toliko, da je srce pokalo vsakomur, ki je bil zraven nje. Ali trpela je radovoljno, urinim. v božjo voljo, lbisevno je trpela radi lega, ker je natančno umela svoj položaj, n poleg sebe je videla osebe, katere je vroče ljubila in od katerih je bila ljubljena! Ločitev ž njimi jej je bila najbridkejš-a, saj smrti same se ni  bala.
Že koncem pusta je tako zelo oslabela, <].i jo je del inoiis. \V o 1 f v sv. Olje na pustno nedeljo zvečer. Ali takrat je še le stalno obl^jrla in ni več ostala. Bridko je bilo gledali samo kost in kožo prej toli lepo vzrasle žene polnih belopoltih udov. Neizprosna bolezen je zahtevala zadnjo eeiico med okostjem ii kožo. In od pusta dalje je bilo njeno ' pljenje uprav strahovito, kakor da je imel sak ud, vsak pregib, vsaka kila svojo posebno bolezen. Po veliki noči je prejela zopet sv. popotnico, ali bolezen še ni imela dovolj žrtve, kajti pokoinica je preživela v nepopisnih mukah   še   Binkošti. Pretekli petek je
bralo v-! va razbil njihove verige; svojo rešitev pa so videli v propadu Rima.
Brž ko propade Rim — takšno je bilo splošno mnenje — najde vsak svojo pravico in svobodo: h tega namena so se boriti, upirali in umirali, kropeči zemljo danes s krvjo, jutri s solzami, toda zmerom z jed-nakim uspehom.''
Tudi Ben-IIur je videl rcSenje z drugimi vred jedino v propadu mogočnega sovražnika ter se učil sukali moč, da bi v primernem trenutku mogel priti na pomoč svetu, osvobojujočemu se Iz okov. Ker je bil gibčen in močan, je postal kmalu v tem mojster; uvidel pa je, da na vojni je treba še nekaj več. nego zaslanjati se s starčo in mahati z meceni; <la na bojnem polju zmaga poveljnik, ne pa vojaki, stoječi v vrsiah; v njem se združuje vse delovanje, da je on vitez, oborožen z vso vojsko. Tudi lo umetnost je bolel Ben-IIur videti od blizu, radi česar je vstopil v tabor Maksencija.
Sedaj, ko je poslušal Baltazarjevo pripovedovanje, mu je kipelo srce od veselja na misli, da je tako dolgo pričakovani Mesija-esvoboditelj že prišel in da kmalu začno na čelu zmagovalnih  krdel  osvobojevati Judejo.
Ni pa mogel razumeti, čemu je bilo doslej o njem tako tiho, čemu se narod ni pripravljal na njegov sprejem?
„Ivje je bodoči kralj židovski in kedaj dospe?* je vprašal v naglici.
zopet želela župnika preč. mons, Wol fa, ki jo je še enkrat spovedal in zvečer tudi obhajal, opravivM ob enem vse molitve za umirajoče. — V soboto jo je bolezen še huje prejemala. V nedeljo pod noč pa se je videlo, da se jej bliža zadnja ura. Prsi polno katiira, podobnega ptičjemu lepit, a ona ni imela več moči, da bi se odkušljnla. — Svežega riulm do zadnjega je spoznala, dn se jej bliža tre-notek, ko jo mora zadušili. Prosila je sv. Razpelo, ono isto, s katerim je umrl njen oče pred i>8 leti, in prosila je še: „Prižgilc mi Iiičico." Nastopil je boj s smrljo, S svetim Razpelom v roci, v priljubljenih jej molitvah, priporočevajo svojo dušo... je izdihnila ob 10'/s zvečer ob polni jsovosli skoro do zadnjega hipa.
Povedali smo vso lo, ker vemo, riu je imela premnogo prijatelskih src, ki so mislila na njo tekom le dolge bolezni. Živela jonn-geljski, umrla augeljski ¦-- zapustila nam je torej trdno upanje, da lo blago storotije uživa večno plačilo lam, kamor je imela neprestano uprlo svoje misli.
Onim potrtim srcem, ki so jo iskreno ljubila iu so bila od njo enako ljubljena, pa ostane zavesi, da so storila vse, kar je v človeški moči, da bi ohranila to blago bilje sebi iu narodu. Vsemogočni jo sklenil drugače,  rešil  jo  je  neznosnih   muk  in jo  .....
upajmo - poklical k sebi. On naj da preostalim, v prvi vrsti g. soprogu, ki za njo lugiijejo, tudi dovolj moči, da bodo mogli z blagodejno tolažbo v srcih prenesti ta bridki udarec.
Ti pa, rodoljubna slovenska žena, sodelavka na našem trnjevem narodnem polju, spavaj siadko v žemljici slovenski, a duh tvoj naj spremlja ta bedni narod na vseh polih neizprosne borbe za svoj obstanek in napredek, kateremu si posvetila vse svoje mlade moči. In ako je Tvoj duh danes pred obličjem Vsemogočnega, prosi tudi za svoj ljubljeni narod, da mu sine kdaj ona zlata doba boljših dnij, katerih si mu v življenju tako iskreno želela. R. i. p.!
„lla! vprašaš me, kje?" odvrne Baltazar z navadno mirnim in svečanim gla~ som. „Ko bi li vedel odgovoriti, šel bi k njemu čez gore in morja, nobena ovira bi ne vzdržala inojh korakov ..."
BTorej si se že trudil poiskati ga?c
Na licu Egipčana se zaziblje medel smeh.
„Bila je to moja prva misel, ko sem zapustil gostoljubni Uderimov šotor. Nisem smel iti sam v Judejo, kajti Herod je še sedel na prestolu; on bi bil ukazal vjeti me in vreči v ječo in nikdar več bi ne bile zagledale moje oči Boga - človeka. Po moji vrnitvi v Egipt je le nekoliko zvestih tovarišev verjelo mojemu pripovedovanju: le nekaj je bilo takih, ki so se radovali ob enem z menoj, da se je Odrešenik rodil. Oni so odšli namesto mene, poiskali Dete. Potovali so v Jeruzalem ter našli tam „khan" in votlino, toda stražnika, ki nas je peljal k njej, niso našli. Kralj je ukazal, naj se mu predstavi in od tega časa ga nihče ni več videl."
,Toda našli so gotovo kaki sled?"
„Da, sledove poškropljene s krvjo. Mesto pogrezneno v žalost in matere, objokujoče svoje otroke. Brž ko je Herod zaslišal o našem begu, je ukazal pobrati vse otroke materam od prs ter pomorili jih do poslednjega. Moji prijatelji so se vrnili ter mi povedali,  da je Dete izginilo z drugimi vred."
„Kako? Torej več ne živi?.i" zakliče Ben-Hur obupen.
Vso leto.......gH. Ji-—
IV.i.nIe*e'.št;.villčo štaiu-jo G kr.'' Nfirocnino >pivj*'ni;i uprjiviii^tvo v (.»omjossi uhci. ;rv. 0 v r...r:.: \ <f.,rii|.i Tiskarni- A. <;al.i>ivk vsik •lan o«I S. ur,> ajuti.ij »L, <>. w.'<vr: <>!, majali j.a .-1 y. di# I:!. ur..>. Nii naročila brez duposlane iiai-ofnine so ne ozir.uno.
¦ <uč.i   in    FTsiii-.i.M-   m- |.n,|.ij.it.rv"i:.'in.-1-f M-
».:«lM!|.|     S.httill/    \     Šd-kl    Mll.-t     l!l     .Ifil.Tsit/     V
Vuii-ki i'.;i. i    -    v  li-tti \  !..KiI..ii.n   L.n rt-ni-ii-  i.a rnri t '.:?. <V„=- m.a :s: I»si-.i-: \ isl: : I' M- «i.-::.i Fai-k.i.
V Gorici, dne 20. junija 1898.
Izmed izjav, katere so podale stranke poleni, ko je bil državni odložen, nam ona izjava desnice, katere odstavke smo zadnjič priobčili, ne pove nič novega, kakor tudi ne tudi izjave raznih nemških radikalnih strank. Zakaj ni mogla desnica delovati, čeprav je bila vedno pripravljena za redno poslovanje in kakosno stališče zavzema, vse to je znano vsakemu, kednr se le količkaj briga za dr-<žfc*no zbornico. Reci pa se mora, da je kaj ?fdo*tno, da nemška manjšina strahuje v drŽav nem zboru večino in ž njo vred ministrstvo. Ta dva činitelja pa nnla nič takega strnila, kar bi bilo udušilo nemško obstruk-eifo. temveč nekako hladnokrvno sla gledala početje Nemcev, četudi je bilo isto tako. da se naravnost gnjusi človeku. Položaj je torej tak. da dosedaj je gospodarila v državnem zboru Wolfova stranka nad veliko večino drugih skupin. Ali se vlada hoji feh nemških krienčov, ali pa noče r.idi jubilejnega lela ničesar posebnega ukreniti, kar bi razmere bistveno predrugaeilo. o- lem ni povedala dosedaj nič jasnesa. Pogajanja, na katera se zanaša tačas. dokler se zopet ne snide državni zbor. pač kažejo, da mfcli vlada še vedno na kak uspeh pri istih. Ali iziave teh radikalnih nem«kih strank naznanjajo nam vse ono, kar smo že tolikrat in tolikraf slišali namreč, da vlada ne sme računati na njihovo sodelovanje v državnem zboru, dokler ne prekliče jezikovnih naredeb.
Toda. morda bo sčasoma vendarle mosroee, ukrotiti nemško obstrnkeijo. Wolfov veleizdajski trovor jej je zadel hude rano. Desnica se je tesneje združila, ker je nemška katoliška ljudska stranka izjavila, da si šteje v dolžnost, ostati po zadnjem Wolfovem go-voru na desnici ter da ne misli več, priklopi* i se levici na stran obsirukcijonistov.
Najbolj pa je nas v nekaterih pogledih razveselila izjava nemških veleposestnikov. Seje veleposestnikov, v kateri se je sklenila ta izjava, se je udeležil tudi trgovski minister dr. rSurenreither. Izjava, ki je bila sprejela soglasno, pravi, da politični položaj ni izgubil svojega resnega značaja, in notranja kriza, ki teži že več kakor leto dni j državo, izpod-jeda že moč *;"'ed in veljavo naše domovine. Sedanje .. • < t onemogočajo rešitev najnujnejših državnih nalog ter so skrajno nevarne pravi.-»imi razmerju obeh polovic. Veleposestniki zahtevajo, naj se reši kriza le v okviru sedaj veljavne us*ave ter naj se vlada izogne vsemu, kar bi moglo porušiti sedanji državnopravni položaj. Veleposestniki priznavajo vse pravice in potrebe drugih narodov, a ob jednem smatrajo za nujno potrebno, da vlada jezikovne naredbe odpravi, kajti sedanji nevarni in grozeči položaj ni v ni-kakem razmerju z njihovo vrednostjo za Čehe. Odpravo zahteva odločilni in velik del avstrijskega prebivalstva. Veleposestniki najstrožje in najrezkejše obsojajo postopanje nemških radikalcev v parlamentu, zlasti obsojajo zadnji govor VVolfov. Veleposestniki izjavljajo, da govore v imenu milijonov nemških src, ako proglašajo govorjenje in vedenje radikalcev za nelojalno, nepatri.jolieno in državni zvestobi nasprotujoče. Veleposestniki pa nujno pričakujejo, da zapusti vlada že vendar jedenkrat stadij razmišljanja, ter se poprime odločne, delavne inicijative. — S to izjavo se je strinjal tudi trgovinski minister ter obljubil, da bode v zmislu izjave deloval v ministerstvu.
Da grajajo tudi nemški veleposestniki postopanje nemških radikalcev, je prav, ah prav ni, da zahtevajo odprava jezikovnih naredeb, zlasti, ker ne povedo, kaj naj stopi na mesto istih. Menda vendar ne staro razmerje, da bi nemščina vladala brezobzirno v Avstriji, kakor doslej, ter bi jeziki slovanskih narodov še vedno ne prišli do ravnopravnosti. To zahtevanje po odpravi jezikovnih naredeb pač še kaže "VVolfov uplb, ali svoje ostrosti je izgubil toliko, da poleg te zahteve priznavajo vse pravice in potrebe drugih narodov. Samo kak6 naj se razmere razvozijajo, tega ne pove nihče, to prepuščajo vladi, katera si pa tudi ne zna pomagati iz zagate. S tem, da bi odpravila vlada jezikovne naredbe, če tudi le začasno, bi se udala Nemcem, a našla velik odpor, v prvi vrsti med Čehi m za njimi med drugimi slovanskimi narodi.
Čehi sicer ne odobravajo postopanja vlade, katera ne stori nič, da bi odpravila neznosne razmere ter pripravila državni zbor do rednega poslovanja, ali ne boje se, da zmagajo nemški radikalci, dokler bo vladalo v merodajnih krogih ono mnenje, kakor dosedaj. Čehi sodijo, da vlada odpravi sedanjo
ustavo ter si pomaga z novo, po kateri bi poslance volili zopet deželni zbori in dalje upajo, da preskrbi vlada tudi nov opravilnik za poslansko zbornico, da utesni kompetenco državnega zbora ter da razširi ono deželnih zborov. Tako menijo baje odlični češki poslanci. Torej ne mislijo, da bi se konstitu-cijonalizem nadomestil z absolutizmom za dlje časa; § 14. bi potemtakem vladat le kratek hip. Morda bi bilo to ugodno Č» :iom z njihovega stališča, ali za nas. ne vemo.
«Politik* pravi, da desnica bo zahtevala jeseni, ako se sploh snide zopet državni zbor. poroštva od vlade, da bo mogla zbornica tudi v isfini redno poslovati. Če bi vlada n^ dala faketra poroštva, potem si desnica sama uredi svoie sklepe tako. da iih ne bo roosrla prezirali nobena vlada. <*Vhi pravijo Indi. da posrajania med Nemci m Čehi ne bi imeli nikdar uspeha, ker Čehi ne izpuste iz rok ieziko\*nih naredeb. temveč zahtevali bodo energično, da se urode jezikovne razmere prav tako za Moravsko, kakor za Če^ko,
Kar se tiče odnošajev med vlado in desnico, se dajo razmere uravnali le po fetn potu. da se vlada zveze z desnico. Čuiojo se celo plasovi. da erofThun namerava sprejeti v svoj kabinet tudi barona D i p a it l i j a. da bi tako utrdil desnico. Pa. ko smo videli j dosedaj. da vlada ni ničesar storila, da bi si navezala na-se desnico in >> tudi ta mirno trlednla obstrnkcijski ples, skoro ni misliti, da b; vlada ukrenila kaj posebnega v fem pogledu, ker vidi se skoro. da v jubilejnem letu noče nikakih pomembnih sprememb na položaju, temveč ga le vleče naprej, da se morda potem prihodnje leto ukrene kaj takega, kar bi omogočilo zopet redno delovanje v zborniei. S takim zavlačevanjem položaja se nikakor ne moremo strinjati, ker s leni trpe narodi škodo, država izgublja ugled in tako zavlačevanje jej koplje propad.
Mi Slovenci ob sedanjih razmerah trpimo velikansko škodo, za katero se imamo zahvaliti v prvi vrsti nemški obsfrukeiji. Sedaj, ko se rešuje jezikovno vprašanje za Čehe, bi se moralo rešili jednako vprašanje ludi za ostale slovanske narode vkupno, ali položaj je tak, da do lega še ne pridemo.
V zadnji seji državno-zborske komisije desnice je dr. F e r j a n c i f: posebno poudarjal, da se mora jezikov. 11 vprašanje za Slovence, Hrvate in Rusine -vsili zajedno s češkim jezikovnim vprašanjem in da nikakor ne gre, da bi se to vprašanje rešilo samo za Čehe posebej, brez ozira rta drug.? slovanske narode. Čehi in Poljaki so tej zahtevi pritrjevali a opozarjalo se je dr. Ferjančiča. da tega še sedaj ni mogoče storiti iz pogleda, da se dela sedaj na to v prvi vrsti, da se spravi zopot red v državno zbornico.
Tačas že, ko se je pričelo govoriti sploh o jezikovnih naredbab, je bila najlepša prilika, zahtevali jednakopravnosti iti tudi resno delovati na to, da se jo doseže. Tako pa bomo zopet čakali in čakali, a ne dosežemo še ničesar, čeprav smo najbolj zatirani narod v Avstriji. Ali tudi lo nas ne straši. Slovanski duh preveva Avstrijo ter drami in kliče na dan, vzajemnost med slovanskimi narodi raste in temelj, menda najtrdnejši jej je bil postavljen baš le dni v zlati Pragi ^ > praznovanju stoletnice slavnega P a 1 a c k e g a, pro-povednika slovanske vzajemnosti, in pa na shodu slovanskih časnikarjev. Vse to nas navdaja z upanjem, da z združenimi močmi dosežemo vse pravice, katere nam pripadajo, vzajemnost slovanska prisili vlado, če ne I pojde z lepa, da da vsem narodom v Avstriji jednakopravnost. In glede "na to vzajemnost smerno reči, da je bodočnost naša, čeprav so sedanji časi za nas britki in položaj neznosen.
Domače in razne novice.
Zaplemba. — Današnjo prvo izdajo (za Gorico) je nam državno pravdnistvo zaplenilo radi vesti iz Kobarida, v kateri smo povedali, da so dne 13. t. m. v Voleah laški kramarji iz Gorice prepevali izzivajoče pesmi ter kričali: «Merda a i šklafš«. Iivajunjn na to dejstvo so nam zaplenili, čeprav nismo nič hudega povedali.
Za železnico Ajdovšeiitsi-Divaea se vladni krogi — kakor smo culi — zanimajo. Ta železnici bi bila podaljšanje prihodnje Vipavske železnice. Oni, ki so v tem pogledu prizadeti, naj se ganejo.
H. slovenska tombola v goriški okoiici bode letos zopet v Št. Petru pri Gorici in sicer dne 10. julija t. 1. na prostoru, kakor lani. Srečke prodajajo vsi narodni trgovci v Gorici in mnogi po deželi. Glavni namen tombole je podpora »Šolskega doma*; dele/, dobi  tudi   „AlojzijeviščeIM  Več v lepakih!!!
Krivi nazori. — Nekdo iz Gorite je poslal ^Edinosti" dopis, v katerem se huduje nad nekim našim odličnim možem radi njegovega postopanja proti nekemu goriškemu Slovencu. .Teden odstavek onega dopisa se glasi:
„Vsa čast gospodu... v drugem obziru, toda če meni on s takim in enakim načinom pridobiti si simpatij med s-loven-ki n n (rodom n.i Pitutoiskem «ploh in v Gorici še poscbei. -e p..>br/o ,.iko moti. Lepo i« bdi (ntii-iimii". a ko se ta enei/ija sptomeiii v pedanteiijo. 'e m ndpu-tljiva. Piimni-kih Slovencev   je   malo         tisi   ne   moiemo tako
pometati s svo nris fk/i-UMitaiiu kikormoid.i kte na Ktanj=keni. in gospoda meni napi/*, d a j e — d o m a !fc
Kir -e fue oneg t t u.a, nad k.itciiin -« dop'-mk bdo /„«>/». n« o L'« v m nujo pn-(liubi:f, hr p j n. - v-ikdo v«, k iko n -takt -tv.u.   N.   kot.Mii«   mM iv« k    «' p i  dn-
pi- .KU    JlhnO-t"     pOVlli.-h     p'    l     (iot>lO.   lil
m sovini« tt -'ovm-ki /< m. i i< -m« «u-titi ntk « n hi < ' iii ii r i t" ii «nitrfi ne mi« «> -n dr  'i tu.im«. T. ml. m 1 m pnv-i m
pMtllUMlIO,   <lO-llVl   IIIIO   U       d   l     V     'f O I   if   I
spini, n< g.. iii,.i t .i k • ii k i • v ili n i-/oiov. ftiiiui so tt . ! I«1 pn-..m./no on« ga dopisniki, k. bngi b tuli pii/mli. d i bi u d« h. Uo « li-h. Iw -j di/m m. pi ivuih i /l o - -II m. «m tlkll. knvili «n-/olciv. k im  in  pii-'i  Sovini", iko  bi  s«  i iv-
II lil     p<»     lili-   « (l|ll     l«„'     go-pn I I.   ki    V    SVIHI
kittkovidno-ti  u'   vnt>. iia m«   po   wh   <-!u-
Vetl-klll   pot-M,mih     III« -.11«»    S>ro(!,(l    I/   M/-
n h ki ,ev I« i <ia -i intio pov-nd dom i. m tuli n. /ivt v d./« i v k fin -o m lod-li.
Pi«»ii -.u |« :i ti t ikiii ri i/on.v nio» nun pioti-fov.lr pi.u mlloino. k« i i/, b h n mi. piuini-kim S[ov« tu « m. 1« v kv u Oni g. dopisnik pi in« r"im-,i n b m. m m pi«-pin i. «i.i  i«   - *.\«>|im!  ni/on       o - t m 1   i  u
\ vpisnike » odmeri osebne dii-hodninc << mlw n« n i nMm rnlmui-l« r i po.duli lahko v-.ik pili iv ilt < tigi div! spn ( ki okli, gliv.ii^lvu v Topnimi do 7 *u lil i  I    I. v- ik «i >ii na o  m, 'iiiimi  mami
.SiMitiiipHa"   se   jc/i.           Pn vii i   so
/ipliuih iV-b vilki. k. i ,« p ilt n m hm piik.»|iiikil t.ko. k ikri mi /im o s"« ih u nikih -In"*.! pt svn,o i«/o n ni n.niii lu -,i čudi, k iko   «1 i    n mi   di/ivno piivdnifio  ni
/.ipl( lll'o    / l«lll|l      -.liVlIkf.    V    k it« II     sli o    pn-
viihli, da |« Sii.h.v hiit.l pi-v/.l m ki iilul t. i   i\.i  |«> niMi mit  i/  m. g i   \ i, k.i   |.   hiln
sloVI llsko.   /,|„   j. t    llldl     M..VIII1I    /ipn   I.       V
leni vuli .Siiilim il.i" l..»|k«.l bi h/, -vi tu d i n i n ih/uiio pi vdin tvo pn/nii-a, no pi (ll /iplill .« ki !ll|.l . «. I. f ..tu Mi pa << .m di |. bi. iiispintiKi i,~iit< i m lo ve tuli pii|,ili||,i . .S, nl.rii lir Pi , bi i h/ in     ih    Mi.n      kn    -i    b,                kit,    «    i t i
.Smilili II i- bntkolnv ih n« k« g i goiuh.n/-uii-i i ki »i lino Miii bgi k« i i« id/iI ni dan voliti« Is m m i vM.ii . !i i n spiot.i« .igitun g. r. a bi - « k i. Vo/n.k , ,t„,-n.Uiil sti vtlko vo/ii. i lu.li pod m u> sh . vilko i. bil boikolov m. ti« d . i bil i „S « n I " / a p I « n | i n i ko « [it / n « h .S..i i di, hkl it p i ,e /ipih <li ug n n i pe-eni ki |< pa dov ob /n m i i ik i « M sdk i '
Jleiiovci" v (norici - \ /hIim vtsti po tem /.gliv mi sum povi.n1!. .1 i s„ J bi lovci" n u, pnim iln •• ..-i lu -*• l.nU i.in ' in .s.i'i.1 i ki - pi.st v.li d„ !,s, ,1, M „a\s!i.pki di/ivni i/ik- »i -i pj.st iv« .h-i,ili / tok, v loko I) pi i>. o-l m ku tako   v    mh pisii.   po- (l|   -i,   d,   p..-.'ao
ClloVM     iti    I 1'iid   || ,    J1!« K     SI   It (Di |.       s,,    ,, ..
oimlod  ml.   :,, (im    11    |.  ,„
(mu s« slu, k  -«   Jim I >hi
trn I /. l.{. luni (*sln>. nisi ni K t ip'-Uiis«). Sir Soioit ig, <|i n '). bitu, v«) ui-l il-td« ilie Goi/ei Oilsjiuppe ,i. s D u s( h, r, SdnilvitLiiits m ibiii n.ihigiliniu Sti.) — ior-tt Panouit/ eni ANalih-t, /u vviMihh .miti die d lit-, lun Miu.hil.' ilmdei btnuh-batten Sladt« Tin-t, IJ(!|)i«'ii. Pnn n s u ihte Vutiet.i eiit-innt b dim An. Ab mh vvuide dam- mi l)u l.t i-S ilt;, »m ( k, hI gigoben. bei ueMieiu mL dei rliKsLi M m-iieiges.iii.voii m diiuh -o mc \oiti ... h .n-i-d« is aiis/"i(litiet ». Tiol/ih m Ju i.li r<s»'iih-keiten jedci pohltsihen Dmioiisii ,t ,.t, « .)t-beluleti. vvas sclnn du..u- hirvoi^ch', da— molit m 11 olticieil« Pei-iml din it« n -oiid. tn audi viel. itahenistlu P.ftig. it umlu n dat m llieiliiahi.n'11. sn «ii'Ji umh iln V« i m-l i tung -.mi- gevv.dtig den ttiii-ini dt i s„voiien. die mih .rr(u,n» da Utn-ih.iU ubi i .'iesta.lt bemachtuen vvfudin. obvvnl si(» nun ein Siobentil din bn-igMi M ultm voikt» mg au— m.eheti. D i- sloveni-ihe H.atUhe., .sof.r buichtet \\. nig-teiis m nei (!m i,.f/»« n Nummein ub i  i].\- l\-l           ndiimis.in:
nll e i 1 a n e i i u G o . /. Vm s„nnlag veians-talh te di«^ CJoi/et Fihale th^ >>ihul-vetiinis imiip IJnteih.iltung mi P umu it/ and beini Diehei. \\enn dieMlbon uiu> ge\vi>h'i luhe Untetb dluMg veiaiistallet hat'm. /u Gun-ten der deutsihen PrtvaNchule in (uit/, eingeschranki aufdie d< uts« he Colonie (gros-sltntlails k. k.!"), niodtten vvir mclit- b.igen. Doch vvar die Featluhkeit dinchgeheuds p m-germanisch-hcilineiisch untei dem Cimltiukt geimamschor Haseiei m OeMeircch. Ge-koiumen sind sogar SudniatKler uud vet-schiodene andeie Ileilanei ai>s Tiie-l uud andeimls, uuter diesen .uuli len unveiine.d-lirhe k. k. Professor Buuler aus Laibaib. GlCitklich seuit II.iul. dass din hier niemand peiaonlich keunt.  Wir  pioleslueu feiei lic list
gegen fihnliche Provocationen pangermaniseher Festliehkeiten in Gfirz; protestiren, dass die Hauptstulzen solcher Demonstrationen k. k. Beamte, Professoren etc. sind, vvelehe in das Land eingevvanderl sind, um hier gutes, vveisses Brotchen zu essen. Wollen Sie nicht bittere Entlfiuschungen erleben, provociren Sie nicht auf eine soleh' unverschamte Weise. Die« /m Knintnis aucb den ma-sgebendeu Behorden, vveldit da« betnflf. \Toti im* aus uud daš Deutsi litlnun mi Goi/eii-dnm nicht aneik.innl, uud liieiaul ibl e- keim Worte mehi. Diejenigen Detit-then 'velihe hirr le-ben =ollen troh sfiu. vvenn s'o m Ruht iln Pioddicn vei/ehien, vvehhes sie den hei-misdien Sohnen ent/u hen, uud -le bollen /ufiieden sfiri, u « n n s,e eine ge-- ii n «1 • II ud herumti ig. i koiiuen Mit P.ucksiitit .ml da- ni-nsii,. .ci-chaujU IJcik luni u «i«( liiul-dun m Gi i/ urid ui-<l. ivvaits v.i.imin -i«' m ht «ln Hnuik-uh-t-^iing. vv.ldiu -.< bidui th(illi..tiig sind. H run «s ainlds -«in um1, u« i den sie-edi-t sdmld smilili s um mi l!i|s|)i.t fui di« g. iiieineii II. I/, i« -m. die von shv«iiisd„.i S.ite ^ ^ n • h. !)iii>sdi«u g. i dih I v<«( lm mil ln> di. sdllblgltl Miltd, Ellll ielKIl di, H. ti, n atbeiteii'*
l/ v ig. s. vdi. das i/vi-In. go-pnl,« Hiliin pn/idib. Ivo bi s, m i ntili. gotovo niso po-hM ti m-ti tu Ivoio-ko. Mi -lun |i-ii lr livili/tu /iln d. /-.do tudi diiigodi. da f     M. uov-lvo    bie,„b/|,lin    tu Ii    pit    ms   u.
(Jf.lS-lvI lil,    k  ( I       III lll-l lil I      (miti       (1( /I ,111    |( /1K
m Mu-ik.lo poi. « . di -um pi iv n Indi o-tio pi-.li. In /iku in m Ii mi iiodnt / mj-kiviiimi okoli hI ih go podov, ki gol« /i .Slmlviiriir u. ,S,i,liiiuk*. diu-lvi, ki s|, nun ,|o kiamo-li -ovi i/rti In ki mi d t -iimlei. v/ili -'nv( n h mu n muli '(/ik tu p i spi.nifi gi ni) gospoil u-ivo ni], im /finlii Pudi pn him I .kil. diii-bv mm nun ritk i-li^i pn/ m i- n i v ii-l . en. po I. .in. -„ dobi.i v. v-ikdo. k iko po-topiio Sumi s SlnuMid u.. knio-k« m m st m i-kt m ' Po i-h in v/n««i| m iiioi ili t mi .Ii ! iti iko s. pn .h/in |o -. nidili« m -lovu«-ki /mil i ob .ugil upi -/uliti  tik*   d. iiion-ii itivu.   \.   .IM.
k u     i    h. i    .liu_iii   upi/k    .h   m  Im'm
lllklk.ll    lil lllOII-il   II l|    V    politi. M lil     s m,hi    HI
p i li-h .sidmiiik« ", kihiotvoi me pn mi-hh .11. iiovm v" v pi« biv d tvu liiiiui. m ml/ii-v U......    hi     .     i.ivi.lun    .h   so   In i.    /loblli
Soeii.ilisli se gibljejo       /t.lup -Ii nk
V PiliLoil |l V/Illldll s„M|.Il-t. Pllkl .1 -n /« bili v GnilM lil v Pmlgmi. k|U so „o\oii!t n  svn ih   mih   ni   o  s|m ¦!   .Miviiv   v   pod-
rOIs',| pipillll.l Tlldl V U« d« I I -n IMpMV.Il -b»<l<      III    -Ml     Ob    II'      <     (.OIIM   pil    Dldl.1,11
I 1.1./I . j. bih Dgiomni I h-' i ,. .lu «1 I (kil Ni sfimitl so j»h In.lt kl-i l!)-kl -on al s(i, ki pi m-o {it i-i! «io b.-..le popoln I.K V Po.lglM s« , /bulo lil -totlll-liudii     -sommIiii     dmiokidi.      ii i     idil     um
I   I. k II ki l ll.-k, -OM|lh ti / N ueif . m ki I |i bil » tih e u.iiuio sti V||o m k. I so so dllllMj    Olglt.I/OV  ('¦     s       s|,ol   nt  inog.-l  l/Vt-ltl
Okinm komi-1« ,. olvonl -lio.l / liskun govoiom, i kis. ui-ki -oiinh-ti so /,,s|i vpiti ni| govon -Uivi iiski ht i h n.u ni U} mili st> |< pn. i 'n ki ii m « .Ivvivr o klu ili soli ilm iliiiiim it .. ,/ivin- pi ki-, i ,sk- -o-.oili-ti     Obi. um    /il .mi   ol.  t u,.1,   pnlikib
tlnll    t lil-    ¦    )!'-(»   /10   h
Slu Is. , , „, p„lw„i,'.. ,t, ,v, p, v. i d ii -. m-o -1           , ..  . -«   i  -  o  / -v o  I
sf,s\
\ /liani lat vinski aferi hiasevie lue in dru^ov.   k          i-mi'..\.!i   -...v    !i.»u ,
' M o i * > /i v«. Ii.ii. kov (J miiiii " n .'i. n i . -« v. luo .-i^nniin i") bo rutini h i ili /..h ..u- pn! im- « i pi.Miln. obi iv-ni, i v 'li-f'i »'o/ m,« i -um. «h st, ,i Ki '-t vi \nr o l-n v Ti-I Imb dv. .' u_i / i -ki o-, in ki -t, I,, , mol .m -ntitvine Ob: nun . cbttt 1 ti   '.um .
h. I pniolo v 'h-' i p ,.n o le ghvin kln( . ()1>! VPi< < dtll !ll K' -o / t''< t< in v tu t   tvmo  bo-vo«.   -'inpiit.ik    -ntiiiokio iti tu
Obesil - , i,,i, pipo'u.1.1. v \u Ihnitli ii !. i n « / ni u sni.! ii o] potoko'11 Iv i i i m (t pn-t! -lin i.iio tinino, gi . odi(/d    n'k  i     i    [i>ilt    v   potok    Ivo  -o r
II  ti^ui i n •  -i.no.   t   i i o   viil Ii   d i  iimv s,
/IVI Pol spi llisjio!!! sf. )/i||k| so giuotll) odpe!   ll!   -tl.Ul
Nigova mhda 'opioga. kt t pn-li u In..   .i,est i   s«.  ,. 1 j «  -nii   di c« N mi. pn/« n
Piano, di so nistMiit i.i/iii( te v din /na  ^/tok  m-m mu mu  kot iku
Zsi ,šolski donr s„ /u«.i: n,]>!) l tudi v L ubltani. \sl, d pio-n.p /i u-ki po-diu/nue .Sol-ki ga donii* je vih blagoiodn go-pi Tit./mi di. lenkoia i.i.lovol n< piev/tli tiibitiiKi dom-kov po Lmbl .»m V-ii\i-t vin go-pi-i iMikovi, ki je dobi o /mu i todnl|i.l>kiii|a. ilt se jo spomnil,, obme,nili Lon-kih Isloieucev Ilvale/m smo je| /a f" „Sol-ki domu ic /i ni-, p i tiith /i ves slovenski naiod, velike važnosti V meni =r>i i-vimo -vo e snle in ibuge \/go|evalne/avou> v v,uno /iveti^Ce in potem bndnmn mogli l.i/|e -Kibeti za s|o\pnsko inluuno, di n im je Lihi ne ndlU|i]o.
Kei pa se i.nnika denai|i. |e v-ikihi dobi o do-el. Upamo, da po/ilnvalno-t slovenskega naioda v tem pogledu ne od|eii|». leiinou  ?e  ra/.siri   tudi   pieko goii kili me.
Lep početefc  za  to  je dala  velecenjena ro-dcljubfcinja. gospa Jenkova v Ljubljani.
V Trstu je prevzela nabiranje gospa Marija S k r i ti j a r j e v a, znana naša ro-doljubkinja, rodom iz Kobarida. Trzačani imajo sami dosti skrbi;, vendar pa upa.no. da se dobi tudi tam kodo, ki bo kaj žrtvoval po svojih močeh za  ..Šolski dom."
,Goriški Sokol* priredi tokom poietja še 3 javno nastope s telovadbo m sicer dne ! 3. jn:i:a v Podpori. 21. avgusta v Gorici iti i. septembra v X u i) r e ž i u i. To na znamo, da st- vedo draga društva ravnati s prhv>v;:ti"»-[!s  veselic.
po 2.", -..:. -«i:-ut-i:r..«:z
rovai:: Družin zn v,:.trž..vativ .vojaških spomenikov iz !<¦{.! I-Mjh. i:;t Č.-šk.m v Kral.evotn   j -rad.it .".(» ::!.?. <.. i:, k:. Visokosti n.id-   I v.-:vi'«. L^t; :r; Fr-n;- F.-r-iitt.m.l d" K-le   . •:..: ki.tr!«-.' km-z L. \Vin-   ' ,-imki .1»;. p--po:ka ]...   ; :o u.i. ik.-r^ki t. t-, iprr.k;; 2(. ari.i. • f..-!«:ki2  L.*J..:i«.:i.: tr.i. t.-pt;V, r«!v» It'. -.'Id.   !
l.-^v io. p.ipi.k.L.-:.-. i:»-r,i» - ¦ /birk. ¦
t.::    t\k.  -:  .t:,    f <¦- .lUi.M-m     • .:po\t dii:-*\u ¦/.t.  [0".«i>. -    /tmr.:k IV.-!« P.ublie \ M v,-
\..:-kr!     ¦-      l....!tlik:     »I..     .17.     7»-..     p.-ipnlk.i
p:. Ii> -:.i.       č.-ts-k; ::.   !i  in i.i. tt.pnf-
r .r-v „.:  [.-ik...   7. jf-p.:^,!   ii!  /.¦nd.itn.eri---k'-.:    ,vp"..-.!f.'•-'.¦..•.    -t.    12.    V    l. !.'!>;.,:l,i    pn
.s •_¦; t. C. kr. ,Uoin. -v..;t,ik L. liud.ut v . l.l.-r.i. .b-:p Rt/:.-. 'L./jIh: menite v IV or. _-:. K; s-t- M.\.-r. p. -.«!n:k v Vipavi. M rki. Fu-r^. c. ,r. L-ot.,!- v. V«[.:vi. A. Soht::.au-k. «-. I.!'. ^..f!.'k '> »I,,:-!.-.::. L:.-|i. P:isknuca :u ¦ >. r:.p.!». itru. I-.: -«. '!;[!,'> iti Mr :«t š.t \ L ub-i ..m.  Č..-l:.:k. :JiV.   *»7.  ..\  7<>   p. -po.k.i.    M.
P.":k.i po :»%:*!. .-'o;em/i;.-i;.i»-ko v g!d.
Jf-ii. M.»--r...   v.:.ar '.   X. M.svjt;.   -     A.  :
M.«i..!nvir.   ,. it: kr. :.i..ip. iM-.vnik   v Koriti.   .
.L.-.p   Nnv..k.   ,.apr:'k" v   Io-.irtt,   .-r.   Piane  ,
Srde .   i.  iti  kr.   '.iu.rt.i    k. plat-   t-..  Rut.viu,  .
M.d:,« si--, ;tipiti; v T«>n..- ti p«» :; gld. — ¦
Dr.   Attiiro"   H.ilu it   \  i;..r,V:   gid.   -'•»',::.  -
J..-ip  Rudir..   k:ir.:f   v   iVvii.i.   .!.    Roletic.  '
c kr. stotnik v Vip.ni.  |...vt.i .Fuv.m«-?.-. /upnik   i
%   |i.nubeiy».   F.   M..i«-nlti.   .-. kr.   -N.tt.ik  v   ,
lit -r:. -s.  A. \V.i:;.-r-».'iri.   r. in I;r. polkovnik v   ;
i;..t:.:.  Hrm-.!  Z.tir.m.  .-.  tu  kr.  marr  v   C.-   :
ri.i  po  2 gid          l>.  N-  i:).   Antuni-a  Kri-ti-   ;
iaii-ir v Vipavi.   <it    Fr.it;- S:ii,..nir   n.i  Ua-
tujti iti  N. Vt!/.t v M./b.itn   p» i::d.   I•."»•».         i
A!«.yi:.i I ».-!'!.¦   v Vip.ni. Ib-klm Fr;inr.-«-biMi.   [
k..titn.'...r •. Vi]i.i\i. A. iVrL.v in A. V.mjri,-   , \ Vip.iu. Atiilt.-    l;«iv.-.tt ti.: r.oiu. .!.  li.^.lnr.
r.   it!   kr.  -I..!mk    v   Ki.,l-\(!i.  ^'r..d. n.   Fr..ni-   '
1'riir.  t...-«-!ti!l;  v Hobr-m  iti  Av-n-t  \\V-/.   ,
.-.   it:   kf.   !M.lpnM..-tt.k   v    MNki.i.vti   po   1   ^!d    :
Ii.it: M.-.-Mu-: v Vipavi .1«» kr.  -    Vik.n-i. : i»n-l..\   M.-r.:i:.i   i   tr;d.                                          !
l'/»r   uettolja-tajnika.           N« k -    v j
Hrd.l.   its;.. ..  .i..!ti.,.-,v..   ti.-,l.-;:a   /..i   i.i nik.j.   hi  •
Zahvala.
Podpisani odbor izreka še enkrat po tej poti najtoplejšo zahvalo veleč. gosp. dekanu kanalskemu za blagovoljno prepuščenje prostorov, slavnemu odboru kanalske čitalnice in podobe vrlima »g. predsedniku in podpredsedniku za požrtvovalno in prilieno prireditev \vselienih prostorov, iz kratka: vsem. ki so pripontnjrli, da je naš izlet v narodiio-zavedni Kanal toli utrodno uspel. F* 1 e t n +**Mi»b o r goriških pevsk. in dram, izletnikov.
Radodarni drneskL
Za „Šohki dom" :
Prejelo npnivnišlvo: Jurij Mose, zadnji obrok iistaiuivnine gld. 10. • Ziiiunrra p .i /. r ! a : Pri Sollorjn v Miljah gld. :?-3f». -Pri (Ijiifiorutit v lh-eginju (sedaj na letovišeu pri „Ž:v.iiir) požrl pri .dobrih liiftih" od <v. Antona setn gld. »». (Požira tudi palank.i.
X a m e s t o v e n c a n a krst o h \ a g o p o k o j n e g o s p e It o z i u e Ca br^rek o v e so darovali za .Šolski dom1 : iSodbiua dr. rVankn-Dnljiiknva gld. 10. I!r.ilt,«» in pevsko društvo v Št. Andrejin L'!d.    10.           .Inrii   Mose,    trgovec   v   (Jnrici
gM. .1.     ¦ Iiodbiit.i llrovatinova gld. .1. Ibolbinalvaii DelJeva .1 -Id. Iv. ilansner ;1 gld.
Razgled po slovanskem sveto.
Pevsko društvo ..Ljubljana" napravi i/.i.-l v >••,'.« n o dne U. julija 1S'.)S. Izleta .-e mh-if/i pevski zbor polnoileviliio z za-?-t.i\»». Namen i/.letn je. da ..Ljnblj;inaf priredi i.-teiM dne narodno s I a v n o s I v Se/iiiii. kiib-re eisti doliieek je namenjen v !-.ori»l z trr a d b i .-Narodnega llnniii; v Ti s in. S tem bore ..Ljubljana^ vrnili rokikoiii svojim ob Adriji ono bratsko Ijn-bi-zeti. katero -o jej izk.i/.iili lani, ko so prihiteli ^ p,,.M.bnim vlakom v Ljubljano k bla--ovl.vlenju /ashive pevskega drii--lva iLjub-! : a n ;t . Kit je torej namen slaiuosti rodo-1 iiben in \/.vi-en in ker je mirodua stvar, ¦/.i k.it«-n. -•• -iv, vsem Slovencem svetil, /¦itn je /.i-leli. d;i pribiti ta dan mnogo narod., \ Si./ano in dii vsak rodoljub po svoji umri naloži mal dur na žrlvenik drage nam m.ili-re Sloveniie. Kdor torej le more, naj dii.- !'.. prih. m. ne /iuiiudi priti v Se/aito, /la-li   ti.irodtia   tlrti-lva   naj   pridejo   v   oim
Verirm    Me\j!l|.|
SlaviiMsfi v Tragi. - Pniga s 1 «•-v aii>ka M.-k ki.          ie v   praznični   obleki.
V-.- mi-^o j.- dium okrateiio. nebroj /iislav piapt.l.i s hi*. Pa »j,j ,o se zbrali v zlati Pragi :M-lo|iniki vseh .»linanskili narodov avstrijskih in lu.ii .n.idiiika- Husiia ji> poklala od-ii.-no mož.-, da prisodivii|ejo slavnosliiii ob -foi.-lni.-i veiike^.tO-lia l'Vaitii*ka P a I :ic k e g a.
V--e gu^le s., iiaipri-Tčnojiespr.-jeli. kakor m- spo.iobi. kadar sptvjeinije brat br;it;i v go-^te. 17. |. „1. je bil pozdravni večer vsem -!ov,in-.kim goMuin s koncertom in nizsvel-h.iio /iifin-kegi, otoka, kateri je bil po elek-!r;ini rii/:\i-t!;,ivi .-ličen morju. Pevsko društvo .niabo!" je pn-peviilo pesmi v vseh slovanskih  /ezikih.
Dr. Podlipnv je navdušeno govoril o edinosti Slovanov ter pozdravil najsrčnejše vse došle goste. IS. t. m. je bila slavnost v muzeju ob nebrojni udeležbi naroda. Govorili so zastopniki vseh slovanskih univerz. Navzoče goste je pozdravil v prekrasnem govoru grof Harrach, o Palackem pa je govoril profesor Tomek. Ruski general Komarov v sijajni uniformi je položil na kip Palaekega krasen srebern lavorjev venec ter izročil bratske pozdrave vesoljnega ruskega naroda Čehom. Navdušenje vseh navzočih je prikipelo do vrhunca, ko je general naglašal, da prinaša ruski narod srce cele svete Rusije bratskemu narodu češkemu. Ob 2. popoludne je bil banket in zvečer ob 7. slavnostna predstava opere „Libuša".
V  Pragi je nebroj tujcev in češki narod je prišel od vseh stranij počastit Palaekega, očeta svojega. Odposlancev slovanskih je: 28 Poljakov, IG Slovencev, 8 Hrvatov, 5 Srbov, 11 Rusov,   2 Malorusa in G Slovakov.
Kraljevski   Vinogradi   so   bili   posebno i lepo bajno razsvetljeni   ter  so   se tako pridružili proslavljenju Palaekega sredi mesta.
V   nedeljo opoludne so položiii temeljni kamen spomeniku Palaekega. Župan dr. Podlipnv je povdarjal o tej priliki udanost Češkega naroda do cesarja, ljubezen do pravičnosti, do napredka in do svobode. Dr. Ilerold je govorili o delih Palaekega ter poudarjal slovansko solidarnost. Slavnost je bila unpoznntna, navdušenje nepopisno.
Popoludne je bil shod slovanskih časnikarjev. Zastopani so bili Čehi, Slovenci, Hrvatje, Poljaki, Srbi, Rulgari in Rusi. Shod je odposlal brzojavko na cesarja, na finančnega ministra dr. Kaizla in na gališkega ministra vit. .ledrzejovvicza.
(Obširnejše poročilo pride).
Narodno gospodarstvo.
Dolgu, dolpi j«» niz škodljivih, prešernih goslov, ki so zbok letošnje mokre pomladi izredno obilno poselili naš okraj, rodeči ogromno škodo s svojim smelim in pohotnim pokoučovaiijoni raznih pridelkov. Opozoril sem že na uekater mrčes, ki preti s pogubnim delovanjem /atleti sleherno kal radosti na krasnih,' vabljivih zemeljskih proizvodih. Tudi danes omenjam, na videz sicer nedolžno živalim, ki pa po svojem mogočnem vplivu zdiilno zmanjša češpijin sad. Zaloroj bodi slehenr poljedelec si rog, ter naj smatra svojim neizogibnim dolžnostim, ukrenili pravočasno potrebno in korenito, braniti se zoper lega «iiepridiprav-a», da prekine, vsaj kjer možno, njega oblastno gospodarjenje.
Ta mrčes, ki spada b kožokrilcem, je češpljitiii grizlica.
Na prvi pogled je podoben fa škodljivec majhni muhi in ga prav ležko razločujemo od nje. Če si ga pa ogledamo natančneje ga moramo uvrstil: takoj med ose, kajti ne oziraje se na druge, ima 4- pokrovke, med tem ko imajo t.uthe. kakor znano, le 2.
Češpljina grizlica je kacih 4--5 mm dolga, svetleče se črne barve, na glavi in na hrbtu svetlo pikčasta, ter ima jedva vidne, rumene dlakice. Noge so rumeno-rnjave, krila pa svelleja.
Tekoj, ko začno češplje cveteti, se prikaže ta mrčes in prav marljivo srka med iz cvetov, ki so mu hrana.
Samica leže v posamezne cvete po eno, prozorno, zeleno-belkasto jajčece, iz katerega izleže po 14 dneh ličinka. Ta ima rumeno, okroglo, roženasto glavo, črne oči, 20 nog, za kar se tudi razločuje od pravih metuljnih ličink. Svojstven jej je zopern, na stenice spotninjajoč duh. Hitro, ko izleže iz jajčeca, išče si živeža na nezrelih, majhnih češpljah, se zarije vv nje in živi tam popolnoma zakrivljena. Češplje, v kateri do t nuje ta lakonma živalica, je spoznati zunaj na zvrtani luknjici, ki je z blatno gručico ali pa s smolnato kapico dobro zastrta. Ličinka gospoduje v sadu povsem prešerno in ko poje zrno, zapusti ta sad, ter se zarije v nov, svež plod, da nadaljuje svoje pogubno početje. V 5—6 dneh je mrčes popolnoma razvil, in pade zajeclno z nezrelim sadom na tla. Tu izleže iz uničenega sadu, ter se skrije v zemljo, da si napravi svoje zimsko ležišče. V to svrho si izdela rujavo, papirnasto prejo, kjer biva do pomladi, da kot osa prične svoje toli nevarno življenje.
h opisa tega mrčesa je razvidno, koliko škodo zamore provzročili omenjena živalica, ter, da se izognemo tej nesreči, le a ko uničimo to žuželko, prodno se zarije v svoje prezimišče. Kar letos storili moramo, pa je, da prav skrbno pobiramo vse odpadle češplje in jih uničimo, s čimer onemogočimo mnogim ličinkam kvarljivo delovanje. Posebno priporočilno pa je, da prekopljemo prav dobro zbijemo zemljo krog dreves in sicer jeseni ali pa pričelkom pomladi, t. j. mnogo časa pred cvetenjem češpelj, na kateri način uničimo tudi prav mnogo preži mu joficga mrčesa. Slednjič moramo še prav skrbno čistiti češplje j o cvetenju, kar se vrši s tem, da jih nekoliko časa vsaki dan prav rano v jutro otepamo in odpadli mrčes poberemo na rjuhi, razgrnem pod drevesom. 0 lepem, suhem vremenu je pa lo delo manj uspešno, ker je češpljina grizlica o solnčnih dneh prav brhka in živa, ter takoj odleti, ako drevo le malo pot resorno, zatorej uporabljujmo, ako hočemo imeli dober uspeh, le neugodne, oblačne dtieu>, ko ta mrčes vsled dremolnosti r.e odloki z dreves, ako jih Iresonio, ampak pade na tla.
Češpljevi grizlici zelo sličen po svojim učinku je češpljevi t o n č i č, mrčes, kojemu hočem uprav radi lega posvetili nekaj vrstic, tu, da se sadjerejci natančneje seznanijo ž njim in se ga leni lažjo obvarujejo.
Iz majhnih jajčec, katera polaga samica le posamezno na nezrele češplje in, ako jej teh primanjkuje, tudi na druge rastlino, kot so : glog, marelica, izleže v kratkem času majhna gosenica. Isla je, te do cela razvila, kacih 12ium dolga iti ima IG majhnih nožič; njen hrbet, na katerem se sem i tam opazijo posamezno svetle dlakice, je rudeč, prehajajo proti spodnjemu delu trupla v beio barvo, medtem ko je glava črno-rujava.
Kmalu ko izleže gosenica iz jajčeca, se zahode v nezrel sad in sicer vedno le pri poclji, ter se živi od mesa doličuoga sadu. Medtem ko zapazimo na češplji, razjedeni od grizlice, na mestu, kjer so je v sad zarila, kupček  blata   ali   pa   nekoliko lepljive snovi.
zdi se od tonCiCa uničevan sad popolnoma zdrav. Posledica uničujočega dela tončice-vega pa je, da se plod, v katerem živi, napolnjuje z gnjusuim goseničinim blaton ; razun tega, pospešuje tudi hitreje zorenje dotičnega sadeža. Ta odpade kmalu in ž njim tudi gosenica. Ako gledamo o prvem zorenju krog cVšpljevih dreves, najdemo mnogokrat tu in tam kako odpadlo eešpljo, ki se nam zdi posebno lepa in zrela. Ce jo odpremo, vidimo, da \a črvi v« — učinek požrešnega „č r v a." Ko odpaiie Cišpljin sad, je gosenica v njem najčešce že popolnoma razvita. Prerije se sedaj iz sadu na prosto, ter si poišče v zemlji ali pa v razpokam drevesni skorji svoje zimsko bivališče, kjer se grizliei enako za-nrede.
Prav pozno, to je, ži> le v prihodnji pomladi, se spremeni gosenica v f.ubo, kije svetlo rujave barve in iz katere izleti v treh tednih prav ličen metuljček. Slednji ima sprednja krila nekako trikotniku podobna, pepelasto - sive barve, medtem ko so zadnja krila svetla sivo-rnjava, imajoča belo-mmene preme (franže). Prav značilno za tega metuljčka pa ja oko na sprednjih krilili. Isto je precej veliko, podolgasto in sivo-pepohiaste barve, ki se ob jeduem svincu jednako blišči.
Ker je metuljček le majhen --- njega velikost znaša jedva .".mm — in se zna pri tem Se posebno dobro skrivati, zapazimo ga le redko kedaj. .Seveda pripomore k temu tudi to, da trpi njega življenje le prav kratek čas.
Kar se dostaje uničevanja tega škodljivca, omenjam naslednje:
Pred vsem je treba i v tem slučaju vse črvivo sadje, ki raz drevo pade, skrbno pobrati in se za more polagati živini kot hrana, oziroma se uniči.
Ker najdejo gosenice v vsaki razpoklini čeSpelj prikladni prostor za prezimovanje, bodi slehernega skrb, da očisti vse drevje razpokuno skorje. Slednjič pa je prav priporočljivo, obvezali čespljevo drevje s starimi suknenimi krpami, pod katerimi se gosenice posebno rade zapredejo in zabubijo, na kar se jih zamore do cela uničiti.            Dr. P.
Goriško pivo
?
(na Goriščeku II).
Podpisani priporočam svojim p. n. odjemalcem svojo posebno dobro uležano izvozno, marčno in uie-žano pivo najboljše kakovosti, dobiva se v sodčkih po 1Jl, %, */« m lU H. kakor tudi v posebnih steklenicah. Zajedno naznanjam, da sem v minolem letu svojo pivovarno znatno zboljšal iti da sem rabil za va-renje dobrega piva le najboljše Majro: Žaicvfci hmelj in hanaSki ječmen.                                        •» 26    i i
Proseč p. n. odjemalce, da se z zaupanjem obračajo name in si obilno naročajo zagotavljam, naj-točnejso postrežbo. Z najodličnejSim spoštovanjem
Fr. Waiiefr9
**«**&*6****&ft«jr
Krojaški mojster
>
FRANC CUFER|t
v Gorici                  ^
v ulici sv. Antona štv. 1, ^
izdeluje                             Aau
VSAKOVRSTNE OBLEKE       ^
za moške uo meri, bodisi fine ali priprosfe. d*
—              to :,¦>  22     JZ
.   Priporoča se svojim rojakom v (Jnriei   f^
<W) in na deželi, posebno pa učencem Ijiul-   <V§i
^\   skih in srednjih šol za obila naročila.   Am
Trgovina z jedilnim blagom
G. F. Resberg v Gorici,
v Kapucinski ulici .Št. 11 ter podružnici na Komu štev. 2
priporoča to-le blago: Sladkor      kavo — riž      mast — poper — sveče — olje — škrob — ječmen       fcavino primeso   -   moko
—  gris      drobne In, debele otrobe — turšico — zob
—  sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement
bakreni vitrijol itd.             3 20   2t>
Zaloga pristnega dalmatinska zganja na debelo
ter pristnega frnept In belega vina.
I);^*..*,,*,.*...*.,*,,*.*.,^,,*.,^.^*.*,^^*
komisijonulno in špedicijsfco
i   ,§.'                 Iti:/;..,*!! .it t.
.    '     1,1,-a   ti...« .in/-,-   t
*%    Ukor     -¦»; ,-.   ¦/¦ i.-:.
N.!Li.:il:i tu .-:<-i- mala : |.i.:;i;:iti; .!'. ;.. p..' i i« ..-I M) 1,." l.«i.iv; | /1:1.1.   izvi^.il  l-.m    turno   iti   riTl
¦u  k«.lo:.i'..Ir,.-
Teodor Slabanja
srebrni*
v Gorici, ulica Morelli 12 priporoča velečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje cerkvene posode hi orodja. Staro blago popravi, pozlati in posrebri v ognju po najnižji ceni. Da si pa zamorejo tudi bolj revne cerkve naročili cerkvenega kovin* ^ej«* blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, da jim je pripravljen napravljati blago, ako mu poletu to izplačujejo na obroke. Obtoke ?-i pa preč. p. n. gospod nnročevalei: sam lahko določi. — Pošil,a vsako blago 149                         poštnine prosto!
:, dež. jubii. razstavi odlikovan s *rebr, drž. svetjnjo 4 lvovski  razstavi s prvo ceno   — srebrno   svetinjo
Dunajska bor	za
iO  junija ISUH.	
Skupni diž.avm   do]<r \   n<>lab   .   .	. 10
Skupni dr/.vsni dolg v -rebrn .   .   .	. 10
Av>tnj-ka zialsi iviil.i......	. 10
Avs'nJNka   kronika   renta A-1',,   .   .	m
Ogor-ka zhta reutsi t-i..... Oger.-ki> kron-ka r.-nf. i •;» .	. 12
	.   it
Avstio-.,ee->k,- 1i.iiu-hi. delni.,.   .   .	.'»1
Kreditni-  ilelnire       .......	
London visi«.........	. II
Nem-ki drž. bankovci z.t  Kil) mark	.  5.
2<i mark........	i
20 fr.infcov .   .	
!t:.li.:>H-k ¦  lil.-	.
«f  Josip  Skert   J
¦&?                       pckov.--.ki inojfrtcr                     Z#
4t|  Za vojašnico St. 5 (vin Caserma)   ?#
al                       v Gorici                      '"j$.
$«   priporoča p. n. občinstvu svojo   pe-  3i*
^j=   karno. v kalori izdeluje  vsakovrstno   2
. o         navadno iti najfineje peciv.).         Z
ti s? #c #e «* *e *& %c *e #c *& "* ¦"** "4C«? 1»X
briških, dalmatinskih in islerskih vinogradov.
dom  in razpošilja po železnici na ie kraje  avstro -ogerske   monarhije  v  sodih   od  5U litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cone zmerne. Postrežba poštena.
Yl **************
Pekovski mojster
J/\KGBGEF^BEC
v Gorici
ulica sv. Antona štov. G. PRIPOROČA
raznovrstno   navadno   in   najfinejše   pecivo, kolače za birmance itd.,
katero razprodaja po .starih cenah.
II :
l\
Zalog-a vsakovrstne moke.
# °& «' ^^ %c «e *e 6& *v "$? %' "&'«
št. 10
nasproti gostilne .Belega zajca*.
Usoja si priporočati  preč. duhovščini in slavn občinstvu svojo                                                ;jj ..L§
veliko zalogo nagrobnih vencev
vsake vrste, kakor tudi biserne; rož za cerkev, palm, cvetkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, križme, čevlje, nogovice, rakev (truge) vsake velikosti, zlatih črk i. t. d gP"   Vse  po  nizkih  cenah I?
Špedicijska poslovniea     jB
p Gašpar Hvalic y GoriGi fe
•60 a!- »20
v ulici Morelli 12
g..........................
ig se toplo priporoča Slovencem v L<L fe^              Gorici in z dežele.              1$
Ambrož   Furlan
trgovec
z jedilnim blagom
— na Tržaški cesti štev. 4 v Gorici —
priporoča kavo, riž,  sladkor, moko,
žito, otrobe, cement, vse poljske in
domače pridelke, prodaja tudi kroglje
za igro.
Podružnica je:
v ulici Parcar št. 10 v Podturnu.
Postreže vestno in po zmerni ceni.
¦il..- i di. !'c.-:,l c* doiiM.--1. ,.:M.-I- H» ........ -kiadi:.-;,.    C-
*;.    m- i,,,,,. z r.,/.i.;,„u...,;
=V    kov. i- |'ri,,.-i!i:injfm i«i.i
*&    dajsl na :-(;,   tiapl.ičil.i   in   pi.-rcdoval
&    lično prodajo na koii-! Ia-^iika
=L,                 Tr-..\.-!! bom (ud! /. \:uo-i. na d. bel.
*5.                 S,,r, ....,,,   v.,*,
4^      k<iiikiiii'in-ii [.pri-idniili
*|^    mi.-lijo. o.-!ajaiii odličnim -|.oit.«vai);wo ml,
Krnrst IVirsin
\:Ho-i. na d. belo     -ct
v a    ti dnin           /„i    "r
ilk in I...I:.;-:..m   ?+
IM ,.¦»»
v ulici S. Francesco štv. 6.
j^v*-^-»'.'^i'»v^v^v»;.^i^i.^^i,^;,^.;^|
Tovarna uzornih telovadnih priprav
jos. Y.cn:dyb-a,
v Praffi na Srnlhovu
(1'ial.a-Smicb.n;  \ nml.i .mM./, u||.-.- . i -L, SIC
.• pnpi.i.)č.i
k itopolnemu nzoniomu prirejoviinju
sokolskili iu šolskih tchivrnlnic
po iiiijiiove^ili pripoziiamli in pukliml, h.-siauh.
V ta dok.iz i" n,i r.izpola/o  miio;:o  pilpuiiMii-očili r-piiča! domačih in uioz.-m-kili
Z.'1-.'..lnvlJ.i jc.Iiio lclo. i:..iii._y..-|.-. Kin.-rni'. pUiij.-
7/ayadn2 priprave zo vedno v zalegi.
Ccmki,   |)i'i>:.u'uni   m   n.ičili   za   pupiilne   t.¦!<. widinc-   p..•¦!¦;.   na   y.:ili..-v.   biv/.plačno   in   |.i.;ttin)<>
1'opnivc i/tršiijc po iiiijni/jili cenah.
Samo 50 kr- za 4 žrebanja.
STkrat 25.000
Glavni dobitek
Kron
Žrebanje v
Jubilejno razstavne srečke po 50 kr. I žrebanja: 25. junij?., II. 6. avgusta, III. 15.septemlira. IV. 22. oktobra 1809
Srečke po 50 kr. priporočajo G. Gontilli, fl. V. Jona, MiGhlsiadicf S G.
* A A * dfc^. A A A «fc A * A dfc A * dfc A *^A * dji * A A A A A A * A*
l'ohi'<>/.n:iii:i ^»islilnn
ANTONA  VODOPIVCA >

gostilna S prOnOGiŠČi, kn....,, to,'! M^tna bo!;, in .-.-na
vina iz Vipavske doline.
Kuliinjii (li<!ii:i<-:i •/. uku-tm pripravljenimi je.hui.
¦«*
##'#iii*'#'»^#%»%»v*##^#v*'#^*v