poštnina platana v gotovini
LJUBLJANA, DNE S. JULIJA liM.
L&TO — Stev. 27.
noMOLjun
£ČP1WJV„P»	U red n 1- Telefon 2'-49- Prostor en« drobl»	' Inseratnem delu .1... 10 Din. - Naročnina
rftnne M Din ta celo leto. za .nozenutvo 60 D,n. Posamezna številka , Din. Inserate in reklamacije sprejema n p r a T a .Domoljuba«. - Telefon 29-^
KRISTUS KRALJUJ...
Minuft so dnevi veličhstnega evharistlč-nega kongres«, Vsakdo mora priznati, da takih svečanosti naš narod ia ni doživel in jih kmalu tudi na bo, Trideset tisoč mladina se ja (bralo okrog oltarja Gospodovega In 26,900 otroških src se ja združilo s svojim Bogom, štirideset tisoč slovenskih mož in fantov j« kot ogromen veletok korakalo z gorečimi ba-kljami v rokah po ljubljanskih ulicah in hitelo k oltarju Gospodovemu, da izpričajo svojo vero in se pri obhajilu okrepčajo za boje življenja. Sto in več tisoč vernih se je zbralo k slovesni sveti daritvi papeževega odposlanca, nepregledna množica je prisostvovala sklepni procesiji in zapela zahvalni »Te Deum«. In sleherni slovenski dom je v svetem navdušenju sodeloval ne le pri resnih pripravah za kongres, ampak bil vsaj v duhu združen s sto-tisočglavo množico v Ljubljani. Vse te je izvršilo v najlepšem redu. Bdgu bodi hvala za vse in njegovi materi Marijil
Za danes hočemo omeniti le Nekatera razveseljiva dejstva, ki zaslutijo posebno pozornost in ki bodo ostala ovekovečana v zgodovini našega naroda.
Prvo, kar je treba pribiti, je to, da je slovenski narod katoličanom Jugoslavije pripravil to veličastno prireditev v svojih najtežjih dneh: v dneh trpljenja in preganjanja, v dneh žalosti in ponižanja, v dneh stiske in revščine. Kakor vselej v zgodovini, tako so tudii sedaj ljudje iskali utehe in rešitve tam, kjer jo edino morejo dobiti — pri svojem Bogu.
Drugo, kar moramo omeniti, je to, da naš kongres ni bil le gola zunanja manifestacija,
ampak le zaključek dolgotrajne priprave, ki |e celo našo deželo duhovno prerodila. Kdo bi mogal prešteti vsa molitve, vsa dobra dela, Tsa dalo in vse žrtve, ki jih je slovensko ljudstva poklonilo svojemu Gospodu na evhari-stičiJ oltarf
Vsakdo ve, da tak« ogromne prireditve zahtevajo silnih gmotnih žrtev. Naš narod s« j« tega zavedal in za kongres žrtvoval več, kakor bi največji optimist mogel pričakovati. Kakor vinar uboge vdova, ki jo je Gospod blagroval, so tudi iz žuljavih slovenskih rok prihajali skromni prispevki, marsikdaj dobesedno od ust pritrgani, ki so omogočili to krasno evharistično slavje. Menda ni verne slovenske hiše, ki bi vsaj skromnega beliča ne prispevala v namene kongresa. In zgodovina uči, da se narodu, ki zna za svoje duhovne dobrine tudi kaj žrtvovati, ni treba bati bodočnosti.	\
N» našem kongresusodili zastopniki raznih narodov tudi takih, ki nas doslej nišo dosti poznali. Vsi ti so občudovali kulturno višino našega naroda: njegovo resnost, disciplino, do stojnost. Pojasnili smo tem zastopnikom, da je vse to posledica desetletja trajajočega resnega prosvetnega dela v naših društvih, ki so sicer zadnja leta bila v svojem delovanju silno ovirana, a za trdno pričakujemo, da bodo mogla svojb vzvišeno nalogo čimprej zopet vršiti. Naše s Cerkvijo tesno združene prosvetne organizacije so bile in morajo zopet biti vir prave kulture, ki nas bo lahko dvignila nad vse druge narode.
Naš prevzvišeni vladtka je v svoji napit-nici odličnim gostom kongresa poudaril, da narodu, kakršen sa je zbral na kongresu, ni težko z ljubeznijo vladati. Dasi je bila naša prireditev izključno verskega značaja in pri nad sto govoril ob priliki kongresa ni bilo niti besedice o politiki, je bilo vendar vs« ljudstvo naravnost počaščeno, da so se kongresa udeležili tudi zastopniki kr. vlade in to mofle, v katere narod zaupa. Kljub strogo cerkvenemu značaju vseh prireditev se morje ljudskih množic ni moglo vzdržati, da ne bi dalo v brezprimernih ovacijah duška svojim čuvstvotn do kraljevskega doma in do mož, ki danes vodijo krmilo države. Naj bi bila z današnjim dnem enkrat za vselej končana ogabna gonja glede protidržavnosti Slovencev. Zgodovina zadnjih let, ki smo jih v trpljenju preživeli, nam j« pokazala, da tudi najkrutejši poskusi niso mogli v Slovencih ubiti ljubezni do naše skupne domovine.
Kongres-je za nami, a kongres ni še končan. Kongres je latinska beseda in po naše pomeni zbiranje. Kakor smo se v Ljubljani vsi kot sinovi istega očeta zbrali okrog oltarja Gospodovega, tako se bomo zbirali *jdi v bodoče: v svojih župnijah v svojih farnih cerkvah. Od naših obhajilnih miz bomo prinašali Gospoda na svoje domove: možje, od peze življenja upognjeni, matere, za družino se žrtvujoče, fantje in dekleta in nedolžna mladina, vsi prav vsi. Le tako bomo vzdržali in se ohranili. Naše mesto je pri Kristusu in njegovi Cerkvi.
Kristus kraljuj I
tffc
H
m*:." iži:.,Ž3L
I« v , ;' >■ . -v .r- v.
: ' > . -' S („ '''' ' v ' * , i ' ... .t 'i » '	' v -j, ,	. , "58
_ -............. »tAl..............
v t	^ 1
M . ■ " ■ v - i ■ %
■73?'' -t i:.	, : ■P.
>v .:	it ,
7	\ _
"i • ^ ,
-Jt
'	'T5 -v-'"	•
•« * V' ' O ',-	\ \ \ h '-, o
("""V.-.'-
Fogieu na del stotišočglave množice na Stadionu pri glavni službi božji v nedeljo uopoldr«
Stran 35»)
MarHm Pomagat prihaja
• • e
■rez je! •
2e dolgo precfdeset» sn se začeli na Brezjah zbirati ljudje k izredne*« praziiftn Marijinega romanja v Ljnbljfliio- Od blizu ia daleč so prihiteli. da se poslove- od nje. Mnogi so prišli razočarani k njenemu oltarju, fter so sliko ie ob osmih prenesli dvorišče in jo vložili t poseben * ta namen izdelan ofrvir in nekak* ob poi desetih so na zlat* vrv*® prv tisnili pečat in nato so jo v slovesnem sprevodu spet nesli na oltar.
Med tem so že v zakristiji podpisovali spremno knjigo, katero so potem nesli s seboj v Ljubljano.
Ljudstvo je nestrpno in to poveča še pri-ited avtomobila, ki b« voc.il milostno podobo. Na samostanskem dvorišču so ga liai itovo okrasili in nato zapeljali pred gtuvna vrata. V tišini iri joku so preftesli sliko v avto. v' katerem so jo sprejeli patra Tomi iuv iivSek«-vanič, dva križarja in štiri klarifce.	'
Z nVM&j mitoit zamnde se je razvil sprevod številnih (Arasenili avtomobilov. V enem se je vov.llo vodstvo prenosa i g. Ndffičkom, v drugem.razni zastopniki, tako dr. Miha Krek. ki je zastopa) K A; v ei»em se je- vozil mostar-ski škof dr. Mišič. potem so imHi svo-j avto časnikarji in fotografi z voditeljem J^ršithom mi čelu. Vsega skupaj je bilo kakih 20 okrašenih voz, ki so tvorili mogočen sprevod.
Vreče solnee je neusmiljeno žgafo in tiili za trenuiek nT popustilo'' ko je sprevod krenil proti Podbreafam. Povsod ob cestah so stali številni Ijsdje, takoj na Posavcu je bi,l prvi pozdrav ilobrav.skfft župljanor, vendar se, sprevod ni ustavjl, Hiteli smo, da smo zabrisali malo zamudo.
;
V Padbrezjak	r
smo se ustavili, zbor je zapel Marijino pesem Lepa si,« šol. mladina je obsitla avto s cvetjem in po nekaj minutah smo ie brzeli čez Bistrico proti Naklem. Ffcrvsod so ljudje kazali globoko vero in veliko spoštovanje; skoraj ni i bilo hiše. ki fte bi imela prižganih sveč, za-stav v dri. in papeških-barvah, podob in kri--žev. povsod so ljudje padati na kolena in tako | .počastili Marijo.	V
Že-smo	'
v Naklem ; . t>ta gasilcev, številne narodne noše, Marijina družba in Marijin vrtec z zastavami. Avto z milostno podobo zavozi skozi gost špalir, bi se pa takoj zgrne okrog milosta® podobe. Ljudsko petje napravi mogočen vtis. Ljudje se drenjajo, vsak bi rad rim bliže stopit, vrsta se pomika, a ne morejo priti na vrsto. Po kratkem odmoru že hitimo proti Kranju.
liruj
je bit danes ves slovesen, mogoč«k. Zastava pri zastavi, okna razsvetljena in okrašena. Na glavnem trgu je čakala množica meščanov, vsa šotska mladina, številno učiMjetvtx Sprevod je krenil do eerkve, kjer so Marijo najprej pozdravili otroci s e vetjem, nato so pa krepki moški glasovi ubrali Marijino pesem in po kratki Molitvi je vse ljudstvo zapet« »Ti o Marija...« Tudi Kranj* prav za prav edini večji kraj na vsej peti, je k lepem Marijinemu romanja mnogo pripomogel.
Zelo prisrčen sprejem je bil
2'
t Predosljah
šolski otroci ouffoina Marijin vrt« |t teka! v špaKrju in pozdravil Marijo s tokratnim »Are« in nato so otroci obsult avto s cvetjem, »Pokleknimo, poMeknimo. ■ ■< » ?<■ aasbšali ghfjwr nt vse Ijmhtvo je popadek na kolen«. Avto z liilostno podobo se je usta-vit pred evltamtičnim križeai, oi» katerem je bil krasu« iu zelo okusuo vdela« velik jin motiogram. Duhovščina je pričela peti li-tanije in ljudstvo je pobožno odpevalo in na-
ljica in desetko rožnega venca, nato so ljudi« vdrli k avtomobil«, mnoge matere so prinesle svoje mate otročiče R podobi in solznih so M vračale naswf. nosilnici so prinesli pred podobo liromo bolnico, vsi obrazi so s* ,-.U(Jn() zresnili, kakor da pričakujejo čudeža, g« >Ti o Marijac in sprevod je krenil čez aoroča polja
proti Cerkljam kjer je zopet čakala zb*ana vsa taca. Ko avto z BBloetno psdabo še obstal ni, je godba za-igrala .Marija skoz. življenj^« ia po nekaj taktih je poprijela vsa zbrana množica. In Spe( ista slika: Ljudje ob podobi s svetimi, v moli-tev in prošnja zamaknjenimi obrazi. Pesem za pesmijo* kitica za kitico, človeku se zdi kakor da gleda legendarno igro, ki ni resnica, vendar gledamo na lastne oči in vemo, tja. se.ne varamo. Ljudstvo moli ia je srečno, ko ima.svojo mater pri sebi.
\ Povsod zvAnt in čtldhb 'slovesno je uad | tetfji. ljudje pHa^fO tfejo fit opravke po ■filšačr in jio pol jih,. off vaeft gtrani hite po stezicah k cesti to zagledajo pi-vi okrašeni 1 avto, ki drvi daleč naprej (najbrž bo časnikarski), že poklekujejo iu se ozirajo, kje je podoba. Pridruži se nova kolona kolesarjev, ki vozijo na čelu in ko smo prišli
v Kaaien&o
smo jih »»šteli če« ste in še nekaj fantov na konjih .Tam je že čakata številna duhovščina I z g. župnikom Zabufcovcem in z županom g. Strcinom, gasifcka četa je sf-ate v strumni vrsti. dalje Marijina družba, Marijin vrtec, vsi z j zastavicami, med njimi je bit tudi prapor/kakršnega že dalje časa nismo videli. SoTska mladina je obfinla avto s cvetjem. Vodil jo je i šolski upravitelj g. Ostane* in eeloknpno tiči-leljstvo. Ljudstvo je zapeto dve Marijini pesmi in tako smo z vedno močnejšimi vtisi kreniti naprej.
zadnje so še zapeli par Marijinih pesmi. Ta sprejem .je motal vsakega pretresli in navdati s prepričanjem^ da je Duš?-ljudstvo še vemo, globoko vejiio,:wbeRejn je pa tudi pojasnilo, kaj je nam .Slovencem luitostna Marija Pouiar gaj z Brezij:
Med številnimi mlaji, pod napisi, na katerih je vsa > Zdrava Marija?, je sprevod krenil
proti SeinHurja kjer je spet čakala velika množica vernega ljudstva, duhovščina, g. župan Umnik Pred cerkvijo se je avto ustavil med visokimi mlaji pri lepo razsvetljenem evbarističnem križu. Vse ljudstvo je planilo k avtomobilu in hotelo videti milostno podobo. Mnoge mamice so prinesle svoje otročičke k avtomobilu in ker je bilo boš opoldne, je zadonela še mogočna pesem >Je angel Gospodov oznanil Mariji ...« Komaj smo zapustili Šenčur, so nam že prišli nasproti fantje na okrašenih kote-sik, ki so nas spremljali
do Velesovega
Ljudje so v opoldanski vročini čakali na ovinku pri vasi. Tako domač in tope! sprejem so pripravili Mariji, da je šlo vsem do srca. Go-■ »pod duh. svet Brešar je in toni nit Mariji v I peadrav mogočno pesem tjepa si« in nato je vse ljudstvo odntolilo še »Pozdravljena Kra-
V Mengšu
; je bil ves trg v mlajih in v cvetju. Ljudsho j je bilo razvrščeno- okrog znamenja na trpi. i kamor je zapeljal avto. Prisostvovali so poleg j domače duhovščine tudi gg. lazaristi iz Gro-belj, potem čč. sestre iz Uiialnke, šolska mladina, razne družbe tn številno ljudstvo. Spel so izniolili desetko rožnega venca, godba je igrala Marijine pesiui, a čas je bil odmerjen.
Marija je krenila med okrašenimi hišami in lulaji
proti Domžalam kjer so Dotmalčaoi na Glavnem trgu presenetili s krasno dekoracijo hiš. Trg je bil p*l" ljudstva, zastofMoe so bile vse organizacije, korporativno učiteljstvo je bilo z mladino, zastopniki občine. Avto. se je komaj vidno ntikal skozi dolg špatlir, zadanein je pesem in kmalu je- Marija prišla
d* Trzina
kjer so jo pričakali otroci, ki so vsi b«^11 ! male praporčke z milostno podobo Marij"" 1 i Brezij. Preprosta dekoracija je silno kovala, prav tako pesem, ki jo je pet cedt«m zbor. Cim bliže Ljahljane smo prihajati t«>" več občinstva je čakalo ob cesti, navdašeije je rasti«, povsod so na oknih gorele «***> plapolale zastave in evetja vedno več.
Na Craaiah je ob prikodn Milostne podobe zagrmei «»-gočen strel, nato se je oglasila pese», ** tretja, oferazi so goreti v sveti pobožne««1

med pošlim špalirjem vernega ljudstva je
Ma-
Zdravje bolnikov, prosi n nas!
rlja krenila proti Ljubljani. Iz Ljubljane so prihajali nasproti avtomobili za spremstvo in tako je bil mogočen sprevod vedno večji.
Na Jeiiei
Je plapolal nad vso cesto velikanski baldahin v rdeči barvi, fantje v narodnih nošah so na konjih jahali nasproti in strel je naznanil prihod milostne podobe. »Pozdravljena zemlje Ti blagoslov«, to je bil pozdrav Ježičanov. Po kratki molitvi in še eni Marijini pesmi je sprevod krenil proti Stadionu, _ kjer bo začasno zdaj stanovala Marija. Pri Stadionu so čakale že cele množice, ki so potem krenile po trotoarjih s sprevodom
do Sv. Krištofa
Tako je torej Marija prispela v Ljubljan-j, <aj je Sv. Krištof že Ljubljana. V hipu je bila zbrana množica ljudi, večinoma vnetih vernikov, seveda pa tudi nekaj ljubljanskih radovednežev. K Sv. Krištofu so prihiteli tudi verniki iz Most, posebno veliko število narodnih noš. Potem je bil tudi Marijin vrtec iz Mladinskega doma na Kodeljevem v svojih slikovitih oblekah. Ljudstvo je pozdravilo Marijo z mahanjem robcev in nato je zapelo več Marijinih pesmi.
Marija v Ljubljani
Posebno lep je bil sprejem pri frančiškanski cerkvi, kjer je Mater božjo pričakovala velika množica s frančiškansko duhovščino in mladino, to je s klaricami in mladimi križarji. Mladina je bila oblečena v kroje in obleke svojih društev ter je imela s seboj številne zastave ter znake, s katerimi je pozdravljala Marijino podobo. Od frančiškanske cerkve je spremstvo s podobo Matere božje med gostim špalirjem nadaljevalo pot čez frančiškanski most do stolnice.
V stolnico
Ze kmalu po tretji uri se je začela pi ;d ljubljansko stolnico zbirati množica vernikov, ki so hoteli pospremiti brezjansko Mater božjo na zadnji etapi njene veličastne in triumfalne poti z Brezij v Ljubljano. Zbrane so bile vse stolne kongregacije na čelu z ljubko skupino belo oblečenih Marijinih deklic s kon-gregacijskim praporom. Ze ob pol štirih je bil obširni prostor pred stolnico nabito poln, tako da so reditelji s težavo skrbeli za red.
Okrog tri četrt na 4 so zavonili zvonovi po vseh cerkvah. Iz Škofijskega dvorca jo prišla duhovščina na čelu s prevzv. škofom dr. Gregorijem Rožmanom v ornatu.
Kljub silni pripeki je množica vztrajala. In ni ji bilo treba dolgo čakati. Ni še odbila šenklavška ura štiri, ko je med množico završalo: »Ze gredo!« V naslednjih trenotkih se je že ustavil pred duhovščino avtomobil s podobo Matere božje. Do minute točno, kakor je bilo napovedano, se je zaključilo potovanje čudodelne podobe.
Ko se je okusno okrašeni avto ustavil, j® vsa množica z belini robci pozdravila svojo Zaščitnico. Navdušenje je doseglo vrhunec. Ljudje so se strnili okrog avtomobila, tako da je duhovščina komaj dospela do njega. Osem bogoslovcev je prineslo krasno, nalašč za to priliko izdelano nosilnico, na katero so položili podobo. V naslednjem hipu se je zgrnilo nad njo cvetje, ki ga je metala množi-
in spet so zablesteli stoteri beli robci v iskren in vdan pozdrav. Odigravali so se nepopisni prizori.
Bogoslovci so nato na čelu z duhovščino odnesli podobo skozi gost špalir v cerkev, takoj za njimi pa je pritisnila množica. Cerkev je bila v nekaj minutah natlačeno polna, tako da je moralo še enkrat toliko ljudi ostati zunaj. Sprevod duhovščine s podobo je krenil proti oltarju sv. Dizme. Tam je bil pripravljen prostor za čudodelno podobo. Ze ko je stopila duhovščina v cerkev, so pevci na koru into-nirali pesem »Ti, o Marija«, ki jo je potem pela vsa cerkev, povzela pa tudi množica zunaj. Preden so postavili podobo v oltar, so se še prepričali o pristnosti pečatov.
Vsa cerkev je nato molila molitev »Pozdravljena Kraljica«, nato pa »Zdravo Marijo«. Tako pobožna, iskrena in poglobljena molitev že dolgo ni odmevala od cerkvenih zidov v stolnici. Po končanih molitvah je množica zapela še priljubljeno »Lepa si roža Marija« in nato veličastno katoliško himno »Povsod Boga«.
Med slovesnostjo se je nenadno v cerkvi pokazala častitljiva postava prevzv. nadškofa dr. Jegliča, ki si je prizadeval skozi množico.
! k<wt
Nadškof dr. Anton Bon. Jeglič na Stadionu.
Oficielnega sprejema pred stolnco se ni mogel udeležiti, pa vendar ni mogel vzdržati v škofijskem dvorcu. Kljub svoji visoki starosti je smatral, da mora biti med prvimi, ki bodo prvič pozdravili brezjansko Mater božjo v stolni cerkvi ljubljanski. Množica ga je opazila in mu izKazovala prisrčne ovacije, zunaj pred cerkvijo z glasnimi vzkliki in pozdravi.
Po končanem petju so se verniki začeli vrstiti v češčenju čudodelne brezjanske- Bogo-rodice. Pred oltarjem sv. Dizma, kjer stoji podoba, je bilo videti ginljive prizore globoke in prepričane vtre slovenskih Marijinih častilcev.
Papežev legat prihaja
Triumfalna je bila ta pot papeževega odposlanca skuii vso Slovenijo od št llja na severni meji driave pa do Ljubljane. Slovenski narod je hotel pokazati, kako visoko se zaveda časti, ki mu je bila izkazana, da je prvič v njegovi zgodovini papežev poseben odposlanec prisostvoval njegovemu največjemu ee-šoenjn sv. Rešnjega Telesa. Le kdor je imel priliko prisostvovati tej dolgi poti skozi slovenske pokrajine naše države, ki jo je kar-dinal-legat napravil, bo urnel izreden pomen evbarističnega kongresa v Ljubljaui v naši narodni in državni zgodovini.
Kano zjutraj že se je odpeljal ban dravske banovine g. dr. D. Puc s svojim spremstvom, ki se mu je priključil še predsednik pripravljalnega odbora dr. Stanko Zitko, podpredsednik višji sodni svet. dr. Lavrenčič. pro-rektor dr. Matija Slavie ter večje zastopstvo tiska, nasproti kardinalu-legatu, da ga pozdravi v trenutku, ko stopi na jugoslovanska tla. Še pred njimi pa sta se odpeljala konser-vator dr. Štele in prometni uradnik Rasberger do Gradca, da visokega cerkvenega kneza povabila v poseben salonski voz, ki mu ga je že v Avstrijo poslalo ravnateljstvo dri železnic, in da ga spremljata do Maribora, kjer je bil določen oficielni sprejem papeževega odposlanca po naših državnih, cerkvenih in vojaški'; oblasteh.
Ban dr. Dinko Puc je prišel v Maribor ma:o pred poldnem in se je osebno prepričal, ali so v redu vse priprave za sprejem legata. Člani glavnega pripravljalnega odbora pa so Šli k prevzv. knezoškofu lavantinskemu, da se z'njim dogovore o podrobnostih sprejema.
Patdrar t Gradca
V	Gradcu so kardinala-legata sprejele po-litiine in cerkvene oblasti. V imenu avstrijske v lade mu je želel dobrodošlico deželni glavar grof Stilrgckh, v imenu cerkve pa škof dr. Paviikovski. Obenem pa mu je prinesel slovenske in jugoslovanske pozdrave že kon-servator dr. Fran Štele, ki ga je bil kardinal-legat izredno vesel. Tudi graško občinstvo je v ogromnih množicah pozdravljalo papeževega odposlanca, ko je odhajal iz mesta in se napotil proti jugoslovanski meji.
V	51 Iija
Prvo veselo presenečenje na državni meji, kjer ni bil določen sprejem in je vlak moral voziti naprej proti Mariboru. Toda za dve minuti se je vendar le ustavil in je tako dal priliko vrlemu jareninskemu dekanu Čiieku, da je na čelu dekanijske duhovščine, šolarjev in velikega števila vernikov pozdravil legata in mu kot prvi želei dobrodošlico na jugoslovanskih iu slovenskih tleh. Iz St. Ilja je tudi šel prvi legatov apostolski blagoslov po naši domovini! Legat je bil zaradi t^ga prisrčnega sprejema vidno ganjen in je svojemu spremstvu pripovedoval, kako ga je ljubezen slovenskega ljudstva do sv. Očeta globoko ganila.
SPREJEM V MARIBORU
Točno ob 13.45 je braovlak, s katerim se je pripeljal kardinal-legat, pripeljal na glavno postajo v Mariboru, ki je bila vsa v vencih in vsa v državnih in papeževih zastavah. General Hadžič je postavil častno kompanijo vojaštva na notranjem hodniku kolodvora, ki je bil pristop«! samo za visoke predstavnike državnih, cerkvenih in vojaških oblasti in za
zastopnike katoliških društev. Ostalo ljudstvo se je zbralo pred glavnim kolodvorom nasproti posebnega zelo spretno in umetniško okrašenega odra, ki je bil namenjen kardi-nalu-legatu, da z njega podeli vernikom pa-peški blagoslov.
Ob tričetrt na dve je prišel znak, da se legatov vlak bliža. Rezka vojaška povelja, molk zavlada po vsem kolodvoru. Počasi je privolil vlak, medtem ko je vojaška godba zaigrala veličastno papeževo himno. Ko se je ustavil nasproti preproge, so se odtrgali od množice na peronu ban dr. Dinko Puc in knezoSkof dr. Tomaži« ter predsednik pripravljalnega odbora dr. Žitko ter šli kardi-ualu-legatu nasproti do njegovega vagona. Kako lepo je bito, ko se je njegova mladostna postava pojavila na oknu in ko je v svojem prvem navdušenju z rokami pozdravil množice na kolodvoru. Za njim in okrog njega cela vrsta krvavo rdečih in violetnih mantelet
Papeiev legat
monsignorjev, ki spremljajo legata na njegovem potovanju v Ljubljano. Bili so poslani naravnost iz Rima, da bodo častna četa papeževemu zastopniku. Še večjo pozornost pa so /zbudile z zlatimi vezeninami obšite rdeče uniforme dveh članov papeževe garde, ki sta bila poslana iz Rima, da spremljata legata do fjubljane in nazaj na Poljsko.
Ko je legat stopil na jugoslovanska tla. mu je prvi šel nasproli ban dravske banovine dr. Puc in mu želel dobrodošlico. Za njiai je legata pozdravil knezoškof lavantinski. Legal se je nato podal v spremstvu bana in knezo-škofa in obdan od svojega osebnega spremstva na peron, kjer mu je raportiral general Hadžič in ga povabil, naj pregleda strumno po-strojeno častno četo. Legat je častno četo pozdravil z besedami »Pomozi Bog, junaci!« in vojaki so mu odgovorili >Bog Ti pomogaok Sled.l je zopet raport. nato se je vsa skupina postavila pred kolodvorsko čakalnico, kjer ga
je potem pozdravil ban dr. Dinko Puc v imenu kr. vlade.
Za banom je stopil pred legata, ki se niu je ganjenost brala na obrazu, lavantinski škof, ki je papeževega odposlanca nagovoril z redno prisrčnim govorom.
Končno je legata pozdravil v imenu pripravljalnega odbora še njegov predsednik dr. Zitko.
Kardinal - legat se je vsem govornikom lepo zahvalil in se posluževal pri vsem slo-venskega jezika. Iz slavnostne čakalnice se je vrnil na peron, še enkrat obšel častno vojaško četo, nato pa se pomudil pri duhovnikih in predstavnikih raznih ustanov in diuštev, ki jim je vsakemu stisnil roko.
Končno je šel z vsem svojim spremstvom ob rokah lavantiuskega knezoškofa in bana na prostor pred kolodvor, kjer so bile zbrane ogromne množice ljudstva, v ospredju šolska mladina z zastavicami v rokah. Prvi pozdrav je bi! presunljiv. Samo tiho mahljanje z belimi robci. Šele počasi so se odvezali >2ivio< klici, ki jih ni hotelo biti ne konca ne kraja. Lavantinski knezoškof je legata prosil, naj blagovoli blagosloviti zbrane vernike. Kardi-nul-lcga! se je povabilu z veseljem odzval iu s svojim mladostno douečim glasom je l nalašč za to postavljenega odra podelil svoj apostolski blagoslov klečečim množicam. Nato se je napotil v poseben vlak, ki mu ga je stavila na razpolago direkcija drž. železnic. Beli robci so mahali, cvetlice so letele proti vlaku, >Ži-vio klici so se dvignili, vojaštvo je stopilo v pozor, godba je zaigrala papeževo Imuno. Tako se je ves ginjen od nepričakovano lepega -prejema obmejnega ljudstva kardinal-legat odpeljal iz Maribora.
SPREJEM ODPOSLANCA SV. OCKTA
v ur BIJ A M
Z vso slovesnostjo in vsem veličastvom, kolikor ga naše mesto le zmore, je bil v Ljuli-ljani pozdravljen legat sv. Očeta in zastopnik na evliari-sličnem kongresu pri mas Poljske Nj. Emineuca kardinal dr. Avgust Hlond. Množice so se zgrnile v gost špalir po vseh ulicah iu cestah, ki vodijo od kolodvora do stolnice. Ma-sarykova cesta je bila polna čakajočega občinstva, enako pa so desetti.sočere množice napravile en sam gost in krasen špalir na Mi klošičevi cesti, na frančiškanskem irimostovju, Stritarjevi ulici in Pred škofijo. Pred kolodvorom samim se je zbrala mladina vseli ljubljanskih Marijinih vrtcev, Klarir in Križarjev s svojimi številnimi ljubkimi zastavami in znaki. Mladina je prihajala z zastavicami in s cvetjem ter je ob prihodu navdušeno pozdravljala papeževega legata ter druge visoke dostojanstvenike ter jim metala cvetje v \ozove.
Pred kolodvorom samim je bil postavljen prostoren baldahin iu preproga ter so tam tukajšnji zastopniki pričakovali papeževega odposlanca.
Vlak je prišel v Ljubljano že ob 5.47. torej samo dve minuti po napovedanem času. Ko je izstopil kardinal Hlond v spremstvu bana dr. Pura ter v spremstvu raznih cerkvenih dostojanstvenikov, ga je na kolodvoru na peronu samem pozdravil samo ljubljanski škof dr. Gregor Rožman. Kardinal Hlond se je nato podal pred baldahin, kjer se je vršil ofirijelni sprejem.
Župana* potdraT
Med nepopisnimi ovacijami prebivalstvi ki je tako izražalo čuvstva vdanosti sv. Oče'®
Stev. 27
»POMOUUBc, dne S. julija 1935.
Stran 353
BANKA BARUCH
11, Rue Auber, Parls (9*)
Odpremlla denar v lupo s letvijo
najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje.
Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Lukaem-burgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune. mm». N« 3064-64 Krneli«, FK AKCIJA: K« 1117-94 1'sril HM.A!*' IHJAi K« 1458-m *wl, DImiiI. MlKSMRPRfl: r,Vil UiMnkoar*.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše ček. nakaznice
in njegovemu zastopniku, je kardinal Hlond prišel pred ljubljanske odlične zastopnike in tu ga je nagovoril kratko mestni župan dr. Ilavnihar.
Legator slovenski odgovor
V slovenščini se je nato papežev legat zahvalil za pozdrav: >0. predsednik! Zahvaljujem se Vam za slovesen sprejem, ki ste ga pripravili zastopniku sv. Očeta. Sv. Oče se veseli že vnaprej, d« bo evharistično slavje, ki ga pripravljale, dokaz vaše vere in vdanosti do presv. Evbaristije. Z veseljem bom poročal •v. Očetu o tem slavju, kateremu želim popoln uspeh. Posebej pa pozdravljam še vse udeležence evharističnega kongresa, katerim prinašam blagoslov sv. Očeta.:
Kardinal Hlond je nato blagoslovil vso »brano množico, godba pa je zaigrala jugoslovansko drž. himno. Nato je papežev legat v spremstvu bana pregledal častno vojaško četo ter sprejel raport kapelami Budimirja <"'nriča. Kardinal je pozdravil vojake s »Poinozi Bog, junacik, vojaki pa so mu gromko po vojaški šegi odvrnili: >1 Bog ti pomogok
Sprevod r mesto
Nato se jc razvil krasen sprevod, v katerem je najprej šla železničarska godba »Sloga t. Nato je šla mladina Klaric. Križarjev, otrok Marijinih vrtcev iz vse Ljubljane, vse ljubljanske Marijine družbe, vse kongregaci.je in verske organizacije, dijaške kongregacije itd. V sprevodu so nesli zastave vseh teh organizacij. Za tem je šlo okoli 150 narodnih noš. — Za narodnimi nošami se je peljalo spremstvo v 18 avtomobilih.
Pot papeževega legata od kolodvora do stolnice je bil en sam slavnostni sprevod, en sani triuinf. Mladina je metala v kardinalov voz cvetje. Z vseh oken se je vsipalo cvetje, Sleherna roka je /. rutico ali samo s pozdravno kretnjo mahljala legatu v pozdrav.
Pred stolnico je bil zbran ostali jugoslovanski episkopat, in sicer nuncij Pellegriuetti, nadškof dr. Jeglič, nadškof dr. Bauer, nadškof dr. Rodič, nadškof dr. Šarič, nadškof dr. Do-brečič, škofje Milela, Njaradi, Akšamovič, Mi-šič, Carevič, Pušič, Budanovič, dr. Gnidovec, dr. Srebrnič. Burič, dr. Bonefačič, dalje generalni provikar senjski dr. Stjepčevič ter ves stolni kapitelj s proštom Nadrahom na čelu.
Z latinskim nagovorom je nadškof dr. A. Bauer pozdravil zastopnika sv. Očeta.
Kardinal Hlond se je toplo zahvalil za pozdrav, nato pa so se mu predstavili vsi škofje in višji kler. Množica je burno vzklikala svetemu Očetu in njegovemu zastopniku. Nato je zastopnik sv. Očeta z nuncijem Pellegrinetti-jer* in z vsemi škofi ter višjim klerom odšel ▼ stolnico.
"M* H^T Tik Za teško delo je močno.vinol
▼ Ji rm J%. Dobite ga najlažje v
**mmmmmm*am*n CENTRALNI VINARNI1 Ljuhljtnl
Podoba Marije Pomagaj v procesiji
Slovesna otvoritev kongresa
Nadvse slovesna in veličastna je bila ob pol 7 zvečer otvoritev II. evharističnega kongresa za Jugoslavijo v stolnici. Ze dolgo pred napovedanim časom je bila stolnica nabito polna vernikov.
Ko so se zunaj začuli zvoki godbe, ki je spremljala papeževega legata na njegovi poti skozi Ljubljano, se je vsa množica v velikem pričakovanju obrnila proti vratom. Kmalu po pol 7 se je pričela pomikati od vrat proti glavnemu oltarju dolga vrsta bogoslovcev s križem na čelu. Za njimi se je zvrstila druga duhovščina, redovniki, kanoniki z nadškofom dr. Bauerjem na čelu. Slednjič je prestopil prag odposlanec sv. Očeta, Nj. Eminenca kardinal dr. Avgust Hlond s svojim spremstvom.
Ko so izzveneli zadnji akordi antifone, je stopil pred oltar član spremstva papeževega, legata insgr. Callori di Vignale in prebral v latinskem jeziku bulo sv. Očeta o II. evhari-stičnem kongresu v Ljubljani. Za njim je prebral bulo v hrvatskem jeziku msgr. dr. Madje-rec, rektor zavoda sv. Hieronima v Rimu, sled-
njič pa še prelat dr. M. Slavifi v slovenskem jeziku.
Po prečitanju bule so vsi škofje, stolni kapitelj, prelati in druga duhovščina po določenem vrstnem redu pristopili k prestolu in kleče poljubili roko Nj. Eininence kardinala legata.
Pevci na koru so veličastno zapeli > Pridi Stvarnik sv. Duh«. Na lečo je stopil krški škof dr. Srebrnič, ki je v izklesanem uvodnem govoru razgrnil pred navzočnimi verniki pomen in namen II. evharističnega kongresa, ki je bil pravkar otvorjen.
Nato so prenesli z oltarja sv. Rešnjega Telesa na glavni oltar Najsvetejse. Na koru so zapeli dve blagoslovili pesmi, nakar je sledil blagoslov z Najsvetejšim.
S tem je bila slovesnost otvoritve evharističnega kongresa zaključena. V istem vrstnem redu je nato duhovščina z episkopatom in kardinalom legatom odšla iz cerkve.
Zunaj cerkve zbrana množica je priredila kardinalu legatu in škofom prisrčne ovacije.
30.000 mladine
Prvo jutro evharističnega kongresa za Jugoslavijo je bilo praznik katoliške mladine, HO.OOtl mladih, čuvstvenih, z otroško iskreno vero v evharističnega Kralja prežetih src, se je zbralo v Ljubljani, armada 30.000 Kristusovih mladcev in mladenk je na mogočen način izpričala, da je upravičena in utemeljena naša vera v veliko katoliško bodočnost našega rodu. Kdor je videl to mladinsko evharistično slavje, profiljČijo in slovesnost na Stadionu, ne more več dvomiti, ne več omaho-
obetalo krasno, tako, da je bila razpršena vsaka bojazen, ki je morda izvirala od ponočne-ga dežja. Otroci so hodili na zbirališča veselih, žarečih obrazov in se vzorno pokorili odredbam svojih vodnikov in rediteljev. Ob pot sedmih je bilo že vse do potankosti pripravljeno za začetek sprevoda.
Točno ob sedmih je dvignilo 12 dijakov nosilnico s čudodelno podobo brezjanske Matere božje. In pričel se je odvijati veličasten sprevod, ki je krenil izpred stolnice čez tri-
vnti. Mladina slovenska je govorila: njeno mesto je v materi Cerkvi, njen ideal je evliari-stični Kralj — Bog, z neomajno vero vanj in s pomočjo Njegove Matere hoče slovenskemu rodu ustvariti resnično, vekovito bodočnost božjih otrok.
Navsezgodaj so oživele to jutro ljubljanske ulice. Na točno odrejenih krajih so se takoj po šestih začele zbirati posamezne skupine mladine, bodisi razvrščene po šolah, vrtcih in drugih organizacijskih edinicah. Vreme je
mostovje, po Miklošičevi, Masarykovi na Tyr-ševo cesto proti Stadionu. Povsod, kjer se je pomikal sprevod, so ljudje t,vorili gost špalir na obeh straneh. Sprevod je potekal v vzornem redu, rediteljska služba je delovala iz-vrstHO. Edina zapreka, ki ni bila predvidena v tako veliki meri, je bila pri prehodu 'Ser železnico na Tyrševi cesti.
Sprevod je Otvorila fanfara šestih godcev v narodnih nošah. Za njimi je šla ljubka skupina križarjev s praporji in pa deški Marijin
Stran 354
»DOMOLJUB«-, dne 3. julija 1033^
Štev, 27
vrtec s Kodeljevega v slikovitih oblekcah. Sledila je železničarska godba i Sloga . za njo je
šla vadnica, niarijaniška deška šola pod vod 8t\ >m .sester in marijaniška gospodinjska šola v enotniii krojih iz belega kmečkega platna. Lep je bii pogled na močno skupino gojenk gospodinjske šole v Mali Loki, ki so bile oblečene \ enotno narodno nošo. Za njimi so šle ljubljanske osnovne šole s šolskimi zastavami pod vodstveni sv ojih učiteljev. Zatem je šla slikovita skupina Marijinega vrtca iz Šktcjana pri Turjaku s krasnim praporom in zastavicami.
Drugi del sprevoda je otvorila viška godba, /a katero je šla številna skupina klaric s krasnimi prap, reki. Za njimi so se razvrstili ljubljanski Marijini vrtci. Vse deklice so bile v beiih oblekcah, vsaka pa je nosila šopek rož. Vsak Marijin vrtec je imel svojo zastavo. Potem so šie gojenke lichtenturnske dekliške šole in ostalih ljubljanskih dekliških šol.
Za rakovniško salezijansko godbo je šla licejska osnovna šola s sedmimi ljubkimi prapori. Takoj za njo pa so nesli podobo Maiere božje. Nesli so jo dijaki, ob strani pa sta šli dve vrsti klaric in kongreganist ter ena vrsta dijakov. Za podobo je stopal prevzvišeni g. škof dr. Rozman v ornatu, oo njem pa kanonika gg. dr. Opeka iu dr. Klinar, dalje priljubljeni mladinski voditelj p. krizosi, ni in številna druga duhovščina. Za temi so se razvrstile ljubljanske gimnazije pou vodstvom svojih gg. katehetov in profesorjem Pred vsemi gimnazijami s« nesli šolske zastale. Nato so uo-rakale še druge šoie, in sicer uršulin.-ka meščanska, šentjakobska in lichteniurnska meščanska, šišenska deška in meščanska ter sltuujič šcie iz ljubljanske okolice. Za temi pa se je uvrstila \ spie\od ogromna množica ljuui. ki je tudi hoiela prisostvovati slovesnosti ;ia Stadionu.
Ves sprevod je bil tako za t,ko kakor tudi z<i ree ne aj, česar Ljubljana še ni videla. Sliki , ita pestrost posameznih skupni, ki so jo še P' vali neštevilni praporji. praporčki, zasta-\e m emblemi, je dajala sprevodu mogočen pi udarek. Najbolj p& je dvignilo sprevod petje skeraj \seb skupin. Mladina je prepevala ?\haristične in druge priljubljene pesmi tako navdušeno, da je morala ganiti vse, ki so stali v špalirju.
Nad pc ldrugo uro je bil dolg ves sprevod. Ko je pripeljal v avtomobilu za sprevo-
r



dom in ga prehitel Nj. Emineuea kardinal-le-gat dr. Hlond, ga je mladina navdušeno pozdravljala.
Nebeško lepih prizorov, ki jih je dočakal pri mladinskem slavju Stadion, ne zmore popisati še tako izvežbano pero. Kdor je videl to prekipevajoče navdušenje mladine, to ginlji-vo vdanost našega narodnega naraščaja evha-rističuemu Kralju, te mogočne manifestacije mladine papeževemu legatu in drugim rer-
solncti, da ni preveč neusmiljeno sijalo n» mladino. Pihljal je tudi rahel veter.
Mladinske slovesnosti na Stadionu se i6 udeležilo 30.000 deklic in dečkov - prvih nekoliko več kak«»r drugih —, odraslih pa 20.000. In vendar je bilo na ogromnem Sta-d ionu še vedno dovolj prostora. Okoli Hj.lKKJ i>draslih pa se je zbiralo pred Stadion in p0 Dunajski cesti in bližnjih ulicah. Zn red na Stadionu je skrbelo 700 rediteljev.
ljubljanski Knezoškol obhaja mladino na Stadiona.
Menim aosiojaiistvenikoin, ta je moral biti prepričan o resnici: Slo\enski narod bo ostal katoliški na veke. ker ima tako zlato mladino.
Ko je mladina napolnila ves ogromni prostor Stadiona, se je nudila gledalcem s tribune in pobočij čudovita pestra slika, kakor bi si jo mogel izmisliti le slikar z bogato domišljijo. Na evangeljski strani so se razvrstile deklice, na desni pa dedki. Sleherni malček je ubogal reditelja, vsak je stal na svojem mestu v lepih, ravnih, a neprisiljenih vrstah. Kljub temu, da je bilo precej vroče, je mladina ves čas požrtvovalno vztrajala, le semintja so vrli samaritani morali zaradi hipne slabosti ali omedlevice odnesti kakega dečka ali deklico v ambulanto, kjer pa si je tak mali bolnik kmalu opomogel. Do resnejših primerov bolezni ali do nesreč pa kljub qgromni množici mladine in odraslih ni prišlo.
Vreme je bilo ugodno. Ponoči je celo deževalo, kar je omililo neznosno vročino ter vsaj nekoliko ublažilo ozračje. Ostali pa so na nebu tudi oblaki, ki so znatno preprečevali
Na vso zbrano mladino je imel nato ljub. Ijanski škof dr. Greger Koiman krasen nagovor.
Papeški legat dr. Avgust Hlond je nato daroval slovesno službo božjo. Med to veličastno službo liožjo je sodelovala godba >n mogočen mladinski pevski zbor, ki so ga vodili dr. Doiinar, dr. Ueržinčič iu katehet Tome. V sne slehernega je segalo pobožno petje navdušen« mladine.
Mladina je po službi božji ubrano zapel« kongresno himno. Pel je ves Stadion. Sledile je sv. obhajilo. Mladino je obhajalo 80 duhovnikov. Mladina je stala po vrstah tako, da je bil zakrament podeljen brez vsake motnje. Ginljivo je bilo gledati te nežne deklire in dečke, kako so i nedolžnim in pobožnim srcem prejemali trumoma i Gospodove mite telo Kristusa v sveti hostiji.
Sledil je nov prizor, ko je vsa mladina in vsi odrasli kleče sprejela blagoslov, ki ga je govoril legat dr. Hlond. Mladina je nato molila za šlofoni dr Rožmanom Oče '"'e-^eno
i«

1 rideset tisoč otrok med sv. mašo na Stadionu
Marijo in Čast bodi. Nato je mladina navdušeno zapela himno »Povsod Boga< ter pričela vzklikati Kristusu Kralju, presveti Evharistiji, sv. Očetu in njega zastopniku kardinalu dr. Hlondu.
Za oko najveličastnejši prizor pa je sledil, ko je v spremstvu škofov in prelatov odšel skozi sredo Stadiona proti izhodu kardinal dr. Hlond. Kakor veliko jezero so zavalovale zastopniku sv. Očeta v rokah mladine bele rutice. Dečki so v svojem navdušenju za pozdra- I ve uporabili celo bele vrečice, v katedrih so I
Prvo slavnostno zborovanje evharistične-kongresa, v soboto ob treh popoldne, je iz-tvenelo v eno samo mogočno manifestacijo slovenskega naroda iu vseh drugih katoličanov Jugoslavije za globoko versko prepričanje in za počeščenje presv. Evharistije, za vdauoet sv. Očetu ter za vse spoštovanje, ki ga slovenski narod izkazuje njegovemu lega tu kardinalu dr. Hlondu, in vsem nadpastirjem.
Največji blesk k temu slavnostnemu zborovanju je dala osebna prisotnost papeževega legata dr. Hlonda samega ter skoraj vseh jugoslovanskih katoliških škofov, to je dr. A. Bauerja, nuncija Pellegrinettija, nadškofa dr. Jegliča, nadškofa dr. Sariča, nadškofa dr. Ro-diča, nadškofa dr. Dobrečiča, škofov dr. Sre-brniča, dr. Kožmana, dr. Tomažiča, dr. Gni-dovca, dr. Bonefačiča, dr. Njaradija, dr. Mi-lete, Pušiča, Mišica, dr. Akšanioviea, dr. Ca-reviča in Budanoviča ter zastopnikov še drugih škofij. Prisoten je bil tudi p. Gervais Que-nard, general reda asumpcionistov in zastopnik mednarodnega odbora za. katoliške kongrese. Posebno pa je še slovesnost povzdignila prisotnost zastopnikov' vlade, ministra za notranje zadeve dr. Antona Korošca in ministra za trgovino in obrt dr. M. Vrbaniča. Dalje so bili prisotni ban dr. D. Puc, podban dr. Pirk-majer s soprogo, zastopnik mestne občine in mestnega župana podžupan prof. Jarc,, zastopnik senata dr. G. Gregorin, zastopnik na rod neskupščine poslanec A. Vidic in poslanec dr. I. Lovrenčič.
Kljub vročini je široka množica že ob začetku slavnostnega zborovanja zasedla pobočja Stadiona in pretežni del arene, proti koncu 6l«vnosine«a zborovanja pa je množica, ki je
dobili po sv. obhajilu malico. Med odhajanjem kardinala je godba igrala papeško himno. Pri izhodu se je kardinal dr. Klond ozrl na zbrano mladino, ki kar ni prenehala prirejali mu cvacij ter je ponovno podelil blagoslov. Kardinalu dr. Hlondu je tudi občinstvo pred Stadionom prirejalo viharne ova-cije.
Se dolgo bo Ljubljana in z njo slovenski narod ponosna na mladinsko versko manifestacijo. Naši mladini pa bo ta verska manifestacija v neizbrisnem spominu vse življenje.
čakala, da pride pri vratih na vrsto, napolnila tudi široko dno samo, tako, da je litanijam prisostvovala skoraj tako velika množica, kakor jo more le Stadiou vase sprejeti. Vsekakor pa cenijo, da je bilo na Stadionu do 50.000 ljudi. Tudi pri popoldanski slavnosti je vladal vzoreu red.
Stolni dekan dr. Kimovec je najprej razložil program ljudskega petja, nakar je imel predsednik odbora za evharistični kongres dr. Zitko otvoritveni govor.
Med govorom predsednika dr. Zitka je množica burno vzklikala vsem, ki jih je po imenu pozdravil, posebne manifestacije pa je priredila kardinalu Hlondu in ministroma dr. Korošcu in Vrbaniču. Po govoru, ki ga je množica sprejela s prav tako burnim odobravanjem, je godba zaigrala papeško himno, nato pa je spregovoril papežev legat kardinal dr Hlond, čigar.govor so škofje in častni zastopniki ter množica poslušali stoje. Kardinal dr. Hlond je izvajal v slovenščini:
Govor papeževega legata
Hvaljen Jezus! Dragi bratje! V veliko čast si štejem, da morem zastopati svetega očeta pri tem veličastnem in pomembnem kongresu. Kristimov namestnik, naš sveti oče Pij XI., je sedaj tu navzoč z vami in med vami: kardi-nal-legat ga predstavlja.
Prvo, kar prinašam kongresu, vsem vašim nadpastirjem in vsem vašim oblastnikom, vsem duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem vernikom, ki se tega kor-
gresa v katerikoli obliki udeležujejo, je poseben pozdrav svetega očeta in so besede toplega priznanja, ki jih je Jezusov namestnik na zemlji o vas imel. Vedite, da ste njegovemu očetovskemu srcu posebno dragi in da s skrbno pazljivostjo in z dejavno ljubeznijo bedi nad vami in nad vsem, k.ir vas tiče. Ta pozdrav in to dopadajenje sv. očeta nad vami je prvo, kar vam kardinal-legat prinaša.
Drugo, kar na ta kongres prinašam, je prisrčno veselje mene, severnega Slovana, ki mi je božja previdnost naklonila visoko in sladko nalogo, da zastopam skupnega očeta na kongresu ljubljenih bratov južnih Slovanov. Kakor ob času sv. Cirila in Metoda, sta danes slovanski jug in slovanski sever lepo povezana v sv. katoliški cerkvi. Prav ta sorodnost naša je sv. očeta vodila, ko je v moji osebi določal zastopnika za ta vaš slovanski evharistični kongres v Ljubljani. In ta sorodnost bo meni množila veselje, ko bom ob vaši strani priča božjih dobrot nad vami, moji ljubljeni bratje Slovani.
Dragi bratje! S svetim očetom smo tu zbrani, da skupno pokleknemo pred Kristusom Gospodom, ki je dal svoje življenje za nas in ki nas je tako do konca ljubil, da je hotel ostati živ med vami, skrit pod evhari-stičnimi podobami.
Kristusu Kralju gre ne le osebna in zasebna, prisrčna in srčna zahvala in molitev vsakega poedinca: Kristusu Kralju moramo izraziti svojo vero in vdanost tudi skupno, tudi kot narod, kot država.
Mednarodni kongresi zbirajo cele družine narodov, da po njih ves svet poklekne pred Gospodom v zakramentu. Kongresi, kakršen je vaš kongres, zbirajo vernike vseh narodnosti, katere žive v kaki državi, da jih združene v eno vero, kot nadahnjene z eno dušo, s Kristusovo, s katoliško dušo namreč, pokažejo Bogu Gospodu, angelom in ljudem.
Prvi pomen teh kongresov je pač poživ-ljenje vere in nadnaravnega življenja v po-edincih. Ko se strnemo z množico v eno je, kakor da bi začutili v sebi novega duha. Bojazljivost in malodušnost, neodločnost in ne-složnost ginejo iz nas. V nas se dogaja nekaj tega, za kar moli cerkev k sv. Duhu: »Pošlji svojega duha in prerojeni bomo.« »Prenovil boš izraz in obličje zemlje.«
Toda s tem je zvezan drugi namen evha-rističnih kongresov, ki je v poživljenju nad-
		
		
		P? s i
' SE*?	: - »t*	
		
r » -		
g t/ ^if^mjf jhfeJilj		
Kratjevi zastopnik general Nedeljkovič na stndionski tribuni.
T
Papežev legat pozdravlja množice
Prvo slavnostno zborovanje
Stran 'V50
naravnega in posebno evharistično-polnega duhovnega življenja in udejstvovanja v obsegu javnega. \ različnih oblikah družabnega živ ljenja.
Ni drugega imena pod nebom, katero bi prineslo svetu rešenje vprašanj, problemov in kriz. katere ga tarejo in razburjajo, kot le ime Jezusovo. Saj vemo in vidimo, da največji in najhujši del teh vprašanj ne more biti re-ien z rešitvami, katere se ne dvignejo nad površino, ki jo določajo besede, kot so: mezda, obleka, hrana, stan ali tudi še: zdravje. higiena, blagostanje iti umestna zabava. Ko bi se tudi vse to doseglo, bi ostala še odprta in zevajoča in nezadostno rešena vprašanja. ki gre v njih za večne cilje človeštva in človeka; za poti k tem ciljem, za pravičnost, za svetost družine, vzgoje, šole. dela in države. — Popoln je odgovor šele. kadar je dan v imenu Jezusa Odrešenika. Jezusa prijatelja ljudi in vseh njegovih prizadevanj. Popolna je rešitev šele, kadar nam je z jasnim in resničnim odgovorom dana tudi moč. da se do rešitve po vzpnemo. V evangeliju in Evhari-etiji je končno polna rešitev. Evangelij nam daje nauke in vodila: živo nam ga pa daje skrivnostna Kristusova nevesta, mati sveta Cerkev. Evharistija nam daje Jezusa samega, živega in dejavnega: Jezusa, ki more. ki hoče pomagati. Tega živega Jezusa, tega polnega Jezusa, polnega milosti in polnega resnice, žele kongresi priblilati vsem ustanovam: družinam, občinam, državam, posameznim panogam, področjem njihovega udejstvovanja. I)«, Gospod vse to poželi in blagoslovi. Ut vilam habeant et abundantius habeant: da se v Kristusu še bolj obogati naravno in nadna-tavno življenje narodov in posameznikov.
Svet se mora preroditi, sicer pogine. Ves se zvija v krčih. Razmere so zrasle v teku ,t). stoletja in so prvi sad razkristjanjenja javnega življenja, te razmere, pravim, so privedle do neznosnih javnih in stalnih, so-i ialuih in zasebnih krivic, ki jih je papež slovesno obsodil v veličastni okrožnici ičjuadrn-gesimo anno«. Siner tega prenovljenja je Kristus in njegov Evangelij. Kvas tega prerojenja je Kristus in njegova evharistija.
Zato se na tolikih krajih sveta, s toliko doslednostjo in vztrajnostjo daje ta kvas, ta dar. da bi se polagoma vse človeštvo dvignilo iz bede. suženjstva v prostost sinov božjih, in da bi znosne in po veri temperirane razmere pomagale do delne sreče, ki jo je ljubezen našega Gospoda in Kralja pripravila pri sebi
v	nebesih.
V tem smislu so evharistični triumfi Jezusovi. zmage Jezusove. Gospod se raduje, kadar je nam. kadar je našim družinam, našim državam dobro. Naši in njegovi interesi so prepleteni v eno.	•
I>a bi Jezusu do takega obogatenja pomagali. so se vaši duhovni pastirji odločili, so se vaši pripravljalni odbori zavzeli, ste se
vi	vsi z vso dušo odzvali in ste pripravili in ste izvedli ta veliki evharistični kongres. Vem. kako mnogostransko in težko je bilo vaše delo. Vem, kako globoko ste zajeli in kako konkretno ste zahoteli. Slutim breme, ki so ga nosili vaši škofje in organizatorji. Slutim zapreke, ki so jih morali premagati. Vem pa tudi, s koliko pripravljenostjo se je odzvalo vse. kar je pošteno, s koliko simpatijo so spremljale in podpirale vaše delo tudi javne oblasti. Vem, da se je v družinah, bolnišnicah in samostanih, vem. da se je v vseh cerkvah stalno molilo in darovalo za kongres in
8'
("udodolna podob« Marije Pomagaj »n Iriluim.
za pomembni uspeh tega kongresa. Največje plačilo in povračilo vsem bo pač zadovoljstvo Njega, ki mu vse to delo velja in ki ga vse to delo in trpljenje tako od blizu tiče. Le malenkostno priznanje in veselje naj jim bo tudi javna in slovesna pohvala in zahvala, ki jo tu izreka papežev zastopnik. V resnično in bogato odmeno naj ho nam vsem sad tega kongresa. Ko gre sedaj za to, da v veselju žanje-mo. kar se je v mučnem dolgem delu sejalo: ko žari nad nami evharistično solnce v vsej svoji moči, so to moje besede do vas, bratje. Obhajajte te dneve v znamenju duhovne zbranosti. Preživljajte te ure v delu vere. ftkoda bi bilo, ko bi tudi le nekatere teh dragocenih trenotkov teh nebeSkih darov kako pokvarili, izjalovili ali izgubili.
Jezus je med nami, mi smo z njim!
Po istih ulicah, na istih zborovanjih bodimo tudi mi z njim. Blagor njim, ki ne vidijo, pa vendar verujejo in po tej veri živijo! Blagor njim. ki Gospodu v slavnostnem sprevodu pod lože ne le svoja oblačila, temveč vse — sebe. Blagor njim, ki v svetem navdušenju kličejo in se ne dajo oplašiti: > Slav a Gospodu med nami!< Blagor njim, ki se v tem svetem
Kardinal legat Hlonil »a Madionski Uihuiii
zboru tako prenove in oklepe, da jim je ljubljanski evharistični kongres velik mejnik v življenju. Mejnik, ki bo žarel še na smrtni po stelji in ki bo žarel še v večnosti. Bratje: IV strgajte stari kvas. da >te vsi presni, kakor so presne bele hostije. ki krijejo Je/.usa. Cim bolj boste čisti, tem bližji boste Gospodu, tem bolj boste čutili njegovo bližino in slišali njegov glas.
Bratje: ko boste slišali Goepodov glas, ui-kar ne zapirajte svojih duši Nikar Njegoveua glasu ne preslišile. nikar Njegovega vabila ne zavrzite!
Ce boste to storili, bo zares žarela nad vami sveta Hostija in bo lila nad vas vso polnost svojega blagoslova. In tedaj, blagor vam. blagor vam! Če boste to storili, boste v veliki in znatni meri sodelovali za pravi razvoj in napredek vaši bližnji in tudi daljni okolie;. Bog sam. ki vam je Kristusa dal. vam bo n tak odgovor, za tako uporabo Svojega nsjvrf-jega daru hvaležen.
Zaključim i željo, naj bi t« kongres, ki je letos v Ljubljani duhovno zbral vse verne Slovence, ta kongres, ki je ob Slovencih /.bral odlična zastopstva (demenitega hrvatskega katoličanstv a: ta kongres, ki so se ga udeležili tudi drugi narodi, ki žive v Jugoslav iji, naj bi kot zares veličastni in zgodovinski kongres priklical nad vas. nad vaše družine, nad \a>e zasebno in javno življenje, nad vso vašo ljubljeno domovino novo življenje, da hosle vredni onih velikih nalog, ki vam jih je božja Previdnost v vašo lastno korist in v korist človeške skupnosti in njenega razvoja določila.
Vse to naj bi vam došlo po milostnem posredovanju preblažene Device-Ponmi-niče kristjanov. ki ste jo tudi vi izbrali za varuhinjo in veliko voditeljico vašpga kongresa.
To je voščilo, ki ga vam ob početku drugega evharističnega kongresa za Jugoslavijo voščim v imenu Njegove Svetosti papeža l'ija XI., ki ga tu med vami zastopam (burne ovacije papežu) in ki vam v tem smislu pošilja svoj prav posebni očetovski blagoslov.
Govor papeževega legata je množica večkrat prekinila z navdušenimi ovacijami svetemu očetu in njegovemu legatu samemu. govoru papeževega legata je vsa množica pod vodstvom dr. Kimovca zapela himno Povsod Bogav. Govor papeževega legata je napravil na množice neizbrisen vtis.
Slovesne litanije na Stadionu
Že med zborovanjem na Stadionu so se pred cerkvijo sv. Cirila in Metoda zbirali verniki za procesijo z Najsvetejšim. Pred koncem zborovanja je procesija odrinila na pot. Najsvetejše je nosil pod baldahinom župnik p. Kazimir Zakrajšek s številno asistenco. V procesiji so šli Križarji in Klarice V svojih slikovitih nošah s praporčki, dalje močim skupina narodnih nož, frančiškanska duhovščina in polncštevilni ljubljanski bogoslovci. Procesija je šla po sredi Stadiona proti oltarju, kamor je p. Zakrajšeik izpostavil Najsvetejše.
Takoj so se pričele lavretanske litanije Matere božje, ki jih je opravil prevzv. škof dr. Tumaiif ob asistenci. Litanije je pel naprej liii-čan zbor bogoslovcev, in sicer ubrano in dovršeno. Odpevala pa fc vsa množica s sprem-Ijevanjem godbe >Slogec pod vodstvom stolnega dirigenta dr. Kiraovca. Odpevi so bili sami znani, tako da jih je lahko vsakdo pel. Petje množice je bilo mr.goSno in veličastno in je zapustilo nepozaben vtis. Bilo je pravo Ui pristno ljudsko petje.
Po končanih litanijah je škof dr. Tomažič pcdelll blagoslov z Najsvetejšim, ki ga je množica pobožno in kleče sprejela. Nato je zaorilo po Stadionu še nekaj evharističnih pesmi, nato pa so škofje z Nj. Eminenco kardinalom Hlondom na čelu ter vsi odličniki in zastopniki odšli v sprevodu s tribune skozi areno proti glavnemu vhodu. Kardiual-legat je šel sredi med zastopnikoma vlade ministroma dr. Korošcem in dr. Vrbaničem. Cim je ljudstvo to zaznalo, je ves Stadion zavalovil in nepozaben ostane prizor, ko so te ogromne množice s pristnim navdušenjem klicale legatu in ministroma ter mahale z belimi robci. Ljubek je bil podobni prizor pri dopoldanski mladinski proslavi, ta popoldanski pa je bil močan izraz tiste ljubezni, ki jo znamo Slovenci, ko so nam srca prepolna, izliti pred zastopnike C&rkve in predstavnik« naše narodne volje, pokazati s posebno prisrčnostjo. — Ko so se pojavili avtomobili dostojanstvenikov na Dunajski cesti, jih je narod, zbran v ogromen špalir, \<se do mesta navdušeno pozdravljal.
Polnoenica mož in fantov
Težko najdemo v zgodovini našega naroda tako veličastnih in silnih doživetij, ka-kor je bila mogočna nočna procesija naših fantov in mož na Stadion. Upali smo in pričakovali, da bomo doživeli nekaj velikega, toda tako mogočno prepričevalnega dogodka pač nihče ni mogel slutiti. Katoliški genij našega naroda, katerega nosilci «o ti deset-tisoči fantov in mož, ki so stopali v procesiji za Najsvetejšim, se je snoči sprostil v vsej svoji veličini in nepotvorjeni iskrenosti ter je postavil globoko zarezo v tok našega dogajanja. 40.000 katoliških fantov in mož vseh stanov in poklicev je snoči z žare-čimi bakljami posvetilo v temo današnjega č?wa in enkrat za vselej na nedvoumen način izpričalo, da je že od vsega početka na neuspeh obsojen vsak poskus, odtrgati naše ljudstvo od njegove žive vere, v kateri živi in se izživlja že dolge veko. Kdor je gieilal snočnjo manifestacijo teh 40 tisočev, ne da bi videl samo zunanje efekte, ampak je gledal tudi z duhovnimi očmi, tega ne more biti strah naše bodočnosti, kajti sila globoke in neskaljene vere, ki je odsevala iz snočnje slovesnosti, je nezlomljiva, nepremagljiva. Ta sila bo nam Slovencem in drugim katoliškim Jugoslovanom stvariteljica in vodnica še v nadaljnili vekih.
Ljubljana je bila pogreznjena v morje pestrih luči, ko so se pričeli zbirati naši možje in fantje za svojo procesijo. Vse ljubljanske ulice v sredini mesta, od širokih do ozkih dohodnih uličic so oživele, kakor še nikdar poprej. Od vsopovsod so se oglašali zvoki goilli, za katerimi so marširali v tstruin-liih korakih fantje in možje, ki so prihajali na določena zbirališča. Ogromna množica rediteljev je bila' nfWelu, da*pripravi nemoten potek slovesnosti.-' Zbirališče samo je obsegalo ogromen prostor od Kongresnega trga preko A^egove ulice, Napoleonovega trga, po Oojzovi cesti do Šentjakobskega in Starega trga in še ves Ureg z Novim trgom in Gosposko ulico. Že uro pred pričetkom procesije so se postavljale-, na vseh teh zbirališčih nepregledne kiiloije .mož in fantov v šeste ro-stopih. Po ljubljanskih ulicah pa je krožil avto radijske zadruge z ogromnim zvočnikom, ki je dajal povsod ljudem natančna navodila in pi-avibio usmerjeval dotok množic na zbirališča. Organizacija je poslovala brezhibno. kar je v prvi vrsti zasluga vrlih rediteljev, ki so se neutrudno in požrtvovalno gibali ih tekali semtertja. Nič manjše zasluge pa nimajo naši fantje in možje sami, ki šo pokazali zavidljivo disciplino in strumuost. Le tako je moglo uspeti, da se. je ta ogromna
M .-« Mt!/ fj • ' A <i, i
I" t

m	'n	
u k*-		■'t
k	m % -	
	#	h 1iCŠ
		' * x -•' A>'..' - i
		:- ■ , 4


n«settisoči slovenskih mož in fantov pri polnoinici na Stadionu
Pogled na polnočno procesijo mož in fantov pred ljubljanskim magistratom
množic« mogla razviti v tako impozanten sprevod. Za vse je bilo poskrbljeno. Velik tovorni avto je vozil med kolonami'in razdeljeval med čakajoče baklje. Skoraj vsi so jih kupili, čeprav je mnogim tistih pav dinarjev povzročilo veliko žrtev. Že na zhira-liščih je bilo videti, da bo procesija prekosila ysa pričakovanja. Naposled je vse kolone m6ž in fantov pregledal še vrhovni vodja rediteljev g. Ivo Kermavner' v avtomobilu in dal zadnja ua vodila. Zo precej pred 10. uro, ko je bil napovedan začetek, je bilo vse pripravljeno.
Njč manj vrvenja in živahne razgibanosti pa ni bilo na ulicah in cestah, ki so bile določene, da se bo po njih pomikal sprevod. Dolgo pred napovedano uro so se pričeli tvoriti gosti spali rji od Mestnega trga čez tri mostov je, na Miklošičevi. Masarykovi in na Tyrševi c. prav gori do Stadiona. Na obeh straneh so stali ljudje, gosto drug poleg drugega in nestrpno čakali, l^ahko mirne duše trdimo, da ie bilo v špalirjn od Mestnega trga pa do Stadiona okrog 1(10.000 ljudi. Tudi ta pestra množica, ki je bila sestavljena na polovico iz drugih udeležencev kongresa, zlasti ženskega sveta, ua polovico pa iz ljubljanskega prebivalstva, se je obnašala disciplinirano. Prednjačili so seveda <ieže-lani. Velike množice pa so že pred pričetkoiu procesije odšle na Stadion in zasedle bregove na obeli straneh. Teh je bilo okrog 20 tisoč.
Z nekaj minutno zamudo se je pričel odvijati s Šentjakobskega trga veličastni sj>re-vod, ki ga je otvorila krasna zastava Prosvetne zvezo s sliko sv. Mihaela, ki .io je nosil zastaven gorenjski fant. Za zastavo je šla fanfara šestih godcev v narodnih nošah, takoj za njo pa slovenski izseljenci iz (ilad-beeka, Merlebacha itd. « svojimi prapori, večina od njih v rudarski uniformi in z rudarskimi svetilkami.
Za temi pa se je pričela zgrinjati neprekinjena reka naših fantov in mož v šeste-rostopih, večina od njih s prižganimi bakljami v rokah. Dekanija se je vrstila za dekauijo, mednje pa je bilo posejanih vsega skupaj 21 godb, ki so igralo same nabožne melodije, večina take, da .je množica zraven prepevala. V procesiji so šle po vrstnem redu naslednje godbe: železničarska »Sloga* iz Ljubljane, »Danica« iz Maribora,^ jeseniška godba, mengeška godba, domžalska godba, godba »Sora« iz Medvod, godba iz Device Marije v Polju, l-akovniška godba,
9'
Stran 368
»DOMOLJUB«, dne »- julija 193&
Btev. tt
S
godba ia Dobrepolja, vojaška godba dravska divizije, godba is Triiia, godba is Viinj« Gore, godba i Vida, godba is Konjic, godba is Vodic, godba is Crensovcev v Prekmurju. godba iz Žužemberka, godba ls Škofje vasi >ri Celju, godba is Cerkelj na Gorenjskem js slednjič godba is St Jerneja na Dolenjskem. Vse te požrtvovalne godbe imajo velik delež na uspehu procesije.
V prvi polovici sprevoda Je Sla močna skupina naših katoliških akademikov s društvenimi trakovi v četverostopih. za njimi skupina rudarjev iz naših revirjev v rudarskih krojih z jamskimi svetilkami. Za vojaško godbo je šla častna četa vojaštva, sa to pa predsedstvo in člani pripravljalnega odbora s predeedn. dr. Stanislavom Žltkom na čelu. Nato se je razvrstila dolga vrata bo-goslovcev in duhovščine. Najsvetejše pa je nosil pod baldahmom pre vzvišeni g. škof ljubljanski dr. Gregorii Rozman ob asistenci gg. kanonikov. Ob Najsvetejšem je šln častna straža podčastnikov z golimi >snbljami. Po vseh ulicah, kjer se je pomikala procesija, je množica globoko verno izkazovala čast sv. Rešnjemu Telesu. IHk za baidahi-nom je stopala precej močna skupina masnih strežnikov (ministrantov).
Za Najsvetejšim pa se je spet vila kilo metre dolga reka fantov in mož. ki je ni bilo konca ne kraja. 2e več ko polovico udele; ieneev je bilo na Stadionu, ko so bili zadnji se daleč v mestu. Ves sprevod je bil dolg nad 6 kilometrov in je trajalo dve polni uri, da se je zvrstil mimo.
Na široka so se odprle duri Stadiona, prvi valovi so okoli II pljasknili vanj. pot« pa je reka lili, lila — in vsi imo vedeli, da ji ae bo kosca nikoli. Z očmi, v katerih jc gorH čudež« odblesk aeba, is s srcem, ki j« zaslutilo uro svojega po-vličaaja ia odrešenja, so stopati za procesijo: starčki. onemogli od peze življenja ia M. možje, neupogljivi kot jeklo ia pripravljali, da vlak čas prevzamejo iih težki križ, fantje ia dečki, aaša m ada rast, ki um bo redila seme aove bodočnosti. Čedalje bolj se je polaila široka kotlin Stadion dve debeli uri jt trajalo to pMakujt vaafo -- potem pa se je vse polagoma umirilo ia maitiJa j« svečana tiiiaa. Začela i» je sv. maša. ki jo je daroval ljubljanski ikof dr. Gregor Roimaa.
40.000 tisoč obrazov išče oltar
Nadvse veličasten je bil pogied iz prostran« arene, ki je bila ovita v polmrak, na razsvetljeno tribuno v ospredju Stadiona. Nad 40.000 obrazov ie upiralo tja svoj pogled in se v pobožni molitvi klanjalo Njemu, kateremu so vse te evha-risttfnne slavnosti posvečene. Kakor zrelo klasje v žitnem polju so se sklanjale glave, zatopljene v tihe misli o setvi in žetvi božjega Sejalca.
Ob začetku sv. maše je škol dr. Rožman nagovoril fante in može s prekrasnimi besedami, ki so napolnile s toploto in mehkobo vsa srca do roba.
Pri sv. mati so možje in fanti« peli kongreaue himne pod vodstvom pevovodi« g. Puli, ki i« stal na vzvišenem, nalašč t ta namen zgrajenem prostoru na lavi strani tribune. Sodelovala jc tudi že-lezničarska godba »Sloga«, kar ie dalo polnočnici še poseben poudarek svečanosti. Pri zavživanju je uad 60 duhovnikov s kelihi pohitelo v areno in začelo deliti sv. obhajilo. Ob tem prizoru se ie marsikomu orosilo oko, tako giuljivo je bilo opazovati. s kakšno vnemo in pobožuostio so stopali k božji mizi vsi: od najpreprostejšega delavca, kmeta in obrtnika do intelektualcev, ki zavzemajo v našem javnem in kulturnem življenju vidna mesta.
Red pri polnočnici je bil vzoren Nikjer ni priilo do kakšnega nesoglasja ali zmede. Reditelji so požrtvovalno pomagali vzdržati red in gre njim zato ie posebna zahvala. Prav posebej pa je treba omeniti zdravnike, samaritane. samaritanke in skavte, ki so bili vsak čas pripravljeni, da posvetijo vse svoje znanje in člorekljubnost oomoči no-f.bmm fantom in možem. Razen v manjših primerih slabosti pa njihovega posredovani« k sreči ni potreboval nihče.
d Vsa vojaška pojasnila v kateri koli zadevi dobite proti malenkostnemu plačilu pri Per Francu, kapetanu v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Priložite znamko za odgovor za 3 Din.
10*
100.000 vernikov na Stadionu
Okrog 50.000 fih \e ostalo xuna\ Stadiona v ipalirja
Med vsemi zborovanji je nedeljska dopoldanska cerkvena slovesnost P'«*?«1" T ko po mogčnosti in po ogromnem številu pri
notnih.
En sam vetetoh vernikov
tako od drugod, kakor iz Ljubljane ee je zjutraj pomikal po široki Dunajski cesti proti Stadionu. V posameznih discipliniranih skupinah so se pomikali udeleženci posamez dekanij ter pričeti zgodaj zjutraj napolnjevati prostorni stadion. Toda ta je imel svoje prve goste že od polnočne maše. V največjem redu so udeleženci v Stadionu pričeli zasedati prostorni Stadion in zavzemati že v naprej določena jim mesta. Prihajale so skupine narodnih noš. Prihajale so cerkvene organizacije in kongregacije s svojimi zastavami. gasilci v svojih uniformah so se takoj postavili po sredi Stadiona, tako. da bodo imeli škofje z legntom Hlondom na čelu prosto pot skozi ogromne množice.
Okrog oltarja
Ob pričetku slovesne pontifikalne maše so jugoslovanski nadškofje in škofje, ki so se udeležili že včerajšnjega prvega slavnostnega zborovanja na Stadionu, zavzeli častna mesta v prvem nadstropju tribune, kjer je oltar. V drugem nadstropju tribune so zavzeli častna mesta: zastopnik Nj. Vel. kralja Petra II. in visokega kraljevega namestništva divizijski general Ne-deljkovič, nato predstavnika vlade g. notranji miaister dr. Anton Korošec ia minister za trgovino in obrt dr. Milan Vrbanič, dalje ban dr. Diako Puc, mestni župan dr. Vladimir Ravnikar.
Legat prihaia
je Stadion le nekoliko napolnil, je
Ko se
»rišei v
prišel v spremstvu škofov in prelatov papežev legat kardinal Hlond. Od glavnega vhoda an Stadion, pa do tribuae z oltarjem, je bila lega-tova pot en sam triurni, ko se (na je dvigalo tisoče m tisoče rok v puzdrav in je tisoče in tisoče ost vzklikalo prisrčen pozdrav katoličanov Jugoslavije zastopnika sv. Očeta.
Stadion h ram »ioti$očev
te ob pričc*ku pontifikalne sv. maše je bil pogled sa Stadion — najlepši se je nudil pač s tribune — mogočen: ves širni prostor, ki ca zavzema Stadion, tako dno. kakor tudi pobočja, so bila polna udeležencev. Vsak nepristranski opazovalce je moral priznati: tu je najmanj sto tisoč ljudi. te takoj v začetku se je pokazalo.
da bo današnje slavnostno zborovanje takina. kakršnega Ljubi iona od časov svojega zbori vanja še nI videla, tako po svečanosti in vzvl-šeni misli, pa tudi ne po obsežnosti ljudskih množic. Kakor široka ploskev mirno valujočega morja je bil videti natrpani Stadion in še (0 se valile nove množice na Stadion; glavna vrata so bila kakor odprti jez, čez katerega se je vlivala široka reka ndeležencev do dna Stadiona. Računajmo k temu še okoli 50.00S ljudi, ki niso mogli na Stadion, temveč so se razvrstili zunaj po Do. najski in vseh glavnih cestah v mogočen špalir,
Legatova masa
Slovesno službo božjo je nato ob vsej zbranosti množice in ob ožji asistenci kanonikov dr.
Opeke, dr. Klinarja, prošta Nadraha,
" "	' " ^odic
__________Stroja,
Volca, ravnatelja Jagodica ter bogoslovcev da. roval papeški legat dr. Hlond Pri slovesni službi božji je sodeloval 500 pevcev broječi mešani zbor, ki je pod vodstvom stolnega dekana dr. Kimovca pel angelsko sv. mašo.
Po svečani službi božji je kardin»l dr. Hlond podelil blagoslov sv Očeta vsem stotisočem klečečih vernikov.
Slavnostno zborovanje
Takoj po sit žbi božji se je pričelo slavnoit-no zborovanje.
Predsednik kongresnega odbora dr. Žltko je pozdravil vse navzoče:
»Vaša F.minenca! Gospod zastopnik Nj. Vel, kralja Petra II. in kraljevskega namestništva, g. divizijski general, gospoda predstavnika vlade, gospodje nadškofje ia škofje, slavai zbori Otvarjam drugo slavnostno zborovanje, posebej pozdravljam Vašo Emiaeaco kardinala-legata, Vas, g. divizijskega generala ter vajn g. minister dr. Korošec in g. minister dr. Vrbanič. Pozdravljam vse drage visoke ideležeace le vse vaa vernike, ki ste prihiteli aa daaašaje veličastna zborovanje.«
Nato je govoril kot prvi slavnostni govornik dr. Janko Leskovar iz Maribora.
Drugi slavnostni govornik g. major Antos Metzger iz Zagreba je temperamentno govoril v hrvatskem jeziku:
Tretji slavnostni govor je govoril ravnatelj Zadružne zveze g. dr. Basaj.
Po končanem zborovanju so vsi cerkveni dostojanstveniki na čelu z Nj. Eminenco kar-dinalom-legatom Hlondom in civilni dostojanstveniki odšli po sredi arene Pro4' glavnem« izhodu. Množica zborovalcev jim je prirejala navdušene ovacije, katerih so bili najbolj deležni kardinal legat Hlond, nadškof dr. JegM in notranji minister dr. Korošec.
Pontiiikalna maša papeževega kardinala-lefata na Stadionu
Stotisoč vernikov v sklepni procesiji
Zastave katoliških društev pred Najsvetejšim v procesiji.
A ko je bila nočna procesija slovesno ogromna ter je imponirala tako po svoji veličini in z desettisočerimi možmi in fanti, tako jo je vendar prekosila popoldanska zaključna procesija iz mesta na Stadion. Bila je to procesija vsega slovenskega naroda in procesija mnogoštevilnih zastopnikov hrvatskih katoličanov. Pa to ni bila samo proce-lija, to je bil veličasten manifestativen sprevod, kakor pa zmorejo le velika mesta v modernih časih pri večjih narodih in še tam po navadi ■ političnim pritiskom. Pri tem globoko verskem »prevodu pa si je najmanj 100.000 ljudi dalo pred glavnim mestom slo-venekega naroda globok dušek svoji verski navdušenosti, svoji želji po čim bolj javni manifestaciji svojega katoliškega verskega nazora. Ni bila to kakšna komandirana in i silo pripeljana množica t Ljubljano, saj ljudi, ki so po veliki večini prišli le z malimi sredstvi od daleč v glavno mesto Slovenije, ni treba siliti, da .sodelujejo pri največjem prazniku, kar jih je doživela Ljubljana in sploh kar so jih doživela slovenska tla. Se do snoči bi morda snočnja jprocesija veljala za največjo sprevodno manifestacijo na slovenskih tleh, toda današnja popoldan; 6ka jo je po ogromnosti in živahnosti daleč nadkrilila.
Ob 3 popoldne so se pričele pomikati ogromne množice izpred stolnice in s petih glavnih zbirališč ter neštetih manjših proti Dunajski cesti. Ko pa je zadnji udeleženec dospel na Stadion, je bila že 6. ura. Ves ogromni sprevod je kljub najlepši disciplini množic in najboljši skrbi rediteljev trajal torej kar tri ure, pa čeprav so množice sko^ i raj ve« čas pred Najsvetejšim, torej pretežni del sprevoda, strnjeno korakale v šestero-stopih. Za Najsvetejšim pa so šli odlični zastopniki, častniški zbor in redovne sestre takoj nato pa je ljudstvo, ki se je hotelo uvrstiti v to veličastno versko manifesta-; cijo, zgrnilo v sprevod v dvanajsterostope, tako da je tesno zadevalo ob gosti špalir vsega prebivalstva. In še ta prenatrpani del I procesije je korakal dobro uro za Najsvetejšim na Stadion.
Pri sicer tako izključno verski manifestaciji, kakor je bila današnja procesija popoldne, je bilo le presenetljivo, kako so deset-ti«oci in desettisoči vdano prepevali evhari-stične in Marijine pesmi ter vneto molili.
Vso veličastno procesijo je otvorila zastava Prosvetne zveze. Zastavo je spremljala fanfara šestih fantov v narodnih nošah ter orugi fantje in žene v narodnih nošah. Sledila je godba »Sloga«, nato mali križarji v lepih razporedih z okoli 80 zastavicami in znaki. Nato Poselska zveza s praporom in
venci, šentjakobski stolni Marijin vrtec z 8 praporci, nakar je neslo 12 frančiškanskih . duhovnikov v ornatih v častnem spremstvu otrok brezjansko Mater božjo. Sledili so zopet križarčki z 18 zastavicami in drugi del Klaric z 8 praporčki. Sledila je kranjska de-kanija, v njej 200 narodnih noš, po večini gorenjskih, med temi pa tudi 5 Belokranjic.
Nadvse častno je bila zastopana belgraj-ska škofija predvsem a slovenskimi dekleti, ki so žrtvovale morda zadnje prihranke, da so prihitele na to versko manifestacijo. Celo iz Niša so bili zastopani Slovenci z zastavami. Imponirali so Hrvatje iz vseh hrvatskih škofij po svojem enotnem nastopu z oznakami škofij in zastavami. Trije mcmci v dubrovniški narodni noši so nesli prapor svoje cerkvene organizacije. Omeniti moramo prekrasne narodne noše slavonskih deklet.
Strnjeno so nastopili verniki iavantinske škofi je, -od katerih so bile zastopane vse dekanije. Vse dekanije so nastopile z mnogimi prapori svojih cerkvenih kongregacij in organizacij. Mogočen je bil nastop mesta Maribora samega, enako mest Celja in Ptuja,
pa tudi posameznih okolišev in dekanij. Pri celjski skupini moramo omenjati, da Je na-•tppilo več deklet v prastari savinjski narodni noši, ki se bistveno razlikuje od gorenjske. ki pa ie prav tako slovenska kakor gorenjska, ki je pa že vsaj 100 let ni bilo v javnih nastopih. Evharistični kongres je izkopal tudi to narodno nošo. Vrlo je nastopila konjiška godba v svoji nkupini.
Mogočne verske manifestacije so se udeležili tudi rudarji. Pri trboveljski skupini, ki jje šl az lavantinsko škofijo, je šla s staro rudarsko zastavo večja skupina uniformiranih rudarjev in vzorna ter močna rudarska
Sodba. Za njo duhovščina laškega okraja, lfldile so druge Iavantinske dekanije s številnimi prapori. Koroške Slovence, ki so na sreč(>v še v Jugoslaviji, so zastopale gkupine Mežiške dolina, Dravograd in druge. V sprevodu Iavantinske škofije so bili številni Za-savci, prebivalci Ptujskega	Obdravci.
verniki s Haloz in s Slovenskih gorio, izp«%l Uršlje gore, iz Šaleške doline, iz krajev proti hrvatski meji, Bploh od povsod.
Zaključno skupino sprevoda Iavantinske škofije — mnoge posamezne skupine z zastavami in godbami iz Iavantinske škofije so se namreč priključile delu sprevoda za Najsvetejšim — pa je tvorila enotna in mogočna skupina Sloveuske Krajine z zastavami in z godbo. Med številno duhovščino Slovenske Krajine sa je markantno odražala postava sivolasega voditelja župnika g. Klekla.
Sledila je ljubljanska škofija. Mogočno je nastopila Ljubljana in s tem dokazala, da je vredna biti kraj letošnje vsekatohške »javnosti v Jugoslaviji. Ljubljanska skupina je bila največja v sprevodu med posameznimi skupinami in ako jo je katera skupina po številu in mogočnosti prekosila, jo je prekosila k večjemu le skupina ljubljanske okolice. Zopet bo najbrže "od resnico, ako cenimo število vseh ljubljanskih udeležencev na vsaj 10.000 in število udeležencev iz ljubljanske okolice tudi na 10.000. Sploh pa ita bili obe skupini precej pomešani med aeboj. V sprevodu so šle ljubljanske cerkvene kongregacije in organizacije s svojimi zastavami, mladina, otroški vrtci, klarice, križarji itd. Skupno so korakali vsi ljubljan-. ski župniki Samo Ljubljana je dala k skupini narodnih noš okoli 200 avb, okoli 50 peč, istrskih, goriških in tržaških noš pa je bilo okoli 30. Sledila je dolga vrsta društev. Pohvalno moramo omenjati razne godbe kakor godbo iz Device Marije v Polju, ki j« sodelovala pri mestni skupini ter godbo i Rakovnika.
Pri skupini ljubljanske okolice moramo omenjati predvsem originalno misel, ki so jo izvedle deklice. Nesle so namreč križ obdan v obliki stožca x belimi trakovi. Impozantna je bila pri ljubljanski
fikol dr. Rozman nese Najsvetejše.
okolici skupina okoli 9000 mož, ki je vneto molila In prepevata. Mimo drugih moramo omeniti dve skupini viške godbe. Se močnejša kakor udeležba narodnih noš pri Ljubljani, je bita pri ljubljanski okolici. Saj je šlo okoli 450 narodnih noš v sprevodu. Sledila je dekanija Cerknica s prapori, duhovščino in s prav tako številnimi narodnimi nošami in s cerkniško godbo. Zadnja od domačih skupin pred Najsvetejšim je šla kamniška skupi na z impozantno domžalsko godbo in seveda z narodnimi nošami in duhovščino ter s prapori.
Sledila je vojaška godba in častna čela 40. peš-polka. Ganila je skupina izseljencev iz Amerike, Francije, Nemčije in Ilolaudije rzseljenci so deloma korakali v skupinah v rudarskih in drugih društvenih uniformah z zastavami sv. Barbare in zastavami bratovščin Živega sv. rožnega venca. Nekatere izseljenke so bile tudi v narodnih nošah. Sledila je skupina belooblečenih otrok srednješolsko in osnovnošolske kongregacije, zlasti močne »o bile skupine Licbtentunia. Rakovnika, Šiške in šišenskih križarjev. Nato je sledil ves odbor pripravljalnega odbora za kongres z dr. Žitkom na celu, med temi tudi stalni predsednik jugoslovanskih kongresov škof dr. Srebrni? ter zastopnik mednarodnega odbora evharistič. kongresov Que-nard. predstojnik asumpcionistov. Sledila je skupina mimstnuitov, redovna duhovščina, med katerimi je vzbudita pozornost skupina belih menihov in križevniškega reda. nato so sledili zopet otroci, bogoslovci in duhovščina, domači prelatf tako ljubljanski -kakor tndi od drugod, stolni ka-pifelj, škofje. nakar je neslo baldnhin 8 fantov v narodnih nošah. 8 pa jim je bilo za spremstvo. Ob Najsvetejšem je stopala listna straža podčastnikov. Najsvetejše je nosil škof dr. Rozman, as:stirala pa sta mu kanonika dr Opeka in dr. K lina r tei druga duhovščina. Za Najsvetejšim i so korakali v prvi vrsti zastopnik Nj. Vel. kralja i in kraljevskega namestnrštva divrz. general Ne- j <i e 1 j k o v i f. zastopnik vhtie notranji minister dr. Korošec in ban dr. Puc, v drugi vrsti pa podban dr. Pirkmajer. zastojmik zunanjega ministra (! a vrilovie in zastopnik pravosodnega ministra dr. fMčič. V tretji vrsti je bita reprezentanca univerze z rektorjem dr. S s M ee m, mini-strort dr. Pi t a ni r c e m, dhri- Liiknu norh-v <lr. Ujeičenr in dr. V. K o r o Sc« iW.; Nato je šel mestni žnpan dr. Ravnihar< podžupanom prof. Jareeur in z vsem občinskim svetom. Sledila so zastopstva rs«'h uradov in organizacij, ki so že dopoldne bile zastopane »a stadionski slavnesti. Z ' močno delegacijo je bilo posebno zastopana Zbornica za TOI s predsednikom g. J e I a č i n o in . s podpredsedniki in svetovalci. 7.» zastopniki je korakal m«čan častniški ibor. v katerem so bili vsi višji častniki ljubljanski. Sledile so v-.številnih vrstah redovnice eršalinskejta • -usniitjensfceg*. šolskega in drugih ženskih redov Nato so se zopet razvrstile pod vodstvom svojih zastav, svoje duhovščine in oh veliki udeležbi ženskih in moških narodnih noš razne dn»»e dekani je. kakor Vrhnika, nova kamniška skupina. Novo mesto,.posamezne skupine iz kranjske dekanije. ribniške dekanije. Leskove«. Žužemberk, Litija, Skofja Loka. pa zopet tudi posamezne štajerske skaptne. Tudi v tem delu sprevoda je bilo mnogo godb.
'* organiziranimi skupinami je šlo še veliko število neorganiziranih vernikov. Poudariti pa moramo, da je bilo mnogo skupin in še večje število neorganiziranih vernikov skoraj primoranib, da se tega veličastnega sprevoda ne udeleži, ker je bito fizično nemogoče. Saj. ko so prihajale zadnje skupine na Stadion, so bile litanije že skoraj končane. Približno pa moramo računati, da je si ov sprevodu okoli 40 godb, okoli 3000 zastav in okoli 7000 mladine » slavnostnih oblačilih. Število narodnih noš je bik) tako ogromno, da Ljubljana tudi s« nikoli pri nobeni slavnosti ni videla tako bouate m pestre zbirke narodnih noš. Slovenska narodna noša postaja zopet lastnina naših širokih ljudskih plasti u slovesne dni.
Današnji fantje in dekleta, današnja mladina, ki se je udeležila tega veličastnega sprevoda, bo se cez desetletja morda pripovedovala mlajšemu rodu o tej manifestaciji, ki bi se nam zdela prav-I'7;jn»1k® ne bi Pr> »jej sodelovalo aktivno vsaj 100.000 ljudi in ako ne bi po vsem mestu tvorilo inogoien špalir kakih 50.000 oseb. Resnično ni bilo še v zgodovini Ljubljane kaj Uko mogočnega.
naroČite
»SLOVENCA« na ogled! — Naslov: Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna.
9'
Slovenski narod jemlje slovo
Slovesne večernice kot zaključek kongresa so trajale točno do pol sedmih. Ko je kardinal-legat podeli zadnji blagoslov klečečim vernikom, se je nad Stadion zlilo od daleč slovesno zvonenje ljubljanskih cerkva. Kot v ljubljanskih, tako so v tem trenutku po vseh cerkvah naše slovenske zemlje zapeli zvonovi in sporočili vsemu slovenskemu ljudstvu, da se je pravkar končal največji verski praznik v zgodovini slovenskega naroda. Nad Stadion pa se je kot val morja razlila tista večno lepa in pristna slovenska pesem hvalnica Mariji — Lepa si, lepa... Kdor je poslušal to prelivanje petja tisočerih grl našega vernega ijudstva. si pač nikdar ne bo mogel zamisliti lepšega kolektivnega izraza slov. pesmi, kakor pa jo ta poje takrat, kadar slavi 3vojo nebeško z&ščitnico in kraljico.
Zapedna globel Stadiona je počasi tonila v sence zahajajočega solne« in vsa . zapadna polovica Stadiona je tako rekoč onemela v mramorno negibnost pred občutjem, da se prav kmalu konča borni dan nebeškega veselja na zemlji. Samo vzhodna potaviea Stadiona je še blestela v solncu, kakor da ve, da slovo od Marije more biti le trenutno. Pa tudi nad zapadno polovico Stadiona so še visoko svetlikale zlate konice edinih bojnih zastav, praporov naših verskih organizacij. Veselo so bliskali v nebo, kakor da bi hoteli še ponovno izpričati, da so nepremagljivi v svoji edini misiji borbenosti slovenskega naroda — v službi onstran-ski sreči vsega slovenskega ljudstva. Petje in zlato sveti i kanje v solncu sta bila tako silna dokaza zvestobe našega naroda njegovi veri, da bi mogel staviti vsakdo, C;. je ob tem občutju primera z vsako arn.udo pritlikava.
Komaj je bila izpeta Marijina pesem, ko se je občutje silnega zmagoslavja naravnost iztrgalo iz grl vseh navzočih. Naši ljudje se tokrat niso mogli več vzdržati in ves ogromni Stadion je vzki-
pel v silnem vzklikanju našim škofom lei;aiu • ministru dr. Korošcu. Ti so se v počasnem .rJ' vodu začeli pomikati proti izhodu. Vse se je um nilo v pozdrav ob silni silhueti našega Bivola«*?.' nadškofa dr. Jeglič«. Bila je to le majhna ab2 tistemu našemu knez«, ki je danes ob Mariji p«! močniei pač doživel najlepše uresničenje svoje nt omajne vere v Marijo, ki jo je postavil za zaščit nieo vsega slovenskega naroda. Dočim so množic« doeiej pozdravljale le z mahanjem robcev kardi nala-legata, se je sedaj tudi njema utrgalo glasno vzklikanje hvaležnih vernikov. Saj jim je prvjx I prinesel pozdrave suverena katoliške Cerkve ir, tc enemu izmed narodov, ki je med najmanjšimi v katoliškem občestvu. Kardinal-legat pa je gjnjen | zadnjič blagoslavljal na levo in desno. Ob izhodu se je še zadnjič počasi okrenil nad ves Stadion ir ga slovesno blagoslovil. Lesketanje njegovezi I škrtaia je ujeto še zadnje žarke zahajajočem | solnca.
Med tem so pristopili k oltarju frančiškaoi t ornatu in počasi začeli snemati sliko Marije Po. močnice. Sedaj je zopet zadonela v rastoči mrak mirna Marijina pesem, toda takrat ni bila ve< hvalnica. Bila je stara slovenska romarska prošnji | |>esem, ki že toliko stoletij zaupa V Marijo. .Mati j nad svojimi otroki nikdar ne zmaguje, zato tu-i; ta pesem ni mogla biti prekinjena z zmagoslavnimi vzkliki, ki so spremljale voditelje naJegi ljudstva. V slovo je zavalovilo med pesmijo samo tisoče in tisoče drobnih robcev Mahljanje, ki je neslišno bučalo tako. kakor buči roj pridnih' č-Lel. Pridnost v ljubezni napram Mariji more biti edini izraz za karakterizscijo tega silnega slovesi ki-nje iz prestolice slovenske-,'*, naroda. Pesem in ,:adnji pozdravi z mahanjem robcev so skiraj da turobne utonili v zakljnček najiipšegn dor/ndk« v zgodovini našega naroda.
Dr. Anton Korošec odzdravlja navdušenim množicam
Dr. Anion Korošec
„Nadvse pričakovanje sijajno"
i- J**™1'' ""'"i.ster dr. Anton Korošec je dal ljuHjMskemu dopisniku centralnega presbiroTa po zaključku evharističnega kongresa to-fe izjavo'
Evharističai kongres v Ljubljani je uspel aad S^"'"O- Udeležba j, bila ? J?««J»"je, seveda največ iz Slovesi«. Ev-kosgm j, bil zamišljen kot ve^u„i-K"".*1«* h<*«l »» biti in aič drugega, P^P01'1«". dosegel svoj prvoftU na-T f?'"" P* d® najmanjšega nereda ^ *** ** P*""** dneve!
SSSfffi™15^
kongres™."1'''*' * iP "deležoval prireditev
Nadškof dr. Jeglič
Napišite, da je vse taho lepo...'
Po lunketu se je našemu uredniku nudil« redka prilika, da je v družbi z ravnateljem škofijske pisarne gosp. Jagodicem, ki je neutruden v svojem delu za kongres in zato v polni meri zasluži, da ga omenjamo na leni mestu, govoril s sivolasim jubilantom nadškofom dr. Jegličem. Na prošnjo našega urednika, naj inu dovoli kratek intervju, je Prevzvišeni z ljubeznivim nasmeškom odgovoril:
»Napišite, da s eni nad vse srečen. Nekaj tnko veličastnega in lepega, si ne ki mogel preflst.ir-ljah nikoli. Vse ta doživetje dole« presega m«!« pričakovanje. Napišite, da je vse tako lepo, fiidsvito lepo, da vam tega s besedami ne mor«"« povedati <■ »pisati.c	.
In se je z vedrim obrazom poslovil in « P™4-nimi koraki odkorakal po hodniku.
Marija se vrača na Brezje
Ni se še polegel vihar navdušenja, ko so od-jajali cerkveni in svetni dostojanstveniki po sklepni slovesnosti iz Stadiona, že je zvočnik naznanil, da se bo poslovila milostna Marija Pomagaj od kongresa in romala spet nazaj na svoj prestol na Brezje. Na mah so se oči vseh tisočev obrnile proti ultarju, za hip je zavladala tišina in vseh src se je oprijela čudna tesnoba, ki prime človeka le ob naj-ležjih trenotkih slovesa. Takoj nato je godba in-lonirala Marijino pesem, poprijeli so vsi desettiso-fi, pesem je vrela iz srca množice. Ze so nesli po moslu na tribuno veliko nosilnico, na katero so dejali milostno podobo. Kakor mogočen, vendar čisto tih vzdih se je izvil iz množice, ko so irančiškani v dalinatikah prinesli podobo po mostu. Okrog tribune so ljudje popadali na kolena, peli so in mahali z robci, vsak bi bil rad prišel čim bližje, vendar so fantje reditelji in zvočnik skrbeli, da je šlo vse v največjem redu. Ljudje, ki so bili že namenjeni proti izhodom in ven, so vdrli nazaj in se zgrinjali proti sredini. Deloma so bili že zunaj Stadioni1., ter so odhajali dostojanstveniki, nad polovico jih je pa ostalo v Stadionu.
V slavnostnem triurni«
je podoba Sla po sredi arene, ogenj v ljudeh je rastel od trenotU do trenotka, kjer je kdo mogel, je |X>kleknil, vse oči so neprestano spremljale mi-tostno podobo. Procesija je prišla že na breg pri izhodu, prostora zunaj Se ni bilo, ker so dostojanstveniki še vedno odl?ajaii na svojih avtomobilih, zato se ie našel čas. da so Marijo obrnili, mogel jo je videli ves Stadion. Kakor za zadnji pozdrav. Ntpopisen prizor, ki mora najbolj trdo srce zagrabiti z vso silo. Vse ljudstvo, tisoči ja tisoči to padli na kolena, Ranljivost slovesa je prikipela do vitka. Skoraj ni bilo iiihega očeta, vs* j« planik) v jok, v jok ljubezni do Marije, v jok upanja in čudovite •reče. Sila aaiie vere in vdanosti Mariji je mogočna, da »e ji ne more upirati nobeno srce. V tem tre-aotku je mogel vsakdo spoznati, zakaj nam naš veliki Jeglič tolikokrat poudarja: ho Mariji k Jezusu.
Od Stadiona ...
Pred Stadijonom je spet pozdravih; Merijo deset- in desettisoČglsva množica. Sliko so takoj dejali na avto, poleg trie to c* vsedli -kot varstvo in spremstvo: p. Roma Tominec, p. Krizostom -Se-kovanič in štirje križareki. Spremstvo je tvorilo še kakih deset avtomobilov. Vodstvo kongresa je zastopal g. Jože Košiček.
Po Tjrševi ceatj so prav v istem času odhajale največje množice ljudstva, zato so reditelji in stražniki na konjih komaj naredili prostor za avlo. »Marijo peljejo, Marijo peljejo! Pokleknimol« »o vzklikali ljudje in poklekovsli, ko so zaslišali poseben tanlarski znak na avtomobilu. Ljudje so se dre-njali, vsak je hotel še enkrat videti Zaščitnico kongresa, za spomin so trgali cvetje z avtomobilovega okrasja. M-nogim so privrele spet solze, avto se je mora! parkrat ustaviti, ker so ga množice tako oblegale.
Pri železniškem prelazu je sprevod krenil na Bleivveisovo cesto in potem na Celovško proti Gorenjski. Pred železniškim prelazom je spet moral počakati, ker jc bilo toliko ljudstva. To je bilo zadnje slovo od Ljubljane. Ker je moral po Ljubljani »vto voziti silno pdtasi, je bilo nekaj malega zamude povsod, a cele slovesnosti to ni motilo.
Na vsej poti od Ljubljane do St. Vida stoje ob cesti romarski vo-zo v i. Ljudje poklekuj?jo na tla i/i na vozovih kleče in čakajo, kdaj se mi'ostna podoba pripelje mimo. Na vseh oknih plapolajo svečke, ponekod so narejeni majhni oltarčki s svetimi podobami. Že oddaleč sije razsvetljeni križ na šent-vidski cerkvi in pri Marijini kapelici pred vasjo čaka vrsta voz z narodnimi nošami. Pred cerkvijo je zbrana množica ljudstva, v tisoče bi jo šteli. Številna duhovščina čaka, mnoge gospodov iz zavodov, celokupno učiteljstvo s šolsko mladino, zastopniki občinskega odbora. Ko se avlo s podobo po-k«/.e izza ovinka, zaigra godba iz Škofje Loke Marijino pesem. Obrazi zagore, povsod vzvalovi tisto razpoloženje, kot se je vnemalo v najlepših trenot-kilt na Stadionu. Želne oči, a vendar utešene, saj spet vidijo naše zaščitnico. Množica poje tisto najlepšo: Lepa si... Potem duhovščina zapoje nekaj litanij, ljudstvo razvnelo odpeva. In spet zaigra godba, avto je že ves obsut s cvetjem.
Naročajte »Domoljuba«!
Mrak lega na polje
Srnama gora dobiva črne obrise, gore v daljavi čakajo zamaknjene v večerno tišino in Marija roma čez šentvidsko polje proti Šmarni gori. Ob cestah kleče ljudje, v Mednem so postavili mlaje, tam zopet oltarčke na okna, ljudstvo čaka kleče. Cela kolesarjev kaže pot v Presko, kjer čaka že množica ljudi, povsod je še kongresno razpoloženje, saj so se večinoma pravkar vrnili iz Ljubljane. Domača godba zaigra Mariji v pozdrav, vrsta narodnih noš poklekuje, otroci mečejo cvetje na avto. Iz src privre »Ti, o Marija...« in potem vsi zbrani molijo »Pod Tvoje varstvo« in nato se spet oglasi pesem.
V Skotji Loki
Povsod je toliko ljudi, da nx>ra avto voziti počasi, da ob cestah klečeči ljudje vsaj za hip pogledajo milostno podobo. Ave Marijo zvoni jx> cerkvicah proti Sori in Skofji Loki in te razlega čez polja, nebo se oblači, vendar nekaj zvezd sije. Nocoj vse zvezde gore Mariji v čast, še črički v travi neugnano pojo, kakor da bi vedeli, da se Marija vrača na Brezje. V Sori je toliko ljudstva, da ne moremo naprej, čeprav imamo že pol ure zamude. Veličasten je bil pogled na S kofjo Loko. Vae razsvetljeno, uršulinski samostan je v svojih rdečih lučih sijal dalef čez polje. Na trgu je na tisoče ljudstva.' sami znani obrazi. Ne poznam jih aicer, a sem jib videl v Ljubljani »totisoč in v»i ao eaaki. Tisti ogenj v očeh, v obrazili umirjenost, hrepenenje potešeno v svečanih trenotkih kongresa. Med zvonenjem se je pripeljali Marija na Glavni trg med . gostim špalirjem otrok. Ljudsko petje. Ganljiv je bil trenotek, ke ao otroci, peli: »Otročiče, o Marija, Mati, sprejmi milostno v srce...« in pri tem Marijo obsipali s cvetjem. Seveda je morala nazadnje zadontti še: Lepa si... Med špalirjem otrok, oo. kapucinev in čč. sestra uršulink se je sprevod avtomobilov pomaknil proti kapucinski cerkvi in nato mimo razsvetljenega evharigtičnega križa pred mestom tja v Sortko pelje. Po vseh cerkvicah zvoni. Vae hiše so razsveHjenaftpc samo. ob cestah, tudi globoko v vaseh gore MNt. l judje kleče ponekod v dolgih vrstah ob cesti1!« drže juti v rokah. Hrepeneče se ozirajo, kdaj' pride Marija. Cele vrste svečk so nasajene ob cesti po tleh, nepopisno lepi prizori, ponekod mizice pri-eesti, na njih Marijine podobe, zraven kleče ljudje, matere drže v naročjih otroke, da jih vsaj x» hip pokažejo Mariji. Kje ste tisti, ki našemu narodu trgate vero iz srca, kje ste tisti, ki pij ujete na naše svetinje? Pridite in poglejte in boste videli, da je naš narod veren, v dno duše vdan Bogu, Marijin narod! Ko človek gleda te prizore, mora nehote biti ponosen na svoj narod, ki trpi in si trpljenji lajša — z vero.
Ze sino v Z a b if i c i. Ponavljajo se znani prizori. Vsa fara z g. župnikom, otroki s šolskim upraviteljem. Ljudstvo se izroča Mariji in moli Pod Tvoje varstvo*. Mešan zbor zapoje dve pesmi, medtem deklice obsujejo avto s samimi belimi lilijami, da lepo okrašeni avto dobi še lepši sijaj. »Mi smo pogumni Tvoji mornarji...« pojo fantje in avto se že prenlika proti Smartnein. Kakih štirideset kolesarjev drvi pred nami v skrivnostno noO in neprestano vsi zvone s svojimi zvonci. Ka-
kor da bi oddaleč poslušal sladko pesem murnov, neznano melodijo. Spet razsvetljena okna, klečeči ljudje, okrašena znamenja, mlaji, lučke, lučke, kdo bi jih preštet... Mogočni šmartinski zvonovi grme v noč in naznanjajo prihod. Pred cerkvijo velikanska množica z duhovščino, zastopniki občinskega odbora, učiteljstva in tako dalje. Molitev in pesem, vzdihi in pritajen šepet, gneča na avtu, žareči obrazi, zvonenje, narod prosi Marijo, prosi blagoslova, oči se vpirajo z živo vero v milostno podobo. Prizori. ki jih nihče ne bo pozabil, kdor jih je le videl. Težko je slovo, povsod bi najraje Marijo obdržali, molili in peli vso noč.
Proti Brezjam
A že drsimo po Gašteju, nasproti nam zašije Kranj, na cerkvi se blesti dvojen, razsvetljen križ. Kranj je še poln ljudi, a ne moremo čakati, samo za hip se ustavi Marija in potem krenemo naravnost na B r ez j e. Po vaseh je vse razsvetljeno, nakel-sJii evharistični križ nas pozdravlja, nato ljubenski in daleč z druge strani jamniški. Ze smo na vrhu peraškega klanca in vidimo, da je brezjanska cer-ke vsa razsvetljena z žarometi. Mogočno stoji kakor svetel steber med gorami.
Kjer se cepi cesta proti cerkvi, čaka morje luči. Bakle, tiste, -ki so jih imeli v Ljubljani pri nočni procesiji. Tam čakajo oo. frančiškani z Brezij in številna okoliška duhovščina, gasilci, pevci, kriška mladina z mošenjskim učiteljstvom, množica ljudstva. Najprej vsa molijo »Pod Tvoje varstvo« in »Zdrava Marija«, nato cerkveni -zbor zapoje dve pesmi in sprevod se pomakne proti ccrkvi. Kakor rimska procesija. Morje lučic se pomika, dolga procesija poje litanije in nato moli rožni venec, pri cerkvi spet čaka druga skupina ljudi. PTed cerkvijo in po hišah okrog je vse v lučih in-lampijonč-kih. Avto se ustavi pri glavnih vratih. Takoj vzamejo sliko in jo v procesij i neso pred Marijin oltar. Tako ji Marija prispela n« svoj brerjanski prestol.
V hrama
P. Roman prečita zapisnik iz spremne knjige: »Iz Ljubljane smo odšli 30. junija 1095 po končanem in uspeJem evhamtičnem kongresu, ki mu jt pred sedoval papežev legat kardinal Hlond, ob teomih zvečer in Spremili milostno podobo skozi St. Vid nad Ljubljano, Presko, Soro, Skofjo Loko, Šmartno in odtod na Brezje. Sliko uno nepoškodovano oddali. t Gregor i j Roiman.« — »Sliko sem kot rektor svetišča sprejel zopet v svoje varstvo. Bonaventura Resman, O. F. M., ob 23. uri in 35 minut, dne 30. junija 1935.« Slede podpisi prisotnih kot prič«.
Tafcoj nato je ugotovil p. Roman Tominec: »Pečati so ostali vsi nedotaknjeni in jih zdaj vpričo
množice prestrižemo.« Prestrigel je zlato vrvico, sliko so vzeli iz okvira in jo takoj postavili v oltar. Zavladalo je po vsej cerkvi veselo razpoloženje, žareči obrazi so se vpirali v Marijo in vse ljudstvo je stoje f>ek> zahvalno pesem. S tem je bil oficielni prenos končan, ljudstvo je ostalo v cerkvi in pelo pesem za pesmijo. O polnoči je bila slovesna pol-nočnica, ki jo je imel provincijal p. dr. Ovido Rant.
Triurni Marijinega povratka na Brezje je bil nepopisno lep, mnogo lepši kakor oni v Ljubljano. To je bil obenem tudi najlepši, najtoplejši zaključek veličastnega kongresa. Moramo reči, da je to Marijino romanje v Ljubljano in nazaj dalo kongresu krvi in ognja in to v neprimerno večji meri, ko< smo pričakovali.
Skupina narodnih noš v proresiji
KAJ JE NOVEGA
Mostova
>*«TI."<. Z ai*, utao ta*««, , l4hko t
ZAHVALA
i tacMsraf jf<;«ii;, fa*if» Asciia:	' l j h	Es
; :i; i - - 33. ^ i >" "fifc-^s i ■ iifciiVHltrA. ikl'1 C^iC."!."*.	.jt
Pmr r.
domače novice
i • N f dapittsi! ljMjt»fci nr^S-ifc	ir Gftfx
a sptmmmt |U» mnp
pri » KriMi t	P»Mi komisij«
■•^toitaa.-^ »gjtee	šs !jot 1 jtBskib
i.f^;. k: >» itjteit* >£tr?gi pokopoKVa pri S-	je le iai Aieoii*:
(uor i<atrti9!i MIOT poccoaii&esa jTeta. »a .-»t«*:« Mt«thft»n« «Ua<te
Omrinšč za topcičarako •	2e do šečij tvičiteoi spomeaiki
hmi*	si>r»2;u ah « parsu aii v Hramu
s-a-.e aa t miaeji. esak> pa tods t>*». »pvrie-K jft bo po«**; do!o.Xla metana ko-ršrja Cis< N> ta iporarum odobri! občinski r-) lahko začelo deio u park Park -•■♦» i-rJi: breipaseini d*lavei ki Sodo pla-a i^-o&vo; wa losa«. Tako 00 jedrni
imel v	i-Hih kr«*en park
<i >ajk»tj^ a-rprhr t Zagreb« »o dosegli l*>bkj '.eio dijaki nadškofijske gim-
i Zaaaaaa »teniška predanima je dor>
'.*•» t»	ssorjo. ki «e v Ti£ooik:h
>if,-iv'ja s postaj Brw»-Ribniau Dravograd-Meja. Prevalje. Sv Jedert. S«! -Vur t aa*. dotiEi. Šmartno ob Paki.
d Skapiaa Mgarškik ieletaiearjev j? ob-
tl» ie d^l Siavr-i/i. »o »kupiai prire-iiii iMHki Maaoviai tora-« ieo iprvjem.
tinin «> ooo	T B»l-
frwfc. it#i irzfisr. 50	li skli^Sf
''	driit^i kj^r«
* Z«r«t j tzi stavni laittevj po sikmivvi ra.Vit.	H^n^misi!! dar-
;	rai-^g. o prepoved; csj-
2A.--ji2.ft ŠL.Jzstrij&ifc {oia^fcar. o uksiitvi •mikaj/t ii<e<:>? v čantiM. o>	tsta-
« stSiti
" ■ -i F***-'' C —', it	^ fHT^-
imšzjmcjt. » liMiiiiij fnipadju « itrMpnc lwi—jO ilanbe 'Erj>&tak ^feaaafi i« 1» Asreapaj^® rut?«.«
i ji;«3«mii{g-.
1	saa«fc»»»	aa
" '"u pur. m ttr-jriL tu- -iaS. s* Cn-ac p*
t	Da jr paiiT<ril ® h sata si n
jirisiiu »artti 5is'.;<iaj»	SjEMji^jit* fin,-
BSEroant' f rtu; r
i Za	Msna
^tatB 1 Kh±a,-jiL rn^i aT:(MIBl iK-fjfcc..	" '
i Stii bg^nfs* (mi ifiat® ititt iw4arc trišj*	ti«inw. S.i<
-•nr^t pa	5» troa vitffct-Mi***
T Sma Sb&c a»fvrtin«iniu: nauia šn
r« m i	m kfl: Tat. Zda; ^
^Tsli »i«	tram-
i ZUnii* e»*«iJae rr »s.«»
Jmvc.ir >>	ti i >a 3 ter hiti
p:. pKi!i!».i«c idrcžecju -rro;-?5
/z domaČe politike
o ;•>•.-. i-	»i«it. šaatr»io j->
ti .U-io »tranje^a	ki bo pr.p-a-
%fls reSter	vprsiar.ja.
i Prra aa^^ga cotra-ajf^a mj&i-lra. Nodieji eiiaiMT* dr koro>i«r je dal r.ujoo ^>r«>itK> mrifrim ^ač^iaikom ir. p->iifijskim ofc!a«:em. -ia ttpurt-.jo iz iapo?r>» v-s* tiste, ki «t> bili	zaradi poiiripkih prekrškov.
t koiitor ajiluHa dejanja ae »pada>> pod ka-zcreki zakoriK Ho vestrik. ki so prišle do večera, so rsj okrajni načelniki in policijske ■jblišti irvrJile to odredbo ia je bilo izpuščenih &a s-. oi»do nad \tyOO oseb
d P»rdr»T aari tUž. G Stane Vidmar, predsednik >&>ja;. ki ga je prejfeji teden razpustil ban dravske banovine dr. Dinko Puc. je danea r imenu odbora »Boja« odposlal notranjemu ministru dr Antoou Koro-ji-u nasedajo brzojavko: »Pričakujemo od nove vlade in od Vašega sodelovanja v njej oadravljenja teikih razmer * Sloveniji m vaej Jofo^taviji in Vas zaradi te«« najiskreneje pozdravljamo ter telimo Vaiim naporom najlepših uspehov. Za člane osrednjega izvršnega obora razpuš«Vne*a »Zdruierj« borcev Ju e»wlavije Boje — Stane Vidmar (
d Dr. Haraši* je zadržal svoje seaauko masto. Poelimra sta torej tedaj za lagaiki okraj trgovec Stanko Lenarčič, za ljubljansko okolico pa g Rozman.
NESREČE
d Der« p#?topij last petik p^e^taikav
fr «aMil	v PTepotab na Dravskem
oo!jn
d Ocronea kamra ga je pairi Ko je po-.VUtijd Giiha ii Cigvmrev pri slov. Butrid peljal s« kamenja iz Zg. Bistrice p-oti Slov Bistrici, je nepričakovano zdrknil 1 voza ogronoi katae- ter ga 1 vso teio podrl ri --1- Pri oe®ec ;e idrot il nesrečnežu prsni £.v Zdravnik dr Jernej Cerne mu j- prvi
»tr»*Tiiiko posaoč ter odredil prevoz v I fcofe.se.*>>. Ker je	da bo vsak '
kj^r i* nesrečni
swsj.xi.M3. d 5**a skapiaa pei^ Uaw» je te dtn
ifi-aa^ ta Mril«e. ti no*i aOK)i» voJt.no eiek napeljavo 4 Crwa «« Kočevje m na ***** B*** 4rdK j- ^ iir~ ® ^ »aM^dil st>j»> aa notah Pr-
J TBJl m K.-' 4«.. Pti',twmi :»t»>rao. i«tT'j,kl1
pij^/. - f>MM I	u
i) Dia po ixMi tu D .a, 2	Ul«r
« Din. - r>>6t se ^^ ,	* PoW
DCOOani KANC. L3U&UANI
2d»oka al-«a ia » >5«k«(.^^
pravo in priM gor^f. p,> ..kuiJdah pade i n«ij-. UstoitKrnca črrr;-»e ciektrif postaja -ta ira -spraviia na :ia iv^j /a mrtvega Poo«re-Vne«r ji !«.tnj pj^ Drobtina Albin z Viča. >V	na
trične nosilce!
d KtreU. Dne 24. junija 19« j- .slta ^ Kate,? pr. SkoJji Loki huda n^. ihta. pi^, dežja *e je »-.uia, grmelo jn tr-.kai., je. „treta ; j- udarila v tri hiše. ki zurj, Grxlašiea. v , eni |e ul>4lo kravo, v dfMfi .»mamila hlapet, v tretji pa gospodinjo, ki je morala iskati zdrav nišite pomoči — M^d blukom in ?n). mom je udarila atreLa * hlev rudarja Ivatj Jajtiča U K^vja ia ubila oadi njei;.,vo edin, kravo bU>asno a« je na sejmuču pasel kta cigana Totieta Hodormiča. ki r malo prtj brezu«pešno prodajal sve^e klju_~e Ved v ihto pa mu ga je tudi ubila strela.
d Pri padca pod rti «i jr imečkal hlapec Jonip Antooič iz Borovca prt Kočevski Reki
NOVI GROBOVI
d Kaj pamaga >aa u »vet? Treba kuli aarat! V Mostah pri L^abljas: je umrli .Neika Dovjak. roj. Jenč — V večnost k j, preselil Matiček Zor ko. sin okrajnega sodnika na Vranskem — V Ptuju je preminul davčni nad upravitelj v p Franc Uibacher. -V Sevnici je na veke jatisaila »'i foHiti Zupane, soproga kaatatka raljčiiega mlin — V Novem tnestn je izdihnila zasei.nic« Ah Majrisch — V Lescah so pokopal: vdovo Mirijo Justin. — Na alineah pri Ljubljani j» odšel v v ečnosS Janez tibovec. žei -arojevodp v P — V I^uhljani so umrli: Kranja Vidrtir, roj. Trpine, vojni invalid narednik Ciril Kranjc in eden najstarejših slovenskih faiin-karjev Ivan Kavčič. Kaj polivajo v miru!
razno_
d N« boiac poijaa« t iuai Tsrol« odpelji izletniški avtobus z odprto »trefco v poneJe liek 15 j u I i i a zjutraj ob 8 izpred hoteli loioa. ^Ursikdo ima svoi^a zvestega prija-telia. znanca, sorodnika čitar	-ki ost«-
ki počivajo r.a :aii»otirolskib boiiičih ali P ^	zeUnocodri Soče Ker ss naa
bili dragi v življenje, zato o« satu) pozabiti ni me tudi po njiiton sairlt Ta namen in' ~2š tziet. ka:eri se Sx» trrš^ po sledečert M-črtu Po' radi iz Lh«t.5ax»e preko Trbiža. Po* teb« v sreiače Dolomitov v Cort-«io d Amp«' zo tukaj iz-:«tatki preiočiio. Sasieda-i dan i« odpeiiet.^ preko kruai jonki prelazov Fa!--'ane^o Pordoi si-o Cof d« Lic i Nirarskegi
Pri zaprtiu, motnjah ¥ prebavi
nuuiz IOS£F
i.v 1(k, Wl.
••'•-	nt: S. »r. dae
W B. V !*ty
zera v Bozcn in Trient, nato pa v Asiago. ukaj izletniki prenočijo. Tretji dan pa napra-ijo izlete v okolico Asiaga zlasti tamkaj kjer d se mudili naši fantje in možje od 17. peš-olka in od 7. lovskega bataljona. Četrti dan odpeljemo v Basano, Trevisso, Cervignano, biščejo goro sv. Mihaela, si ogledajo poko-ališče Redipolje nakar odidejo v Gorico, kjer renoče. Peti dan pa obiščejo Pevno, Poslav-in Podgoro, popoldne se vračajo preko Vi-ave v Ljubljano. Celokupni stroški t. j. hra-a. stanovanje, vožnja in vizum znaša 1400 Din. 'riglnsiti se je treba do 10. julija, Miklošičeva sta 7, kamor je treba prinesti tudi vse potne ste. Bojevniki vljudno vabljeni.
d Na Višarje poromamo letos enajstič, akor vsako leto prvo nedeljo v avgustu. Od-od iz Ljubljane 3. avgusta zjutraj ob pol 8, irihod popoldne na Višarje, zvečer rimska occsija z lučkami, nato spovedovanje. V ne-sljo zjutraj od 4 naprej sv. maše s skupnim bhajilom. Odhod iz Višarij ob 11, odhod iz bnice ob 2. Priglasiti ;fe "-e1>a do 15. julija amor je treba poslati poleg rojstnih podat-ov še fotografijo v velikosti 5X5 cm. Ker je oleg običajne izkaznice treba plačati tudi elezniško izkaznico znašajo stroški po naši eleznici, italijanski dve izkaznici in vizum se skupaj 85 Din za osebo.
d Zelo neljuba in neprijetna pomota! V edeljskem >Slovencu< so pod naslovom Proč z neokusnoetmi< po neljubi pomoti na-edli tukajšnjo tvrdko »Tivar« radi neokus-e reklame z nošenjem tabel in z možicelji na olgih lesenih nogah. Ker te neokusne rekla-ne ni imela ugledna tvrdka »Tivarc temveč wdka >SOKO-OBLEKE«, se je tvrdkl »Tire zgodila zelo neljuba krivica- Nasprotno memo ponovno ugotoviti, da je ravno tvrdka Tivar« umevala veličino evharističnih slav-losti z lepo aranžirano izložbo, kar je bilo s »ohvalo omenjeno v »Slovenci:« z dne 28. julija 1935.
Pri žrebanju »Domoljubovih" nagrad dne L7'iS/935
1.	nagrado Din 1000 Hren Jernej, Rudnik 292, p. Kočevje.
2.	nagrado Din 500 Kapler Ivan, Ravne 27, p. Krško.
3.	nagrado Din 300 Brence Franc, Cerknica 71.
4.	nagrada Din 200 Koinar Janez, Kalce 24, p. Krško.
nagrade po Din 100 so dobili:
1.	Sušteršič Ivan, Kamnik 18, p. Preserje pri Ljubljani.
2.	Šušteršič Franc, Selca n. Škfl. 68.
3.	Blatnik Ivan, Smihel 34, p. Žužemberk.
4.	Mlinarlč Janko, Sv. Miklavž pri Ormožu.
- 5. Auguštin Ivan, Reteče 5, p, Škofja Loka.
6.	Rupar Janez, Dednik 4, p. Rob na Dolenjskem.
7.	Medven Franc, Volčkova vas 9, p. Št. Jernej na Dol.
8.	Cvetek Janez, Stara Fužina 76, p. Sv. Janez v Bohinju.
9.	Borštnar Alojzij, Dedni dol 15, p. Višnja gora.
10. Nered Anton, Mohorje 1, p. Rob pri Vel. Laščah.
Nagrade po Din 50 so dobili:
1.	Kovač Mihael, Črnuče 8, p. Ježica.
2.	Osolnik Jernej, Poljana 2. p. Kamnik.
3.	Prašnikar Viktor, Videm 7, p. Luko-vica. "r
4.	Andrejak Pavla, Glince, C. XIII. št. 10, p. Vič.
5.	Roš Dora, Vodnikova ul. 28, p. Kamnik.
6.	Scdja Franc, Zabreznlca 1, p. Žirovnica.
7.	Prevc Jakob, Dražgoše 11, p. Železniki.
8.	Meglič Andrej, Leše 31, p. Brezje.
9.	Mikec Jožef, Bistrica 34, p. Št. Ru-pert na Dol.
10.	Kern Peter, Pšata 25, p. Cerklje pri Kranju.
11.	Friškovec Jernej," Škale 42, p. Velenje.
12.	Fiireder Franc, Dorfarje 23, p. Škofja Loka.
13.	Košak Terezija, Sred. Jarše 8, p. Domžale.
14.	Kramar Ivan, Zelimlje 57, p. Stude-nec-Ig.
15.	Pilar Henrik, Velesovp 21, p.. Cerklje pri Kranju.
16.	Žontar Marija, Virmaše 32, p. Škofja Loka.
17.	Krnc Alojz, Gorenjavas 5, p. šmarjeta.
18.	Grošelj Ferdinand, Mekinje 61, p. Kamnik.
19.	Perovšek Matilda, Globel 22, p. So-dražica.
20.	Lah Mihael, Vrhpolje 23, p. Kamnik.
Rešitev uganke:
Naročnino za »Domoljuba« sem ie plačal.
Nepravilno reSitev je poslalo 797 naročnikov. Uganko je rešilo pravilno 6809 naročnikov..
NEŠTETI ZGLEDI DOKAZUJEJO, DA JE MLADINA, KI BERE UMAZANE RO-MANE, PODLISTKE, POVESTI, OPOL-SKE NEZNANSTVENE RAZPRAVE IN POTOPISE V SLABEM ČASOPISJU, IZGUBLJENA ZA BOGA, ZA ČLOVEŠKO DRUŽBO IN V PRVI VRSTI ZA SVOJE LASTNE STARŠE.
leiirik Simon Baar:
Za kravico
Povest. I.
ko so šle vaške ženice v adventu k spovedi, mogla že več z njimi. Čutila je, da bi ne mogla dveh gričev, ki sta napoti v Klenč.
j.Noge se tresejo pod menoj in komaj lovim fipo,« je že dolgo tožila, pa se je še vedno 'lckla po hiši. kuhala sebi in «>nu Adamu, po-ednla. počivala med delom, nato poležavola, lokler ni popolnoma legla. In danes so k nji K>k Nesli gospoda iz Klenča.
Prišel je k nji z Bogom. | Tja na sredo vasi so se slišale besede oče-fcnša i» Konopkine hišice.
| Med tem-je v sobici duhovnik spovedal Itnrko, zunaj pa so molili oni ki so se prišli poslovit. In bilo jih je precej. Vsi še v sobo »iso mogli, nekateri so klečali kar v veži, tlakovani z velikimi, svetlimi kameni in ko se je ►notraj oglasil srebrni glas zvončka, so kar na-palili notri.
Konopka se je že spovedal« in je vprav ko-burala s postelje na tlu.
'Kar ležite, teta, kar ležite,« ji je branil kaplan in jo silil, dn naj ostane na postelji.
Kaj to,« je odgovorila bolnica, »saj mi iti le tako hudo,« in je, previdno se držeča polletje, pokleknila nn gol« tla, da tako prejme »veto Rešnje Telo.
Zn tem je spet sedla na kanafasove blazine, li sama sezula volnene nogavice z mrzlih nog, I« bi. Sokovnik mogel na njih podeliti Sveto »Ije.
Šele ko je odšel, je legla vsa blažena in smejoča se na svoje velike in čiste pernice. Preobleka na njih je bila prazniška, za katero je sama predla, ko je bila še mlada in sama nesla tkalcu. Pa med tem so se okoli njene postelje že začeli prerivati ljudje.
»Ako sem koga užalila, odpustite mi.«
»Odpuščamo — odpuščamo,'
»In če 9mo mi tebe razžalili - je pričel stari Kroupek, kateremu so rekli »pridigar«.
»Odpuščam — odpuščam«, ga Konopka ni niti pustila dokončati.
»Prosim vas, teta,« se je prav k njej pre-rila vdova Hodakova, »pozdravite tam mojega moža Martina — in mu povejte, da smo letos pogoreli.«
»Bom povedala, draga, bom.«
»Našim povej, da je bil šimen letos potrjen in da je že odšel k vojakom v Plzenj.«
»Mojo Marico tudi pozdravi in ji reci, da je ne morem, pa je ne morem pozabiti,« je ginje-no pripomnil vdovec Vrzal, ki je že pred petimi leti pokopnl ženo.
»Vedite, da bom povedala, vse natanko bom povedala, kako se imamo tu pri nas,« je obljubljala resno in goreče, vsakemu pedala roko, vsakega z žnlostnim. pogledam spremila do vrat.
Tod« tu je še stala in se ni še ganila mlada šrankova. Za roko je držala otroka, z drugo pa si je pritiskala predpasnik na oči. Njen Otrok je bil gluhonem.
»Teta, boste mogli,« je končno začela z jokavim in bolestnim glasom mlada žena, »Za-vzemite se tam za tega-Ie našega Jernejčka, da bi ga dragi Bog vzel k sebi, ker b? na tem svetu...«
»Anča,« je v Šramkine besede vpadel stari, nestrpljivi glas, »spomni tam, da me ne pozabi in me vendar že pokliče k sebi.« Bila je slepa beračica, ki se je oglasila. Prosjačila je po cesti, pa jo je nek šolarček zadnji trenutek sem privedel.
»Rada, iz srca rada,« je obljubovala bolna, »samo, če kaj ne pozabim, spomin me zapušča. ..«
Tako se je poslavljala vas. Vse dopoldne so prihajali ljudje, prinašali svoje bolesti in željo, — kakor jih prinašamo deputaciji, ki odhaja od nas daleč k mogočnemu in ljubeznivemu kralju ...
»Adam, Barica ni prišla?« je vprašala bolnica, ko so vsi odšli.
»Ni prišla.« je žalostno rekel sin in zardel ko roža.
Tudi mati na postelji je utihnila in šele čez čas spet tolažijivo spregovorila:
»Tudi za to bom tam poprosila ljubega Boga.«
»Prosite mama, mnogo prosite...«
Za tem je bolnica prav malo govorila. Neprestano je veselo gledala, se smejala, molila rožni venec, nič pa ni jedla, niti ni pila in po dveh dneh je odšla k Bogu po plačilo...
Vsa vas, iz vsake hiše je šel kdo na pogreb. Velik oblak ljudi, kot čebelin roj, se je spet stiskal okoli Konopovičeve koče. Tesno ob ra-kvi je stal edini sin rajnice s sklenjenimi rokami. Solze so mu po malem tekle po obritih licih isi padale na mrtvo mater.
»Ljubi Bog naj te potolaži, Adam,« je rekel vsak prišlec, vsak pokropil rajnico z blagoslovljeno vodo in jo blagoslovil z znamenjem križa.
PO DOMOVINI
Iz dolenjskih Benetk.
(Kostanjevica.)
Ponekod že tožijo o suši. Tudi pri nas se taki glasovi slišijo. Ječmen in rž je že na varnem. Pšenica pa bo tudi kar hitro dozorela. V soboto zjutraj je padlo nekaj mokrote. Nekatere je to celo zadržalo, da niso šli na kongres. V Ljubljano je Slo 140 oseb. Tudi otrok je bilo precej, ki so se junaško držali in odnesli nebroj silnih spominov. Ko smo zvedeli za vladno spremembo, ljudje kar verjeti niso mogli, da je res. Potem pa je navdušenje rast-lo. Zvečer so pa goreli kresovi in pokalo je, da so slišali tudi tisti, katerim je ta novica v žolč segla. »Naš Korošec je že moder mož« tako so jo pogodili. »On je že vedel, kako se dela politika.« In tako spoznajo vsi: ko bi vsi držali vedno nanj, in ne opletali okrog, kje bi se kaj zajelo za hip iz kakega korita ali koritca, bi ne prišlo še tako daleč.
S češenj padajo.
(Primskovo pri Litiji.)
Primskovške češnje so znane in vsako leto jih ljudje kaj lahko prodajo. Letos pa jih je mraz zelo uničil. Nekaj jih je pa le, so pa dražji kakor lani. Ob nedeljah pa prihajajo tujci in zelo povprašujejo po njih. Toda ietos je obiranje precej težavno, ker so najboljše in najlepše češnje na koncu vej. Prejšnji teden sta kar dva zletela s češnje. Prvi je padel tako nesrečno, da bi bil najbrže kar obležal, da mu niso priskočili na pomoč izletniki. Drugi dan je bil previden s sv. zakramenti. Težko, da bi se še popolnoma pozdravil. Pa tudi Jankelnova Micka se te zelo poškodovala. Našo šolo zapušča gdč. Les-kovic Anica. Pol leta je marljivo delovala pri nas in si pridobila s svojim mirnitn značajem popolno zaupanje prebivalsva. Naši otroci pa jo bodo zelo pogrešali. Na novem mestu ji želimo mnogo uspeha.
Veseli smo bili.
(St. Jernej.)
Odkar je bila zaključena strašna svetovna vojna menda še ni bilo dogodka, ki bi tako razgibal in razveselil ljudskih plasti, kakor jih je razgibala in osrečila v teh dneh vest, da je naš ljubljeni vodja . dr. Korošec, po dolgih letih bridkosti in trpljenja, I
ziopet zavzel častno in važno mesto v državni upravi. In, da naše ljudstvo tudi nazunaj izraža srčnemu veselju, se je v sredo zvečer razvil skozi vas mogočen sprevod naroda, ki je z bakljami v rokah in podžgali od mogočnih akordov društvene godbe, navdušen vzklikal kralju, knezu-namestniku, dr. Korošcu in domovini, da se je razlegalo daleč v sosednje vasi. Vsa tekom dolgih let nasilno tlačena, a tudi v težkih dneh neugastta ljubezen do kralja in domovine, je v tej mogočni manifestaciji našla resničnega izraza in utehe, da so vsem navzočim zažarele oči od sreče in zadovoljstva. Po končani manifestaciji se je narod tnirno razšel na svoje domove, v prijetni zavesti, da bodo sedaj, ko so prevzeli oblast v svoje roke priznani in zaupanja vredni možje, zapet zasijali naši domovini lepši in srečnejši časi. J. Citvej:
25 letnica društva.
(Hrušica pri Ljubljani.)
Letos 4. julija. i>o |x>tek!o 25 let, odkar je bilo ustanovljeno naše Prosvetno društvo in 15 let, od-odkar je bil slovesno blagoslovljen društveni dom. Ustanovitelj in duša društva je bil dolga leta naš šentpeterski g. župnik, ki je izpeljal društvo iz prvih težav — orlovski odsek je telovadil pod kozolci, dramatski odsek pa igra! v privatnih sobah — in je z velikimi žrtvami sezidal lep dom, pri čemur so mu deloma pomagali nekateri dobro misleči ljudje. — Proslaviti hočemo 25 letni jubilej brez praznega zunanjega sijaja, zato pa se bomo rajši duhovno zbrali in si trdneje začrtali smernice prosvetnega dela, ki nas čaka. Dne 7. julija bo v Bizoviku ob 7. zjutraj pridiga in maša za vse člane društva ter skupno obhajilo. Ob 8. zvečer pa bo ti« prostem slavnostni govor. Govoril bo g. Ivo Per-šuh iz Ljubljane. Nato se bo vprizoril »Slehernik«. V slučaju slabega vremena se bo večerni del proslave preložil za teden dni: Vljudno vabimo!
NOVICE.
(Sv. Gregor.)
V nedeljo 23. junija je udarilo med nas, da je Marijo Oblak od Maršičev, po domače »Krajčkovo Micko« povozil vlak in ji odtrgal obe nogi. Vračala
»Bog daj,« je odgovarjal -Adam,« a ni niti očesa pri tem dvignil, samo gledal je vedno v rakev, kako je ginilo mrtvaško krilo materino pod množico belih, bo/jepotnih podobic, ki so jih natij pokladale ženske.
»Naj te ljubi Bog potolaži,« se je znova oglasilo — in Adam ie tokrat dvignil glavo. Hvaležno in radostno je rekel »Bog daj» in pogledal — Barico. Ta je stala ob krsti nasproti njemu, rdeča ko mak, hitro preobračala liste po molitveniku, dokler ni našla podobice svete Ane in je ni boječe položila na rob rakve.
»Prišla je,« je šlo skozi Adamovo glavo — in spet je žalostno povesil glavo in oči, s solzami zalite, je uprl v stari, uveli obraz v rakvi.
Stari pridigar je vprav domolil rožni venec.
»Sedaj pa, fant, poslovi se, — poslovi se od nje, čas je že. Vsak čas bo devet,« se je obrnil k Adamu, ko je vzel rakvin pokrov z mize v roke.
Ljudje so utihnili kot odreveneli.
»Moja zlata mama,« je kriknil Adam, pokleknil in objel rakev, »sedaj vas nesejo v Soudkc v grob in kaj bom jaz, tužen in žalosten, tu počel brez vas? — Kdo mi bo kuhal? — Kdo mi bo pral? — Kdo hišo pometal? — Kdo me bo pogladil po glavi, kje se bom razveselil? Kdo mi bo pomagal, ko bom že utrujen'!'« Tiho, a neizrečeno bolestno je jokal Adam.
NI kričal — celo glas se mu ni trgal, le slabo »e je tresel in žalostno zvenel. Vedel je, da mnogi govore ob slovesu take otročje besede kot »mamica«, »glavica«, »srček«, ali on ni, pa ni zmogel tega. Tako prosto kot z živo, je moral tudi tu z mrtvo govoriti. Nikdo se ni mogel premagati; vsi so z njim jokali. V kotu sobe, naslonjena na zid, je stala Barica in se tresla 5»
od žalosti. Z velikim, belim robcem si je pokrivala oči in usta.
»Od kje neki se je to vzelo v njem, tako lepega slovesa še nismo slišali, kar smo živi,« so se čudili ljudje na poti v Klenč, — a še bolj so bili ginjeni na pokopališču. Kot zlato čisto čustvovanje je bilo v Adamovih besedah, ko se je spuščala rakev r grob in se je materi zahvaljeval: »Ljubi Bog vam vse poplačaj — moja zlata mama — kar ste zame napravili, trpeli — vse vaše stopinje, vsa vaša leta, vse besede in vso, vse.« Potem se je z iskrenimi besedami za-h vali I vsem, ki so jo^sprcmili na zadnji poti in jih prosil naj ji odpustijo.
Jok in glasno ilitenje se je razleglo po pokopališču in vsem, prav vsem se je smilil ta ubogi fant — Adam, ki je čisto sam klečal ob grobu, na mrzli, s snegom pomešani prsti. Utihnil je že, ali z obema rokama, pomodrelima od mraza, se je še vedno držal ob robu, glavo je nagibal nad rakev in jok je stresal njegovo močno telo in »mama, moja zlata mama,« je večkrat ves obupan zavpil, ko so se zinrzle grude sipale in votlo grmelo na rakev...
Vsi so vedeli in čutili, da bi moral kdo pristopiti k Adamu, ga dvigniti, od groba odtrgati in iti z njim. Ali kdo? To bi morali storiti najbližji sorodniki. Oči nekaterih so se obrnile na Barico.
Ona je stala na poti — nekoiiko preč od groba — vsa rdeča od joka, roke pa je imela krčevito sklenjene okoli molitveitika. O Bog, kako se ji je smilil Adam! Ce bi je ne bilo sram... A vsi, prav vsi so ga pustili in samo poslušajo, kako krčevito joka...
»Mamo, mama,« se oglati od groba sem. Ba-nci je bilo, kakor da ji je kdo stopil na srce, ni
se je iz Ribnice, kamor je.šla, da nakupi pottebščai .
2a šivanje. Micka nad nesrečo ni tožila, le domov ja še želela. Ko je bila doma, je bila vsa srečna: »Saj grem k očetu in materi!« Odšla je smehljaje, kst odhajajo take duše, kot je bila ona. Na njeni poslednji poli so jo spremljale poleg sorodnikov soseslr« iz Marijine družbe, ki so ji poklonile 9 vencev, ia mnogo drugih. Z lepimi pesmimi so se poslovilo in obsule s cvetjem njeno zadnje bivališče. Srce se je trgalo vsem ob prebridkem slovesu. Micka, bila si nam svetal vzgled, komaj 24 pomladi si uzrla, pa si odšla na kongres in na novo mašo v nebesa. Spomin na te nam bo lep. Sladko spi! — »Pevski odsek« ponovi v nedeljo 7. julija ob 3 igro »Praznik cvetočih češenj« in zapoje štiri lepe pesmi. Pridite in pripeljite s seboj svoje znance in prijatelje, da še oni dožlve z vami nepozabne trenutke in prisluhnejo lepoti, ki jo je v tem delu toliko nakopičene.
Politična
Kje je »večna« JNS? Legla je v prerani grob... Kdo jo objokuje danes? Kdo tniluje njen poK»p?
Nekaj »slavnih generalov« nekaj »slavnejših« ljudi. Komur je do idealov, daleč proč od nje beži...
je bila »državotvorna« in »edini inštrument«, »nesebična-, »neumorna« — — Kai brez nje naj parlament?
Kar svoboda ni rodila, klada je brez korenin; kar svoboda ni pojila, kjnalu kup je razvalin.
Oj svoboda, ti si mati, ti si sonce jasnih dni! Naj v svobodi mili, zlati Jugoslavija živi!
n Kamniška podružnic« čebelarskega društva priredi v nedeljo 7. t. m. pri čebelnjaku g. lirovaia v Bistričici predavanje in praktično delo o vzgoji matic, po predavanju izlet k plemenilni postaji v Kamniško Bistrico. Odhod iz Kamnika — s trga — ob 7 zjutraj. Čebelarji vljudno vabljeni!
mogla več prenašati, oči je zaprla, nikogar ni videla, samo Adama. Kaj ji je do ljudi? Vzel« ga bo, sedaj to ve, prav gotovo to ve. Dozorelo je to v n-jej, — trdno in v dnu duše je to sklenila. »Ubožec, Adam, ubožec, vzamem ga, /a stalno grem k njemu,« je vzdihnila in takoj ji je odleglo, »liho bodi, ne jokaj,« ga v duhu že veselo tolaži, kot tolažimo male otroke, -saj sem jaz tu — ja/. ti bom prala — pometala — kuhala — vse ti bom delala« in v srcu ji je igralo ko človeku ki naredi dobro delo.
Ta odločitev je na mali pretrgala vezi bojazni in pomislekov. Skočila je k Adamu: »Ne jokaj toliko, pojdi vendar domov; pojdi. — |iojdi no!« Sklonila se je k njemu, ga dvignil« od groba in odpeljala preč — preč — spet nazaj v novo življenje..'.
'Kako se ji je smilil,« so se posmeliovali ljudje na poti s pogreba. »Tako dolgo je letal za njo. 2e zdavnaj jo je hotel vzeti -■<
»I o mu je rajnica izprosila.«
»Barica je trd oreh, ni se hotela omožiti. ■Služi že toliko let pri Matouševih in lahko vidi, kaj ima njena sestra od možitve.«
»Ta nima moža, ampak lopova.«
»Tudi on je bil priden, pa ga je Bavarska skvarila.«
Mladi Konop je molče korakal ob Barici, posjušen ko jagnje. Čutil je, kako mu uplalnrjo divja bolest, ki ga je morila in kako gineva želja, da bi skočil k materi v grob in da bi tam umrl, tam, kjer je tudi ona. Volja do življenja se mu je vračala v srce in spotoma je izpod obrvi pogledal Barico. Imela je oči zaprte, lica zardela, ustnice krepko stisnjene. Molitvenik in bel robec je z obema rokama pritiskata na
Ste v. 27
V—tki:
Ob dvajsetletnici
svetovne morije
(Nadaljevanje) Naj navedem samo eno poslovenjeno:
Rožna vam lepota dam, vendar 'mi razlike ni, rožo vzame mrzla slana,
čar vaš pa se ne zgubi.
Sicer pa z Ano Ajdovo nisem mnogo govoril. Spoznal sem jo kmalu, revieo. Zašla je v globoko blato. Spoved in molitev bi jo rešila. Obeh silnih pripomočkov za čednost no življenje ni poznala. Smilila se mi je reva, vendar sem se je ogibal, zakaj v njeni bližini bi bil lahko duševno in telesno nesrečen.
Moj gospodar v Astrahanki, Andrej Nikifo-rovič Bolotin je imel poleg, svoje hiše tudi precej veliko tovarno za pločevinaste izdelke. V vodnem času so tam izdelovali naboje za bombe. Andrej Nikiforovič je bil bogataš, bahat, sploh vaški mo-gočnik. Delavce in delavke, ki so mu garali v fabri-ki in na velikem posestvu, je oškodoval kjer je mogel in jim ni dal tega, za kar se je pogodil pri sprejemu v službo. Stari Bolotin je bil ena izmed tistih ruskih pijavk, ki so lahko tudi ubile svojega hlapca, ne da bi bil zato kaznovane. Izgovoril je pri policijski, ali drugi upravni oblasti samo kdo je, namreč »Bolotin iz Astrahanke«, in njegov ■ nasprotnik je propadel, če jc bila pravica še tako aa nasprotnikovi strani. Z Andrejem Nikoforovičem, s tem krvosesom delavstva, sem prišel tudi jaz nazadnje navzkriž, vendar sem se ga primeroma še srečno rešil. Pa o tem pozneje.
Za trenutek naj se še vrnem k nesrečni Ani Bjelovi. Kakor današnja moderna dekleta, posebno če jim kaj »brca okrog srca«, je imela tudi Bjelova album, lepo vezano knjižico, kjer so njeni prijatelji in prijateljice napisali in napisale v spomin izreke v vezani ali nevezani obliki. Tudi mene j« naprosila, naj ji nekaj napišem »na pamjat« (v spomin). Zakaj bi ji ne ustregel, sem si dejal. In z velikimi črkami sem gizdalinki načečkal celo stran: »Punca pamet nučaj in gvant šparaj.« Ko sem Bjelovi pojasnil gtobek pomen izreka, se je zadovoljno nasmejala. Ker sem dejal a, naj izrečem še b: ped navedeno geslo v albumu Ane Bjelove nisem pristavil v oklepaju besedice »Mlakar«. Očetovsko
»DOMOLJUBc, dne 3. julijaim
svarilo ni namreč zrastlo na mojem »zelniku«, ampak spada med posebnostne spominske napise spoštovanega gosjmda profesorja in planinca Janka Mlakarja v LjaMjam. O« je bd svoj ča* nekomu napisal v album to, kar sem jaz »pustil v spomin Aiu Bjelovi v mololouiski Astrahanki. Prosim ga, naj radi kršenja avtorske pravice ne bo preveč hud na me.
Ne spominjam se, da bi v Astrahanki kdaj jedel goveje mesa Obedoval sem pri gospodarjevi
mizi več tednov in ve«, da so predložili vsak dan samo koštruna, tako ali tako napravljenega. Kosilo te vrste prinaša žejo. Surove vode se v Rusiji malo spije, tudi čaja ni bilo vedno na razpolago, kadar si ga ždel. Večkrat, ko je bilo slabo vreme in je bilo poljsko delo nemogoče, sem jo mahnil v bližnjo kake 3 km oddaljeno vas, ki ji imena danes več ne vem, ker si ga slučajno nisem napisal. Ta msem lahko kupil takozvani »spotikač«, tudi »kvas« ali »kvasok« so mu rekli. Bila je sladka a upijanljiva tekočina v steklenicah kakor je naše pivo. »Spotikač« je »fabricirala« neka kmetica, seveda tajno in zaslužila pri tem alkoholnem izdelku. Ker se ni bala moje konkurence, mi je fabrikantinja izdala skrivnost, kako se naredi dober »kvaoofc«. Recept se glasi: V 10 litrov kropa stresi 5 hmlov rozin, 4 funte sladkorja in eno osminko funta hmelja. V 8 do 10 dneh je »spotikač« goden za pitje. Nekateri pridenejo brozgi , še nekoliko tobaka za niuhanje. Povem, da »spotikač še trden želodec vsa] začetkoma težko jprenese, o čemer sem se sam prepričal. Zato naj ravnokar povedani recept nikogar iie spravi v skušnjavo, da bi ga tudi v praksi preizkusil.	.
Andrej Nikiforovič Bolotin je imel 20 letnega sina Borisa, ki je bil jx> veri molokan, kakor vsa Bolotinova družina. S fantom sva mnogo razpravljala o Rusiji in njenih verstvih. Boris je ostro bičal življenje mnogih pravoslavnih duhovnikov in seveda zelo hvalil, svoje mbfokaustvo, ki pa je po mojem neprimerno večjega obžalovanja vredna verska ločina, kot n. pr., menonitsfvo; Ko me je Boris po daljši razpravi vprašal, naj mu odkrito povem svoje mnenje o Rusiji in njeni bodočnosti, se nisem mogel premagali, da bi ne rekel: »Rusija bo vstala in Jx> zopet velika tedaj, ko se bo prenovila na načelih rimskokatoliške Cerkve.
Mislil sem, da sem 3i v Astrahanki pri Andreju Nikiforoviču Bolotiny dobro postlal in da bom dolgo dobro ležal. Pa ni bilo tako. Niso bili samo ujetniki krivi, da ni1 "šlo vse gladko, ampak tudi motokanski gospodarji: Moj Andrej Nikiforovič je mislil, da bo meni podrejena desetka že
Stran m
,Pri mmcenm" MTiH)
IM5-I935
50 Id
Mam HNdnoti, zadovoljstvo polncštevii/jij) odjemalcev
VelelrgovlflaiiianiilahJure. In-doslrila perila u sploine jkon-iekclfe. Aa debelo. No dronao. OMitite nas sigurne!
sita, ako bo skrbel, da bo moj želodec poln. Andrej Nikiforovič je moje Romune slabo krmil, za delavno obleko pa se sploh ni brigal. Poleg tega je bil oblastno suroy do skrajnosti in ie tega in onega za malenkosten jfcgrešek tudi udaril. Ko sem Andreju NMoroviču z lepimi besedami povedal, da mu ujetniki iie. bodo z veseljem delati, ako jim n? d« kar jim gre, je bil moj gospodar še name hud Njegova jeza ie bila tem večja, ko je priobčil berdjanski časopis člančič, ki je ugotovil slabo postopanje z ujetniki v molokanski Astrahanki. Andrej Nikiforovič je <lo3.il mene, da sem zakrivit dotični dopis: Pa ni bilo tako. S člančičem nisem bil resnično v nobeni zvezi, ker ga je časopisu, kot sem pozneje dognal, jjoslal neki Rus, ki je prišd domov z bojišča.	(Nadaijffvaaje.)
prsi, pod katerimi je bilo srce ob deviške grudi glasno ko zvon.
n.
Tako sta molče prišla do vasi. Pred Matou-ševim dvoriščem se je Adam ustavil. »Td boš torej moja?« je vprašal in se nasmehnil, da bi skril bol in zadrego.
Barica je samo pokimala.
»Kedaj pa?«
.Kadar hočeš.«
i Torej še ta predpust.«
»Do takrat boš moral še žalovati z«, meter j o.«
sVem,« potrdi Adam, »pa plesal ne bom, ampak poroko morava imeti.«
»To moreva,« reče Barica.
Adam je podal svojo veliko, žnljavo roko, ona pa mu je vdano dala svojo, enako trdo in žuljavo. Stisnili sta se roki ena v drugo, kot bi hoteli zapečatiti in utrditi vzajemni dogovor — precej nato pa sta se poslovila.
Na vratih je Barica še eukrat pogledala za Adamom. Znova ji je sočutje stisnilo srce in solze So ji stopile v oči. Z očmi ga je spremljala, ko je korakal, kako je krenil na uirto ga z in kako je zavil proti zaprti, zapuščeni konopo-vičevi bajti...
»Ubožec,« je v zdi lini Ia, »težko mu bo tam samemu« in hitro se je spomnila, kaj so o njem vsi govorili, živel je siupaj z materjo, vse, kar je zaslužil ji je dajal, pomagal ji je, kjer in kar je mogel. Celo kajenje je opustil in si skril pipo, da bj je ne imel pred očmi. Mesto tobaka Pa je za mate* kupoval zdravilna zelišča, prod kašlju, kuhal in ga zgodaj zjutraj nosil. mater: Se na postelj. »Pijte mama, pijte,« ji je pomijul, ko je močno kaši jata.
Baš te govorice so bile, ki so ji prepodile | vse ugovore in bojazni, ki so preje Barico za-I drževale od poroke. »Adam je dober, on ne bo : zapravljivec in v nedeljo po maši ne bo ostajal v Klenču in Sr napil kot sestrin mož,« si jc govorila v duhi še vedno oklevala in ni prav verjela. Kalno bilo še v njenem srca in glavi. Ni vedela, k»; naj napravi. Ali Sedaj, v tem trenntku, ji ji' postalo vse jasno in čisto. Dozorel je v nji trden isklep, da vzame Adama za moža ia razvedrilo se je vse okoli nje, kakor da bi Obrisala orošerio in iamegleno šipo na oknu,- skozi katerega je doslej tu pa tam pogledala v svojo bodočnost, — tako se ji je sedaj posvetilo in videla je jasno v svoje življenje. Ni se ji skozi to duhovno okno smejala nasproti pokrajina, obsejana z zlatim soncem, — vedela jc. kako težko je življenje uboge hodske* kajža-rice, ali bala se ga ni. »Za Adama vse,« si je rekla odločno in se spet spomnila, kako ji je bilo, ko ga je videla ob grobu v prsti klečečega, kako so ae pasle oči vseh na njegovi veliki bolesti in kako je premagala vso bojazen in smelo pristopila k njemu in ga odpeljala.
»Oh, sem neumna, tu me bo še kdo videl,« se je naglo zdramila, kot bi se prehodila iz spanja in jezao zaloputnila vrata. Sramovala se je tega svojega razmišljanja. Potegnila je z roko preko lica, ki je dobilo spet trd, brezbrižen izraz.
»Barica, « kom a pa šla?« jo je vprašala gospodinja. < • <
»S Konopovim Adamom,« je ie mirno pri-caala in odkrito dodala, »vzela ga bom.«
1 ilodsko je češka, pokrajina ob nemški meji v okraju Domailjce, važna po svoji narodopisni zgodovini. .
,Vzemi ga, dekle, vzemi. Ne boš se zmotila, to je priden človek.«
»Do pusta bom služila, — ali sme Adam k nam prihajati?«	•
»Če sme —? če sme —?. Ti še prašaš, če sme —?« se je zasmejala gospodinja.
In zares, Adam je še tisti večer prišel. Gospodinja je predla lan, Barica ji je pomagala. Vstopil je boječe in takoj odkrito priznal: »Ne morem aain prestati, vse me tako žalosti v tej samoti.« Prisedel je k gopodarju in mu pomagal z nožem rezati zobe za grabi je.
»Hišico imaš, nekoliko polja za krompir tudi, pa se boste skupaj preživela,« lan je govoril gospodar pri peči ob takih zimskih večerih. Ali nekega večera j.' pri teh besedah Barica naglo ustavila kolovrat, sklenila roke, jili položila na krilo in žalostno rekla:
»Kravica, to je pol življenja,« je takoj pristavila gospodinja in tudi nehala presti
»Krava — dragi moj — Za njo bi morala imeti stotak, najmanj stotak,« je važno rekel gospodar, »posodili bi ti ga v Klenču v posojilnici. jaz bi ti bil porok.«
jSataio z dolgom ne začenjati,« je bolj sama zase dodala Barica.
»Kako pa hočeš vendar?« se je razburila gospodinja, j lahko..bi ga imela že .prihranjenega, če bi zaslužek nosita mesto domov — v posojilnico.«
Barka na t« očitek, ni odgovorila. Bila je resnica.. Ali doma je .bilo polno otrok, — zaslužila je tri desetoke — in Barjčin pče že Ml čez glavp v doigu. Njegov^ roke, niso muol-I-b za toliko ust. Vrhu tega je bil slab človek. Ni se zdržal. te je jmel groš v Žepu, pil je in pil...
Strm Sflfl__
Zadoščenje
Dr. Anton Korošec, preizkušeni voditelj slovenskega naroda in politik mednarodnega imena je bil rojen 1872 v Biserjanah pri Sv. Jurju ob Sčavnici. Z rajnim dr. Janez Evangelistom Krekom je bil kot predsednik Jugoslovanskega kluba na Dunaju voditelj vsena-rodnega deklaracijskega gibanja za odcepitev od avstroogrske monarhije in združitev vseh Srbov, Slovencev in Hrvatov v jugoslovanski narodni državi. Po zlomu Avstrije je postal predsednik Narodnega Viječa Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu, dokler se ti deli niso združili z bivšo Srbijo v skupno jugoslovansko državo. V narodni državi je bil ponovno minister v različnih ministrstvih, kjer je poleg državniškega čuta vedno razvijal tudi izredno velike upravne in organizatoriine sposobnosti. Po usodnih dneh v skupščini, ko so padli streli proti hrvaški opoziciji in je tekla kri v narodnem predstavništvu — je notranja politična kriza v naši državi dosegla svoj vrhunec.
V tem zgodovinskem trenutku je rajni kralj Aleksander poveril predsedstvo vlade dr. Korošcu, kot edinemu politiku, ki je užival zaupanje vseh narodnih plasti in ki edini je s svojo državniško modrostjo in izmirjenostjo mogel pomiriti bojne duhove. Njegovo vlado je potem izmenjal takozvani šestojanuarjski režim. v katerem je spočetka sodeloval tudi dr. Korošec, ki je hotel svoje doprinesti k ureditvi političnih razmer v državi, kakor je prvotno šestojanuarska politika bila mišljena. Pozneje pa se je pokazalo, da pričenjajo tudi v tem režimu prevladovati čisto enostranski in strankarski interesi, zlasti, ko je vsa oblast v državi prešla izključno v roke zloglasne JNS. Tedaj dr. Korošec Že davno ni bil več v
i DOMOLJUB«, dne 9. julija 1988.
vladi, pač pa so naši domači slovenski politični nasprotniki pričeli iz čisto strankarskih vidikov silovit boj proti dr. Korošcu in njegovim političnim prijateljem. Ker Pucelj-Kramer-Marušičeva skupina ni imela nikake zaslomb« v narodu in se je tega tudi dobro zavedala, je segla po najbrezobzirnejšem terorju. Bleda zavist, nevoščljivost in strankarska strast malih ljudi omenjene politične skupine se tudi pred veličino dr. Korošca ni ustavila. Z zahrbtnim tožbarenjem in zlorabo svoje neomejene politične moči so uspeli, da je tudi državnik Korošec, največji borec in soustanovitelj Jugoslavije moral iti v konfinacijo kot »proti-državen element«.
Dobre dve leti je trajal mrak; ki ga je JNS razprostrla nad državo, označen z neprestanimi kazenskimi razpravami in konfinaci-jami. Bil je čas, ko se dr. Koroščevega imena v tisku niti imenovati ni smelo, razven v zvezi z veleizdajniškimi psovkami.
Toda, ko so že vsi znaki govorili za to, da bo samopaštva Jugoslov. nacionalne stranke skoraj konec in so merodajne politične osebnosti v državi že navezovale stike z dr. Korošcem v pregnanstvu, tedaj so odjeknili usodni streli v Marseilleju in oropali državo vladarja. Vse je čutilo, da je v izrednem, težkem položaju, ki je v tem trenutku nastal za državo, navzočnost modrih, izkušenih in nesebičnih politikov pri vodstvu državnih poslov neobhodno potrebna. V polletni dr. Jevti-čevi vladi dr. Korošec še ni sodeloval, toda ko so zadnje državnozborske volitve zlasti v Sloveniji pokazale, da so se ljudske množice, ki so nekoč stale za dr. Korošcem, ne le strnjeno ohranile, ampak se kljub vsem političnim spletkam še celo znatno pomnožile, tedaj je bilo jasno, da je samo dr. Korošec tisti, ki
__fltev. 27
more polnovredno zastopati Slovence na naf« višjem mestu državne uprave. Zaupanje, ki ga narod dr. Korošcu ni nikdar odrekel, to zaupanje mu je pri sedanji sestavi vlade izkazala tudi krona. Notranje ministrstvo, kt js brez dvoma v sedanjih razmerah najtežje ministrstvo in ki ga dr. Korošec prevzema, ni le izraz velikega zaupanja, ki ga naš voditelj v celi državi uživa, ampak naj bi bilo tudi njemu samemu v osebno zadoščenje.
DROBNE NOVICE
Češkoslovaški parlament je sprejel zakonski načrt o širokih pooblastilih vlade.
200 milijonov frankov za gradnjo bojnil ladij zopet zahteva od parlamenta francoska vlada.
Bivši francoski bojevniki so bili te dni lepo sprejeti v nemškem Stuttgoriu.
Italijanski državljani, ki iive v Abesiniji, morajo na zahtevo Mussolinija v 10 dneh zapustiti to državo.
845 milijonov izdatkov radi nastopa v Abesiniji ima doslej Italiia.
Zakon o podržavljeni* vsega gasilstva dobi Italija.
Eno milijardo do'arjev za dolgoročna posojila kmetom izda Amerika.
Nemška vlada je prepovedala, da bi se v voz s katerim se vozi Hitler, metalo cvetje in šopki.
Za kolero so zboleli italijanski vojaki in delavci v afriški Somaliji.
Za ministra narodnega gospodarstva na Nizozemskem je imenovan dr. Gelisen, profesor na katoliškem vseučilišču v Tilburgu.
Nad 60 oseb j« ie letos utonilo pri kopanju na Švedskem.
Današnja sovietsha Rusija
(Nadaljevanie.)
Ker so uvideli, da je za to tudi tedanja politično-upravna razdelitev SSSR na nešteto narodnostnih republik in avtonomnih ozemelj neprimerna, so že 1. 1924. uvedli poleg te narodnostne še čisto gospodarsko' razdelitev države ne glede na meje posameznih republik. To so izvedli tem laže, ker gospodarstvo itak ni spadalo v področje posameznih republik, temveč si ga je pridržala skupna zvezna vlada. L. 1932. je bila razdeljena vsa SSSR na 22 takih »gospodarski ozemeljc in sicer sama RSFSR na 14, ostale republike pa skupno na 8. Prava Rusija sama je razmeroma revna dežela, toda vsa SSSR vsebuje neizmerna bogastva. Namen te razdelitve je bil ustvariti gospodarsko kolikor toliko zaokrožene enote, ki bi se specializirale na tisto proizvodnjo, ki je zanje najprimernejša, a vse naj bi se med seboj gospodarsko dopolnjevale in tvorile celoto, s katero bi se ne mogla meriti nobena država sveta. Tako naj bi se posvetil Sever predvsem gozdarstvu, Leningrad težki industriji, zapad kmetijstvu, Moskva predelovalni industriji, Ivanevo Vozne-sensk tekstilni industriji, osrednja pokrajina črne zemlje poljedelstvu, Ural rudarstvu in plavžarstvu, zapadna Sibirija težki industriji in poljedelstvu, Daljnji vzhod gozdarstvu, ribištvu ter pridobivanju kožuhovine itd.
Toda ti ukrepi so bili še vedno nezadostni za ozdravitev gospodarstva. Vkljub temu, da je zlasti ona industrija, ki je prešla za Nepa v zasebni zakup, delala razmeroma prav dobro in da je bil za silo preprečen po-polen polom, ki je grozil ob koncu dobe vojnega komunizma, je vendarle še vedno primanjkovalo vsega, v v mestih pa zlasti še živil, kajti kmetje niso bili voljni oddajati svojih pridelkov skoro zastonj. Glede na to je začel Gosplan 1. 1925. izdelovati točne in podrobne ria-8'
črte za novo enotno preureditev vsega gospodarstva, to je industrije, kmetijstva, bank, urejevanja cen, delavske proizvodnje itd. To je bilo pa neizvedljivo, če ne bi prevzela istočasno država tudi njegovega popolnega in neomejenega vodstva. Pri tem stremljenju seveda ni bilo več prostora za Nep in začela se je nujno njegova odprava ter uvajanje — načrtnega gospodarstva, ki je dobilo svoj najvidnejši izraz v obeh petletkah (prva od 1. X. 1928 do 31. XII. 1C32, druga pa od 1. I. 1P33 do 31. XII. 1937) in ki naj bi izpremenil dotlej kmetijsko Rusijo v industrijsko. Še 1. 1928. je tvorilo kmetijstvo 45.8%, industrija 36.7% in ostalo 17.5% vsega narodnega dohodka, a po izvedbi prve petletke naj bi dajala industrija 43.7%, kmetijstvo pa 38.7%. Sama vrednost industrijske proizvodnje naj bi 1. 1932. znašala 43.2 milijard rub. (1. 1931. je pa dosegla v resnici šele 27 milijard.
Čeprav so se v dobi sedanjega načrta na videz povrnili k mnogim značilnostim dobe vojnega komunizma, ima sedanje sovjetsko gospodarstvo vendar bistveno različen značaj od tedanjega. V prvih revolucijonarnih letih so namreč v resnici hoteli uvesti pravi komunizem, o kakršnem so od nekdaj sanjali vsi komunisti, toda doživeli so s svojimi poizkusi tako strahovit polom, da na pravo podružabljenje sedaj niti misliti niso mogli več, temveč skušajo zasebno lastnino res da popolnoma iztrebiti, vendar ne v obliki njenega podružabljenja ampak — po drža vi jen j a. Komunizem, tudi ruski, je oznanjal kot svoj cilj vedno podružabljenje vsega gospodarstva, iz katerega bo denar sploh izginil, država sama pa odmrla, toda po petnajstletnem poizkušanju, združenem s strašno bedo in nasilji, so prišli do tega, da je njih država danes vsemogočnejša nego je bila kdajkoli v zgodovini in da so uvedli tudi kot podlago vsega gospodarskega poslovanja zopet — denar. Pa ne samo to, od leta do leta uvajajo nazaj tudi prav vsa druga gospodarska sredstva in oblike, ki so značilne za kapitalistič-
RAZNO
Par š evtlk o ruski rdeči vojski, »Revue de France« obiavljt. dal:ši članek o vojaški moči sovjetske Rusije Ruska vojska ie razdeljena v 2 dela: akiivno po divizijah razdeljeno stalno vojsko in v milico, ki služi daljšo dobo let. Le'<no prid-* na nabore okrog poldrugi milijon fantov, od katerih iih voiaške oblasti odklonijo samo 300 000. V vojsko niso sprejeti tudi politično nezanesljivi, ki jib kot take krajevni sovjeti označijo. Vsakoletni naborniki se potem poraz-dele tako-le: 270.000 mož pride v redno, stoječo vojsko, 250.000 jih ie vpisanih v »mobilne čete«, ki so vsako leto vpoklicane na voiaike vaje. Ostali ostanejo v zapiskih in iih vojaške oblasti pritegnejo po potrebi k vojaški službi. Sovjetska vojska znaša v mirovnem stanju 940 tisoč mož, kar (e za 300.000 več kot leta 1930, V primeru mobilizacije lahko takoi zberejo 5 milijonov vojakov. Službeni rok je različen. V pehoti traja služba 2 leti, toda treba je upoštevati š« dveletno vojaško pripravo na redno službo ter razni vojaški kurzi, ki jih mera mladina od časa d« časa obiskovati. V letalstvu in v mornarici traii

• *
V
Z B6©5». 1»®»
cesta, 6
lastni palači)
obrestu je hranilne v] najugodnejši obrestni meri
NOYE VLOGE, ^Bk om rm-
položljiTe, obrestuje po 3°[0
vojaška službena, doba 4
leta. Mobilne: deta. služijo . aktivno 5 lnt,.a. imajn vsako leto od 1 do 3 mesecev dopusta. 22 letam stopijo vojaki v reze*v,o,. kjer ostanejo da 40. leta. Največjo pozornost posvečajo sovjeli letalstvu. Rusko, letalstvo obsega, danes 3000 zemeljskih letal, 300 vodnih letal' ter okrog 709 velikih in. manj-: šili bombnih, letal. Rusija razpolaga torej skupno, z nad. 4000: letali in 100,000 specializiranimi, piloti in. mehaniki, Razvoj' še ni, pri kraju. Sov.jptska ihdli-strija je tako organizirana, da laHRo proizvaja vsak meeec 2000 nov.lft letak
Potrošnja električnega toka se je v zadnjih dveh letih, skoraj v vseh. državah povečala. Tako n. pr. v Franciji, za 6.4, v Nemčiji za. 18; v Angliji za 12:3,, v Italiji za 9:2;, v Pfcljjski za 11.2 in v Švici za 8:4%.
Sodnik:: Ali ste res-neklii dat mi)j> tovariši, sodnik Culi,. r;e- rahlim e veš koti vai miuiftk? -(Obtoženec? Tegm nisem rekel.. Rekel sem. te, da moji črnil maček, car >.■•«)« vač negO' sodkiik Čuk. iui prj, tej, tinditfvi, oMun/mt Kan se nami-reč tiče miši, v temi se gospod: Čuk gotovo ne more merili' ž moj^im mačkom.
no gospodarstvo, kakor zgolj trgovsko vodstvo vseh gospodarskih panog; mezdo, cene, izločitev ,neposrednega vpliva delavstva na vodstvo podjetij, izrabljanj« delavstva za ustvarjanje Marxove »nadvrednostfo itd. Tako so privedli, ruski boljševiki rusko gospodarstvo namesto v. komunizem, ki se je hituoi i/Jussal spleti sa n e i a-vedlj>i'v, v — državni feap-Sta 1 mv kt izvaja na ve« narod še oepcimarnoi hujši pritfefc neg« p« drugih kapitalističnih] državah zasebni kapitalizem, ltes je, da laiiko smatramo končno državo le za organizirano dru«bo, toda v pnaksi ima istovetenje države z družbo uprav usodne posledice, kajti po vsem dosedanjem komunističnem pojmovanju komunizma, bi naj bila družba lastnik in' voditelj) vsega gospadamllva-, «Fvžava pa m-časno 1«- nekak vrliovni regulator (uravnalecl, dočim je v sedanjem sovjetskem gospodarstvu drže .'a lastnik, voditelj, regulator, pragaojiač ta — kako* benio še visteR — tudi najjbolj, neusmiljeni izkoriščevalec družbe. Delovno ljudstvo- se. jje pač iznebilo zasebnih kapitalistov, katere- je poprej kolikor toliko- krotite država, zato je- p« prišlb pod še. hujšS jarem, katerega ne kroti pri njegovih bcezabzfcnik ukrepih nihče. Za milijone ruskih delavskih ia kmetijskih ssnožiic j» jmi mato modna tolažba, de so> država končno- on« same, kajti na njeno vodstvo nimajo, kakor smo. videli, niti najmanjšega vpliva, a glad ter suženjstvo. m to nista za Ia* aaosaejtša,. že prihajata od dinige firme' nego v ostal kutttrrmh ifržavaPr. Prav tako vstajo-jo bre» vsakega učinka že tudi večne tolažbe, da so to. to prehodne oblik« in neizftožne težam« pri ustvarjanju končnega koaiuiMstačnaga sap, kajti te oMita* m teža«e se niti m lae ne amaajšujejon. temvefc od teta poslabšujejo.
Ta laavej sovjjetckega gospodarstva iz vojnega komunizma pnotoo" Sepa v načrtno gospodarstvo, ali bolje posieds««: v <tež»vni ka^itet«sww, je bit združen z neprestanim preurejevanjem vseh ustanov in odretfb. Preob-
širno bi bilo, de bi hoteli peA«t>n» navajati vg#. 0s» nimo naj le, da je z naraščanjem državaoga vpliv« na vse gospodarstva naj no naraščat tudi upravni stroji ki je to gospodarstvo vodff. Th je bff še siftto povečan s stremljenjem po strogi centralizaciji vsega vodstva in pa s načelom, ki j® vladalo do spomladi 1. 1934., da naneseS posameaaah astenev ne vodijo osebno,odgovorni in stiotemie uap»solrfjjeni -posamezniki, temveč večji ali manjši kolegiji {zbori' ali odbori). Vse to je rodilo strašen birokratizem, kakršnega še ni rodil dostoi noben politični sistem in ki že od neMhjf.-dft- »tanml a«8i vso sovjetsko upravo, onemogoča .njtaattpMtoaril ta Mn-ra njeno uspešno delo. Vsi čutijo njegove zle posledice m ga skušajo odfcravftr z neprertariimi povimi reformami, todst brezuspešne, ker je pa& birokratizem neizbežna posledica vsake centralistične diktature.
ded« ua t» sepcestano spreminjanje upravni!; oblik tudi ni mogoče podati nobene definitivne slike tegs ogtojaoegji starat zato naj jo afertamo na tem mestu to stanja u L 1932^ Od tedaj se je izvršila že več izprememb, vendar velja vsaj v gfavnih obrisih še danes, a. kako bo izgledala iuirl* pa š« ne ve nihče. Tudi za časa načrtnega gospodarstva je Ml še vedno duša vsega sovjetskega gospodarstva, nekak njegov generalni stab — Gosplan. To je ogromen urad z več tisoč nameščenci (irita^Kf* agtoaoaat, statartiki* stnakmuajjaSa za tlrgomia*, za bankarstvo itd.), ki se deli v oddelke za industrijo, kmetijstvo, stavbarstva* pronriv iaz<Mj»«aai« in pa-tireSirfo. ^a delate« ta nastav^joneov, za gospmdarst*« in sfettistika ter za auustst ta kafeura. Gsgplan zbiua podrobna gospodarste načrtev. ki jfk soaftarijajat vsak« podjetje, vsak trust vrt vsaka itižp gospodarska ustanova zase ter izdeluje potem skupne načrte za vse posamezne gospodarske panoge, obenem pa z nadzorstvom pazno zasfwtorfe tmtf ttspefte prf fzvTtevanfn naftlov.
(Pali« orihodnjič.)
V
534802534823530053482353534848002353535330
01 ran 868
♦DOMOLJUB«, dna 8. folij« 188»-
Sbv.j7
BROBTINE
V Švici je društvo z« varstvo živali najbolj razširjeno. Država sama je izdala najmodernejše zakone o varstvu živali. Posebno skrb posvečajo tam konjem, volom in podobnim četveronožcem. Na mnogih drevesih vidiš pritrjene tablice z napisom! »Prizanašaj vpreženi živini!«
Pajčevina je koristna. Na jesen ne žanjemo in ne zbiramo samo poljskih pridelkov, ampak tudi pajčevino. Fini mehaniki, ki izdelujejo občutljive instrumenti za znanstveno merjenje, se namreč na jesen preskrbe s pajčevino. Pajke ulove in jih zapro za 3 do 4 dni v prazne škatljice od vžigalic. Nato škatljice odpro in pristavijo h škatljici svinčnik ali kaj podobnega kot lestvico, po kateri pajk prav hitro spleza do vrha. Ce pa se hoče spustiti na tla, mora začeti presti svojo nit, ko pa začne presti, ovija delavec niti hitro na mal žičnat okvir. Včasih naprede en sam pajk toliko niti, da jo delavec lahko navije na 20 okvirjev, skupaj do 100 metrov dolžine. Potem paika izpuste. Na ta način puste presti kakih 10 do '18- pajkov svoje nlti^potem ima pa mehanik zopet "dovolj blaga za en« leto. Pajčevino rabijo za mikroskope, a daljnoglede m za geome-tccsk* orodja zato, ker nobena druga aH kakor pajčevina m tako neobčutljiva m vročino, ja mraz ali za pašno. Pajčevina ostane vedno kakor je in zato je najbolj pripravna ža najbolj natančno merjenje.
O kitajskih dolgih kitah. Kitajska vlada je nedavno razpustila tajno društvo, katerega člani so
iEMONAl
j Ljubljana (meukrg* «1.4 Zdravnik i TeL M-M ordinlra od 11—1 dr. Fr. Dergane, kirurg, šef-primarij v p.
se obvezali, da se bodo protivili vladnim ukrepo^ da si mora vsak Kita ec porezati kite. Clam so no-
sili "pZSSt kape in le na tajnih, d^vemh sestan^
kih so se očitno krasili s svojim. >	,f
najdaljšo kito pa je vsakoletno sprejel posebnod" plonJ Kitajci £ sploh krčevito branijo modernm-ranja svojih glav in smatrajo keto še naprej kot najlepši moški kras.
Leta 1937 bo dograjen v Ameriki most med San Franciscom in Oaklandom. To bo na daljši most na svetu; veljal bo 1 in pol bilijona dolarjev.
Celo meMo bodo prenesli/ Mestu ButtsUtt T nemškem okraja Magdeburg preti velika ncvarno«t. Pod mostom zija velika zemeljska razpona, ki W> prejkoslej požrla vsa poslopja. Država je seda} sklenila, da bo financirala preložitev mesta. Komaj dva kilometra od starega kraja bodo sezidali nov« ButtsMtt, M bo imel po možnosti povsem isto lice kot staro mesto. Dela so že pričeli in jih upajo do-gotoviti v 15 lotih. Tako pridejo meščani do povsem novih poslopij.
Zvest spremljevalec
za weekend, trampins. šport, turistiko, za potovanje
in jetovanie ie:
TIVAR
ne prem ožili vi
HUBERTUS
ZAKAJ!
m Zato, k«r le nepremoCIlIv in vas varuj« d rad nepredvidenim dežjem.
2*?10.,11«' I® «opel In Wa« varuje »red veter. a nlni hladom v gorah.
3 Jato, ker je dovolj velik, da Vam služI kot a odeja v prenoilKu.
^ *«*«. ker je lahek In Vas ne teil pri noienju.
ZATO SI GA NABAVITI TAKOJ V NAJBLIŽJI PRODAJALNI
TIVAR OBLEK
RADiO
Vsak dan ob 12 plošča, ob 12.45 poročila »„ ob 13 Čas, obveetila, ob 13.15 plošč«. H
tak, 4. jnlljas 18 Orgelski koncert - lama. — 19.10 Čas vreme, spored, obv.,in Nac. ura.^—- 20_Zvočn» igra. J 21 ^
Slovenščina
19.30
četrtek, 4. julija: 18 Orgelski koncert. - i8s|
'itiil
poročila, vreme. 22 Radijski ork~ester. —
5.	julija: 18 Slovanske koračnice na ploščah 18.20 Poslušajmo violino. — 18.50 Nekaj satir 19.10 Čas, vreme, poročila, spored, obvestil,'
19.30 Nac. ura. — 20 Prenos iz Zagreba. _21 Trt
Čas, poročila, spored. — 22 Plošče. golot«!
6.	julija: 18.50 Zunanji politični pregled, _ 191« Čas, vrema, poročila, spored, obvestila. — 19'm Nac. ura. — 30 Večer v spomin Matija Čop« _ 21.15 Prenos inter. koncerta iz Beograda. -_ 2)4j Čas, vreme, poročila. — 22 Radijski orkester ^ Nedelja, 7. julija: 7.30 Kmetijska posvetovalnic? _ 8 Ko kosa svojo pesem poje. — 9 Versko pre. davanje. — 9.15 Prano« cerkvene glasbe. _ jn OJ Krna pa do Ufck« gor*. — 16 Prenos iz 54. "j„. neja. — 19.30 Nac. ura. — 20 Čas, poročila, obve. stila, program. — 20.20 Naši konservatorfsti. _ 21.50 Čas, poročila, spored. — 22.10 Za zabavo ta za ples. — Ponedeljek, t. julija: 18 Magistrov tn», _ 18.50 Zdravniška ura. — 19.10 čas, poroči], •pored, neme, ^obveatila. — 19.30 Nac. ura. _! 20 Chopinov! pratudiji in seherzl. — 20.45 Vtč« slovanska glasba. — 21.30 Čas, poročila. — 22 H«, dijaki jaz*. — Torek, % juHJa: 18 Micky miški. -18.30 Radijski orkester. — 19.10 Čaa, poročili, spored. — 19.30 Nac. ura. — 20 Prtnos z usioa. •kega vrta. — 2130 Čas, poročila, spored. — 2J Napevi iz daljnih dežel R. O. — 22.30 Anflsita plošč«. — Sreda, 10. julija; 18 Plošča. — 18.10 R|. dijski orkester. — 18.50 Pogovor a poslušalci -19.10 Čas, poročila, vreme, spored, obvestila. ~ 19.30 Nac. ura. — 20 Harmonika. — 20.15 Prt o« iz Rogaške Slatine. — 21.30 Čai, poročila, m«, spored.
Mali oglasnik
Vsaka drobita trate« ali oje prostor velja u enkrat Din S. Naročniki »Domoljuba" plačajo 3«mo polovico, ako kupujeio kmetijske po trebščlne ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poetov oziroma obrtniki pomočnllitn ali vajencev in narobe.
HonU InkRitovalss!
Vsakovrstno že'ezo in jeklo, šine za kolesa, osi In vzmeti, vijake, kpvaško orodje in vso železnino nudi po nizkih cenah Fr. Stup ca, trgovina zželeznino. zaloga poljedelski]), strojev razstreliv in čebelarskih potrebščin — Nakup starega železa in diugib kovin Ljubljana, Gosposvetska«. 1.
fldofie42 le1, lretne"
■ UUIBU ga m,rnega
značaja, z 2 otrokoma blage m tere in prostim kapitalom 120tiso£ Dih želi znanja v svrho ženitve s kmetskim dekletom ali vdovo brez otrok, primerne starosti in dobrega srca. Zeli se primeren kapital k skupnemu nakupu malega posestva. Resne ponudbe na upravo Domoljuba pod »Mirno življenje« 7777 do 20 avgusta.
ŽaoBPlana 8amici0 in
s"11" mizarskega vajenca takoj sprejme strojno mizarstvo Josip Vengar, Javornik.
ilaprodaj MSi
lepa, »tdana, 1 gospodar. poslopjem, vrtcu in njivami. Cena zelo nizka Ign. DorniJ.Pako št. 33, p B rovnica.
ImdM dobra iBZ
oblačila moško perilo itd kupite najbolje pri Preskerju, Sv.Petr« cesta 14.
lahin« Tvarina, iz ki-JOOIDS. tore napravil« poceni izvrstni jabolč-nik ali hrušk ivec, ds da rabite naravni sadjevec. S poštnmo stane 40 litrov 29 Din, 75 litrov 49'50 Din, 100 litrov 64 Din. — Uspeh zajamčen. Glavno zastopstvo Franc Renier, Podčetrtek.
Illanra krščanske««, niapia, pridnega in poštenega takoj sprejmem Naslov v uprt« Domoljuba pod št.7W
U< i»r priden in f H1BP6C, eten,20letstar, išče službo. - Naslovj upravi Domoljuba po1
št. 7796.
Uredniki Jo*. Količek
Za Jujoilovanafca tlikarnoi &