AMERICAN fN SPIRIT FOREIGN SN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 248
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, OCTOBER 22, 1937
LETO XL — VOL. XL,
Silovite politična bitka divja ¥ Hew Yorku glede izvolitve novega župana 2. novembra
. New York, 21. oktobra. New York še zlepa ni videl tako burne Politične županske kampanje kot Jo ima letos, ko je na eni strani sedanji župan Fiorello-LaGuar-dia, katerega podpirajo republikanci, socialisti, komunisti in fiekaj drugih strank.
Na drugi strani je pa redni demokratski kandidat Jeremiah Mahoney. Na strani Mahoneya se je sedaj pojavil tudi zvezni senator Wagner, ki je znal zadnja leta izposlovati v kongresu ^nogo koristnih delavskih postav.
Oba kandidata imata na svoji strani gotove delavske voditelje °d A. F. of L. in C. I. O. Toda eni kot drugi si očitajo medsebojno, da niso pravi delavski voditelji. Kar se tiče preds. Roose-
velta, molči o kampanji, toda njegov zaupnik James Farley je izjavil, da bo podpiral Mahoneya.
S tem, da je senator Wagner stopil na stran Mahoneya, se je bitka še bolj poostrila za delavske glasove. Wagner j u ne more nihče očitati, da ni prijatelj delavcev, ker ima za seboj rekord neprestanega delovanja v korist delavcem.
Na drugi strani so pa silno glasni komunisti in socialisti, ki se potegujejo za LaGuardio, in ti rdeči elementi so skupaj z republikanci, katerih originalni kandidat je LaGuardia. Težko je danes radi ostrosti boja povedati naprej, kdo bo dobil županski urad v New Yorku.
Lopovi dobili denar, toda niso vrnili moža
Chicago, 21. oktobra. Neznani zločinci, ki so odpeljali 72 let starega milijonarja Charles Ross-a, so dobili včeraj izplačanih $50,000, kar so zahtevali za vrnitev odpeljanega moža. Toda ko so dobili denar, Rossa niso vrnili. Sumi se, da Ross najbrž ni več živ, a lopovi so vseeno sprejeli odkupnino. Ross je bil odpeljan 25. septembra. Odkupnina je bila plačana v zaznamovanih $5.00, $10.00 in $20.00 bankovcih. Zvezni tajni agenti skušajo sedaj zločincem priti na sled.
Spor med Italijo in Rusijo narašča. Francija je posvarila Italijo, Italija je za umaknitev svojih čet iz Španije
Moskva, 21. oktobra. Iz dobro poučenih virov se poroča, da Je sovjetska vlada zavrgla rusko-^alijansko trgovsko pogodbo. Obenem je izgnala ali pa zaprla stotine Italijanov, ki se nahaja-•1o v sovjetski republiki.
I>očim že dosedaj prevladuje resna kri^a v odnošajih med Rusijo in Italijo, je pa omenjeni čin sovjetske vlade krizo še bolj poostril. Možnost prevladuje, da 1 se bo kmalu Nemčija vmešala v spor med Rusijo in Italijo.
Paris, 21. oktobra. Francoska vlada je posvarila danes Italijo, rekoč, da zna nastati usodepolna Mednarodna kriza, ako se Italija ne podvrže določbam zastopnikov narodov, ki ne želijo inter-
vencije v Španiji.
Italija je predlagala, da se ustvari nevtralna mednarodna komisija, ki naj bi šla v Španijo in dožene, koliko je tam prostovoljcev, bodisi na strani socialistov, bodisi na strani nacionalistov.
Na podlagi poročila te nev-. tralne komisije bi bila Italija pri volji umakniti toliko svojih prostovoljcev kot bi jih umaknile druge države, zlasti Rusija, ki ima baje v Španiji do 50,000 dobro vol j cev.
Italija je stavila predlog za nevtralno komisijo iz vzroka, ker dobro ve, da bi delo take komisije trajalo nad eno leto, med tem pa bi Italija v Španiji že lahko dosegla svoj namen.
Smrtna kosa
V sredo zvečer je od kapi zadet nagloma umrl rojak Louis Grčar, 7605 Superior Ave. Bilje samec, star 46 let in je bival v Ameriki 31 let. Doma je bil iz St. Ruperta na Dolenjskem. Bil •le član društva sv. Vida št. 25 &SKJ. Tu zapušča sestro Rose Schneider, pri kateri je živel, Nečaka Frank Grčarja, nečakinjo Ano, poročeno Dekleva, v •J^innesoti pa sestro Frances Gr-car, v domovini eno sestro in dva brata. Pogreb ranjkega se vrši v soboto ob 9. v cerkev sv. Frančiška na Superior Ave. Truplo se nahaja na 7208 Superior Ave. Bodi ranjkemu mirna ameriška
zemlja!
Poroka
Mr. in Mrs. Frank Sot, 5349 St. Clair Ave. naznanjata porode njune hčerke Agnes Germ z Mr. Frank Modicem, 935 E. 67th ®t. Poroka se vrši v soboto 23. °kt. v cerkvi sv. Vida ob 10. uri. Prijatelji družine so prijazno Vabljeni.
človeška glava
Ko so mestni delavci včeraj pobirali smeti v ozadju Telling Belle-Veraon mlekarne na E. *59th St. in Cedar Ave., so dobili ^ smeteh človeško glavo. Na-aUne podrobnosti še niso zna-
V bolnišnico
jj operacijo se je podal v uron Rd. bolnišnico Francis ^sec, 1413 E. 57th St. Nahaja be v sobi 328.
Miss Jean Petkovšek
Včeraj je bila posvečena za redovnico Miss Jean Petkovšek, hčerka obče spoštovane družine Lovrenc Petkovšek. Sprejeta je bila v red "The Poor Clare Nuns." Navzočih je bilo mnogo prijateljev nadarjene Slovenke in družine Petkovšek. Poučevala je več let pri šoli sv. Vida. čestitke in želje, da bi imela mnogo vzornih let v redovnem stanu.
Trgovina zaprta
Javnost se obvešča, da bodo v pondeljek 25. oktobra vse naše prodajalne za pohištvo zaprte radi pogreba naše bivše uslužbenke Rozalije Sintič. — A. Gr-dina in Sinovi.
Dr. Perme odpotuje
V pondeljek odpotuje dr. Louis Perme v Chicago, kjer se vrši konvencija ameriških kirurgov. Vršila se bodo predavanja o modernih iznajdbah na kirur-gičnem polju. Dr. Perme bo zopet v uradu v petek 29. oktobra.
Lepa nagrada
Peer's Barber & Beauty Shop, 11012 Superior Ave., katero vodi hčerka Mr. in Mrs. Cerinski družine, bo oddala lepo nagrado enemu izmed gostov na veselici "Slavčkov" v nedeljo.
Purani
Zahvalni dan se približuje in na vrsto pridejo purani kot glavna jed na Zahvalni dan. Vesela novica pri tem je, da je cena puranom pravkar padla za 10 odstotkov.	i
Jugoslovanski parlament
Belgrad, 21. oktobra. Včeraj je bilo otvorjeno zborovanje jugoslovanskega parlamenta. Takoj ob otvoritvi so vstali zastopniki Jugoslovanske narodne stranke in so zahtevali vpeljavo diktatorične vlade, da se naredi konec zaroti gotovih srbskih in hrvatskih skupin, ki rovarijo proti vladi. Senator Banjanin je v ostrem govoru obtožil vlado, da je prenašala štiri mesece sovražna dejanja od srbskih in hrvatskih skupin, ki niso prijazne Jugoslaviji. Mnogo je odvisno od zasedanja parlamenta, ,če ostane vlada ministerskega predsednika Stojadinoviča še na krmilu.
Politicise stayk
Dober teden je še do županskih volitev, v Cleveland u in razni politikanti, ki nimajo drugega dela, stavijo na Burtona in McWilliamsa. Tako je bila včeraj sprejeta neka stava $100.00 proti $10.00, da bo Burton zmagal s 15,000 glasovi večine, $50 proti $50 je bilo stavljeno, da bo Perry Frey zmagal nad Frankom Celebrezzem za mestnega sodnika. $100.00 proti $90.00 se stavi, da bo Sulzmann premagal svojega nasprotnika Sweeneya v 21. vardi, $100.00 se stavi proti $40.00, da bo councilman Ed. Pucel porazil Markušiča v 10. vardi. $25 proti $2 je stavljenih, da bo McWilliams zmagal z 10,000 glasovi večine. $50.00 proti $40.00 je stavljenih, da bo Vehovec porazil republikanca Lathya v 32. vardi.
Vest iz domovine
Mrs. Mary Majzel, 1140 Norwood Rd., je dobila iz domovine vest, da je umrla ljubljena mama Marjeta, stara čez 80 let. Umrla je v vasi Grahovo pri Cerknici. Pri hiši ge je reklo pri Adamovih. Pokojna Marjeta Kovač je bila pokopana 25. septembra. V Clevelandu zapušča žalujoče otroke Margaret Jalovec, Mary Majzel, sinove John, Frank in, Jack Kovač, slednji je v Pennsy Ivani ji. V domovini pa zapušča sina Antona. Naj bo dobri pokojni mamici ohranjen blag spomin!
Odobreni kandidati
Takozvana "Delavska liga," ki obstoji iz zastopnikov A. F. of Labor in C. I. O., je odobrila včeraj 15 kandidatov za mestno zbornico. O ostalih 18 se Delavska liga ni izjavila. Med odobrenimi so vsi naši slovenski kandidati.
Poroka
V soboto se poroči Miss Agnes Weiss, hčerka Mr. in Mrs. Lušin. Poroka se vrši v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Prijatelji so vabljeni k poročni maši, zvečer pa v Turko-vo dvorano. (Ime ženina se ni sporočilo, op. ured.)
NAJNOVEJŠEVESTI
Cleveland. — Generalni državni pravdnik države Ohio Duffy je dal dovoljenje, da se | otvori bivša Union Trust banka v Clevelandu, ki je bila jsvoječasno največja banka v mestu. Načrte za otvoritev bo odobrila najprvo še Common Pleas sodnija.
James Vit/mar, notori(čni bančni ropar in morilec, ki je pobegnil iz zaporov v Clevelandu, je bil zopet pripeljan v Cleveland. Zagovarjati se bo moral na zvezni sodniji. Včeraj se je v zaporih stepel s svojim tovarišem Slapakom, katerega dolži, da ga je izdal. Vidmarja in Slapaka so morali dati v prisilni jopič.
Cleveland. — Policija je po naključju prijela mladega roparja in njegovo žensko spremljevalko, ki sta tekom tedna izvršila 7 ropov v mestu. Ropar je 18-letni Ed. Watkins, 667 Parkwood Dr., roparica pa 28 letna Mrs. Cec-chini.
župan Harold Burton je moral včeraj priznati, da ni zapravil za primarno kampanjo $28,000, kot je prvotno prisegel, pač pa $41,000. Bur-ton z denarjem kupuje županski urad, ie rekel včeraj McWilliams.
Kitajci trdijo, da se Japonci na severu umikajo
Šangaj, 21. oktobra. Kitajski vojaški krcgi poročajo, da je kitajska severna armada "Rdečega Napoleona" prizadela Japoncem silovit udarec, in da .ie japonska severna fronta razbita na 500 mijj naokoli. Kitajska armada je prebila japonske postojanke v šansi provinci in se vlila v Hopej provinco, kjer so bili Japonci že dobro utaborje-ni. Kitajci so se pri teh napadih zlasti posluževali novih vojnih letal, katera so dobili iz Rusije. Japonski viri ne poročajo o nobenih bojih. Tujezemski vojaški opazovalci so pa mnen ja, da na-merajo Japonci Kitajce prijeti spredaj in zadaj, kar se tiče severne armade, in bi Kitajci tako prišli v past, iz katere ni izhoda. ---:—o---—
Selassie se še vedno šteje za vladarja
London, 21. oktobra. Bivši abesinski cesar Haile Selassie je vložil tožbo proti Cable & Wireless družbi za $50,000 odškodnine. Odvetnik Selassija je izjavil, da pripada ta svota bivšemu cesarju glasom pogodbe, ki je bila narejena med njim in med angleško družbo na dan, ko ie Selassie pobegnil iz Addis A babe. Toda angleška kompani-ja trdi, da Haile Selassie ni več abesinski cesar pač pa ima ta naslov sedaj laški kralj Viktor Emanuel, nakar je zagovornik Selassija odgovoril, da angleška vlada še ni priznala Abesinije za laško posest.
-o—--
Listnica uredništva
A. H., T. N. in več drugih. Pošljite protest direktno na list, ki priobčuje tisti umazan roman. Kot pravite, ste naročniki, torej! Pozdrav!
* Umrl je znani židovski filan-tropist, financir in vodja Felix Warburg.
Ameriški admiral se opravičil napram Italijanom
šangaj, 21. oktobra. Poveljnik ameriške vojne mornarice v kitajskih vodah, admiral Yarnell je poslal opravičilo ameriške vlade napram poveljniku laške križarke Montecuccoli. Ameriški transport Chaumont je odhajal iz pristanišča v šangaj u proti Kobe, ko je zadel v laško kri-žarko in jo precej poškodoval, obenem je pa tudi poškodoval kabel, ki je skrbel za brzojavno zvezo med francoskimi, ameriškimi in angleškimi bojnimi ladjami v šangaj pristanišču. -o-
Shod v Euclidu
Danes zvečer ob 8. uri se vrši v Slov. društvenem domu na Recher Ave. shod, ki ga priredi Progresivna stranka. Pridite na ta shod, kjer boste slišali mnogo zanimivega, kar se tiče državljanov v Euclidu. Govorniki bodo: župan Charles R. Ely, Mrs. Mary Hochevar, John F. Jadrich, Bill Kuncick, Jim Rotter, Jack Skinner in Anton Plut. -o-
Pokojna Rose Sintič
Včeraj smo poročali, da je v sredo ob 9:15 dopoldne preminula ena najbolj poznanih Slovenk v naselbini, Mrs. Rose Sintič, rojena Stanko, stanujoča na 6301 St. Clair Ave. Umrla je v St. Luke's bolnišnici, kamor je bila prepeljana dva dni pred smrtjo. Bolehala je nekako 6 tednov. Ranjka je bila v naselbini mnogim poznana, ker je bila večina svojega življenja v javni dužbi. Več leti je v naselbini poučevala glede sanitarnih razmer po hišah. Našim ljudem je tolmačila o pcmeni čistosti in snage v hiši in okoli hiš. Družine, ki »s sicer niso vedele kam obrniti, so se z zaupanjem obračale do'nje in je vedno bila pripravljena postreči. Pozneje je nastopila službo pri A. Grdina in Sinovi. Pokojna zapušča tu soproga Johna, ki je doma iz Oštr-ca pri Kostanjevici, in hčer Er-mo, ki pohaja že več let v višjoi medicinsko šolo, ter sestro Mrs. Mary Kenik. Družini sta ves čas skupno stanovali, kot ena družina, odkar so pomrli starši in svak Frank. Družina ima tudi farmo v Chardon, O., kjer se je zdravil^ ranjka Mrs. Sintič. Pokojna je bila stara 47 let, vedno prijazna in pridna delavka, in težko jo bodo pogrešali vsi, ki so jo poznali. Bila je članica' številnih društev, kot dr. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, društva sv. Ane št. 4 SDZ, društva št. 47 HBZ in podružnice št. 25 SžZ. Truplo pokojne se nahaja v kapeli A. Grdina in Sinovi do pondeljka ob 9. uri, ko bo prepeljano v cerkev sv. Vida in na Calvary pokopališče. Naše globoko sožalje vsem sorodnikom. Bodi blagi ženi ohranjen povsod najlepši spomin.
Oscar Vitt
Cleveland Baseball klub je imenoval za svojega ravnatelja za prihodnjo baseball sezono Oscar ja Vitt, ki je dosedaj igral pri Newark klubu. Pravijo, da je zelo zmožen vodja in izvrsten igralec.
ženska še krade
Mlada ženska roparica, ki se je pojavila v družbi nekega moškega ta teden v Clevelandu, ropa kar naprej. Včeraj so bili zopet trije trgovci napadeni. Dasi jo policija marljivo išče, dosedaj niti sledu o njej ni dobila.
Socialistična armada pri Gijonu je pobegnila v Francijo, Anarhisti ropajo in ubijajo med prestrašenim prebivalstvom
Hendaye, Francija, 21. oktobra. španski vladni zrakoplovci, ki so pobegnili preko meje v Francijo, trdijo, da so začeli asturski anarhisti pleniti in ropati po Gijonu in terorizirajo 130/000 prebivalcev, ki so še ostali v okolici.
Anarhisti so sklenili, da popolnoma porušijo in vpepelijo mesto, predno pridejo tja nacionalisti, ki so bili sinoči samo še pet milj oddaljeni.
Francoske oblasti so španske vladne zrakoplove takoj zaplenile, ko so dospeli v Biaritz. Zaplemba se je izvršila, ker so zrakoplovi bili oboroženi. Med prijetimi zrakoplovi so bili štirje ruski.
Razbita armada asturskih
premogarjev beži na vse kraje. Danes šteje komaj še 40,000 mož, ostali so bili pobiti ali so pa dezertirali. Vsa mesta v okolici Gijona so sedaj v rokah nacionalistov.
Mesto Gijon je zadnje pristanišče, ki je bilo še v rokah madridske vlade v severni Španiji. Normalno šteje mesto 90,000 prebivalcev, toda od teh jih je ostalo v mestu samo še 40,000.
Padec Gijona bo oprostil 100,-000 mož Frankove armade, ka: tero bo lahko vrgel v okolico Sa-ragcze, kjer bo skušal odrezati zvezo med Madridom in Valen-cijo. Padec Gijona pomeni sko-rajšen konec španske civilne vojne.
Clevelandska delavska organizacija pripravljena za boj proti izvolitvi Burtona
Cleveland. — Clevelandska delavska federacija, v kateri so včlanjene skoro vse delavske unije v Clevelandu, je včeraj začela z bojem, ki bo jako oster. Namen boja je poraziti sedanjega župana Burtona pri volitvah 2. novembra.
Ogromno delavsko zborovanje se vrši to nedeljo ob 2:30 popoldne v Prospect avditoriju na 2612 Prospect Ave. 300 unijskih uradnikov je včeraj šlo na delo, da preskrbijo, da bo to največje politično zborovanje v Clevelandu.
Glavni govornik na tem zborovanju bo John McWilliams, ki bo dobil ob tej priliki odobritev vseh delavskih unij v Clevelandu. John McWilliams je demokratski kandidat za župana.
Generalni tajnik delavske federacije Lenehan je povedal včeraj, da bo v nedeljo razjasnil, zakaj bi moral biti sleherni delavec v Clevelandu proti Burto-nu. Povedal bo o mučenju trpljenj u in strahotah, katere je povzročil sedanji župan v rednih delavskih vrstah v Clevelandu.
Zaupanje delavcev
William Rae je že 25 let tajnik unije uslužbencev cestne železnice in pri zadnjih volitvah je dobil zopet veliko večino glasov, tako da bo nastopil 26. leto poslovanja kot finančni tajnik omenjene unije. Malo je delavskih voditeljev v Clevelandu, ki bi imeli toliko zaupanja pri svojih ljudeh ket ga ima Mr. Rae.
Veselica Slavčkov
"Slavčki priredijo veselico v nedeljo 24. oktobra v spodnji i dvorani S N. Doma. Vabijo vse' prijatelje, da se gotovo udeležijo. Oddanih bo tudi nekaj nagrad. Veselica se vrši popoldne in zvečer. Šaljiva pošta vam bo 'povzročila mnoge smeha in mogoče tudi nagrado Pridite, vam ne bo žal.
Maškeradna veselica
Društvo sv. Katarine št. 29 Z. S. Z. priredi maškeradno veselico v soboto večer, 23. okt. v Knausovi dvorani. Na tej veselici bo oddan tudi krasen blanket. Vsi so vabljeni k obilni udeležbi.
Vreme
Tone šabec piše, da je A. D. prinesla neko novico o umoru v državi Maine šele štiri dni pozneje! Kaj bo to, Tone! Vi ste p,a že 25 let v Ameriki, pa niste megli še prinesti "novice," da imate vsaj — prvi državljanski papir!
K molitvi in pogrebu
članicam društva sv. Ane št, 4 SDZ se naznanja, da pridejo nocoj v petek 22. oktobra ob 8. uri v kapelo A. Grdina in Sinovi k skupni molitvi, v pondeljek 25. oktobra naj se pa udeležijo sv. maše za pok. Rose Sintič.
Zanika krivdo
19-letni John Campbell, katerega so prijeli v sredo v Marshall, Mich., in ki je po prijetju priznal, da je umoril in posilil Louise Hornbeck v Grafton, O., je bil včeraj pripeljan v Elyria, Ohio, kjer je patakoj po prihodu zanikal vse, kar je trdil v Michiganu. šerif Grall mu skoro veruje in je vpeljal novo preiskavo, da se dobi pravega zločinca v roke.
Proti policistom Sodnik McMahon je naznanil, da se bodo nadaljevale sodnijske obravnave proti višjim policijskim uradnikom, ki so obtoženi izsiljevanja denarja prohibicije, dne 8. novembra. Prvi pride na obtožno klop poročnik Brady. Berače bodo podili Policija je dobila povelje, da očisti mesto beračev. Pravijo, da jih je vse preveč v mestu. Berači se pa pritožujejo, da ne dobijo relifa, a živeti morajo. Ali bodo berače spravili r,a refif ali jih bodo pognali iz mesta, se še ne ve.
Zadnji čas za mošt
Kdor hoče kupiti mošt, se mora požuriti zanj, ker sezona prešanja bo kmalu v kraju. V našem listu oglašajo sledeči rojaki fin mošt, grozdje in dobre sode: Jernej Knaus, Anton Korošec, Rudy Božeglav, Anton Baraga, Mrs. Marinčič, Joe Mu-chitz, Frank Gabriel, Slovenska zadruga, Ted Mandel. Prepričani ste lahko, da vam bodo dobro postregli.
Novo podjetje Mr. Anton žnidaršič, bivši mlekar, odpre v soboto groceri-jo in mesnico na 584 E. 102nd St. Podjetje toplo priporočamo, zlasti Slovencem v ondotni okolici.
2
AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 22, 1937
i r
AMERIŠKA DOMOVINA"
i MERIC AN SOME
5117 81 Olalr Avenue
Published dally except Sundaya »na Holidays
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
K» Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto 97.00. Ameriko In Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.80. Za Cleveland, po raznaialclh: celo leto, $5.50; pol leta, 83.00 Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna Številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.60 per year; Cleveland, by mall, $7,00 per year. O.B. and Canada, $3.00 for « mouth«; Ctev«laad, by mall, 53.60 tor fi months
Cleveland and Euclid, by carriers, 45.50 per year, $3.00 for 8 months. European subscription, t&.OO per year.	Single copies, 3 cents
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRO, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January Sth, 1U0U. »t the Post Office at. Cleveland, Ohio, under the Act ot Match Sri, 187S
. xo. 248, Fri., Oct. 22, 1937
Narodno zaupanje
Na enak način ni veliki kapital in z njim prijateljsko angleško časopisje prvič nastopalo, niti ne, bo zadnjič. Vsakokratnega predsednika skušajo zaplesti v svoje mreže. Tako so skušali narediti s predsednikom Rooseveltom, toda ta je bil srborit dovolj, da se jim ni podal.
Razume se samo po sebi, da so navalili vso krivdo za imenovanje senatorja Black a sodnikom najvišje sodnije na Roosevelta. Angleško časopisje je trdilo, da bi moral Roosevelt natančno dognati vse tajnosti iz življenja Blacka predno je bil imenovan vrhovnim sodnikom. Roosevelt bi moral vedeti s kom se Black druži, kdo je njegov prijatelj,, kakšne vrste, pivo Black pije in kakšne smodke kadi!
Večina teh angleških časopisov je šla celo tako daleč, da so javno pozivali predsednika Roosevelta, da naj sedaj poskusi in stopi pred ameriški narod, da bo slišal na lastna ušesa, kaj ta, narod misli o njem.
Predsednik bo videl in slišal, da je ta narod izgubil zaupanje v njega; in če bi se danes} vršile predsedniške volitve, tedaj bi bil predsednik Roosevelt gotovo z ogromno večino poražen. Toda z Rooseveltom se ni šaliti. Sprejel je bojni poziv in izjavil, da se poda med ameriški narod, da vidi, ali ima prav ameriško angleško časopisje ali pa ameriški narod.
Roosevelt je odpotoval na zapad iz vzroka, ker je angleško časopisje trdilo, da od tam prihaja največ kritike in nezadovoljstva. Vmes je pa govoril tudi po osrednjem zapadu in tudi po vzhodu, ker se je hotel prepričati kaj pravzaprav je narodno mišljenje. In zgodilo se je isto kot se je pred lanskimi volitvami.
Angleško časopisje in njih preroki so ?opet odnesli dolge nosove, kajti kjerkoli se je predsednik ustavil na svojem potovanju, je priprosfi amerfski narod enostavno proglasil narodni praznik in ljudje so prišli do sto milj daleč do postaje, kjer se je ustavil Roosevelt, da govori narodu. Potovanje predsednika je postalo pravi narodni triurni.
Iz tega se povsem logično sklepa, da Roosevelt ni samo zgubil zaupanja naroda po širni Ameriki, pač pa se je to zaupanje še povečalo, in vsi napadi angleškega časopisja na Roosevelta so ničevi, da, zlobni in škodoželjni, ker Roosevelt interesom velikega kapitala ne da blizu do izkoriščanja. Na temelju ogromne manifestacije, katero je predsednik doživel na zapadu, Roosevelt lahko nadaljuje po začrtani poti ter izvaja ogromne reformema gospodarskem in socialnem polju.
In da bo Roosevelt to tudi naredil, se vidi že iz tega, ker je, par dni po povratku iz zapada govoril vsemu narodu o dosedanjih uspehih in mu predložil nove načrte za bodo-qnost, in vidi se tudi iz tega, da je sklical za 15. novembra izredno zasedanje kongresa, ki bo moral zopet delati po načrtih Roosevelta, ako ne; želi, da pride pri narodu v največjo zamero.
Med najbolj važne zadeve, o katerih smatra Roosevelt, da so potrebne' za narod, je postava glede najnižjih delavskih plač in glede maksimalnih delovnih ur za povprečnega ameriškega delavca. Temu se največ zoperstavljajo bogati industrijalci in veliki posestniki v južnih državah, kjer delavci, največ črnci, morajo delati od zore do mraka, ob delavnikih in nedeljah, in pri vsem tem delu pa so končno še zadolženi pri svojih gospodarjih. Omenili smo samo to postavo, ki bo naredila konec izkoriščanju od strani velekapi-tala, Dasi tudi ta postava ni popolna, vendar je začetek reforme delavskih plač in delovnih ur.
V koliko se bo Rooseveltu posrečilo, da popravi napake in grehe svojih prednikov, ki so to važno polje popolnoma zanemarjali, boječ se velekapitalistov, bo mnogo odvisno od tega, kakšno moralno zaslombo dobi. predsednik pri narodu samem.
Pomisliti je treba, da je danes v Zedinjenih državah še vedno do pet milijonov delavcev, ki ne zaslužijo niti 30 centov na uro. In kakšno mora biti življenje teh ljudi, to i oni najbolje vedo in predsednik Roosevelt, ki se trudi za odpravo teh sramotnih plač.
Roosevelt se dosedaj v boju za izboljšani standard ameriškega življenja nikogar ustrašil ni, kot so se ustrašili njegovi predniki. Z njemu prirojeno zastopnostjo do potreb naroda in z narodnim zaupanjem bo še mnogo dosegel.
BESEDA IZ NAHODA
............«........-----*■—-«»-------*-*------ *-<..„»1,^--»..............................—.... --I. I
Kaj pravile!
i
._»-m .« .«-------—»-o « * *-»■■ ■»...« » » » » » . .	» ■»...«...h
Bivši elevelandski župan Kohler je zapustil dedičem nad pol milijona dolarjev premoženja. In vendar je bil pred županova-njem navaden policist. Ameriško Časopisje ni niti v misel vzelo to zapuščino, da bi vpraševalo: kje neki je toliko zaslužil! Fred Kohler je bil eden najboljših županov, kar jih je Cleveland imel.
V	*	s*
župan Ely ga je polomil, ko je\ začel kupovati hiše. Prvič, plačevati bo moral davke, drugič je pa to, da ga zdaj vrli someščani tožijo, Češ, glej ga, kje neki je dobil denar. Pa če si v dvanajstih letih županovanja, ko je služil po $6,000 na leto, poleg $300 na mesec, kar je svoj Čas dobival pri NYC, ni prihranil $30,000, bi bil j ako slab gospodar.
Kaj bomo volili
Cleveland, O.—Na 2. novembra bomo imeli županske volitve v Clevelandu. Dva kandidata imamo in sicer John O. McWil-liamsa, prijatelja Roosevelta in Harfold H. Biurtona, prijatelja Hooverja. Ali se spominjate, kako je Hoover obetal po dve či-kici vsakemu in po dva avtomobila. Ali se spominjate na Hoo-verjeve črne čase? Ali se spominjate na krizo? Ali se trpomi-njate, da ste izgubili svoje domove in vse premoženje? Ali se spominjate vi delavci, ki ste imeli svojo naselbino pri jezeru — Hoover avenijo?
Kakšna je bila mestna uprava pod republikancem Burtonom? Burton je pozabil, da je obetal narodu pošteno vlado, pa poglejte okrog sebe in videli boste, kaj se danes po mestu godi. Ali je bilo še kdaj toliko ropov in napadov kot te čase?
Burton dela samo za kapital in velike kompanije, nasprotuje unijam in delavcem. Ne smete pozabiti, da je Burton zahteval vojaštvo in več policajev, da so naganjali delavce pri jeklarnah. V istem času so pa imeli tatovi in roparji proste roke, da so lahko ropali in zasledovali poštene žene in dekleta po parkih in cestah.
Danes se pa republikanci hvalijo, kako so pod Burtonom lepe ceste in parki, a ne priznajo, da je dal za to Roosevelt in ne Hoover. Delavci so pod Hoover jem spali pri jezeru, pod Rooseveltom pa popravljajo ceste in parke.	, ... v,,.,... ■
Burton je pred dvemi leti, govoril narodu, da je neodvisen. Ko, je: bil pa	je lepo
zavil v krpe stare republikanske garde. Republikanci dobro vedo, da ne bodo šteli delavskih glasov, zato so opremili pse, da nosijo Burtonove napise.
Bratje Hrvati in Slovenci! Ali boste pozabili v torek 2. novembra na Roosevelta, ki je pre-skrbel delo za milijone delavcev, ki je pomagal, da milijone in milijone otrok dobiva kruha in oblekle? Ali boste glasovali za njegovega prijatelja McWil-liamsa, ali za prijatelja Hooverja — Burtona? Ne, za tega ne bomo glasovali, ampak vsi bomo glasovali za Johna McWilliamsa.
George Kasunič.
-_0-
Kraljički v Maple Heights
Kot izgleda, dopisi iz naše naselbine ne bodo še ponehali. Komaj smo dokončali s pisanjem glede graditve in otvoritve S. N. Doma, pa imamo že zopet nekaj novega za poročati. V nedeljo 17. oktobra je bil iustanovjljen mladinski pevski zbor z imenom "Kraljički." Z organiziranjem tega zbora sta pričela Andy Hočevar in Albert Vrček, ki sta zadnji teden hodila od hiše do hiše ter dobila za ta zbor 52 otrok.
Za v nedeljo 17. oktobra, pa je bila sklicana seja za vse Slovence iz Maple Heights, če imajo otroke v zboru ali ne. Na tej seji je bilo sklenjeno, da tudi odrasli podpiramo mladinski zbor, kot podporni člani, z mesečnim prispevkom 10c. Podpornih ali ustanovnih članov in članic se je takoj priglasilo 38, nekaj se jih je pa še potem dobilo po seji. Kot sem že omenil, se bo zbor imenoval "Kraljički," v petju pa jih bo poučeval naš poznani ppsnik g. Ivan Zorman, in sicer vsako soboto ob eni uri popoldne, pričenši v soboto 23. oktobra.
Izvoljen je bil tudi začasni odbor in sicer - predsednik Anton Gorenc, tajnik Albert Vrček, blagajnik Andy Hočevar in zapisnikar Anton Perušek. Ker se je blagajnik izrazil, da ni treba blagajnika, ker ni še nič blagajne, so rojaki takoj začeli dajati darove za zbor in blagajnik je
imel takoj $8.50 blagajne.
Hvala, vsem, ki ste kaj darovali in pripomogli, da se je mladinski pevski zbor ustanovil. Največ dela so imeli s tem Andy Hočevar, Albert Vrček, Ludwik Vrček in Martin Martinšek.
Seje podpornih članov tega zbora se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu ob dveh popoldne. Kateri niste še člani, se lahko vpišete na prihodnji seji 27. novembra.
A. Perušek. -o---
Važna kulturna ustanova
Cleveland, O.—Jugoslovanska šcila moderne umetnbsti je kulturna Ustanova pod pokroviteljstvom Slov. narodnega doma na St. Clair Ave. Toraj kot taksa je slovenskega naroda last, in zato je dobro, da včasih malo razjasnimo delovanje te šole. šola se nahaja v Slov. nar. domu. Pouk šole za letošnjo sezono se je pričel že nad mesec dni nazaj. V šolo pohaja redno do 20 učencev in učenk in to vsako soboto dopoldan. Učitelj šole je umetnik G. H. Prushek. Da se umetnik razume na umetno slikarstvo, to je slov. narodu splošno znano. Da pa je poleg umetnika tudi ravno tako dober učitelj, ve le oni, ki opazuje šolo, šolarčke in učitelja. Kakor nam je vsem znano, da v tej naši novi domovini ni mladina tako pokorna kakor ie mladina pokorna v stari domovini. Pa če greste in opazujete pouk v tej šoli, vidite, da ima vsak učenec svojo risalno mizo, pri kateri sedi in riše kakor bi šlo za stavo. Učitelj pa nadzoruje, enkrat tega, potem zopet drugega, tako, da gre vse po redu naprej. Učenci sploh nimajo časa, da bi mislili na kaj druzega kakor risbe v vsakovrstnih barvah. Enkrat proti koncu sezone pa nam zopet pokažejo svoja dela, ko bodo imeli razstavo teh del.
Učitelj mora imeti z učenci potrpežljivost, rekel bi, imeti železne živce ko ponovno in zopet razklada učencu, kako bi moral tu ali tam rabiti primerne poteze. Nikdar pa ni videti da bi učitelj kazal kako slabo voljo do učenca, ko se ne uči po-voljno. Ne, še bolj deluje na takem učencu, vedno z lepimi besedami poskuša, da pridobi učenca do večjega zanimanja za učenje. Res, cn je pravi umetnik, kos svoji nalogi. Slovenski narod je srečen, da ima v osebi G. H. Prusheka umetnika, da nam poučuje v gori imenovani šoli in dela čast slov. narodu. Res, on je prava slovenska korenina. Starši učencev te šole smo se zavzeli in dobili dovoljenje od SND,. da skrbimo za vzdržavo šole. Slov. narodni dom nam pa da brezplačno prostore za pouk. Da pa nam je to mogoče, smo si •iarši od učencev te šole zamislili, da priredimo lep zabavni večer v spodnji dvorani SND, ne soboto večer 23 t. m. Vljudno vas vabimo, da pridete, ker razvedrila bo dosti za vse. Nikomur ne bo žal, kder se bo udeležil. V domači veseli družbi se zopet razveselimo ,in končno s zavestjo, da smo s tem pripomogli do večjega uspeha Jugoslovanski šoli moderne umetnosti S. N. D. bo užitek veselice še bolj popolen. Vas vabi, za odbor:
Joseph Okorn, blagajnik.
V nedeljo k Slavčkom!
Cleveland, O.-—Marsikdo bo Vprašal: kaj bodo zopet peli? Ne, sedaj pa za enkrat ne bo Slavčkovega petja, ampak vas vabimo, da pridete k nam. Imeli bomo tako zabavo, kot je še ni bilo v naši naselbini zadnjih 20 let. Bomo napravili prav po domače in se bomo počutili kot v stari domovini. To bo v nedeljo
24. oktobra v spodnji dvorani SND na St. Clair Ave.
Začelo se bo že ob treh popoldne. Pa bomo plesali, jedli, pili in karte pisali in prejemali. To bo šaljiva pošta. Oseba, ki bo prejela največ kart, bo dobila lepo nagrado, za katero se bo vredno potruditi. Pripeljite vse svoje prijatelje s seboj. Vstop ni-na bo samo 25c. Ena posebna nagrada bo pa še vrhu vsega in je vredna med brati $6.50.
Mnogo bo smeha in zabave. Smeha bo pa na koše, ko bo prišla v dvorano gospa "Ve vse." Pa kaj več o njej ne povem. Le sami pridite pogledat in videli boste. Vljudno vabimo tudi starše vseh drugih zborov na to našo veselico. Prijazno Gabimo vse prijatelje naših Slavčkov in pričakujemo, da se gotovo vidimo. Lepo vas pozdravlja
Roso L. Erste, predsednica.
¥ dokaz naše trditve
Odbor kulturnega vrta želi tem potom obvestiti javnost glede končnega resultata z delom in finance našega narodnega vrta.
Bili ste že opozorjeni, da so pričeli dovažati krasne nasade in da je vse delo kamnosekov dokončano, ter da bodo tudi vsi nasadi v teku tekočega in drugega tedna dogotovljeni.
Kajne, da niste tega še pred nekaj časom pričakovali! Vrt se je tako zavlačeval počasi, da ste že mnogi menili, da še letos ne bo nič. Toda, s tem člankom in pismom, ki ga imamo v rokah od našega vrtnarja iz Painesyille, O. vas bomo prepričali, da je naš vrt dogotovljen, četudi ne še plačan, kar ni niti strahu da ne bo v kratkem tudi plačan. Ko boste prečitali poročilo in proračun nasadov, boste rade volje sami prispevali za tak dragocen vrt kakoršnpga ne bo imela nobena druga 'narodnost.
Kdor je videl vrt in nasade ko so jih v prvič pripeljali, je vsak občudovaje rekel: "Takega vrta pa ne bo imel nikdo drugi kakor mi Jugoslovani. "To, kar so pa pripeljali prvič, je bilo šele samo eno tretina od tega, kar bodo še pripeljali ta teden. Račun za prve nasade je bil $710.88. Kar pa še pripeljejo te dni, bo snašal račun še posebej $1,-403.05. In vendar, kdor je videl to kar so pripeljali za $710.88 je rekel in mislil, da je že več in lepše kakor ima kateri drugi vrt. Ko pa dopeljejo še ostale nasade, bo vrt postal tako krasan, da se ga ne bo mogoče nagledati. Rojaki, ali ni to kar sedaj slišite n berete vam v veselje in v radost?! Ali ni res to, kar smo edno trdili, da bo med vsemi rtov t naš vrt najlepši?! Pojdite ^ogledat sedaj ko sadijo in se prepričajte. Vedite pa tudi, da ie to tako vaše kakor katerega Irugega Jugoslovana. Bodite Jonosni in nagovorite še ostale, a še niso ničesar prispevali, da :iekaj podare, da bodo deležni tega kulturnega dela in znamenitega vrta.
V računu je cena in vsota za vsak posamezen grm in drevo. Vsega skupaj bo vsajenih 6,223 dreves in grmičja. Le pomislite o število! In vam povemo, da ;o nekatera drevesa, ki stanejo posamezno po $25.00, potem se ni čuditi, da znese skupna vsota teh nasadov $2,113.93.
Vsi nasadi so bili oziroma bodo dogotovljeni natančno po načrtu, ki ga je napravil za naš kulturni vrt g. Viktor Suhadol-nik. Odbor kulturnega vrta je že plačal na račun teh nasadov $500.00, nekaj štotakov pa plače še ta teden, kolikor je pač v blagajni. Za ostalo se pa prosi našo slovensko javnost, da prispeva, da bo končno vrt plačan. Potem bo vrt šele naša last. Pobiralo se bo še naprej in upamo, da ne bo dolgo, ko bo tudi ta znesek zbran in vrtnar plačan. Drugo je pa plačano vse.
Pojdite, kadar imate čas, v kulturni vrt in prepričali se bo-
ste, da niti sami niste pričakovali nekaj tako lepega. Videli boste, da ni bilo škoda žrtev, ki ste jih doprinesli za ta kulturni vrt.
V sredo 27. oktobra bo vrt že povsem zasajen z grmičjem in drevjem. Torej bomo lahko rekli, da je vrt dogotovljen, čeprav ni še plačan. Vrtnar je obljubil, da bo za ostalo počakal še nekaj časa. Treba je gledati, da ne bomo ostali predolgo dolžni, da si bo ohranil slovenski narod kredit.
Torej v sredo, ko bo vrt dogotovljen, bomo to slovesno praznovali. Ta dan se priredi velika slavnost v avditoriju in prizidku Slovenskega narodnega doma na St. Clairju. Vabimo vas že danes, da se vsi udeležite in tam boste slišali vse natančno glede vrta in pa videli boste zanimive slike. Pridite, da bomo skupno praznovali dogotovi-tev našega kulturnega spomenika.
A. Grdina, predsednik, Jože Grdina, tajnik, Marion Kuhar, blagajničarka.
SI DOMOUE
—V Ljubljani je umrl ravnatelj ljubanskega učiteljišča g. Nande Marolt. Pokojni l-avna-telj Marolt se je rodil leta 1883 v Sodražici. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, nakar je šel študirat profesuro. Od leta 1909 pa do 1915 je služboval na trgovski šoli v Brnu, po prevratu pa je bil imenovan za profesorja ljubljanskega učiteljišča, kjer je leta 1932 postal ravnatelj.
—Deset Mick v bolnišnici. V ženski bolnišnici v NoVem mestu se je zgodil pred kratkim redek slučaj, da so sobo št. 2, ki šteje 10 postelj, zasedle same Micke, in sicer: Marija Mikec, Marija Pjrnovar, Marija Bobner, Marija Vidic, Marija Štefanič, Marija Flajnik, Marija Saje, Marija Jakša, Marija Traven in Marija Popovič.
—V št. Vidu pri Stični je umrl Anton Zajec, oče g. Ludvika Zajca, kaplana pri Sv. Križu, in brat dr. Ivana Zajca, zdravnika v Ljubljani. Dosegel je starost 76 let. Bil je svoječasno v Ameriki. Ko se je vrnil domov, se je priženil s Kozinja pri Krki v Pristavijo vas pri št. Vidu. Pred kakimi 20 leti je popolnoma oslepel. Pa kljub temu je opravljal razna domača dela. Celo živino je oskrboval. Ker je bil zelo priden in varčen, pa tudi jako razumen, mu je gospodarstvo dobro šlo. Svoje otroke je lepo preskrbel.
—20. septembra je umrl v Kandiji pri Novem mestu vpo-kojeni župnik Martin škerja-nec. Pokojni se je rodil v Krizah na Gorenjskem dne 8. novembra 1870 in bil v mašnika posvečen dne 25. julija 1895. Kot kaplan je služboval v Trnovem na Krasu, v Zagorju ob Savi, na Jesenicah in v Moravčah, kot kurat v Harijah na Notranjskem. Nato je bil osem let župnik na Premu. Od leta 1916 do 1919 je bil vojaški župnik pri raznih oddelkih avstrijske armade. Ko se je ob prevratu 17. pešpolk uprl v Tirolah, je pokojnik postal celo poveljnik 17. pešpolka, s katerim skupaj je bil v Italiji ujet. Nekaj mesecev je bil tudi vojaški kui-a tv bojih na Koroškem. Leta 1919 je prišel za župnika na Rako, kjer je ostal 12 let, do svoje upokojiti ve, na kar se je preselil v zagrebško nadškofijo in bil župni upravitelj v Sveticah pri Jaško-vem.
—V Središču ob Dravi so praznovali nenavaden jubilej. Terezija Surinova, po rodu Ko-laričeva, je praznovala 101 leto svojega življenja, še vedno je dobro ohranjena. V čakovec in Ormcž, kamor je še pred nekaj leti nosila na trg, pa ne more več." Spomin je še ni zapustil in še ve pripovedovati o burnih dogodkih leta 1848. Zanimivo je,
da njeni starši niso bili trdnega zdravja. Oče ji je umrl, ko je štel 45 let, mati pa v 32. letu.
—Pri Gornjem gradu so ustrelili jelena. Že preko pet let so opazovali kmetje v okolici Gornjega grada in tja doli do Šmartnega ob Dreti, da jim prihaja na njive jelen in dela ogromno škodo. Ponovno so priredili lovci pohod na jelena, pa jim je vedno ušel. Na 8. oktobra je bila velika lovska družba zunaj v gozdovih in se je bližala Rovtam, ki stoje nad Šmartnim ob Dreti. Pa je imel eden izmed lovcev, Leo Kranjc, srečo, da je jelena pogodil. Jelen je tehtal 250 kilogramov, v osnaženem stanju pa 188 kilogramov. Imel je izredno lepe rogove in zobovje.
—Jesenice. Po daljši bolezni v 82. letu starosti je preminul Jakob Odar, upokojenec bra-tovske skladnice na Jesenicah. Pokojnik je pred dolgimi desetletji prišel iz bohinjskih železarn v tvornico Kranjske industrijske družbe na Jesenice in-kasneje na Javornik. Bil je zaposljen polnih 40 let. —Istega dne je na Javorniku po kratki bolezni v 73. letu starosti umrl Janez Markizeti, prav tako upokojenec bratovske skladnice. Tudi Markizeti je prišel pred davnimi leti iz Bohinja na Jesenice. V tvornici Kranjske industrijske družbe je delal polnih 55 let. V grob sta legla dva delavca iz stare bohinjske železarske garde, ki počasi izumira. Bila sta priči postanka železarske industrije in njenega velikega razvoja. Oba sta bila pridna in vestna delavca in dobra družinska očeta.
—Te dni je sklenil posestnik in trgovec g. Krevelj iz Rovišč pri Raki otepsti orehe. Splezal je na orehovo drevo in s kolom začel otepati sadove. Ko je bil dva metra nad zemljo, mu. j~a. spodrsnilo in padel je na zemljo z glavo naprej. Zlomil si je tilnik in kmalu izdihnil. G. Krevelj je bil splošno priljubljen. Zadnja leta si je uredil v Rovi-ščih lepo domačijo.
* 41,000 mladih fantov in deklet je naredilo pretekli teden skušnjo za uradnike v New Ycrku.
V Essex, Anglija, se vidi ta zapuščeni mlin na veter, ostanek iz davnih časov, ko je bilo po deželi vse polno takih mlinov.
(t vmm®k aiy pa ng
Ribniški krošnjar gre mimo sirotnišnice. Ko vidi na vrtu otroke, ki se igrajo, reče sam pri sebi:
"Hudirja, kaj pa je to! Ti otroci pa nič ne rastejo. Ko sem bil pred petimi leti tukaj, so bih glih tako majhni."
Ko si je bil nabavil J^e Vr graje nov avto (ne povejte mu, da ga obiram), ga je vprašal prijatelj :	. "No, kako ti kaj gre z novim
avtomobilom, Jože?" i . ,r "O, prav dobro! Enkrat je v
popravilu on, enkrat pa jaz.

Zavarovalnina
VSEH VRST
Se priporočamo
HAFFHEI'S
Insurance Agency
G106 St. Clair Ave.
NAZNANILO
Naznanjamo cenjenemu občinstvu, da smo pričeli prešati. Pri nas dobite dober mošt, sode in grozdje. Grozdje je od dobro poznanega farmarja Burk-IIolar v Geneva, Ohio. Kdor želi se naj oglasi pri lastniku:
FRANK GABRIEL
1210 E. 60th St.
Najboljše grozdje iz sončnih vinogradov. Najfinejši mošt in garantirani sodi. Najnižje dnevhe cene. Pre-šamo proti mali odškodnini dopeljano grozdje za vas.
ANTON BARAGA
15322 Waterloo Rd. KEnmore 5166-J
AMERIŠKA DOMOVINA", "OCTOBER" 22, I9B7 _S
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po muIIhm bilnlln K. Mar«
"Pa še huje si se pregrešil zoper postavo. Ibareka so okradli. Prijavil ti je tatvino in zahteval Pomoči. Mesto pa da bi bil dal zločince zasledovati, si dal °ltradenega Ibareka zapreti! Ali je tako ravnanje pravično? Kako se boš zagovarjal, če zvejo za to krivico tvoji predstojniki? Zahtevam, da; mu nemudoma snameš vezi,!"
Trmasto je zagodel:
"Naj mu jih odvzamejo kaw-Wasi!"
"Ne, ti sam mu boš snel vezi! Krivico si mu storil in sam jo ftioraš popraviti!" , Uporno me je pogledal.
"Kdo pa si, da poveljuješ, kot
si naš makredž?"
Segel sem v žep in mu dal svoje potne liste.
"Tule poglej!"
Imel sem tri potne liste, navadnega, ki ga imenujejo tez-kere in ki ga dobi vsak tujec za 0sem piastrov, bujuruldi, priporočilno pismo, ki ga izdaje paša Za svoj okraj in ki v njem priporoča popotnika svojim podrejenim oblastim, in pa ferman, najvišji potni list z lastnoročnim Podpisom sultanovim, ki ga iz7 daje sultanova kabinetna pisarna le prav odlično priporočenim osebam. Kdor ima ferman, potuje "v senci padišahovi." V njem je priporočeno oblastim, da morajo lastniku fermana kar Kioč olajšati potovanje in mu Poskrbeti za vse mogoče udobnosti.
Ko je zagledal kodža baša ^ečat sultanove pisarne in sultanov podpis, je prestrašen pomikal s svojimi krmežljavimi glava se mu je zagugala Ha dolgem vratu kakor hruška Ha dolgem peclju, djal si je pismo na čelo, na usta in prsi, kakor je predpisano, in ouspel vzkliknil:
"Effendi, v senci padišahovi Potuješ?"
"Da! Skrbi, da bo del te milosti obsenčil tudi tebe!"
Globoko se je priklonil.
"Storil bom, kar zahtevaš,!"
In stopil je k Ibareku ter mu snel vezi.
"Si zadovoljen?"
"Zaenkrat sem zadovoljen. Pa še več zahtevam od tebe. Tvoj kawwas Selim ti je čisto napačno poročal o našem srečanju zunaj pred mestom. Najbrž niu je Muebarek naročil, kako P^ora govoriti, čim zanesljiveje nas je hotel spraviti v ječo."
"Ne verjamem, da bi bil."
"Pa jaz verjamem, ker vem za Čisto podoben slučaj."
"Za kak slučaj?"
"Muebarek je tudi brodarja nagovarjal, naj krivo priča."
"Je res?"
Zadeva z brodarjem je bila tale:
Ko smo prijezdili v »mesto, sem opazil, da postopa za nami razcapan človek. Zasumil sem, da vohuni za nami po naročilu Muebareka. Pognal sem vran-ca za njim, ga zgrabil v diru za obleko, potegnil k sebi na sedlo ter odjezdil z njim v naš han. ^am sem ga trdo prijel in prignal mi je, da ga je res Mueba-r»k najel, naj pogleda za nami, kje ge bomo nastanili. Izpustil ga. Črez nekaj časa pa se j® vrnil in mi povedal, da ga je Prišel iskat Muebarek. Naročil niu je, naj izpove pred kadijem, da smo ga na dvorišču hana pre-tepli in mislili ubiti. Silno se je bal svetnika, meni pa se tudi ni b°tel zameriti. Ni vedel, kaj haj stori. Potolažil sem ga, mir-1)0 Uaj pove resnico, nič da se n^u ne bo zgodilo, sem mu obljubil, Muebareku da je v Strumici °dklenkalo.
Mož je videl, da je s svetnikom pri kraju, brez strahu je Povedal, kako da je bilo z njim
in da ga je Muebarek nagovarjal h krivemu pričevanju.
"Vidiš," sem pravil kodža baši, "ni res, da bi bil temule človeku ogrožal življenje,! Muebarek ga je poslal za nami in ker ne morem dovoliti, da bi kdo vohunil za menoj, sem ga vzel s seboj, da ga zaslišim.
"Tako je bilo! Ako misliš, da sem zagrešil zločin, me lahko zločina obtožiš, pa dovoliti moraš, da se zagovarjam."
"Gospod, ne bom te obtožil in ne kaznoval. Nikakega zločina nisi zagrešil!"
Ferman je močno zalegel. Malo prej sem bil še zločinec.
"Dobro!" sem dejal. "Pa tudi moj spremljevalec ni zagrešil zločina, ki si ga radi njega obsodil na bastonado."
"Pretepel je kawwasa—"
"Priznam. Pa kawwas si je bič zaslužil."
"Kako to?"
"Ker je lenaril, mesto da bi bil storil svojo dolžnost. In tega si ti kriv, kodža baša!" "Jaz?"
"Ali ni prišel tale Ibarek k tebi in ti javil, da so ga okradli?" "Da."
"No, in kaj si ukrenil v zadevi tatvine?"
"Vse, kar je bilo treba." "Namreč?"
"Naročil sem kawwasu Seli-mu, naj razmišlja, kako bomo tatove najhitreje prejeli."
"Drugim kawwasom nisi ničesar naročil ? "
"Ne. Ni bilo treba."
"Ni bilo treba? Eden sam bi naj našel tatove?"
"Da. Drugi bi ne bili nič našli."
"So pač veliki duševni siromaki, tisti tvoji kawwasi, da jim ne zaupaš! Zločin se je zgodil v tvojem okraju, v bližini Strumice. Kako je neki, da si zadevo izročil temule Selimu, ki je šele pred nekaj dnevi nastopil službo v Strumici in ki kraja in ljudi vobče še ne pozna?"
"Ker je najpametnejši med vsemi mojimi kawwasi."
"Tako ? Meni pa se zdi, da iz drugega razloga."
"Ne vem, iz katerega drugega razloga bi mu naj bil naročil—"
"Ti bom pa povedal, če ne veš. Dober policijski uradnik bo vse moči napel in vse svoje ljudi spravil na noge, da izsledi zločince. Ti pa si poklical k sebi tegale svojega Selima, ki je pravzaprav tujec v Strumici, in le njemu si naročil, naj se peča z zadevo. Pa kako peča! Teden dni si mu dal časa, da premišljuje, kako bo tatove našel. Dragi kodža baša, nekaj sumim,!"
Nezaupno me je gledal.
"Kaj sumiš?"
"Izročil si zadevo kawwasu, ki je tod tujec, in si mu dai šest dni časa za razmišljanje, ker bi bil rad dal tatovom priliko, da spravijo sebe in ukradeni denar na varno!"
Poskušal je vzrojiti.
"Effendi, kaj misliš o meni!"
"To mislim, kar sem povedal."
"Krivo me sodiš!"
"Zakaj pa nisi dal v Strumici iskat tatov?"
"Če pa so v Dojran zbežali."
"Kdo je rekel?"
"Sami so tako pravili Ibareku."
"Si pač zelo omejen, če verjameš! Ali bo tat povedal, kam misli pobegniti z ropom? Pravo si študiral*, policijski predstojnik si—to bi vendar moral vedeti ! Sumim, pravim, da si hotel dati tatovom čas za beg!"
(Dalje prihodnjič)
Mizar brez nog in rok
^V majhni bretonski vafci v Franciji živi že 58 let najčudovitejši človeški stvor, popolnoma podoben doprsnemu kipu, mož brez nog in brez rok. Pa ne samo živi, ampak kljub svojim skrajnim telesnim nedostat-kom celo preživlja svoje starše, 80-letnega očeta in 78-letno mater, s svojim delom.
Dasi je prišel že na svet tako strahotno okrnjen, da mu je zdravnik ob rojstvu prisodil samo nekaj ur življenja, ni samo učakal 58 let, ampak se je s trinajstim letom začel učiti mizarstva. Njegov stric, ki je bil mizar, mu je izdelal posebno orodje, katero je vihtel in sukal s svojimi zobmi, z brado, z vratom. Po več letih neverjetne vztrajnosti in potrpežljivosti je dosegel toliko spretnost, da danes samo s svojimi izdelki preživlja sebe in svoje starše. Izdeluje pa seveda samo majhne predmete, pohištvo za lutke in podobno.
Leta 1900 ga je nekdo spravil na pariško razstavo in mu obljubil 100,000 frankov nagrade. Oni lopov je morda res precej zaslužil, tega reveža pa, radi katerega si je nagrabil denarja, je zapustil samega, brez najmanjše odškodnine. Od takrat ne zaupa nikomur več, ostaja neprenehoma v svoji ko-čici pri delu; ob nedeljah ga nese oče v cerkev in k obhajilni mizi, popoldne pa ga mati pelje nekoliko z vozičkom na sprehod.
Silno je zgovoren, se tako lepo izbrano in dostojno izraža, da vzbuja začudenje vseh boljših obiskovalcev. Na svojo usodo se nič ne jezi, vedno je dobre volje, celo resno misli na ženi-tev; Bretonci pa, kadar slišijo njegovo ime, se v strahu križajo in molijo za odvrnitey-podobne nesreče.
Pridobivajte člane za S. D. Zvezo
DNEVNE VEST!
Nemci na Češkem zahtevajo neodvisnost
Praga, 21. okt. Pri predsedniku čehoslovaške republike 0$ je zglasila deputacija vplivnih Nemcev in je zahtevala, da se Nemcem na Češkem podeli popolna avtonomija. To so večinoma Nemci, ki pripadajo k nemški socialistični stranki in ki so pristaši Hitlerja. Deputacija Nemcev je izjavila, da je položaj Nemcev na Češkem tak, da ne ogroža samo miru na Češkem, pač pa ogroža tudi mir v Evropi.
Hitlerja so sicer pričakovali v Rimu šele marca meseca' v prihodnjem letu, toda nenadno odpotovanje policijskega načelnika v Rim daje misliti, da bo Hitler že tekom enega meseca vrnil Mussoliniju njegov obisk.
-—o-
Poboj med delavskimi voditelji v Chicagu
Chicago, 21. oktobra. John White, C. I. O. organizator v tem mestu, je bil resno obstreljen na nekem CIO zborovanju. Glasom izjave policije je bil napadalec Charles Cain, generalni organizator CIO v Chicagu. Policija išče Caina, dočim se White nahaja pod policijskim nadzorstvom v bolnišnici.
Sodni j a zahteva, da tovarna začne z delom
Philadelphia, 21. oktobra. Sodnik Kalodner v tem mestu je naročil danes tovarni za obleke, katero lastujeta Goldstein in Levin, da nemudoma odpreta svojo tovarno in vzameta na delo vseh 300 delavcev. Kompanija je bila spoznana krivim, da je prekršila kontrakt, ki ga je imela z delavsko unijo s tem, da je preselila svcjo tovarno v Johnstown, Pa. Kompanija ne bi smela seliti, dokler je bila pogodba v veljavi. --o-
Diktator Hitler v kratkem obišče Rim
Berlin, 21. oktobra. Načelnik Hitlerjeve osebne straže je včeraj tajno odpotoval v Rim z izgovorom, da bo navzoč na sestanku laških policijskih načelnikov. V resnici pa je načelnik telesne straže Hitlerja se odpeljal v Rim, da pripravi vse potrebne varnostne odredbe za prihod nemškega diktatorja Hitlerja v Rim. S seboj je vzel cel štab najvišjih nemških policijskih uradnikov.
Ruski poslanik je poln zaupanja v mir
New York, 21. oktobra. Ruski poslanik v Zedinjenih državah Alexander Trojanovski se je včeraj vrnil iz počitnic v Rusiji. Počitnice so trajale tri mesece. Pripeljal se je sem na par-niku Queen Mary. Na vprašanje, če se sovjetska vlada počuti v nevarnosti, ker neprestano mori svoje nasprotnike, je od-' govoril, da je sovjetska vlada močnejša kot kdaj prej. Povedal je tudi, da nikakor ni prepričan, da bi prišlo do splošne vojne v Evropi.
-o—--
Na zagovor
Volivni odbor je poklical blagajnika demokratske in blagajnika republikanske stranke na zagovor radi stroškov voliv-ne kampanje tekom primarnih volitev. Demokrati so potrošili $4600, republikanci pa $28,000. Dočim so označeni vsi stroški v proračunu, pa niso niti demokrati niti republikanci zabeležili izdatke, ki so jih imeli radi delavcev v raznih precink-tih. Tudi ti izdatki morajo biti označeni, se je izjavil volivni odbor.
-o-
Komunisti in Roosevelt
Earl Browder, generalni tajnik komunistične stranke v Zedinjenih državah, je včeraj tekom govora v Pittsburghu izjavil : "Mi komunisti kličemo dobrodošlico govoru predsednika. (V mislih je imel govor predsednika pretekli teden. Op. ured.) Mi se strinjamo z njegovimi centralnimi idejami in lahko povemo predsedniku, da se nas ni treba bati, nasprotno, podpirali bomo predsednika, dokler v resnici skuša izvesti program, kakoršnjega je razvil v svojem govoru."
Obsojeni napadalec
Včeraj se je vršilia pred sodnikom Merrickom obravnava proti Ray Mathesu, 5903 Bower Ave. Mathes je bil obsojen, ker je streljal na jeklarske štrajkar-je in ehega zadel v nogo. Sodnik Merrick mu je dal 6 mesecev zapora.
Poplave na jugu
Iz južnih držav kot so Georgia, Alabama in South Carolina se poroča o večjih poplavah, ki so prizadele razne pokrajine. Ponekod stoji voda 10 palcev visoko. Voda je odnesla mnogo dobre zemlje.
MALI OGLASI
Fino grozdje!
Naprodaj imam najboljše Ohio grozdje, Concord vrste. Samo $40.00 tona. Vprašajte pri Mike Franko, 1104 E. 71st St.
Frigidaire
električna ledenica, 9. kub. čev. prostornine, se zelo poceni proda. Jos. Križman, CHerry 6060.
(248)
V najem
se da trgovski prostor s stanovanjem 6 sob in dve garaži; ali pa se odda lokal posebej in stanovanje posebej. Vprašajte na 663 E. 160th St. Tel. Liberty
6128. <248>
Mi brusimo
nože, britve, škarje, žage in vse enako orodje. Točno delo in zmerne cene,
John Mostečnik 5906 St. Clair Ave.
Naprodaj je
skoro nova hiša, 6 sob in breakfast sobo. Nahaja se na 18708 Keewanee Ave., blizu 185. ceste. Odprto za ogled v soboto in v nedeljo. Lastnik na 1071 "E. 171st St. zgorej.
Dve sobi
seoddasti v najem fantom. Gor-kota. Vsaka soba za sebe. Vprašajte na 6127 Lockyear Ave.
(249)
Posebnosti ta teden
Round in sirloin steak po 32c ft. Sveži vampi 12c ft. Svinjske ledice, srca in jetra 18c ft. Najboljše jetrne in krvave klobase 6c vsaka. Domače kislo zelje po 6c ft. Dobre domače suhe klobase 36c ft. Lepa zaloga mlade prasetine in jagnjetine. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam.
Anton Ogrinc
6414 St. Clair Ave.
OSWALDOVE CENE
Fine riževe in krvave klobase!
O vi	• • i • v 11*
ovezi svinjski soldri,
mali, ft.__________21c
Male sveže šunke,
puste, ft.________25c
Suh špeh v kosu, ft. _ _ 27c
Sveže obisti, 2 ft.----25c
Grah, No. 2,3 za_____25c
Banane, ft.________5c
Solata v glavicah_____5c
Jabolka, 6 ft.______15c
Fels Naptha, 10za__41c
Sveža jajca, doz.____27c
Surovo maslo, f.t.___37c
Kupujte tam, kjer so cene nizke, pa dobro blago.
LOUIS OSWALD 17205 Grovewood Ave.
Okusne klobase ima vsak rad!
Kdor hoče biti popolnoma zadovoljen s klobasami, tisti naj pride k nam po nje. Imamo vsak dan sveže riževe in krvave, kakor tudi doma prekajene!
Nudimo vam sledeče posebnosti :
Pork shoulder, lepi
komadi, ft.........................19c
Pork shoulder, pusti in
mladi, ft...........................25c
Goveji steak, mehki, ft.......25c
Telečja prsa za filanje, ft. 18c
Teletina za pohat, ft...........25c
Meso za juho, ft.........v.........15c
Kislo zelje, ft.........................5c
Dovolj prostora za parkanje za vse, ki se pripeljete. Se prijazno priporočamo.
Matt Križman 1133 E. 68th St. 1132 E. 71 st St.
Telefon HEnderson 3924
Domače klobase
Mesene, jetrne, krvave klobase, vse najboljše, kar jih morete dobiti. Pa tudi velike so. Vse čisto blago. Lahko gledate, ko jih delamo, se prav nič ne skriva. Mi stanujemo prav zraven tovarne Patterson-Leitch Co. Mi nimamo mesnice, pač pa smo v privatni hiši. Pošiljamo tudi po pošti. Se toplo priporočamo.
Mrs. Russ
951 E. 69th St.
MOŠT $16.00 SOD
Iz najboljšega grozdja. Za fino grozdje, mošt in sode se zglasite pri nas. Se vljudno priporočamo
FRANK GABRIEL 1210 E. 60th St.
(Oct. 22. 26.)
GULF
GAS STATION
WOLFF HEATINGfCO.
GRELNI INŽENIRJI
GORAK ZRAK, PARA, VROČA VODA, AIR CONDITIONING
popravljalni dell .za vseh vrst boilerje in furnace
DO 3 LETA ZA PLACANJE
Postavite si grelni sistem
Vprašajte za Stefan Robash, naš zastopnik
715 East 103rd Street
Vabijo se tudi naročniki izven mesta
GLenviUe 9218
Točna postrežba, prve gazolin in olje.
vrste
VINCENT KLEMENCIC, JR.
Najfinejše grozdje
Iz sončne farme. Dopeljemo na vaš dom ali si ga lahko vsak sam nabere. Cena po dogovoru. Oglasite se pri Anton Tomšič, RFD No. 2, Geneva, O. ali pa na 23571 St. Clair Ave., Euclid. O.
(Oct, 20. 22. 23)
LOUIS OBLAK
TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za doin. 6C12 ST. CLAIR AVE. _HEnderson 2978
SLOVENSKO PODJETJE BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO.
Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVE.
VOGAL BLISS RD. & ST. CLAIR AVE.
Naprodaj
hiša za 2 družini, 5 sob zgorej, 5 spodaj, novo prebarvana, se lahko takoj selite notri. 13812 Daise Ave. $700 takoj, ostalo po $20 na mesec.
Nova hiša, ravno dokončana, na 19014 Muskoka Ave., 5 sob, cena $5,900; takoj $1,500, ali se pa vzame lot na račun v tej okolici.
LA SALLE REALTY F. J. Turk
838 E. 185th St.
KEnmore 3153-W.
(252)
TREBUŠNE PASOV« IN ELASTIČNE NOGAVIC«
mmm» v politi »losi. Potiti*«« tudi p« poiti.
Mandcl Dm* Co.
IS70a Waterlc« Rd. CUvaiam«, G.
Ignac Slapnik, st.
CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AVE, HEnderson 1126
Svete's Flower Shoppe<
MJSS FRANCES SVETE, lastnic« 0120 ST. CLAIR AVE,
HEr.derion 4814
CVETLICE ZA VSE NAMENE Točna poBtreib«—zmerne cene.
Okusna jabolka
dobite sedaj, ako se zglasite pri nas. Najboljša zimska jabolka, ki so zdrava za uživanje. Pridite in zberite. Cene so jako nizke. Se priporoča
Valentin Mavko North Dayton Rd., Madison, O.
(250)
ll<
Grozdje -Sodi-Mošt
Najfinejše ohijsko grozdje, belo in črno. Okusen" mošt in garantirani sodi po majnižjih dnevnih cenah. Prešamo tudi dopeljano grozdje proti mali odškodnini.
MRS. FRANK MARINčIč
15012 Sylvia Ave.
rjtUlllUUHHIIIIIIIIIilll)llllllllllIIIIIIIIIIIIUIIUII!IIIHIIIllUlilli!lllllllllllllllll!lII)ll^
se dobi pri
ANTONU KOROŠCU
ENdicott 3571	1063 Addison Rd.
Grozdje mošt sodi!
■—— Grozdje, mošt in sodi
a	AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 22, 1937
zeli je bilo tesno; na levi je vodilo rogljato pobočje navkreber; na desni se je vzpenjal ogromen skalnat steber preko globeli ; na oni strani so štrlele razbrazdane in razpokane čeri in spodaj je zijalo brezdno. O značaju tostranskega pobočja so bile mogoče samo domneve.
Neale se je splazil na skrajni' rob prepada in je legel plosko na tla, da bi si ogledal steno, ki je bila pod njim.
zel v skalnih stenah, tako da se je širila globel na levo in na desno, obakraj ugodnega prelaza.
"Ta prelaz je edini, ki vOdi skozi predgodje," je rekel inže-njer Henney, najstarejši v Lodgejevem štabu.
Pot se je končavala točno tam, kjer je vrzel med skalovjem neposredno prehajala v globel. Prizor je bil divji. Le globoko navdušeni in neustrašni možje so mogli upati, da napravijo skozi tak kraj železnico. Ustje vr-
■v
Železna cesta
ROMAN
Nemara da so se javili s krikom le tedaj, kadar je bila sovražnikova usoda gotova.
Horn je razumel pomen strašnega znamenja in ga je sprejel z mirno dušo. Pozval je begunce k sebi, izbral med skalovjem, in telegami tisti kraj, ki je bil najbolj zavarovan, in postavil ženske v sredo.
"Nu, možje, borili se bomo, ko nam nič drugega ne ostane! Morda vzdržimo toliko časa, da pride vojska na pomoč." , V kalni sivini jutranjega'somraka je nato prijel za lopato; vzdignil je kos ruše, položil jo v kraj in jel kopati. In med kopanjem je vlekel na uho, čakaje drugega bojnega krika, ter vedno iznova napenjal poglede v mrki mrak. Toda ničesar ni bilo ne čuti ne videti. Ko je izkopal več čevljev globoko luknjo, je prinesel naročaj težkih usnjenih mošnja in jih je spustil v jamo. Nato se je vrnil k vozu po drugi naročaj. Možje — njih obrazi so bili sivi kakor jutranji mrak — so ga opazovali, kako je spet zasul, jamo ter skrbno vložil rušo na prejšnji kraj in poteptal zemljo okoli nje.
Trenutek je še stal, strmeč v tla, kakor da je zagrebel najdražje, kar je imel na svetu. Nato se je trdo in jezno zasmejal.
"Tu leži moje zlato, možje! Kdor izmed vas zmagovito do-boju je ta boj, naj ga ima!"
Bill Horn je slutil, da se nikoli več živ ne dotakne svojih zakladov. Njemu, ki se je zaradi zlata ubijal kakor suženj in tvegal vse, ni bilo več mar usode tega imetka. Pograbil je puško ih je stopil k možem, da bi z njimi počakal neizogibnih dogodkov.
Minevali so trenutki strašne napetosti. Nič razen drgečočega utripanja njihovih lastnih src ni udarjalo beguncem'na ušesa, ki so krčevito stregla na zavratno bližanje okrutnega sovraga in vroče prosila v noč, da bi začula peket vojniških konj. Toda vse, kar so mogla zaznati, je bilo globoko molčanje, bolj strahotno in živcem bolj neznosno od žvenke-tanja nagle, gotove smrti.
Nato so šinili iz sivega mra*
Globoko užaloščeni sočustvujemo z druži-
nami SINTIČ in KENIK, katere je zadela
tako žalostna usoda prerane smrti, ko je preminila
Mrs. Hosalija Sintič
NAZNANILO IN ZAHVALA
V	globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je po kratki bolezni previden s svetimi zakramenti v Gospodu zaspal preljubljeni in nikdiar pozabljeni oče
John MoŽina
V bolnišnici je za vedno zatisnil svoje trudne oči dne 15. septembra 1937. K večnemu počitku smo ga položili dne 20. septembra 1937 na Calvary pokopališče.
V	dolžnost si štejemo se prisrčno zahvaliti Rev. Matija Jagru za podeljene svete zakramente in za spremstvo na pokopališče. Ravno tako tudi lepa hvala Msgr. Rt. Rev. J. Ponikvarju za spremstvo iz hiše žalosti v cerkev in za opravljene cerkvene pogrebne obrede in za toliažilni govor v cerkvi; obenem tudi lepa hvala Rev. Max Sodji in Rev. Matija Jagru za asistenco pri sveti maši.
Iskrena hvala vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč na en način ali drugi v "teh žalostnih in težkih dnevih, ter vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti ter se udeležili pogreba.
Iskreno se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev, ki so v zadnji pozdrav okrasili krsto dragega ranjkega in sicer: Frances Repar in Anton Kozorog družinia, Victor Svigel in družina, Joseph Piškur in družina, Joseph Kapler in družina, Martin Muchitz in družina, Forest City, Pa.; Mr. in Mrs. John Dolničar, od sosedov, od balincarjev, Mr. in Mrs. Joseph Kmett, Frank Cerne in družina, Joseph Žele in družina, Mr. in Mrs. Joseph in Josephine Zorman, Frank Canker in družina, Joseph Glavan in družina, Mrs. F. Svigel in Mrs. J. Macek, Anton Marn in družina, 'Rudy Bozeglav in družina, D. Lu-sin in družina, John Potokar in družina, Anton Logar in družina, Haffner & Co., John Brodnik and Bill Rettger, Tom Vidovich, Mr. in 'Mrs. H. W. Stroud, Dr. and Mrs. Geo. Obby, H. M. Mansfield, Members of Carniola Tent No. 1288 T. M.
Prisrčna hvala sledečim, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za dušo pokojnega očeta: družina Joseph Piškur, Mr. in Mrs. Martin Muchitz, Forest City, Pa.; Joseph Piks in družina, družina Frank Fajfar, Mrs. Frances Jerman, Mrs, Frances Zakrajšek. Mr. in Mrs. John Mahali, Miss Mary Levee, Mrs. Frank Canker, družina Frank Butala, družina Mike Knez, Mr. Frank Miklaus, Mrs. and Miss Helen Jelinčič, Joe Setina in družina, George Kuhar in družina, Mrs. Frances Gorse, Mr. John Ferkol, Mr. John Zornado, Mrs. Susteršič, Mr. in Mrs. Lud-wig Svigel, Frank Svigel in družina, Mr. in Mrs. Rudolph Svigel, Mr. Anton Cugel, Geneva, 0.; Mr. Vincent Strnad, Geneva, 0.; Mr. in Mrs. Frank Čebul, Mr. Frank Brodnik, Mrs. Mary Zakrajsek,, Mrs. Mary Lukek, Frank Bojc in družina, Martin Svete in družina, Mr. in Mrs. Anton Marn, Mr. in Mrs. John Russ. Mr. in Mrs. Anthony J. Fortuna, Mrs. Mary Kennick, Green Rd.; Alice Kummel, Mrs. Jemc, Varian Ave.; Mr. John Zgonc.
Prav lepa hvala vsem, lei so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu in sicer: Anton Kozorog, Frank Cerne, Charles Leveč, Al Erbeznik, D. Bašich, Joseph Kmett, William Stai-duhar, Joseph Žorman, Frank Miklaus, Joe Brodnik, Martin Kožar, Frank Kovačič, Mike Telich, Anton Marn, Mrs, Frank Marinčič, Tony Kennick, Frank Sustersic, Joe Brezovar, Andrew Rodella,
Iskrena hvala Mr. in Mrs. Martin Muchitz, ki sta prišla sem iz Forest City pokojnemu v čast in nam v tolažbo in sožalje ter se udeležila pogreba.
Lepa hviala pevskemu društvu Lira za krasno petje na domu na večer pred pogrebom.
Nadalje iskrena hvala Mr. Anton Ahčin, Mr. Anton Korošec, Mr. Joseph Pikš, Mr. Rudolph Germ, Mr. Frank lie in Mr. Frank Fa j far, ki so nosili krsto ter ga spremili in položili k večnemu počitku
Lepa hvala Joseph Zele in Sinovi pogrebnemu zavodu za vso prijiazno naklonjenost in za lepo urejen pogreb.
Slučajno če je bilo katero ime pomotoma izpuščeno, prosimo oproščenja ter se jim ravno tako iskreno zahvaljujemo.
Vam, preliubljeni in nikdar pozabljeni skrben oče, ki ste nas morali za vedno zapustiti, pa v tej bridki žalosti želimo, da počivate mirno v zasluženem počitku. Nebeška luč naj Vam sveti in naj Vam bo lahka ameriška zemlja.
Žalujoči ostali:
Julia Muchitz, Mary Mozina, Mary Svigel, hčere;
Joseph Muchitz, zet.
Zapušča tukaj tudi žalujoče sestre:
Frances Repar, Rose Piškur, Gertrude Kapler.
V stari domovini pa sestre in brate.
Cleveland, Ohio, 22. oktobra 1937.
njihova ljubljena soproga,, mati in sestra, katera je bila tudi toliko let naša usluž-
benka, ki je svoje delo izvrševala zvesto in
skrbno ter bila vsestransko vljudna in pri
ljubljena. Zelo tudi nas boli vaša zguba,
tudi mi jo bomo težko pogrešali v trgovini. Tolažimo se s tem, da je vse izvršila na
tem svetu in da je zaslužila boljšo bodoč-
nost onstran groba. V imenu našega tr
gevskega podjetja in naših družin
ANTON GRDINA, starejši,
Napravite LAHKO
za delodajalce
da vas DOSEŽEJO
V SPOMIN
ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NEPOZABNE MATERE
Helena Marzlikar
ki je preminila 22. okt. 1933 še vedno v blagem nepozabnem Spominu objokovana od svojih otrok in soproga.
Kruta smrt, čemu odvzela si nam drago mamico? Kar najraje smo imeli, spravila si v jamico.
• Vaša prilika za delati, posebno za del časa, dostikrat zavisi, če imate telefon. Toliko prosilcev ima sedaj telefone. Ti dobijo prvi klic, ker jih delodajalci lahko in hitro dosežejo. Postavite se na klicno listo s tem, da imate svoj lasten telefon. Ne morete se zanašati na sosedov telefon.
Leta štiri so minila, draga maša mamica, kar odšli ste vi v večnost, odkar Vas krije žemljica.
S cvetjem grob Vaš okrasili smo v trajen Vam spomin rože s solzami zalili naših srčnih bolečin.
Naj Vam večni Bog poplača Vaše delo in skrbi, katere ste za nas imeli, večni mir Vam podeli.
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Vsakdo poheUje tde| OH
Žalujoči ostali,
otroci in soprog. Cleveland, 0„ 22. okt., 1937,
ku rdeči plameni; puške so zagr-mele in zrak se je mahoma napolnil s strašnim hrupom. Možje so jeli streljati. Streljati na plazeče se sence, bolj sive od sivine jutra. In slehernemu strelu je odgovorila salva. Z ranimi hlapovi se je mešal dim. V kratkih presledkih med ' p o s a m e znimi streli se je čulo hlastno, šušlja-joče smukanje in ostro udarjanje puščic. Nato je postal rezki hrup boja stalne j ši in glasnejši; vstal je z vseh strani in se je strnil okoli karavane, ki je bila posvečena smrti. Narasel je in
prestal in spet je bilo molčanje.
*
Leta 1865., tik prted državljansko vojno, se je ukvarjal v wyominškem hribovju oddelek inženjerjev z zemljemersko nalogo, ki je bila polna nevarnosti in težav. Trasirali so progo za zvezno pacifiško železnico.
Ta oddelek, ki ga je spremljala stotnija ameriških čet pod polkovnikom Dillonom, je zadeval že ves čas ob skoro nepremagljive zapreke. In zdaj, ko je bilo divje holmovje prav do iztočnega boka Skalnih gora za njimi, jih je ustavila zapreka, ki se je zdela nepremostljiva — skalna globel, pregloboka, da bi jo bili mogli zasuti, in preširoka, da bi bilo moči zgraditi most preko nje.
General Lodge, vrhovni inže-njer tehniškega štaba, je velel enemu svojih asistentov: "Pošljite mladega Neala na delo. Če se nam kedaj posreči, da zgradimo železnico, bo to njegova zasluga."
Asistent, Baxter mu je bilo ime, je ukazal Ircu, ki je stal zraven njega s kratko črno pi-pico med zobmi, naj poišče Neala ter mu sporoči voditeljev ukaz. Irec, Casey po imenu, je bil koščat in rdečeličen mož s trdim obrazom, vajen življenja pod milim nebom in v najtežjih prilikah. Njegovo obličje je izražalo neizpremenljivo dobro voljo, kakor da je nalik krinki otrpnilo v veselem reža ju. Vzel je pipo iz ust.
"General, zastava, ki jo vihtim za tega preklicanega mladega zemljemerca, ni prave barve. Zeleno hočem."
Baxter je mahnil Ircu z roko, češ, naj se pobere, toda general Lodge je z rahlim nasmeškom vzdignil glavo iznad »svojih zemljevidov in načrtov. Imel je mrk in strog obraz in držai se je kakor vsi stari vojniki.
"Casey," je dejal, "barvo lahko dobite, kakršna vas veseli. Morda nam prinese zelena več sreče."
"General, z našo železnico ne bo nikoli nič," se je odrezal Casey; "in čer bi že bilo, tedaj jo bodo zgradili Irci." To rekši je odšel po svojem poslu.
In res ni bilo zdaj nikakega upanja več — razen v spretnega in drznega Neala, ki so se zanašali nanj, da s svojim bistrim očesom in prirojenim darom za presojanje razdalj in vzponov vendarle izpelje traso okrog globeli.
Med tem ko so inženirji čakali Neala, so z resno odločnostjo mož, *ki se ne vdajo v noben poraz, iznova pregledovali zemljevide in risbe.
Lodge je bil v pravkar končani državljanski vojni generalni podpolkovnik, pred tem pa je bil večkrat prepotoval ta del zapa-da, neprestano zamišljen v silni projekt železnice. Leta in leta je trajalo, preden se je razvil načrt kontinentalne proge, in le s pomočjo mnogih ljudi, po dolgih ovinkih in obilnem spletkarje-
nju sem in tja se je naposled posrečilo, da je dozorel, čudoviti zamisel železniške spojitve iztoka z zapadom je bil porojen v možganih enega samega moža, ki jev živel zanj in je zanj naposled tudi umrl. Toda njegova setev je obrodila sad. Polagoma so tudi drugi ljudje začenjali slutiti cilj in verovati vanj, dokler ni prišel tisti dan, ko je dal kongres žilavemu Lodgeju vlado Zedinjenih držav, vojsko, trumo ofrakanih ravnateljev in neomejena denarna sredstva na razpolago in mu je ukazal, da zgradi železnico.
Razen vrhovnega inženjerja in njegovih asistentov ni daleč na okoli nihče v deželi poznal težkoč in opasnosti tega podjetja. Vnanji svet je bil zavzet za stvar in narod je čakal — največ z dvomom in nezaupanjem — toda Lodgeja in njegove inženjerje je bil prevzel duh velike stvaritve za bodočnost, prinašajoče s seboj prigode, bogastvo, slavo in tisti posebni mik, ki je vselej lasten dediščini, namenjeni bodočim pokolenjem. Odločili so se bili; bili so ne-ukrotni.
Warren Neale je prihitel. Bil je Novoangličan iz siromašne rodbine, samouk, željan prigod in gladen uspeha, poln vroče vneme; rjavega obraza bistrih oči, ne čisto šest črevljev visok, zastaven kakor klin, ne da bi bil okoren — triindvajsetletni mladenič velikih, še spečih sposobnosti.
General Lodge je osebno pojasnil težave položaja in delo, katerega so pričakovali od mladega zemljemerca. Neale je zardel od ponosa; njegove oči so blisnile, njegove čeljusti so se napele. Toda govoril je le malo, ko so ga inženjerji peljali k najnovejši zapreki. Ta zapreka je bila raztrgana globel, staro žolto, krhko skalovje, zgoraj obrobljeno s cedrami, spodaj golo in belo. Dohod je bil skozi vr-