ddj PRöl GLASILO SLOVENSKE VETA year XVII. X s. tksätc: tryk¡'¿¡ ;**»javk 1*1 P* ■vseli Cottldgevo I Mikim veseljem na n • 1'nipnim vzklikom fr-'«»pnico predsednika in vzorni" administraciji. Q*ka vlada j« padla. i** l Okt. _ iirška vlad*, I £ '«^»oval Hophouli« la »a krmil, tri meaece. j« 4 ^»U ostavko. Volilci, registrirajte ee! V soboto 4. oktobra jo prvi registracijski dan za roliloe in vo-lilko ▼ okraju Oook (Chicago in okolioa). Drugi registracijski dan jo 14. oktobra. To sta edina dva dneva, na katera m morate registrirati ali vpiaati svoje Ime v volilni imenik prod volitvami, ki so 4. novembra. Vsak volilor mora biti registriran Stari volilni ime niki so ta vrženi vsake dve lftt in sestavljeni so novi. Kdor ss ne registrira 4 .ali 14 oktobra, ne bo mogel voliti sa predsednika. Ee gtatrirata so na svojo« obttajnen volilnem prostora, ki Je v ta na men odprt od osmih sjutraj do devetih svoftor. Hatnraliziranl državljani morajo pokazati dre gi državljanski papir *s pozabita i registri rsti BROOKHART JK PRIPRAVLJEN NASTOPITI PROTI PRKD8. OOOUDOU. Ohicago, 111. — Zvezni senator Smith W. Brookhart Iz Iows se je v torek zglasil pri narodnem republikanskem odboru ter sahto val, naj stari garaisti prisilijo podpredsedniškega kandidata Pa-wesa k temu, da se prostovoljno odpove kandidaturi. Nasvetoval je senatorja Norri sa iz Nebraske sa repUblikanake ga podpredsedniškega kandidata Brookhart, ki je že imel kakih 200 govorov v kampanji po ko ruznem pasu na srednjem zapadu se je v torek ustavil v Chicagu Izjavil je, da iene Dawcs s svo jim kričanjem in razaajanjem po zapadu CooHdgcvo volilno listo v pogubo po celem zapadu. Obvestil je narodnega načelnika, da to, kar počenja l)awes s svojimi mlnnt-niki, in zveza s Lorimerjevo ban ko zelo slabi moč Coolidgeve gar de. Nadalje omenja tudi generalo ve oljne stike. Zatrdil je tud^ da nikakor ne priporoča Dawesovo stališče, ki ga je bil zavzel glede poljedelske odpomoči republikan cev zapadnim kmetom, ki kar trumah obračajo hrbet stari re publikanski gardi. . Kakor je posneti iz tozadevnih poročil, je senstor Brookhart ta žugsl nastopiti proti Coolidgu, Če ne odloži Dawes svoje kandida-tnrs 'UVTcpuMlteansfrl voHlift^i-sti. Besedilo pisms, ki ga je sena tor pisal Butlerju, se glasi tako-le: , "Charles O. Pawes je izničil republikansko kampanjo zlasti na severozapadu. Jel je nastopati kakor kakšen plutogog, ali psovk in sličnih besed mu je kmalu manj. kalo v besednjaku. ■"Njegova zadeva z Lorimerjevo banko ga pravniČ ne priporoča za javno službo, in moral bi biti odstavljen, kakor sta bila Denby in Dfugherty. Njegov uradni zagovor v tej zadevi ie bolj dokazu-je, da je popolnoma nesposoben in neprikladen za podpredsedniškega kandidata, ••Trditev, da se ni zavedal vaš-nosti svojegs čins, še* bolj potrjuje resničnost splošnega «amigsva-nja, da je njegova tako silno rsz-glašena finančna zmožnost čisto navaden bluf, in da je deloval le kot agent mednarodnih bančnih sil. Njegov zagovor, češ, da tako delajo vsi bsnkirjl, obžalujejo celo bankirji sami. ."Pod lažnjlvo pretvezo lojalnosti je organiziral nelojalno sku-pino, ds bi nepostavno branila u-stavo Združenih držav s tajnim namenom pogaziti ustavne praviee unijskega delavstva, dočim je vlada tožila tvrdko Pure Oil C*m-pany, v kateri je tudi I>awes zainteresiran, radi kršenja kriminalne postave. "Celemu delovnemu svetu je on v srsmoto, in njegove temne nakane so tako dobro znane, da bo čisto gotovo izgubil vse delsv. ske glasove. "Vrhtega je v tej kampanji «e-lo neverno in užaljivo njegovo ro-goviljenje proti koperativnemu gibanju v poljedelstvu. Nesramno je zmerjal s demagogi in bipokri-ti vse tista, ki se potegujejo za večjo eeno goveje živine na kmetijah in za z manjkanje eene m<*«ii na mizi. "Kaj takega dokazuje, kako neznansko je Ilewe« neveden glede kooperativne ideje. Hkupna kon-grešna komisija je dognala, da dobi kmet is dolarja, ki ga pls'a delovni človek za poljske prldel-ke, samo aedemintrideaet eentov. "In eelo to poročilo j« najbrž precej pobarvano Kajti ie bi šla komisija stvari do dna. bi ee prav gotovo dokopala do dejatvs, ds dobi kmet It tiste«s dolarja Šo maej kakor petindvajset eentov. Ohicago, m. — Imena vitjih u-radnikov na zveznem prohibičnem departmentu, ki ao prejeli $100,-000 podkupnine v enem aamem mesecu za izdajanje dovolil zh razpečevanje mainega vina in al (ohola, so zaaledili in razkrili a gentje posebnega inteligenčnega davčnega urada. Za imena podkupljenih prohi-bičnih uradnikov ao isvedeU, ko ao celo noč zasliševali in ispra icvali ducat vinskih trgovcev, ki vsi trde, da je njima trgovina po stavna. "Led je prebit, in mi smo na aledu ljudem, ki so se dali pod kupovati In prejemali denar", se je izjavil eden izmed agentov, ko je bilo koneo tistega aasliiavanjo in lipraševanja sa zaklenjenimi durmi. Ali imena tistih svetnih prohibičnih uradnikov ie niso ob javljena. BANKIRJI NAPADLI LAFOLLETTOV VOLIL PROGRAM. Deaarni mogotci nfovarjajo vss tisto, kar obsoja progresivni predsedniški kandidat. Nova Čangteolinova zmaga na Kitajskem. Bitka pri langaju ie ai končana, pač pa Jo vedno hujia. Krogle is strojnic kosijo Kitajoo kot travo. ToldJo, 1. okt. — Peta armada generala Čangtsolina, vrhovnega poveljnika mandiurskih ail, je včeraj okupirala Kicnping, sever no od Jehola. Tako se glasi ursd no poročilo is Mukdcna, ki ga je poslala japonska čaanikareka agentura Kokuaai. AangaJ, 1. okt. ~ Ofenziva če-kiangske armade, ki je Izbruhni la v sobto zjutraj, ae ie nadalju je. Bojevanje je vedno ljutejie Ranjencev je Že toliko v ftangaju da jih nimajo kam djsti. Htrojn ce so pokosile največ bojevnikov in pa bajonetni, napadi, ki so tej bitki nekaj vsakdanjega. Čekiangske čete so odbile vse protinepade in ie vedno drie Črto, s kstere so se morale kiang suške čete umakniti šest milj ta ko j v začetku bitke. Peking, 1. okt. — General Vu pejfu, poveljnik pekingske arma de, je sklenil, ds ne pojde osebno na fronto. Aktuelno vodstvo svoje srmade je poveril trem ge neralom, sam pa ostsne v Pekingu. VČersj Je Vupejfu poslsl na fronto 2,700,000 bakrenih noveev, katere je dal razdeliti med vojake v svrho, da jih okorajli. Petrosal sunki v Quebec, 1. okt. — Uhki po iresni sunki so ee že drugič po-------^ . . javili včeraj v «uebeea in okoliel. Ali bodi Umu teke ali tako, vsak n» bile. I kančki kooperativni organize- Japonski amendment sprejet v Ženevi. Domiaijt Vsliks Birtanijs srdito protestirajo in pravijo, da mirovni načrt ne bo ratificiran. Italija jo pomogla Japonski do smsfs.. OOOLIDOI IN DAWKS STA NJIHOV IDKJAL. Poizkusno glasovanje. Chicago, 111. — Včerajšnji izid poizkusnega glasovanja, ki gs vodi Ilearstovo časopisje po celi deželi, je bil tskienle: glasov Za U Folletta..........100,970 Za Coolidga ............1011,562 Za Devisa .............. 47,940 Ohioago, m. — AnuHŠki bankirji, ki — 2000 po itevilu — zborujejo te dni v čikaikem opernem gledališču, ne ljubijo U Folletta. To ao povedali odprto na torkovi seji svoje konveneije. Walter W. lead, predsednik bankirske or-ganiaaolje "American Bankers' Association", je v svojem govoru srdito mahal po La Follettu, Wheeler ju in drugih voditeljih progresivne prcdsedniike ksmpa-nje. Bankirji so sicer prvi dan svojega sborovauja izjavili, da politika nima mesta na njihovi konvenciji ,ali drugi dan so hitro pozabili na svoje lajave. Kadar je bilo omenjeno ime Coolidga in lJaweaa, so bankirji hrupno aplavdiralj v mameuje, da to sta njihova kandidata; obenem pa so dali raaumeti, da nimajo prav nič proti demokratakemu kandidatu Uavisu. Oba sta "pa inetna** in "varna". Head je v svojem političnem govoru trgal I* Follettov pro gram ia patetično slikal straino nesrečo, ki sadene Ameriko, ie se volile! tako daleč (spozabijo in iz volijo La Folletta predsednikom. Potem bodo vladali Ameriko ra dikalei, socialisti, rdečkarjl, aam boljieviki Is Moskve! Cirozal— Govornik je v sveti jezi grma proti točkama progresivnega programa, kj sta naperjeni zoper Vrhovno sodišč« In si naelonslisl» ranje železnic. Vrhovno sodišče, ta sveta institucija nsiih očetov Kdo se te dotskne, je ruiitel, ustave in največji sovražnik ame. riike demokracije! — In Železni* ce! Najprvo vzamejo radikale! .železnice, "te naše srčne lilo v telesu ameriške trgovine," potem pa pridejo na vrsto rudniki in tovarne! Govornik je rekel tudi tole: "Najvišje sodišče je največja nty stoječa*naprava, katere namen je, stopati na prste arogatnl večini in braniti manjšino pred bresgla-vo večine." ResnMfno I — Najvišje sodišče, v katerem sedi do smrti devet mol, "psmetnlh in vsrnih mol", ki Ishko vsak čas vrže v koš za> kon. ki koristi ljudstvu, to je "arogantni večini", je peč tukaj, da brani manjšino — bankirje in druge kspitsliste! V Hondurssu ie toče krt San Salvador, 1. okt. — V bit. ki med vladnimi četami In vstsii v Hondurssu, ki js divjala včeraj za posest Aomeyague, je bilo ubitih 500 mol. tor v Združenih državah oznanja nauk, da so ti ogromni izdatki sa razdeljevenje poljskih pridelkov krivični in vzeti kmetu in odjemalcu iz lepe, da si peičiea ljudi polni nenasitno bisago. "Is teh razlogov zahtevam, da naj etori republikanski narodni odbor korake za realgnarijo generale Daeeaa kot podpredaedniik«-ge kandidate. Ne njegovo mesto bodi izbron kak kmečki kandidat, kakor je a. pr. senator Norrle is Nebrask*. Vsaj zaupajo neomajno " Koliko bo zal« glo to llrookbar-tove pisanje pri kepitsmk «tarib gardistov, že lahko vemo kar vnaprej. Platno bodo nejhrt vrgli v kiti. In Ilaeree bo ie nedelje kolovrati! po sapadu ter nrhota deloval ia izvolitev — senatorja Le KoUetta. 500 js žs mrtvih ns cestah. Avtomobili ubijajo nadalje v kljub poostrenim kasnim. Ohioago, III. — fttevilo žrtev, ki ao izdihnile pod kolesi avtomobilov na čikaških ulicah, je v torek doseglo 500 od 1. jsn. t. 1. Mamo v septembru ja bilo 70 Irtev. Pet-etota Irtev je Ida (Jintzler, IHftl Ho. Kidsle A ve., mati sedmih otrok. latočeaiio poročajo policijski organi, da je bilo v zadnjih d«ea-tik dneh aretiranih 2500 oseb radi nagi« vožnje t avtomobili in so-dliča so izterjala vaoto 174,000 v globah Veliko itevilo kršiteljev ja moralo v zapor za krejio ali daljio dobe. Mestne oblasti pripravljajo ie bolj drastične odredbe proti avtomobilietoni. S2 PKOHIBIOMIH AOBMTOV V STRBATORU, 1LL Ohioago, III — DvelntruJesel čikaikik prohibičnih agentov je kmetje j pod vodstvom ofieirja ''liarUaa W Vorsela.v f»i»nde|jek ave/er obiskalo Htrealor ter pretakalo dvanajst salonov, ki kraae in dl čljo glavno eeato. Leataike tletlb toSilnie prepovedanih in dovelje nlb pije/ ao «april. Pogon je pri nearl 4<*> galon munisjna, 51 ge Ženeva, Svioa, 1. okt. — Japonska je prodrla a svojim aiuend-uientom včeraj, ko je arbitralna komisija sprejela zverlleno besedilo originalnega japonskega predloga, ki je bil odklonjcu v soboto. Japonci ao bili a tem zadovoljni in so umaknili drugi amend meut. Oba ainendmentn sta v bistvu enaka, samo da se drugnče glasita. Japonski amendmenta je (spremenil peti člen protokola glede svetovnega sodliča, varstva in rasorolenja. Amendirau člau se glssl, da ima ligs narodov pravico reševati vse spore med posameznimi narodi, tudi take, ki livirajo Is notranjih sadev te ali one države. 8 tem je prišlo tudi vprašanje naseljevanja v območje lige narodov kakor je hotela Japonska. |ftt|ridnevna kriza, ki je ngro< Isla protokol, je sdaj končana. Japonska je zmagala —• toda Ja-punci bodo najbrl ie oblalovali tu svojo smago, kajti pokaaatl so morali 9se svoje karte, pred no so dosegli kar so zahtevali, Atiri angleški dominijl—Avstrs-lijs, Novs Zelandija, Južna Afrl-ka In Kanada — ao takoj Izjavili, da ne sprejmejo amendmenta lil mirovni pakt bo poralen, ko pride v njihove parlamente na končno odobritev. Japonska je prodrla s pomočjo Italije. Mnogi delegatje pravijo, da bi bili Japonci propadli, Ae bi bili ns imeli tsko dobrega sngo-vornlks kot je Mcialoja, italijanski delegat, ki je v družbi s fran-enak I a» delegatom l*mi»tto> nt jem in angleikini delegatom llurstom reševal japonsko* zadevo v posebnem odboru. Mcialoja je ves čas povdarjal, da liga tuoia spoštovati suverene pravice posameznih drlav in da drŽava nI agresivna, ako se pred trlbunalpm lige narodov potegne ss to svoje praviee, katere JI krati druga drlava. Temu je pritrdil grški delegat Polltis. Amendiran protokol gre danes pred zbornieo lige in dvoma ni, da I to sprejet. Protestu joče dele« gacije angleških dnminijev ns-suanijo svoje pridržke. Dva odlična svetovna jurUta sta rekls v privatnem raigovoiu» da Je liga krenila na zelo nevsr* no pot, ko je oavojila Japonski amendmeiit. Mirovni pakt ja polu dinaraits. Pakt, kakršen je zdaj, določa, da tudi one države, ki niso v ligi, naprimer Združene država, se morajo podvreči svetovnemu sodišču; če ae ne podvrlejo, jih liga narodov lahko razglasi za napedalk« lil odredi proti nJim kazensku postopanje v obliki eko nomake blokade ali oborolcn* akeije. Ns podlagi tega pakta bo Japonska Ishko predlolita svoj imigrseijaki spor s Ameriko sva lovnemii sodišču, In če se Ame-rika ne Ito zmenila za vdlok sodi-ile, sme liga nastopiti proti A mi» rilci s vsemi 54 drlavami, ki pod» pišejo protokol. PBV1 SMEO V HlOHIOANU. I tentón Harbor, M Mi - V torek pope Idar1 ja tu sapsdel prvi sneg, ki je pa hitro izginil. Prsptr v angleški sbomiei radi komunists J/omlou, I. okt, — V nižji zbor-me i angleškega parlamenta jo bila včeraj tsks rsbika, kakršna le ni bilo late. Nemir ao izzvali konservativci, ko ao ^napadli Is-borltako vlado redi tega, kar je zavrgla obtolnieo proti komuni' stičnemu uradniku Campbellti. (Vednik je Ml obtolen, da Ja pes eivel vojsk« in monterje na upor. Joetični miniater Mastni*« Je od goverli, da vlada ne Ito delala' mu čenikov Iz komunistov. i i«ag" večjidel |e| VBBMB m okoliea I V |»etek nt, jasno l^bkl južni Ion alkohola, 31* «abojev domajvetrevl Molnee izide ob 5 -4S, zaU narejenega piva ia 14 aodov vías |de ob |t34. PKOSVETA iCBTKTEK. 2. OKTOBRA. m«. PR OSVETA PLAŠILO ŠLO****** WA*PPHE. jUfMna SLOVgJlil NI JSPNOT» irrmB^r cmi E NAKOPWE _______ »oru~ Kok^STsTT^rSaje] -----ofU>o^ po dogot,., - _ n riTU— "fcaro&lni: 2adi»jati« države (Inn Chicafo) 16 00 m Uto. ***** lata Hi ll.fi to tri muc«; Chicaao $«.50 na k to, $1.2» m pel Ms. Il.fft aa tri MNNi in «a inotamstvo IS. nioMgytj va ih 00. N«*i«ir M fM, k»r ima ttík » IUt«»i JFROSVTETA" MTME ENLIGBiENMENr On« af tfca IUt—U NaUaaal »»—fit M*r. S N.l.on.l rtisJi rates on Ctrtearo» »d •«Ucriptioa: United fíalas « nauči samostojno misliti in iz njih spouiavati zvijače tistih, ki ga izkoriščajo. , le v l^jV^ ja^r rldl To pa ni tako lahkn reo, kakor si jo nekateri pred-'»^«K ki «pravlja krajevne obotavljajo, kajti velike večine ljudstva se drie predsodki ^^JJgJ^^^^ izza mladih let. katere »o jim stariši uklestili v možgane, šaj« iiaiaeldenovemu v Ckicagu poleg njih pa drugi ljud-ki zavajale!, ki so plačani od iz-¡Te se je pripetil pred nekolikimi koriščpvnlcev ra to delo. WL Kako težavno je to delo, dokazujejo belopoltni na- o^^ RtViii rodi, pri katerih je znanost precej populizirana. Zato eat detaktivov Ukat truplo neke-se izkoriščevalci v Indiji umejejo, dokler bodo voditelji d#ut* ki »• Ukor * 4,1 indijskega ljudstva s postom In molitvami delali za ilo-'^^ /u^iJLTk*^ žen nastop izkoriščanja IjtidsHa proti svojim izkorišče-1 d. b. amečn.i brezupi» v»l<*m slahtf cel« »vaj« življenja. rarola izkoriščevalce, "deli in.vladaj" bo še dolgo J^^jT!*£ razvijala svojo demonsko moč v Indiji to M JAVNA GOVORNICA. Glasovi članov S. N. P. J. ta ¿itataljev Prosvete. Warrsn, Ohio. — Naznanjam, da ae konferenca socialističnih klubov ne bo vršila dne šest in dvajsetega oktobra t. I, kot amo alenili na konferencPdne štirinajstega eepUmbra, ampak se bo vr-šila dne drugega novembra t L, to je dva dni pred dnevom volilne bitke. Ootovi vzroki so to povzročili. Dramatično društvo "Ivan Cankar" priredi dne 26. oktobra t. 1. gledališko predstavo popoldne in svečer. Dvorano je najelo, še pre den smo mi napravili zaključke glede bodoče konference. To so mi pojaanili odgovori sodrugov na moja vprašanja, ki sem jih poslal vsem klubom. Klub v Cleveland« ae je opravičil, zakaj Hi bil zaatopan na prvi konferenci. Zastopnik je namreč «amudil vlak. Naj ostali klubi to vzamejo na znanja. Finančno stanje: Dvorana $10, vozni stroški govornika na oba kraja $7.54. Skupaj $17.51 Osta ne še v blagajni $2.96. Na seji se je nabralo $20.50. Dne oeem In dvajsetega eeptem brs je bil shod v Oirardu in sicer v Avon Parku, na katerem je go voril Robert La Follette, ml. Kljub alabemu vremenu je bilo navsoših okrog tieoč poslušalcev, ki so mlademu La Follettu burno odobravali. Govoril je tako raz ločno, da ga je lahko vsak razu mel. Navajal je fakte in tako do kasal, kaj delajo kongresniki, sc nstorji in predsedniki, ki jih je izvolilo ljudstvo, da delajo ^ nje govern interesu, in kako bi morali delati, da bi res delali za delov no ljudstvo. Delal je primere is drlav Wisconsin, West Virginia in Ohio. V poljudni besedi je raz tolmači), kako se povišujejo dav ki, ki jih nosi kot teiko breme delovno ljudstvo. Dotaknil se je bančnih kapltalov in kako delajo na Škodo delovnega ljudstva. Po slušalei so mu burno pritrjevali. - Jakob Kotar. bistvenih ilez v ozadju svoje gla viae. . i|k r ('¡¿fttL' i Postreitoiei sta povedale oblastima, da jima je zdravnik dr. Oskar Hpier naročil, naj izstradata otroka. Tega pa nista marale storiti, sta rekle. In ko je zdrav, nik videl, da se postrežniei ne marata ravnati po njegovih nsvodi-lih, je odnesel otroka v torbi za iv oje instrumente. Postrežniei sta izpovedale, da jima je zdravnik rfckel tole:, .. Če se vi ne marate ravnati po tem, kar sem vem nanrtil, potem bom jaz sam rešil otroka nesreče in bede." Detektivi, ki so bili poslani ia-kat otroka, so ga našli v drugi bcln šnici še vedno pri življenju. "Dete bi naj umrlo," je dejal zdravnik. "Ali policija nima prav topot. Jaz ga nisem umoril. Vzel vem ga proč, da bi ga mati ne mogla videti, sicer bi umrla od «r oze." Vsi tisti, ki jih je zapletla iz-povedba obth bolniških strežnic v to zadevo, so sedaj razbremenjeni. Očeta, ki je Sel z zdravnikom, ko jc nesel dete proč od matere, niso našli, čeprav bi ga detektivi nadvse radi dobili. Ta slučaj je iznova sprožil staro vprašanje, ali ima zdravnik ali k lo drugi oblast nad življenjem in smrtjo potvorjeiio rojenega deteta. To vprašanje mora biti rešeno v zadevi Friedmannovcga deteta. V Haiseldenovem slučaju v Chi cagu je dete poleg tega, da je bi lo umsko potvorjeno, potrebovalo še zdravniško operacijo, če ao ho teli, da bi ostalo pri življenju. Dr. Harry J. Haiselden. ni maral izvršiti operacijc, ker je me nil, da je bolje za qtroka, če um rje. Stariii so bili istega mnenja. Ta zadeva jo spravila celo deželo pokonci. Vse je razpravljalo tem. Zdravnik je dejal, da je storil, kar je bilo najboljše za o-iroka, njegove stariše in družbo. Dete je umrlo. Duhovni so grmeli s prižnie, češ, da nima noben človek oblasti nad življenjem in smrtjo. Stvar je vzela zdravniška orga-nizaciju v pretres, Haiseldcn je dobil na tisoče in tiaoče pisem in brzojavk. ; Zdravnika je sadila porota iz Odličnih čikaških zdravnikov ter ga razbremenila. <)V ■ .v 'n*t»| - Šesta redna konvencija S. S. P. Z. (Poroča Fatar Bernik.) Ali aaj potvorjeno dote živi «II umrje? New York, N T. — Ali ima xtlrevnik oblast življenja in smrti nad novorojenim detetom, kl u tagne hlU potvora eelo svoje šiv- Oleveland, O., 29. sept. — Zbornica je nadaljevala s pravili. Važ nejši dodatki in spremembe, ka tero je zbornica osvojila ao: Zve ca plača za prvih šest mesecev celo bolniško podporo, nato pa polovično za ves čas bolezni Član, ki je pa neozdravljivo bolan in kot tak spoznan od zdravnikov, lahko zahteva odpravnino, ki se plača iz bolniškega sklada, ftolnik mora biti obiskan najmanj dvakrat na teden, dočim je bilo aeda, po pravilih določeno po trikrat. ~~ Porodna nagrada je zvišana na $15. Za pogrebne stroške je določeno do najvišje vsote $250 — V slučaju velikih katastrof ima gl. odbor pravico pomagati po svoji najboljfii previdnosti; za to določena vsota se plača iz dobrodelnega sklada. Zbornica je tudi zvišala od škodninske vsote: Za izgubo obeh rok, ali obeh nog, ali vid obeh očes, ali za zlomljeno hrbtenico, katere poidrdica je popolno otrp-njenjc drugih udov, plača Zveza $600; za izgubo ene roke in ene noge $400; za izgnbo ene roke ali ene nog« $250; za izgubo roke do dlani ali noge do členka aH vid enega očesa $150; za izgubo palca $60, za izgubo ostalih Štirih prstov $100, za en prst pa $25. — Za »prraeije, pri katerih mora zdravnik prerezati trebušno steno, nadalje za kilo, golšo, rak na ma tarniei ali v želodcu, nosečn&at laven maternice, katarakt na očeh in iarezauje enega očesa, operaei ja v ušesih, na hrbtenici, na mož ganih, odre zanje roke ali noge operacija na obistih plača Zveza $100; za od* t rs njen j« krčnih lil na nogi, gnojitev na prsih, "he morhoids" po $75; za vse večje operaei je ("major operatioas*'), katerih stroški znašajo $50 ali vtl, sme gL odbor v sporazumu g vrhovnim zdravnikom izplačati $10. — Na pretirane račune zdrav d|»v. ki ao izvriiU kako opera e(jo. ki ni navedena ia ki ni po «rebrn za ohranitev življenja, ka kar tudi za ponovne operacije m t-eem tn istem organ« Zrase ne plača. Za operacij« na vet orga nik plača Zveča oparscijo samo na enem organu bi to, ki je bila nuj i,olj potrebna. Za ponovne o-peracije na onem in istem organu, katerih raadobje je eno leto ali več, plača Zvesa kot zgoraj navedeno. Zveza plača za odrezanje bezgavk v grlu $25. Pred zaključkom seje prečita predsednik Zveze Frank Somrak naslednje pismo: Chicago, IU., 25. sept. 1924. Mr. Frank ¡Somrak, 6417 $t. Clair Ave., - . > -Cleveland, O. -Cenjeni br- prodaednik:— .., v» Kakor sodim po porošilih, ki jih je poslal g. Bernik z naše šest* konvencije, sem ti delal krivico, kp sem v uradnem glaailu zvračal glavno krivdo glede tiatih nesrečnih deset tisoč dolarjev nate. Ker sem bil o celi zadevi napačno po-dučen, sem trdil, da bi bil ti lahko odvrnil tiste ogromne stroške, če bi bil le hotel in če bi ne bil tako neznansko trmast. Iz izpovedb raznih ljudi na konvenciji je razvidno, da ni bilo temu tako. Zato z veseljem pre klicu jem tisto svojo trditev in vse, kar sem pisal. proti tebi na rovaš tistih deset tisoč dolarjev, zakaj, prav nikomur ne mara"vodoma in hotoma delati krivice, najmanj pa gl. predsedniku svoje podporne organizacije. Tistih vrstic nisem pisal morda iz mržnje do tebe ali kakega dru gega člana gl odbora. Oj jvei Imel sem pred očmi edinole koristi naše organizacije. Obenem me je pa tudi jezilo ia bilo sram, da imamo ravno v naši podporni or gunuaciji toliko nerednosti in homatij, in to pa še tako dragih homatij in nerednosti! Temu dokaz je to, da sem se še tisti večer, ko sem izvedel resnico, pri pravil piaati te vrstiee, ki ti naj bodo vsaj v nekolikšno zadoščenje. Olede izredne seje gl. odbora pa sem le vedno iatih misli. Ti sam mi moraš priznati, da je bila prepozna, a denar po nepotrebnem zapravljen. Narejene napake in zamnjtne korake bodo nasprotniki zdruše nja brez vsakega dvoma porabili, če se bo konvencija ■ izrekla aa združitev. In posredno boš ti, oziroma konvencija kriva novih, atro ikov, ki utegnejo naatati vsled notik, pravd. Zsto.Jji, bilo . želeti, da počakamo še štiri leU ter ae v tej dobi dobro «pripravimo v vsakem osiru. Tisti račun, ki ga je predložil Zvezi Skubičev odvetnik, aa mi zdi še vedno previaok. Za toliko tisočakov bi moral tudi najdraij advokat precej naršditi. Človeku se nehote zbudi nekakšna sumnja Stvar bi bilo dobro predložiti odvetniški zbornici, s katero pridem jas kot tretjeletnik pravne fakul tete islahka in večkrat v stik. Kadar laven ime dotičnega odvet nika, hočem storiti korake, kl.se ml zde potrebni v tej stvari. Upaje, da boete kar naj uspe)-nejši v aestavi in popravi Zveai nih pravil, v glasovanju u lastno glaallo in v izvolitvi sposobnega in vnetega Zvezinega gl. odl>ora, te iskreno in bratako pozdravljam ter ostajam vdani ' Zvonko Novak, član dr. št. 1, S. S. P. Z. N. a To piaanje lahko prečitaš na konvenciji. Jas bi celo rad vi del to, zakaj, zelo M mi bilo žal če bi po krivici trpel zaradi mo jega pisanja kaka moralno škodo med delegati. Moj naslov: 2425 So. 61st Ct. Cicero, 111. ZA ZEPELINKO HI BO PUHA, KO DOS?! V TO DÜILO Lakehurst, N. J. — Ker ni kon gres dovolil denarja za zgradbo kjer briadelovall helijev plin. ne bodo mogli uporabljati ameriške zepelinke ZH 3, ki je MU narejena v Nemčiji in ki ima doapeti «emksj v kratkem. Tu je dovol, helijevega plina le ra eno srečno Isdjo. In kadar bo plula ladja Hhenandoah. bo morala ostati se pelinka ZR M na tleh Plula Ho preko «eeana s vodikovim pli nom. Ali po postavi bodo morali tega i Mešati, bržko pride velikan sko letalo na ameriška tla. Rusko japonski pakt kmalu gaiov poslanikom Jošisava bodo kmalu " J¡? .^-Jna utpešoa končana, kakor javljajo .JJE Poalanika «ta le »prejela Ako kdo proel u vhfl zven evoje domovin«! Slučaji, da ae kd« ne nahaja I •voji rejstal domovini, nekje drugje v inoaemstvu ia 0H tam prosi aa am«riško viso, drugo kot redki. Pomožni drlsS ni tajnik je v pismu na F. L. L H natančno razložil kako moraje S takem slučaju postopati am^.ikH konzulati. , ■ Kar se tfte iakosvsnik ne-pri| seljencev /začasnih potnikov rs* sabava ali, poaabnega posla), vladajo poaebae težkoče. Ako pofl nik, ki se hoče podati tsčssao M Združene države, pride na riški konzulat, katerega iMUjl izven njegove domoviae, » pronl za visiranje svojsga potnega 9 sta, mu sme konzul po svoj«« ¡¡H videvanju dati vise, sko sc mol rt prepričati, da je dotičnik žarel nepriseljenee (hon-immigraotl in da ni prišel k njemu mesto I domačemu konzulu v svrho, da s| izogne pTeiakavi o resaičnoijl svojih navedb. ■ Popolnoma druga stvar je I priseljencem. Za takega utcgul biti jako težko, da bi mogel ixv«fl svoje domovine vložiti prošnjo il priseljeniško vizo popolnoma vB pravilni obliki in s vsemi doksfl menti, ki jih je treba priložiti M zmialu novega priaeljeniSkegs ul kons. Jako težko ja ob teh ekoll nostih tudi aa konzula napraviti potrebne poisvadbe, kakor je tal njegova dolžnoat. I V vsaki deieli vadi eden izmrl ameriških konsulov račun o k vol ti Ako kdo vloži prošnjo za pril seljeniŠko viso pri amfriikfnl konzulu, ki ae nahaja izven njegel va domovine, mora ta konzul pi sati oziroma brsojaviti onemu kon zulu, ki vodi kontrolo o kvoti prnM silčeve dežele, da mu pošlje urad ao številko aa račun kvote. 8 U uradno številko on potem osnsii priseljeniško viso, ki jo iada pro silcu. Te tiradne Številke le iz4s jejo na račun male reservne kv» te, ki je namenjena ravne m ta> kele alučaje. Že Is pravičnosti Še prosilcev, ki pravilno vlagaje prošnjo v svoji domovini, ae sms U reaervna kvota Mtf prevelika in navadno anaša le 10 odstotkov celokupne kvote. Koasuli aa bili nadalje obveščeni, da prosllei it* veit domoviae ae sam jO na bHm» način vlivati kako prednest pred onimi, ki proaljo doma. Iz tega je razvidno, kake teiko bo v poedinih dučajlh u komu-la, da bi takemu prosilcu priskrbel številko na račun reserne kvote, ako«ae zlasti pomisli, kako majhne so poeamesne kvote. Ju* goalovanaka kvota, aa primer, znaša 671 in aato reservne kveta za prosilce, ki aa nahajajo dale* od Jugoalavije, znaša 67 na leto. Vsak mesee se sme Izdati le 10% te kvote; torej la 6 aH 7 teh vit je vsak mesae aa razpolago, do. kler se ne izčrpa vsa kvota. Zraven tega zakon določa, d« do polovice vse kvote treba dati orednost inozemcem, ki ao starfc ameriških dršavljaaov ali otroci pod 21. letom. Kjer kvota »aža čez 300 na lato, tudi poljedelci tn njihove družine io vključeni v to prednoet. Druga polovica kvote je za splošno rabo. Vsled vseh teh omejitev novega zakone ni državni department smatral potrebno predpisati koa-zulom, da bi izdali vizo la tedaj, ako je proailee stanoval določe-no dobo v njihovem delokroge. Navadno valja načelo, da konml se smatra za pristojaega le tedsj, ako je etranka atanovala vsej leto dal v delokrogu njegovega konzulata. Navodila, izdana na podlagi novega priseljeniškega zakona, nikakor ne ossejujejo konzula v tem pogledu. Ni tre*, da proailee za viso stanuje 1< o dal v delokrogu dotičneg. koa-zulata; konzul ima v tem pagMi proste roke. OpustiU se ie «^j! Va minimalne dobe biv^ J* u to, ker so mnogi to rtvar ** vo tolmačili, šeš da po tej do* imajo aekako pravico de vise^* je bil dodatni razlog, zakaj instrukeijah na konzule ni ear omenilo o tej atvari — F. ss ti.__ DIKTATUlA^nrj)IKTAT*riA. Waahington - (IW aaningva«. ^ % * - ^ F-dag, Pogajanja ^^^^ díktít^ ^ med Karahanom, sovjetskim po- slsnikom v Pakingu in japonakim «j- poslanikom Jošisava bodo kmaln ^ pet šienov izmed osmih, ki jik ma aova pogodba. Kerakaa ja pri* stal, da ae vojaška upraaaitev so-vernega dela otoka Sakalina aa izvrši pred prihodnjo epoflüadj* PROSVEf A MMW JdNta] M ASVAVILO DI 1AHTALA. Tu ¿««o «rea natnanja» aorod-nikom, soanrrm in prljataljam, <1« j* preminul moj aoprog romr toso. Dim k aaptambra, 1w4, m >a dogodil« atralna «ksploaija v pra-mogorovn, katara ja iahUvala ni Irtav In * njimi tudi m«)»i» prog« ftapuatil m« ja mvwIiío, l«lujoso soprogo Kojan ja MS 12. jan 199!. Doma J« bil ii l/U« Mavirtaka dolina na fctajarako« V Ameriko j. priftal Í6 aapt !«I7. Pograb aa ja vriil po «Iviliiem o-brad t« dn» 91. aaptwnbra, 1W4. Moja najlapta hvala rodbini Or* nlkoai In Torkovi k« krnana vas» aa, ki ao jih podarili m grob mojam dragem »oprogu. Pokojnik t bil lian H H. P. i. in * * P t. enkrat naJUpfe kvala ra»m »k upa J Tabi dragi soprog, pa lo limo polivaj ••mir« In lahka naj ti botfo Mpriáka »emlja. ¿alujo* o«uU( Mar y H«*-, aoproga. V ata-rrm krajo pa o*a in mati, Mrjo Walja ia Miri iaa«podiča« 1" sem pristavil ter sedel traven nje. ko mi je molče napravila prostor. "AH ne bi bili prišli rajši k meni. da bi skupaj premišljevala take al vari f Saj ao bdi prav »a i o in tako aajini popoldnevi taka le-p I Gledala je nepremično pred ae in dlje čaaa ni odgovorila. Hipoma akoraj trdot "Nisem vaa morala motiti I" "Kako to, gospodična! Ne razumem vaz! Videli ste vendar, kako ste mi bili vedno dobrodošli; res ne vem, kaj ae je zgodilo, da govorita o motenju." x Nehote sem torej isrekel beaedo, da ae ni "nič zgodilo."... "Ne reče», da ae je kij zgodilo . . . Toda, ko sem rekla, da pridem odolej vsak dan, niste bili videti posebno vkradoNeni ! " je odgovorili počasi. "Potem se nisva prav razumela 1 In za bodoče vas rea prosim, da ste čim manj formalni z menoj!" "O, to niso formalnoatil" me je živahno prekinila. Toda, kakor da aama šeli, naj oe razpravljava več o tem, je mirno priatavlla: "Sicer pa je bilo te dni slabo vreme, à danes sem itak še nameravala priti k vam." "Potem itvolite kar tmenojl Jat nisem Imel drugega opravka tu doli, nego da najdem vaa." "Je je to rea, bi bilo telo lepo I" "Nič manj, nego da ate hoteli vi k meni!" sem ae nasmehnil. Naamchnila se je tudi ona in vstala. Pri tem se ji je razgrnilo ogrinjalo in aem tapatil, da ima danes prvič skoraj do tal segajočo obleko, ki je pravkar začela izpodrivati doevdanje kratke. "Kajt Nič več — «kratkokrilka't" "Moram ta svetom pači" je akomlgnila. "O-/tiroma grem to pot celo akoraj pred njim, ker j« še celo večina mnogo atarejših dam za dosedanjo modo. Vendar mi je ta novotarlja slučajno pogodu in ji pomagam tudi jaa po svojih skromnim močeh na noge." Tako sva dospela do ceste, kjer je razpotjfe ali v zdravilišče ali k meni. Nisem dvomil, da pojde t menoj, tato aem krenil na desno. Toda ustavila ae je in rekla t "Za danea, ko je že precej potno, spremljajte vi mene ! Pojdi va ae šetat nekoliko po parkih ; saj ni nič manj lepo, kar je uatvaril človek t boljo pomočjo Prav to ml je prišlo prtj tako do ta-veati. Samo gozdi. gore in morja ao lepota na ae-bi, ker veličaatnoat ne potrebuje nikake podpore več." AH v hipu. ko Bva hotela atopiti na cesto, sva oba hkratu tam doli na koncu drevoreda ta-giedala Hrasta, ki je pravkar dospel pod njegov mogočni obok. "tJmakniva se!" je vtkllknila Stana. "On gre gotovo k vam. Stopiva ta ta dreves« tam, da naju ne v idil" In prijela me je ta roko ter me akoraj vlekla èet trato na tiato stranpot. "Spet vas ne razumem, gospodična 1" «eta rekel nekoliko nejevolje« "Kaj pa je potem, še---" "Nič drugega, neg« da ae nama obeai. Če hočete, greste lahko takoj aa njim. a jat nisem pri volji!'* je trdo odgovorila l'etavila «va ae la aw>lče gledala, kako «e je oni približal ter jo ta vil kmalu potem po striai bltžnjlel proti mojema domu navzgor Meada je skoraj nI šenake, ki bi razumela, kako je moikema nerodna tako prešaaje sa grmom. Njim je ta enostaven umik, nam, ki ae pa naposled bret ttomislek« v življenja moralično umaknemo r« velika manj aedolšea aaéia, je tak beg nad v«e »opra. Menda re« tata. ker ja v prvi viatl fltičai be«. * (Dalja pr.hodnjilfl ni pot. Zdaj sta Radinič in Za goraki vsak t jedne strani itpod pazduhe vzela neveato, ki je bila vta v belo oblečena; ta njimi ata prav takiato Tinčica in še jedna družica vedli ženina, a dalj« ao v dolgi vrati stopali priče a ku-micami, starejši in drugi povabljeni gostje, vai po dva in dva. (Konec prihodnjič.V Izganjanje hašišev v Italiji. Pred kratkim smo poročali, kako je neki župnik na Caaentinšči-ni v Toskani-— kraj je precj vi-aoko v Apeninskem hribovju in ae nahaja sedaj v tamošnjem okolišu na letovišču družina miniatr-skega predaednika M uaaolinija — zgnal iz avoje svakinje nič manj iot 305 hudičev, med njimi cclo Luciferja, Škorpijona in Satana. Sedaj pa milanski "Corriere del-la Sera* objavlja it Bielle v Pie-montu veat, 'd£ ljudttvo te dni po vaej Bielščini ne govori o ničemur drugem kot o nekem mladeniču, d ima v tebi cel polk hudičev, kar 2400 obenem. "Obsedenec" ac piše Giovanni Eaterino. Star je šele 23 let in prebiva v vaai Sala Biellese. Z njegovim stanjem ae je bavilo več duhovnikov in vsi ao prepričani, da je obaeden. Začelo se je tudi že zagovarjanje in izganjanje hudičev, toda kakor se zdi, se hudiči prav dobro počutijo v mladem človeku in ae nočejo izaeliti iz njega, kar ja ob sedanji stano vanjaki draginji popolnoma ra zumljivo. Z druge ztrani pa je ljudatvo mnenja, da piemonteška duhovščina ni zmožna tako moč nih zagovorov, kakor jih zna to skanska, ki je blifte Rimu. Da izganjajo hudiča r apenin skem hribotfc kjer je prebival atvo še dandanea tako, kakor je bilo tedaj, ko je apadala Italija pod papeževo vlado, ni čudno, da pa ae kaj takega dogaja v dva j setem stoletju in v proavetljenem, industrializiranem Picmontu, jc pa vendarle preveč in le preja-sen dokaz, da je moderna itali janaka civilizacija le navlaka, pod katero ae akriva najtemnejše zrednjeveško nazadnjaštvo. Da bodo naši čitatelji vedeli, kako ae vede človek,s ki ima v aa bi 2400 hudičev, posnemamo iz Hata "11 Bielleae" nekatere po ditke o obaedenem Oiovanniju Baterinu. Eaterino, ki ga je pripeljal lup nik don Tarabolo v Biello, je bil 20. avgusta, ko o prvič poakuaili izgnati hudiče, prav veaal in je kazal veliko zadovoljatvo, da ga hočejo rešiti nevšečne peklepzke družbe. Ko pa je atopil v cerkev av. Filipa, je hipoma vea otrpnil in takoj zaapal. Ko ao g* spravi li nazaj čef cerkveni prag, ae je takoj prebudil, ae začel gibati in jokati. Potolažili ao ga in odvedli v zakristijo, kjer pa je takoj zopet zaapaL Prenesli ao ga i preebiterij, a ko ao ga hoteli obr nniti proti velikemu oltarju, ae je začel na vso moč braniti in biti okrog aebe. Poaadili ao ga na atol v aredi cerkve, iin ko ao ga poškropili z blagoslovljeno vodo, aa je začel krčevito zvijati. lato ae je zgo dilo ob vaakemu imenovanju Kri stusovega imena ali če ao položili nanj kako sveto podobo. Če so mu hoteli pritianiti križ na uatni cc, je začel hrkati, kakor bi hotel pljuniti na kril. Oči je imel ved no zaprte in truplo je bilo popol noma neobčutljivo tudi za naj hujše udarce. Z zarotili ae je postopno pomirjeval. Ko so ga od vedli iz ecrkve, ae je prebudil. Popoldne ao se zarot ila nada Ijcvala, a stvar je postajala vedno bolj dramatična. Ko so ga hoteli obrniti proti oltarju, je kljub temu, da je spal, tako moč no mahnil z rokama, da še je iz trgal tistim, ki ao ga drftali. Vse del se je v blilajo klop, vzel šepa svinčnik in beležnico Ob taprtih očeh jo beležnico primek nil k ušesu (I), listal tako dolgo da je prišel do pratne strani, in je ob taprtih očaaak napisal: "2400 hudičev naa je s poglavar je Sa taa. Kdor je močnejl^nnaga Gledal jf torej a — ušeaom t Ko ga jo pater Zumaglini pozval. aaj pove avoje ime, je odgovoril, da je Satan in 4a ima pod aebaj 23H disciplinirani*, tresti h tovarišev. (Cela legija fašistov ake milice!) Satan pa jc — kon tal! Začel je aato kričati in je aeštetokrat ponovil: "fcvel pekel! i i vel Satan, gospod «r pa-kla f* Ko «a ga poevaH. naj pove, kdaj pojde i« mladenke ve dole. itpočetka ni hotel odgovoriti, potem pa je ta kričal: "V štirih la tik!" O&vMao aa mn volitve po vtročale muke, ker je tačel strahovito preklinjati Jetuaa Kristusa. Tedaj je prišel v eerkev sam škof, mona. Carigliano, ki je a što lo okoli vratu tačel sam taroto, dočim ao drugi molili. Satan je očividno občutil močnejši pritiak škofove avtoritete, ter je vedno silneje preklinjal iCrlstuaa, Mater božjo, avetnike in vero. Očividno je ratumel latinski, ker je na latintko zarotbo odgovoril: "Ne, ne, Kriatus bo podlegel in tmagal bo Satan!" Škof je^ neutrudno nadaljeval zarotbo in hudič je takričal: "Zastonj te trudite. Ne itidem, četudi bi mi prišel ukazovat aam pa-pcf!" Pa je potegnil zopet svinčnik iz žepa in beležnico, jo zopet primaknil k uaeau, da je našel nepopisano stran, in je napita^: "Ne izženete me niti v deaetih letih. Eaterino štiri leta ne bo govoril!" Nato Lo odvedli Eaterina pred oltar, da bi ga blagoslovili, pa ga nito mogli pripraviti, da bi pokleknil, Z nečloveškim glasom jc kričal: "Ne, ne nikdar!" In je zopet začel preklinjati, da je bilo groza. Zavedel ae pa je zopet, ko so ga pripeljali iz cerkve; a tedaj jc bil že mutast. Bil je zelo utrujen, drugače pa miren in jc lepo pqjjubil škofov prstan in križec. Nato je z don Tarabolom odpotoval v svoj kraj. Kakor javlja "II Biellese", ae zarotbe v domačem kraju Eateri-novem, v Sali, nadaljujejo z uspe hom v tamošnji cerkvi, ki jc vedno n#bito polna ljudstva. Več sto hudičev ao že izgnali. Satan očividno izgublja teren. Oloveku ae ob tej storiji zdi, kakor bi čital kako zaprašeno ta-mostamko kroniko it petnajatega stoletja! Pa ne, da bi se bH Giovanni Eaterino nanjuhal — ko kaina, ali pa da hoče pošteno po-tggniti gospode nunce s škofom vred I V ostalem pa ob takih prilikah, ko je eerkev polna, vedno kaj pade r — puščico. To pa je tlej ko prej cilj rimake duhov ne gospode. ee pridobi maoKo pro,tori , •ooa več tako nitrpaUM L gremo še korak dalje i„ mo dosedanja vrata, ki uui jo, kadar so odprta. preTJ etora, s takimi, ki sr ,Jajo na stran, kakor pri nrkttsiJ marah v trgovinah, ali pa odpreš omaro, zvijajo pod J njo ali spodnjo ploščo. Tudi | ta spb bi se dala na ta način praviti, kar bi prihajalo iu«jfc prostorom relo v prid. Je še polno drugih kom pohištva, ki bi se dali vsaj ma, če ne popolnoma spravil tid. Postelje za otroke ¡* praviti tako, da služijo le ta/ svojemu namenu, kadar otroki sicer «e pa taklopmjo, pa ¡1 več prostora. Into velja tuj kuhinjo in ostale prostore. ■ Arhitekti ao izdedali |>otre načrte v vseh podrobnostih, iu či se mora, da so rolo praktj Kljub temu pa sobe ne izK]e kot ladijske kabine, ampak nijo svoj značaj domačega »tJ vanja. Žal. pa se nemški stavbeniki so, ali vsaj premalo ozirali na no okolnost, ki je danes ie prekarna: na cene. Jasno jej ho take hiše in stanovanja pri svoji praktičnosti iu popoln vse predraga. Na tako refoj zidave hiš In stanovanj more »liti lc oni, ki si da postaviti] šo za lastno uporabo po «voje ima za to potrebna sredstvi, kih ljudi pa, ki bi si dali zidati| ko drage hiše za stanovanjske jemnike, boš našel v damuuj času pomanjkanja denarja I malo. Čakati je treba na boj Čase, potem se bo dalo o tej formi konkretneje govoriti. I Muaaolini ti sgradi «pomenili Rim, sept, — Mussolini| sklenil postaviti na ljudske i ške poslopje v Ki mu, ki bo višje na avetu. Poslopje, ki| imelo 80 nadstropij, bo, neli spomenik fašizmu. Stanovanjska hiša bodočnosti. Vsakomur je znano, da aedanja naša stanovanja niao preveč prak tična. Ren je, da ae vedno izbolj šujejo, toda do praré praktičnosti še dolgo nismo prišli» Naša gvtieracrfja da vae pfeveČ na zu nanjoat In na zunanji blenk, do čim ae za ndtranjo ureditev ata-novanjnkih prostorov navadno vae pregnalo briga. Eden najbolj nepraktičnih ata novanjakih prostorov je gotovo tako zvani aalon ali sprejemnica, ki ima zgolj namen, pokazati tu jim ljudem večje ali manjše bla goatanje, v katerem se rodbina baje nahaja. DomaČi zelo malo ra bijo to aobo, ker ae boje, da je ne bi preveč obrabili. lato velja za predsobe in tudi ta stopnišče. Mnogokje vidiš kraano in narav nost nenaravno široko in viaoko atopnišče, akoraj bi rekli velikan nko predsobo, pa prav malo aob, in še te ao čeato zelo majhne. Stene poaameznih proatorov ao navadno polne raznih ropotij, ki prav gotovo tja ne spadajo. 8o ljudje, ki obešajo na stene polno velikih in majhnih alik, brez vsa kega načrta, kar tako, kar jim pride pod roko. V sobah najdeš polno atvari, ki so morda imele nekdaj pomen, ki pa so daoes brezpredmetne. Zato ni nič čudne ga, ako je maraikatero stanova nje, ki bi bilo eicer prav čedno podobno trgovini starinarja. Priznati moramo, da ao Nemci na polju notranje opreme stanovanj gotovo na prvem meatu. Zadnje čase so se začeli arhitekti za notranjo dekoracijo bavlti z re formo atanovanj in s tem t odi stanovanjskih hift. Prišli ao do takljnčka. da j« treba pri atano-vanjih v prvi vrati gledati na prattičnost in komodnoat. Stanovala« naj.se doma počuti dobro, prav po domače, in naj nikar ne jemlje pretiranega otira na obia-ke.kl prihajajo le aem in tja na dom Roj nemških arhitektov gre v prvi vrsti salonu aH sprejemale!. Rekli so : Proč t nepotrebno ropotijo, vsaka atvar aaj odgovarja svojemu namena; glej, da ti ta-vtema kolikor mogoč« malo prostora. da ae boš mogel bolj proato gibati! Kam t razaimi «mara mi. krn-deaeami itd., ki aavaemaja r«ten postelj največ praatoraV Arh H menijo, da «e da tema prav ka od pomoči a t «m. da jih koli ataao, ki asn aaveda imeti odgo varjajoèo vdolbin« Na U aačia Haročite "Pro« veto' vai •orodniku ali prijatelju r domovini. KJE JE? John Hlupar, doma iz Krupe, | 10, fara Semič, Dolenjsko. Po čati mu imam nekaj zelo važn« it starega kraja. Piši in javi! za informacije očetu v stari k^ ali pa meni na naslov: John moniČ, Bok 165, Tooele, Utah. DA SKUHAŠ DOBRO VO. PISIPONASE PRODUKTE. Imamo v talogi slad, kmslJ, ln vs« dru« potrebščins. P« in «• mrfšaJU, da 1« doma »H kuhani vedno I« najbolj»! ta n*OroeeriJam, sladčttarjsm la t dajslne »elesnine damo pri»«rw pust pri večjih naročilih. P«* Informacij« aa: FRANK OGLAR, •401 Saporfor Av««««. CUrMU LOTE FARME HI; Ako imata loto v drii Ohlo vam mi aefidamo na njo na lahke odplačil« obroke. Prazne lote ne prinašajo ni Xko imate lote in jih M* prodat, PIŠITE NAM Mi imamo nekaj lepih in nekaj farm za prodat. Za nadaljna pojaanila P^ ta na: UNION LAND A C«| STRUCTION CO., 210 Union Building, Y«mf»town, O Irevmatizem rcic^s». u z m p «m , à I li .