Boj proti fašizma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto........................ $3.00
Za pol leta---------------------------1.75
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ot'awa.
• •	V . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV		V . . .	• •
Let. 3. Št. 136.		Cena 5 c.	TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, NOVEMBER 7TH, 1945	Price 5c.		Vol. 3. No. 136.
Odprto pismo odgovor škofovski poslanici
DOKLER SO NEMCI IN VSTAŠI MORILI NAROD, ŠKOF SE NI ZMENIL ZA STRAŠNE ŽRTVE IN TUDI PETO BOŽJO ZAPOVED
Beograd, 30 okt. — Časopisje v Beogradu, je priobčilo odprto pismo maršala Tita, kot odgovor na poslanico Zagrebške škofije, katera je čitana po vseh katoliških cerkvah in namenjena zasejati mržnjo med narodom. Največjo lažnjivost vsebuje po tem. ko pravi, da je katoliška cerkev v Jugoslaviji preganjana.
Odprto pismo maršala Tita, se glasi:
"V poslanici, katero je izdala Zagrebška škofija, se gre tako daleč, da se skuša prikazati kazen vstaških zločincev in krvnikov, kateri so slučajno duhovniki, kot preganjanje katoliške cerkve.
Zakaj ni škof naslovil tako pismo za časa Paveličevega in nemškega režima — s katerim bi bil protestiral zoper strašno ma-sakracijo Srbov in Hrvatov, ko je stotine tisočev mož, žena in otrok na najbolj brutalnem način umorjeno v Hrvatski ?
Zakaj ni naslovil tako pismo proti tej strašni masakraciji in umora, ki so ga vršili vstaši in Nemci nad deset tisočev Hrvatov, najboljših sinov in hčera hrvatskega naroda?
Zakaj se niso revoltirali zoper najstrašnejšo ljudsko klavnico in koncetracijska taborišča v Jese-novcu, kjer so vstaši pokončali sto tisoč Srbov in Hrvatov.
Ali je Zagrebški škofiji znano dejstvo, da so duhovniki, katere se skuša braniti in opravičiti bili najbolj zagriznjeni krvniki in podpihovalci za masakracije. Ali je mogoče obsodila ali celo izključila enega samega teh zločincev? Ne! Njena želja vsekakor je napraviti jih za mučenike.
Oni danes branijo grobove onih zločinskih vstaških morilcev, katere je zadela pravična narodna kazen, toda nočejo braniti grobov nedolžnih žrtev, katere so poklali njihovi noži. Grobovi vstašev in vratorezcev so jim ljubši kakor pa grobovi nedolžnih žrtev.
V manastirju na širokem Bregu v Hercegovini, so se mnogi patri
vred z Nemci in vstaši borili proti Narodno-osvobodilni armadi. Seminišča in srednje šole v Bosni in Hercegovini, so bile glavno gnezdo zločincev, katerih se bo narod za vedno spominjal.
Za obrambo naših narodov pred podobno katastrofo, moramo pod-vzeti potrebne mere in onemogočiti setev mržnje med našimi narodi. Utis, ki ga dobivam iz tega pisma je ta, da je namenjeno po starem načinu setvi mržnje med našimi narodi.
Jaz ne želim obsojati one, kateri so podpisali to pismo, ker vem, da so nekateri to storili le pod pritiskom, dočim se pri srcu ne strinjajo z njegovo vsebino. Toda dejstvo je, da je to pismo čitano in namenjeno razdorni vlogi. Ono ruši konsolidacijo naše zemlje, seje mržnjo med narodom in zlasti, ko je njegova vsebina razlagana po duhovnikih, kateri so za vstaše.
Izjava nadškofa Stepinca in drugih cerkvenih dostojanstvenikov, da so pripravni vztrajati v borbi tudi pod ceno lastnih žrtev, morem priti edino do enega zaključka: "Vsi oni so se pomirili z stanjem pod Paveličem, ne iz straha, ampak ideološkega razloga, ter sedaj pridružili vred s drugimi reakcionarji v Jugoslaviji v borbi napram njihovemu načrtu proti Demokratične Federativne Jugoslavije."
Poslanica vsebuje dosti neresnice in od katere je poglavitna ta, da je cerkev v Jugoslaviji preganjana. Da to ni resnica, dokazuje dejstvo, ker so avtori iste na svobodi in da jih ni nihče pri tem njihovem sovražnem in razdor-nem delu oviral.
Ne želim da se to smatra kot grožnja, toda moja dolžnost je opomniti jih, da obstojajo zakoni, kateri nedovoljujejo širiti šovinizem in razdor, kakor tudi ogrožati dosege naše velike osvobodilne domovine vojne.
Te dosege morajo spoštovati vsi, kateri žele dobro svoji domovini.
V JUGOSLAVIJI VLADA PRAVA NARODNA DEMOKRACIJA
NAD 1,500 IZSELJENCEV NAVDUŽENO POZDRAVILI PODPOLK. IVANA RANDIČA
Toronto, 4 nov. — Na tukajš-nem javnem shodu, katerega je sklical Svet Kanadskih Južnih Slovanov ob priliki obiska predstavnika nove demokratične federativne Jugoslavije, podpolkovnik Ivan Randič, jugoslovanski izseljenci so manifestirali svojo bratsko solidarnost z narodi Jugoslavije, kateri so po štirih letih neprimerne borbe osvobodili svojo domovino in danes že polagajo močne fudamentalne pogoje brat-
0 poravnnaju vojne škoda
Ottawa — Jugoslovanski državljani, ali pa oni, kateri so tako smatrani po našem zakonu državljanstva in so nastanjeni v Kanadi, so dolžni izjaviti vojno odškodnino na imovino, dohodkih, življenju, zdravju, telesu, svobodi, polnem integritetu in časti, povzročeno z vojnimi operacijami ali sovražno okupacijo od dne 6 aprila do konca vojne in sicer v toliko, kolikor ta škoda ni in tudi morda ne more biti izjavljena od drugih pooblaščencev v domovini.
Vojna odškodnina se računa v dinarjih in sicer po valuti od 5 aprila 1941.
Poslanstvo D. F. Jugoslavije v Ottawi, sprejema take izjave in bo vsem prizadetim brez nadalj-nega zadržka po mogočnosti dalo podrobnejša navodila za priziv in tudi potrebne liste. P. Cabrič, Odpravnik poslov, Poslanstvo D. F. Jugoslavije 259 Daly Ave., Ottawa, Ont.
skega edinstva in enakopravnosti za vse njene narode.
Podpolkovnik Randič, je v daljšem govoru, ki ga je održal ob tej priliki, orisal neštete težkoče za časa osvobodilne borbe proti fašističnih okupatorjev in njihovih pomagačev. Toda z odločno vztrajnostjo, slogo in bratskem edinstvom naših narodov, mi smo zmagali — zmagali pa smo kljub onih reakcionarnih voditeljev bivše Jugoslavije, kateri so nam ponujali pokorščino kot način borbe zoper smrtnega sovražnika naših narodov — fašističnega nemškega impirializma.
Danes po štirih letih strašne in naporne borbe v kateri je padlo en milijon 600.000 najboljših sinov in hčera narodov Jugoslavije, bivša reakcija nas toži, da nismo demokrati in da v Jugoslaviji ne vlada demokracija. Zadostuje nam, da se spomnemo na bivšo Jugoslavijo, pravi podpolkovnik Randič. V bivši protinarodni Jugoslaviji, število volilcev je znašalo 4 milijone, dočim v novi svobodni Jugoslaviji znaša 8 milijonov. Ali ni že to dovolj močen dokaz, da v Jugoslaviji vlada prava narodna demokracija, med tem, ko je v bivši Jugoslaviji vladal protinarodni režim.
Medtem neki zagriznjeni Mačkovec se ni mogel premagati, da bi ne pokazal svoje profašistične sovražnosti. Mamreč nikakor ne more verjeti, da bi bil Maček izdajalec in tudi kljub temu, da je podpisal sramotni pakt na Dunaju, da je izdajal navodila hrvatskemu narodu, da se ponižno in pokorno vlada napram Paveliče-vemu režimu.
V prihodnji izdaji izide tekst govora podpolkovnika Randiča.
NAD 10.000 AVTNIH DELAVCEV SE PRIKLJUČILI FORDOVIM STAVKARJEM V WINDS0RU
TUDI DRUGOD DELAVCI SO PRIPRAVNI OKLICATI STAVKO. JAVNO MNENJE OGORČENO PROTI VMEŠANJA POLICIJE. VROČA DEBATA V POSLANSKI ZBORNICI.
Windsor, 6 nov. — Po preteku sedem tednov stavke Fordovih delavcev, brez da bi se provincijalna ali federalna vlada odzvala številnim pozivom za posredovanje med stavkarji in kompanijo, avtni delavci iz drugih 29 tovaru v Wind-sorju so se priključili Fordovim stavkarjem v znaku solidarnosti in njihovih opravičenih zahtevah.
Ostali delavci so se priključili Fordovim stavkarjem potem, ko je vlada premiera Drew-a, poslala mestno vladnega predstavnika v svrho poravnanja spora, 250 pro-vincijalnih in federalnih policajev z namenom, da razbijo stavko in prisilijo delavce na povrnitev na delo pod staremi pogoji, namreč po želji kompanije. Policija je poslana seveda pod izgovorom, da zaščiti lastnino kompanije in pa civilno prebivalstvo pred večjo nesrečo v slučaju da nastane eksplozija plinskih in vodnih cevi v tovarni. Mar ne nastane obenem vprašanje, kaj pa z 10.000 stav-
Tudi z armado se straši stavkarje
Windsor, 6 nov. — Posamezni krogi napovedujejo, da bodo oblasti vporabile armado za umakni-tev preko 2.000 avtov in avtobusov, katere so stavkarji vpora-bili za blokiranje vseh glavnih vhodov v Fordovo tovarno. Situacija je zelo napeta kljub temu, da se vršijo pregovori med stavkarji, kompanijo in tudi ministrom za delo. Javno mnenje tako med delavci kakor tudi ljudstvom, je na strani delavcev, na kar se opozarja obenem oblasti, da lahko pride do splošne stavke v deleži, ako se vporabi policijo in vojaštvo v Windsorju, za zlomitev stavke.
Finančni minister Mr. Hove pravi, da je posledica sedanje stavke avtnih delavcev v Windsorju, drzno ponašanje kompanije napram delavcem ne samo za časa vojne, ampak tudi od prej. Zato leži v glavnem odgovornost ne na delavcih in njihovih zahtevah za izboljšanje delovnih razmer, priznanja kolektivnih pregovorov in sigurnost unijskega gibanja, ampak trdovratnosti kompanijskega predstavništva.
Fordovi stavkarji v resnici na-čeljujejo obrambi delavskih interesov ne samo avtnih tembolj delavcev in ljudstva v splošnem.
karjev in njihovimi družinami. Ali jim ne preti nevarnost za nadalj-na leta hiranja pod mizernimi pogoji dela in zaslužka?
Na prisotnost policije, delavci so odgovorili z močno piketno stražo in z navadnimi avtomobili ter auto busi zabarikadirali približno okroz 20 mestnih blokov ceste ob vseh glavnih vhodih v tovarno. Unija je istočasno izdala navodilo ženam in otrokom, sta-nujočim v bližini Fordove tovarne, da se začasno presele k svojim daljnim sorodnikom, znancem in prijateljem. Med stavkarji se nahaja veliko število vojakov, kateri so se povrnili pred nedavnim iz bojev v Evropi. Na piketni straži se nahaja tudi J. B. Salsberg, delavski poslanec provincijalne vlade, kateri poživlja ostale člane vlade, da se pridružijo avtnim stavkarjem in z tem pokažejo, da so res na strani narodnih in ne kompanijskih interesov. Isti je naslovil tudi pismo premieru Drew, v katerem pravi, da je situacija zelo resna in da je potrebno izredno zasedanje parlamenta, da se reši sporno zadevo in takoj opokliče provincijalno in federalno policijo. Ako pride do izgredov in prelivanja krvi, ne znaša nihče drugi odgovornost, kakor provincijalna in federalna vlada, pravi J. B. Salsberg.
Po izvenrednem zasedanju mestne uprave, mestni župan Arthur J. Reume, kateri simpatizara z stavkarji, je odpotoval skupaj z državnim tajnikom Paul Martin, v Ottawo, dočim je odbornik De-venport odpotoval v Toronto z namenom pregovora z predstavništvom provincijalne vlade za opo-klic policije. Javno mnenje povsod ogorčeno obsoja prisotnost provincijalne in federalne policije v Windsorju, ter zahteva takojšno rešitev spora.
Večja delegacija unijskih lokalov v Toronto, je enako včeraj vprizorila demonstracijo pred poslopjem provincijalne vlade in zahtevala takojšno poravnanje spora in priznanje zahtev Fordovih delavcev.
Med tem tudi v poslanski zbornici federalne vlade je prišlo do vroče debate in obdolžitve ministra za delo zaradi nastale situacije v Windsorju. Posamezni poslanci so zahtevali od ministra za delo, Mr. Michell-a, da odpotuje takoj v Windsor in poravna nesoglasje med delavci in Fordovo kompani-
jo, katera načeluje industrijski asosiaciji in je njena glavna namera razbiti ne samo stavko, ampak tudi unijsko gibanje. Delavci ne samo v Windsorju, ampak tudi drugod ne bojo dopustili, da bi se na ta način postopalo z njimi. Oni opravičeno zahtevajo sigurnost za unijsko gibanje. In to sigurnost je treba postaviti tukaj v federalno zakonsko določbo, kajti vsled odsotnosti take določbe zakona za kolektivne pregovore, pričamo resni situaciji v Windsorju.
Pod pritiskom javnega mnenja in tudi vroče debate v poslanski zbornici, minister za delo federalne vlade in tudi provincijalne vlade, sta odpotovala v Windsor. Ali pride danes do sporazuma, kateri bi odvrnil zelo težke pos-dedice, pokaže bodočnost.
Omejitev skrivnosti atomske bombe pospeši tekmo oboroževanja
Kvizling Nedič in drugi aretirani
Washington, 2 nov. — Jugoslovanska ambasada je danes naznanila, da je Milan Nedič, bivši poglavar srbske kvizlingške vlade za časa vojne in eden od treh poglavitnih vojnih zločincev vred z 12 člani njegove vlade aretiran. To naznanilo je podal britski zunanji urad preko jugoslovanske ambasade v Londonu, vladi maršala Tita.
Med 12 aretiranih, kateri bodo kmalu izročeni jugoslovanski o-blasti, so sledeči: Milan Nedič, poglavar srbske kvizlingške vlade, Leo Rupnik, voditelj slovenskih izdajalcev, Milan Ačimovič. minister za notranje zadeve Ne-dičeve vlade in bivši načelnik jugoslovanske policije, dr. Miroslav Vasiljevič, dr. Štefan Ivanič, Du-j šan Pantič, gen. D. M. Spalajko-vič, gen. Borivoj Jonič, Jovan Pe-rovič, Mika Djordjevič, Ilija Pa-ranos, Božidar Bosko, Bečarovic in Kosta Musicki.
Narodna vlada obsoja Nediča za sodelovanje z Nemci pri masakraciji Srbov v Kragujevcu, kjer je 7.000 vključujoč dijake višje šole, umorjeno v enem dnevu v avgustu mesecu 1941 leta. Tisoči drugih, kakor se glasi obtožnica, je ustreljenih, pretepanih in od lakote umrli v notoričnih konce-tracijskih taboriščih v Banjici, ne daleč Beograda.
London — Med tem ko je minis-terski predsednik laboristične vlade v Angliji, Clement Atlee v poslanski zbornici naznanil sestanek s predsednikom Trumanom in predsednikom kanadske vlade, King-om, v Washingtonu, kjer da bodejo konferirali glede odkritja atomske bombe, radi katerega so nastala številna in važna vprašanja, časopisje v Moskvi, je zvrnilo obširnejšle komentarje povodom tega sestanka in tudi omejitve skrivnosti atomske bombe.
Uvodnik članek v časopisu "New Times", glede tega vprašanja pravi naslednje: "če se skrivnost atomske bombe omeji in ne-razkrije vsem državam, posledice so lahko pogubonosne ne samo za izključene države, ampak tudi za države, katere imajo, v posesti njeno skrivnost. To stališče zagovarja obenem tudi večina ameriškega časopisja v očigled ene najbolj razgibane politične razlage, kdo naj bo in kdo ne lastnik te skrivnosti. Istočasno to časopisje poudarja, da kakršen koli poskus vporabiti ta znanstveni izum za teroriziranje in začasno strašenje za napad zoper druge države, bo rezultiralo nič drugega kakor eno največjo tekmo oboroževanja med državami.
Druga svetovna vojna med tem jasno kaže, da edino odločna kooperacija svobodoljubnih narodov, lahko odvrne in zavaruje svet pred doslej neprimerjajočo katastrofo. Na isti način pa tudi prav
močno prepričanje, da poskus katere koli države, da doseže svetovno oblast s pomočjo novega orožja, je obsojen na neuspeh.
Verjetno je, da so tudi druge države z svojem neodvisnem raziskovanjem dosegle tehnično znanost in tudi industrijske metode za produkcijo atomske moči, katera je točasno tajnost Združenih držav, Vel. Britanije in Kanade. V nekaj letih bodo producirale bombo in sicer deset, stokrat in celo tisočkrat močnejšo kakor pa je bila, ona, katera je napravila tako "strašno" škodo v Japonski.
Sovjetska Unija, je vedno in povsod pokazala pripravnost delati roka v roki s zavezniki, da se ohrani trajen in pravičen mir. To pripravnost je pokazala na Dum-bartonski konferenci, kakor tudi konferenci Zedinjenih narodov v San Francisco.
Napaka bi bila misliti, zaključuje uvodni članek, da je vojnem sodelovanju med Sovjetsko Unijo in drugimi svobodoljubnimi državami, vedno in ob vsakem vprašanju se dosegel popolni sporazum. In vendar to ni bila ovira, katera bi nas sprečila najti skupne interese in fudamentalne pogoje pri organiziranju popolne zmage nad nazi-japonskem impi-rializmom.
Mir, ki smo ga dosegli, se mora tudi ohraniti. To je stališče Sovjetske Unije, kot najmočnejše zaščitnice svetovne sigurnosti v interesih vseh svobodoljubnih narodov."
POSLEDNJE INTRIGE IZJALOVLJENE
Beograd — Podpredsednik Zvezne vlade in minister Ustavne skupščine, Edvard Kardelj, je predložil Začasni Nacionalni Skupščini protipredlog zakonu za volitve z katerem se razveljavlja prejšna določba glede kandidatur tkzv. opozicije. Ta protipredlog, kateri je enoglasno sprejet, določa da se postavi na volišču poleg Skrinjice kandidatov Narodne Fronte tudi škrinjice in sicer eno, iza tzv. opozicijo in eno za vse nezadovoljneže s sedanjim režimom.
Kot razlog zato, Kardelj pravi: "S vrha našega demokratičnega volitnega zakona, ni samo zagotoviti volilcem tajno glasovanje, ampak tudi obramba naših državljanov zoper kakršen koli anti-demokratični poskus, kateri bi jim sprečil vporabiti demokratične pravice. Vsled tega razloga, da se
Prizor iz stavke avtnih delavcev v Windsorju ob poskusu mestne policije da prodre skozi vrste piket straže. Toda brez uspeha. D elavci so ojačali stražo z 10.000 stavkarjev.
Kampanja za pozdrave Sovj. liniji
Toronto, 6 nov. — Nacionalni odbor Kanadsko-Sovjetskega prijateljstva je izdelal primerne liste za zbiranje osebnih pismenih pozdravov Sovjetski Uniji ob priliki 28 obletnice Velike Oktoberske revolucije.
Kampanja za take podpise in tudi denarne prispevke za nadaljevanje zelo potrebnega dela tega odbora, da se kanadski narod čimbolj seznani z mnogimi institucijami, delom in progresom Sovjetske Unije zadnjih 28 let, začne uradno dne 7 novembra.
Lokalni odbori Kanadsko-Sovjet-skega prijateljstva v raznih naselbinah, pri katerih so priključene številne kulturne, prosvetne, podporne in tudi progresivne ustanove, bodo te zelo pripravne liste razdali med organizacije, katere bodo med svojem članstvom in tudi narodnostjo zbirale take podpise in denarne prispevke.
Nacionalni odbor pričakuje, da bo odziv z strani tako domačinov kakor tudi raznih drugih narodnosti številen. Da bi pa številni prebivalci Sovjetske Unije, tisoči Rdeče Armejcev, invalidi, vojne sirote itd., v resnici želi številne pozdrave od kanadskega naroda, se naproša organizacije in društva, da se podajo aktivno na delo in zberejo čimveč mogoče osebnih pozdravov.
zagotovi vsakemu volilcu taf osnovna demokratična pravica, da odda svoj glas po svoji svobodni odločbi za kogar želi, predlagam spremebo volilnega zakona in sicer:
Da se na vseh voliščih postavi poleg škrinjice, katera nosi imena kandidatov Narodne Fronte, še dve škrinjici, kako bi vsak vo-lilec imel popolnoma svobodo izraza pri volitvah. Z tem bo odstranjen izgovor anti-demokratič-nih strank, katere se vsled svoje slabosti nočejo udeležiti volitev. Prav radi tega razloga priporočam, da se postavi take škrinjice in sicer za one volilce, katere ne žele glasovati za kandidate že na volilni listi."
Črna reakcija je dobila kot nikdar prej odgovor, kateri je podrl poslednje upe za intrige pri splošnih volitvah.
Zahtve za umaknitev ameriške armade
Chungking, 6 nov. — Kitajski Komunisti so naslovili ameriškim avtoritetam močan protest proti vmešavanja ameriške armade v notranje kitajske zadeve.
■ "Nova Kitajska", glasilo Komunistične Partije pravi naslednje: "Ne samo radi interesov Kitajske, ampak tudi Amerike, ameriške oblasti so dolžne takoj izpremeni-ti svoj način. Ameriška armada mora takoj prenehati z svojim sodelovanjem v ne napovedani državljanski vojni, braniti interese kitajskega ljudstva, spoštovati njegovo suverenost in gojiti prijateljske odnošaje med kitajskem in ameriškem ljudstvom".
Pred nekaj dnevi pred tem, kitajska komunistična vlada, katere prestolica se nahaja v Yenan-u, je obdolžila centralno nacionalnisti-čna vlado Chiang Kaišeka za pro-vokacijo državljanske vojne. Ta vlada pa je istočasno naznanila vmešanje ameriške armade v notranje zadeve Kitajske z tem, da pomaga četam nacionalistične vlade Chiang Kaišeka.
Situacija vsled tega na daljnem vzhodu postaja čedalje bolj napeta in komplicirana, kajti po dosedanjih poročilih niso položeni dovolj močni ukrepi za kontrolo nad1 Japonsko, posebno v kolikor se tiče japonskih industrijskih krogov.
J5
edinost"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, [	by Edinost Publishing proprietor
in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista:
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Fašistično domobranski teror nad Slovenci
Vrtoglavica atomske propagande
Tik pred razsulom japonskega imperializma, se je pojavila v javnost "atomska bomba". Vporabljena je zoper Hiroshimi,, japonsko pristaniščno mesto. Prve vesti so trdile, da je uničila nad 200 tisoč duš, med tem, ko so poznejše vesti zmanjšale na 60 tisoč ljudskih žrtev, kar ■je prav zaprav zelo ogromno število. Njena učinkovitost po mnenju nekaterih znanstven j akov, je bila najstrašnejša od vseh dosedanjih eksplozivnih izumov. Vsekakor pa ni primera nikjer na svetu temu "atomskemu velikanu", so menili posamezni krogi in že računali: "Kdo se pa more zoper staviti? Vse mora pojti po želji onih, kateri imajo njegovo skrivnost ..."
Zaman so skušali posamezni fizologi prepričati javno mnenje, češ, da "atomska bomba" poleg destruktivne učinovitosti, katero je treba omejiti za vporabljanje v vojne svrhe, prinaša obenem veliko koristi ljudstvu, če se jo izkoristi v dobre in pravične svrhe. Ta njihova prvotna teoretična prizadevanja pojasnitve, da je znanost splošna in nikakor omejena ter da jo je treba kot tako čislati in priznati, so naletela na gluha ušesa. Api-zarji in izolacionisti, ki so seveda komaj čakali na nekaj takega, kar bi imelo zastrašiti ves svet in ga izročiti le njihovi sebični volji in milosti, kakor za časa konference v Minhenu, niso polagali pozornost razlagi, da je treba omejiti destruktivna sreidstva in graditi trajen ter pravičen mir. Celo ni izključeno, da ni dobil kje kakšen poročevalec mrhav priboljšek za njegovo poročilo, kjer si je prizadeval razlagati strašilo "atomskega velikana" nad vsemi prejšnimi strašili. Manjkalo je še, kljub krvavečim ranam v teku vojne,, kljub neizrečeni nad onimi, ki so povzročili to strašno in krvavo vojno, izbrati "tarčo" in spastiti "atomskega velikana", da opravi svoj uničevalni posel.
Pri temu je značilna pripomba komisarja za zunanje zadeve Sovjetske Unije, Vjačeslava Molotova, ko je pripomnil, da se pri vsakem spornem vprašanju na konferenci Sveta zunanjih ministrov v Londonu, vporablja "atomsko bombo." Ako tej pripombi dodamo razlago po časopisju, da se tajnost "atomske bombe" omeji na posest edino Vel. Britanije, Združenih Idiržav in Kanade, a popolnoma in glasno izključuje Sovjetsko Unijo,, tedaj je njena skrivnostna svrha več kot j.asna, toda računana nedvomno z večjo naglico hitrosti, kakor jo v resnici vsebuje.
Podceniti njeno učinkovitost bi bila napaka. Toda temvečja napaka bi bila dopustiti, da se jo izkorišča kdajkoli proti komur koli n,a podlagi sebičnih inspiracij posameznih krogov, kot sredstvo za dominacijo in nadvlado nad posameznimi narodi bodisi potom vojne ali pa diplomatičnih trikih. Ali naj postanejo sedaj po toliko prelite krvi, tako strašnih ljudskih in materij,alnih žrtvah dane obljube narodnom na samoodločbo in vsta-novitvi vlade kakršno ti narodi žele, predmet strašenja z "atomskim" uničevalcem? Atomska bomba vsebuje destruktivno moč, nikakor pa želja in zavesti svobodoljubnih ljudstev.
In menda slednje so po daljšem razpoznavanju spoznali tudi posamezni krogi. Deloma k temu spoznanju so odgovorne predi nedavnim volitve v Franciji, deloma v Danski in celo Luksemburgu. Toda daleč močnejši odgovor je pričakovati v Jugoslaviji in Balkanu v splošnem. Tudi Indo-Kina odgovarja magnatom gumija. Hoče svojo neodvisnost, kakor je Idloloča Atlanstki čarter. To zahtevajo obenem vsi drugi narodi, kateri so in še danes trpe pod tujim jarmom.
To spoznanje najbrž da je začela spoznavati skupina posameznih krogov, katera je skušala z "atomsko bombo" doseči svoje neopravičene cilje. Sicer so pa minili časi, ko se je narod str,a'šilo na razne načine, dla je ponižno sužnjeval tujim gospodarjem.
Danes jih ne zastraši nobena in tudi ne "atomska bomba".
IZ URADA SVETA K. J. SLOVANOV
Kako je razporejena pomoč iz Kanade
V	mesecu aprilu je odposlano okrog 500 ton hrane, obleke, zdravil in raznih drugih stvari za narod v stari domovini.
V	tej pošiljki je vključeno 50.000 paketov Kanadskega Rude-čega Križa in manjše količine o-bleke. Ostalo so dali naši izseljenci — večinoma od strani Sveta Kanadskih Južnih Slovanov. Ena količina ponošene obleke in 50 industrijskih šivalnih strojev je bilo od H.S.S.
Ta pošiljka je odšla z ameriškim parobrodom "Henry W. Grady." V Jugoslavijo je prišla 29. maja.
Rudeči Križ Jugoslavije je pred kratkim javil, da je ta pomoč razdeljena na vseh šest federalnih edinic Jugoslavije. Te dni pa je dobil S.K.J.S. podatke koliko je katera edinica dobila, kakor je že objavljeno.
Poročilo je zelo interesantno. Največ je dobila Hrvatska, druga iza njo je Slovenija. Bosna in Hercegovina so na tretjem mestu. Macedonija je dobila več kot črna Gora.
Vsa hrana (paketi Kanadskega Rudečega Križa) je razdeljena v Hrvatski in Sloveniji.
Kupljenje Rentgenovih aparatov za $95.000
V januaru t.l., je dal Svet Južnih Slovanov vsoto $95.000 v svr-ho nabave zdravniških potrebščin za Rudeči Križ Jugoslavije. Denar je bil poslan preko generala Vele-bita, kateri je takrat načeloval Jugoslovanski vojni misiji v Londonu.
Te dni je bil Svet Kanadskih Južnih Slovanov obveščen od jugoslovanske ambasade v Londonu, da je s tem denarjem kupljeno 6 pokretnih "Rentgen postaj".
Pismo od ambasade, dostavljeno preko jugoslovanskega poslaništva v Ottawi, se glasi:
"V zvezi z pismom Poslanstva Pov. št. 363 od 26 augusta t. 1., Ambasadi je v čast naznaniti da je, napram izjavi Delegata Rudečega Križa v Londonu, vsota $95.-000, kan. dolarjev, katera je v januarju t.l. dostavljena od strani Sveta Kanadskih Južnih Slovanov v Toronti, preko generala Velebi-ta, Rudečemu Križu Jugoslavije, uporabljena za nabavo deset pokretnih "Rentgenovih X-Ray postaj" v vrednosti 21.756-11-8, angl. funtov."
S. Miošič
(Nadaljevanje)
18.02-4323 Poročilo za 12. VIII.
Divizija "Isonzo". čiščenje v coni šmarjeta — Kronovo. Odstranjene so mnoge zapreke in obnovljena popolnoma porušena cista. Med napadom na Belo cerkov so imeli uporniki okoli 50 mrtvih, med njimi 1 povelnik pod imenom "Blatnik". Proga pretrgana in iztirjena lokomotiva pri km. 89.
Divizija "Cacciatore". Pretrgana proga pri. km. 595 zaradi eksplozije mine.
Divizija "Lombardia". Preprečena sabotaža na progo. Napad na posadko Draganiči odbit. Spopadi onstran Kolpe.
XI. skupina Gaf. Spopad pri Planiku, sovražnik pognan v beg, 12 upornikov ujetih. Na naši strani 2 padla. Pri Lavrovcu 7 ujetih.
Letalska aktivnost. Mitraljira-nje in uničevanje upornikov ter poizvedovanje nad cono Grela in koto 703.
19.	02-4353 Poročilo za 13 VIII.
Divizija "Isonzo". Radi eksplozije min je bila pretrgana proga in iztirjen zadnji vagon.
Divizija "Lombardia". Živahne borbe onkraj Kolpe. Najdeno je 39 tub eksploziva amerikanskega izvora.
Posebno poročilo poveljstva 98 legije črnih srajc poroča 14. VIII.
0	napadu na vlak Krmelj-Trebnje 13. VIII. Vlak je bil napaden 40 metrov severnovshodno od Gomile. Zadel je na tri mine in se iztiril. Nato so uporniki napadali z nagli mi ¡strelja iz mitraljezov in mi-nometalca. Vojaki in potniki so se vrgli na tla. Vendar pa jim je bila obramba nemogoča, ker so bili napadeni od vseh strani. Le majhnemu oddelku se je posrečilo, zbrati nekaj vojakov ter se umakniti na neko višino. Doslej je ugotovljenih 10 mrtvih 1 civilist
1	mašinist, in 4 ranjeni.
20.	02-4380 Poročilo iza 14. VIII.
Divizija "Isonzo". Včeraj ob
18.30 so uporniki napadali osebni vlak v mirnski donili. Nonoči živahne akcije upornikov proti železniškim zaščitnim posadkam.
Divizija "Cocciatore". Ponoči je onkraj Kolpe, poizkusi prehoda denec-Ig pognala bando upornikov, ki je plenilo živino.
XI. skupina Gaf. Živahne akcije onkraj Kolpe, poizkusi prehoda preko proge odbiti.
Letalska aktivnost. Letalski alarm v Ljubljani. Ugotovljen prehod letal v veliki višini.
21.	02-4388 Poročilo za 15. VIII.
4 Divizija "Isonzo". Izvaja se čiščenje na področju napada na osebni vlak. Odbiti napadi pri koti št. 430 in pri št. Jurju. Ponoči so uporniki skušali sabotirati progo med km. 106 In 107. Najdene so bile 4 neeksplodirane mine.
Divizija "Cacciatore Opisujejo se borbe onkraj Kolpe. Pri Stude-ncu-Igu spopadi. Pretrgana proga pri km. 582.
Naše izgube: 1 mrtev MVAC, 8 ranjenih, 4 pogrešani, sovražnik 3 mrtve.
22. 02-4402. Poročilo za 16. VIII.
Divizija "Isonzo". Ugotovljene so končne izgube napada na osebni vlak 18 mrtvih, od teh 1 MVAC, 9 ranjenih, od teh 1 MVAC 24 pogrešanih, od teh 1 oficir Ugo Calcagnini od 98. legije in 2 MVAC. Proga je bila 15 zvečer obnovljena. Pretrgana prbga pri km. 108.6.
Divizija "Cacciatore". Zaradi akcije upornikov proti posadki Gor. Brezovica je izvršeno čiščenje cone. Sovražnik raspršen po živahni borbi, imel je 6 mrtvih, med njimi 1 povelnika, na naši strani 2 mrtva.
XI. skupina Gaf. Napadena posadka Dane, po intervenciji arti-lerije so se uporniki umaknili s sigurnimi izgubami proti vzhodu. Patrola MVAC je pri Stražišču ubila 4 upornike.
Letalska aktivnost. Uničevanje in mitraljiranje Rihpovca in Čateža.	«
Izgube na naši strani: 19 mrtvih, 5 ranjenih, 22 pogrešanih, med njimi 1 oficir; MVAC 1 mrtev, 1 ranjen, 2 pogrešana. Sovražne izgube: 10 mrtvih.
23.	02-4414 Poročilo za 17, VIII.
Divizija "Isonzo" Spopadi v
coni Rihpovec, Pleš Vrhpeč, Jordan kal končani z begom sovražnika. Poizkus sabotaže preprečen.
Divizija "Cacciatori" čisti cono Greda. V kratkih bitkah so bili razpršeni uporniški oddelki.
Divizija "Lombardo". Razpršen uporniški oddelek pri Marijinem dolu.
Letalska aktivnost. Mitraljiranje in uničevanje v coni Čatež.
24.	02-4438 Poročilo za 18. VIII.
Divizija "Isonzo" V coni Koren-
Devenec raspršene skupine upornikov. Spopadi v Trebinjeku.' Gradišču in Jugorju ki so se končali z begom sovražnika. Prekinjena proga pri km. 103.
Divizija "Cacciatore." Najdenih več trupel ubitih upornikov.
Divizija "Lombardia". Akcija v coni Pavlov breg. Prišlo je do
več spopadov. Sovražne izgube štejejo do 30 mrtvih.
XI. skupina Gaf. Preprečen poizkus sabotaže na progo.
Letalska aktivnost. Uničevanje in mitraljiranje v coni Čatež in Krim.
Izgube: 1 ranjen, sovražnik 4 mrtve.
24.	02-4448, Poročilo za 19. VIII.
Divizija "Isonzo" V teku je
akcija proti coni Moravče-Sv. Križ, od koder so javljene uporniške koncentracije. Pri Čatežu smo naleteli na močan odpor in s podporo artilerije povzročili sovražniku velike izgube. V bitki pri Tuševem dolu so bili ubiti 3 u-porniki. Močni uporniški oddelki so skušali ponoči prekoračiti progo, napadaloc posadke pri km 106 do 109, toda pomoč artilerije iz Trebnjega je preprečila ta poizkus. Pretrgana proga radi mine.
Divizija "Cacciatore". V nočnem spopadu pri Brezju ubit 1 upornik, v bitki pri Lopati so pustili 12 mrtvih.
Divizija "Lombardia" Pri Vinici ujet 1 upornk, pri postaji Črnomelj odstranjene mine.
Letalska aktivnost. Poizvedbe, mitraljiranje in rušenje v coni Čatež-Tihaboj.
Naše izgube 3 mrtvi (1 oficir) 8 ranjenih — 1 oficir —, 2 MVAC mrtva, sovražne: 16 mrtvih in 2 ranjena.
25.	02-4469 Poročilo za 20 VIII.
Divizija "Isonzo". Akcija v
coni Moravče Sv. Križ je končana s tem da so se skupine iz raznih strani združile. V raznih bojih je bil sovražnik težko poražen. Na bojišču je ostalo 32 mrtvih upornikov in 1 ranjen. Letalstvo je u spešno podpiralo akcijo. Nadaljuje se čiščenje. Na naši strani 1 mrtev in eden ranjen. Preprečen poizkus železniške sabotaže.
"Divizija "Cacciatore". Znatna formacija upornikov je napadla posadko v Pijavi gorici, ki se je skrajno upirala, podprta od artilerije in s prihodom ojačenj. Sovražnik je imel neugotovljene velike izgube, mi pa 5 MVAC ranjenih in 2 pogrešana. Pretrgana proga pri km, 184.
Divizija "Lombardija' Boji onkraj Kolpe.
XI. skupina Gaf. Oddelek MVAC Kalce je odbil napad upornikov. V coni Grčarevec je bila najdena in uničena zasilna baraka.
Oddelek XXI. april poroča o borbah onkraj Kolpe.
Letalska aktivnost. Oborožene poizvedbe nad dolino Mirne.
Izgube: 1 vojak mrtev, 3 ranje ni, 1 MVAC, 5 ranjenih, 2 pogrešana, sovražne izgube: 33 mrtvih, 6 ranjenih, 3 ujeti.
26.	02-4500 Poročilo za 21. VIII.
Divizija "Isonzo" Med čiščenjem v coni Moravče Sv. Križ, kjer so se vršile bitke pretekle dni, sta najdeni trupli dveh upornikov in enega komandanta. Prebivalci Moravč in drugi pripovedujejo, da so se bežeči razbojniki razpršili v majhne skupine in nosili s seboj mnogo ranjencev.
Divizija "Cacciatore". čiščenje v coni ob cesti Studenec-Ig-Škri-lje je povzročilo živahne spopade pri vasi Škrilje kjer je bilo ubitih 5 upornikov. Na naši strani je 6 vojakov ranjenih. Izgube na strani upornikov: 20 mrtvih.
XI. Gaf. Preprečen poizkus prehoda pri postojanki 27 A.
Naše izgube. 6 ranjenih, sovražne; 12 mrtvih.
27.	02-4510. Poročilo za VIII.
Divizija "Isonzo" Med čiščenjem cone Zaplaz-čatež-Mirna in železnico so raspršene uporniške patrole. Eden naš oficir ranjen. V coni D. Brezovice je patrola MVAC raspršila oddelek upornikov z izgubami: 1 MVAC mrtev. Močni uporniški oddelki so napadli v ponovnih nočnih akcijah žel. postojanke 110 in 111 in zlomili odpor prve ter ujeli 6 vojakov; pri km 92-8 in 33-25 je bila proga poškodovana in oklopni vlak je sprožil mino. izvrženi so vagoni.
Divizija "Cacciatore". Pri kraju Šetnje je patrola MVAC ponoči ujela dva upornika. V teku živahne borbe v coni Temenice sta bila ubita dva upornika.
Divizija "Lombardia" Postojanka pri kraju Novo selo je povzročila upornikom sigurne, neu-gotvljene izgube. Dva vojaka MVAC so uporniki ujeli.
Izgube: 1 vojak ranjen, 6 po-grešnih, 1 MVAC mrtev 2 pogrešana. Sovražne izgube dva mrtva dva ujeta.
28.	02-4531. Poročilo za 23. avgust.
Divizija "Isonzo" Sreljanju iz avtomatskega orožja proti očiščevalnemu oddelku v coni Podturn je sledila živahna bitka, ki se je končala z begom upornikov. Ponoči so tri mine pretrgale progo pri km 80.6.80.7 in 85.4. Drugi poizkusi so bili odbiti, pri km 88 in 101 z intervencijo artilerije.
Divizija "Cacciatore". Pri Stari vasi razpršena patrola upornikov. Proga prekinjena v km 114, 2 Ljubljana-Grosuplje in km 585 Ljubljana - Postojna. Razen tega je bila na sedmih pretrgana cesta v coni škofljica-Studenec.
Divizija "Lombardia" Opisuje se napad XIII. brigade na most Dol. Kupčina.
Z dopisom od 24 VIII. se opisujejo posledice porušenja proge dne 19 tega m. za premogovnik v Krmelu, ki proizvaja dnevno 130 do 150 ton, ki jih ni mogoče spraviti v Ljubljano. V rudnik ni mogoče spraviti lesa, ki more dospeti samo po železnici. Če se promet v dveh treh dneh ne bo obnovil, bo moral rudnik delo ustaviti, kar bi značilo izgubo produkcije, brezposelnost 220 delavcev in zlasti nevarnost velikih nezgod pod zemljo. Zato je treba takoj obnoviti promet. To zahteva Visoki komi-sarjat v Ljubljani s štev. 697 od 23. VIII. 1943.
29.	02-4552. poročilo za 24. avgust.
Divizija "Isonzo". Znatni uporniški oddelki so napadli železniške postojanke med Radohovo vasjo in St. Lovrencem. Odpor je preprečil sabotaže in pregnal upornike z izgubami.
(Nadalje prihodnjič)
Odmev iz Ravensbrucka
KAKO VESEL IN RADOSTEN JE NAŠ NAROD
Dragi tovariš!
Že dolgo časa se pripravljam da Ti napišem par besed, pa vedno kaj pride po sredi, tako da vedno odložim. Danes pa sem se odločil da Ti na vsak način napišem pismo, saj se res kar čutim krivega, da Tebi in tovarišem že doslej nisem nič pisal.
Mi se z našo ladjo "Timok" nahajamo tukaj v Angliji na daljšem popravilu. Ker je tu štrajk pristaniških delavcev, ostanemo tu še pet do šest tednov. Upam, da za tem ¡zopet krenemo v prelepo našo svobodno, federativno in demokratsko Republiko Jugoslavijo. . . če pridemo z ladjo v Kanado (kar pa se mi zdi zelo malo mogoče, in če bo seveda za to časa), Vas brez daljnega pridem obiskati! Sicer pa še ne vem točno, ampak če bi mogoče, se bom eventualno prekrcal na katero drugo našo ladjo če ista poj-de v domovino, ker želim čimprej domov.
V Juliju mesecu smo bili z, ladjo v Trstu. Iz Trsta sem na hitro skočil za en dan domov v Ljubljano. Moj obisk je trajal le štiriindvajset ur. . . toda to mi je bilo dovolj za dosego spoznanja, da je naša domovina različna od stare krvave in korupcionistične monarhije. . . da je narod čeprav izkrvavljen, izmučen in osiromašen, ponosen in zaveden na svoje delo in žrtve padlih herojev in da ne bo nikdar več dopustil da se domači in tuji paraziti šopirijo na upravnih mestih naše države. Štiriindvajset ur ti je prav zadosti da spoznaš nepremagljivo narodno voljo v borbi za obnovo naše opustošene domovine in za u-stvarjenje boljše, lepše in pravičnejše bodočnosti. . . Povsod vidiš ponos in zavest, tako na obrazih mladenk in mladeničev kot na izmučenih licih starcev in vedrih in veselih otrok. Nikdar več Slovenci ne bomo narod hlapcev in sužnjev! Svojo usodo bomo v bodoče odločali sami. . . v veliki in nezmagljivi skupini bratskih slovanskih narodov pod okriljem Nove, demokratske in federativne Jugoslavije s tovarišem Titom
na čelu. In kako vesel in ponosen sem bil jaz, ko sem videl, da v naši deželi ni tujih vojakov, čeprav zavezniških, ki so kakor sem videl v drugih zemljah, sedaj po vojni velika ovira, breme in nadlega v mnogih osvobojenih zemljah. Naša Jugoslavija je edina zemlja v Evropi, ki se ne nahaja pod tujo vojaško upravo, kajti o-na ima svojo lastno domačo, stokrat preizkušeno vojsko katera je sposobna odgovarjati vsem eventualnim potrebam za održavanje miru. In končno. . . pri nas niti ne postoja nikakšna nevarnost. . . saj nikjer na zapadu niso narodne mase tako edinstvene v izkustvu in mišljenju kot pri nas. . .
Naši narodi po prestanem trpljenju ne žele prav nič drugega nego to, da nas tujina pusti na miru, da si sami uredimo domače ognjišče tako kakor vemo da nam najbolj odgovarja. Tepec je vsakdo ki misli da bi se moglo z raznimi intrigami povzročiti v Jugoslaviji bilo kakšen nemir in o-mogočiti na primer povratek no-sateka Petra Karadjordjeviča v domovino. . . Je vse zastonj, naš narod danes čuti svojo moč in sposobnost. . . pozna svojo vodstvo. . . točno pozna vzroke, ki so dovedli našo deželo v tako teš-ko izkustvo. . . pozna ljudi ki so to zakrivili. . . in nikomur ne o-praščajo. Jao ti se ga vsakomur ki bi se s tujo pomočjo rinil narodu na vrat! Niso več časi ko se je duše moglo kupovati. . .
Ne morem Ti v kratkem opisati občutkov ki sem jih imel, ko smo od zaveznikov okupiranega Trsta, prispeli do demarkacione linije (par kilometrov od Trsta) in na hiši ob cesti sem zagledal velik napis "Tu je Jugoslavija — živio tovariš Tito!" In od tu naprej, pa vse do Ljubljane, skoro vsaka hiša nosi kak zelo pomemben napis, ki potrjuje da je Nova Jugoslavija resnično Titova dežela, in da je ta junak res ljubimec vsega našega naroda, ki nepoko-lebljivo veruje v njegovo vodstvo, znanje in pravičnost! Med potjo smo v večini vasi skozi katere smo se peljali, opazili grupe lju-
di, mladih in starih ki so se pripravljali za pohod v Ljubljano, na nek velik kongres ki se je sledečih dni imel vršiti. V neki vasi kjer sem videl precej požganih hiš, je stal na trgu velik vojaški kamion, prav po slovensko okrašen z zelenjem, cvetjem in zastavicami. . . na njem pa je bilo natlačenih veliko število domačinov ki so čakali na odhod v Ljubljano. Lepa slovenska pesem (partizanska) se je razlegala daleč naokoli, veseli obrazi mladeničev in mladenk pa so razodevali da se ta narod kljub požganim hišam, ki tako spominjajo na še pred kratkim divjajočo borbo-počuti srečnega in da je navdušen radi izleta v Ljubljano, kjer bo na kongresu izrazil svoje želje in potrebe brez straha da bo zato preganjan od kraljevskih policajev in žandarjev. .. in da bo v beli Ljubljani slišal in videl svoje priljubljene narodne voditelje ki so slovenski narod tako uspešno vodili »skozi najtežje dni slovenske zgodovine. Da, nova Slovenija v Novi Jugoslaviji ima povsem različno lice od prejšnje. . . Povsod se razlega pesem dela in zmagoslavja. . . in to ob ¡zvokih krampov in lopat ki urno in vztrajno obnavljajo to kar je bilo v vojni porušeno. . . In naši vojaki. . . vojaki jugoslovanske Armije. . . povsod sodelujejo z narodom pri obnovi domovine. Gradijo mostove, popravljajo ceste delajo z kmeti na polju, pomagaju pri popravilu hiš, skrbijo sa uspešnost transporta in za vse kar je narodu koristno. Niso naši vojaki pohotne-ži, pijanci in kradljivci za katere ljudje komaj čakajo da odidejo. . . Naši vojaki, so Titovi vojaki, to so narodni sinovi, delavci in kmetje ki ljubijo svoj narod in lepo našo domovino. . . Upravičeno smo lahko ponosni man je! . . .
Ko sem se vozil z avtom se mi je zdelo kot da sanjam. . . Kako prekrasna je ta naša Slovenija! Sedaj ko sem obrajžal skoro celi svet, šela spoznavam, da je ni lepše dežele! V kratkem se zopet o-glasim, pozdravi "vse"! SFSN Dušan Ivančič
Ni dolgo temu, kar sem se vrnila po dolgem izgnanstvu iž tujine. Ob spominu na žrtve svete domovinske vojne sem vzkliknila: "Kako velika, lepa in junaška je moja domovina!"
Berem časnike, hodim na sestanke, vendar me včasnih zaboli, ko vidim, da se mnogo piše o italijanskih in nemških taboriščih, le o Ravensbrucku čujem mala. Pa je bilo tudi tam na tisoče Slovenk, ki so zaradi svojega dela v narodno osvobodilni borbi prihajale v to taborišče uničenja.
Tu je bilo neznosno življenje. Žene in dekleta so morale delati po tovarnah Ravensbrucka, Orani-senburga, Sachsenhausena, Au-schitza, Buchenwalda itd. Na lastni koži so občutile ves nacistični sadizem in videle neštete, ki so padale pod njegovim bodalom, smrtno ranjene od gladu, ponižanja in sramotenja.
Slovenski narod bridko občuti izgube naših najboljših mater, žena in deklet. Hitlerizem ni priza-nesel niti ženski, preoblekel jo je v številko, ki mu je služila toliko časa, dokler je zmogla 14 do 16 urno delo. Ko je onemogla, so jo vtaknili za nekaj dni v bolnišnico, kjer je "številka" počasi bila pripravljena za odhod v peč.
Spominjam se neke matere z Dolenjskega. Doma so ji požgali vse, moža ubili, otroci so odšli v partizane, njo samo pa so izdajalci prodali švabom. Prišla je v Ra-vensbruck. Nekaj časa je pletla nogavice, vendar pa je kmalu vs-led "hrane" oslabela. Otekale so ji noge. Nekega dne jo je SS-paz-nica potegnila iz vrste in jo s pomočjo kriminalk in prostitutk odvlekla v drug lager, kamor so vo-aili žrtve, namenjene za peč. Tu so jih mučili s stradanjem. Žene so stale tu 6 — 8 ur na dvorišču, brez vsake hrane, naj je deževalo ali ne. Gorje tisti, ki bi sedla radi utrujenja! Seveda so čepale po tleh, kamion pa je odvažal onemogle v peči. Ta žena je 14 dni kljubovola lakoti in po srečnem naključju ušla iz tega pekla. Toda 53 letna žena je bila sedaj videti uničena, bolna 80 letna starka. 14 dni življenja v kraju, kjer je gledala smrti v obraz, ji je vzelo 30 let življenja.
Poleti 1944 so podvojili vojno produkcijo. Dan za dnem in noč za nočjo so odhajali transporti iz glavnega taborišča v tovarne v severni Nemčiji in v Berlinu. Tudi jaz sem odšla v juliju 1944 iz lagerja. Stale smo na velikanskem dvorišču, da bi nas pregledal SS-zdravnik. Bilo nas je okrog 1000, vse gole, ostrižene, oropane slehernega dostojanstva. Mimo nas so hodili gestapovci-SS-ovci, SS-paznice in zbijali neslane šale Podzavestno sem krčila pesti, do so me boleli prsti in kri mi je udarjala v
sence, da se mi je majal svet pred očmi. šele v baraki sem se sprostila in popadel me je skeleč, krčevit jok.
Mnogo bi lahko govorila o težaškem delu, o stradanju in hiranju v Ravensbrucku, kjer je bilo toliko Ljubljančank. Pretepanje, brce, zmerjanje, polivanje z mrzlo vodo, kazni v obliki stanja na prostem ponoči ob vsakem vremenu itd. Niso nam prizanašali in SS-paznice so bile večinom še okrutnejše od SS-ovcev. Saj so bile prostovoljke, ženske brez sleherne srčne kulture. Zanje smo bile pač le "banda". Vendar je bila naša vera v zmago svobode neomajna in dostikrat je bila podprta s polglasno pesmijo. Bratje, le k soncu, svobodi!
Zdaj sem spet v Ljubljani — v svobodi. Ljubim, sama preizkušena v trpljenju, to našo prerojeno domovino, skupaj z vsemi srečni-cami, ki so se vrnile iz Ravensbrucka. Zato stojimo zvesto na strani našega maršala Tita z geslom:
"Zdaj pa — delati, delati!"
Interniranka Slavka J— .
(Slovenski poročevalec — 16. sept. 1945)
SANS
Pomoč "zajedničarjev" za staro domovino
Svet Kanadskih Južnih Slovanov je prejel te dni vsoto $701.67 za pomoč našemu narodu v starem kraju. Denar je poslan od H.B.Z. po zaključku izvršnega odbora, ker se ga ni moglo vključiti v "Fond za pomoč stari domovini v Združenih Državah Amerike".
Brat Martin Krašič, pojasnjuje, da je bil denar nabran po članstvu H.B.Z. v Kanadi in sicer: $401.67, še pred par leti, ter naložen v posebnem "Trust Fund". Lansko leto, pa je odsek št. 814 iz Val D'or, Quebec, drugih $300, kar so vse skupaj poslali na S.K.J.S. v Toronto, da jih porabi za pomoč, v stari kraj, kakor o-stali denar, katerega zbiramo v te svrhe.
Izvršnemu odboru H.B.Z. in članstvu iste, se prav lepo zahvaljujemo
Izvršni odbor Sveta Kanadskih Južnih Slovanov
NAROČNINA ZA STARI KRAJ
Ker je že več rojakov naročilo Edinost za svoje sorodnike v starem kraju in drugi vprašajo koliko stane naročnina za' celo leto, naj na tem mestu ponovno omenimo, da naročnina za stari kraj znaša za celo leto $3.50 in za pol leta $2.00. Ured.
Poročilo iz glavnega tajništva
Prvi mesec kampanje za pridobivanje novih članov je za nami. Če vzamemo v obzir, priprave in poteškoče katere so združene z organiziranjem, smo prvi mesec dosegli prav dobre rezultate.
Iz poročil se da sklepati, da je kampanja za novo članstvo dosegla razmah, kateri kaže da bo dosežen popolen uspeh. Dobra poročila prihajajo iz naselbin, kar pomeni da so naši Slovenci in Slovenke presodili pravilno pomen in potrebo organizacije, kot je naša Zveza Kanadskih Slovencev.
Naprimer tajnik odseka iz Tim-mins-a poroča: Kampanja teče svojo pot naprej, člani ne počivajo. Do sedaj kolikor je meni znano, smo dobili od 15-20 novih članov. Pri zadnji seji se jih je vpisalo 12 članov." —
Tako poroča Timmins, kateri je poznan kot veteran v delavskem gibanju. Ne pove nam skrivnosti, kako je bilo mogoče dobiti na eno samo sejo 12 novih članov, omenja pa da, "dober zgled in razumevanje, doseže to kar bi se drugače ne moglo doseči." Zasluge grejo pa seveda tudi novim članom samim, kateri niso odlašali, ampak so se v začetku kampanje priključili odseku Zveze Kanadskih Slovencev z namenom da hočejo skupno s svojimi sobrati udeleževati se vsek aktivnosti, karkoli bo podvzeto za dobrobit naroda in čast Slovenskega imena, za kar so se tudi naši bratje v starem kraju, borili in zmagali.
Druga naselbina, katera je tudi dobro poznana, Slovencem v Kanadi in v U.S.A. je naš stari Windsor. Kdo ne pozna to mesto? Katero je prav sedaj središče, trdovratne borbe za delavske pravice. V tej njihovi borbi so odločni da zmagajo. Zaposleni so s pi-ketiranjem, Fordove tovarne. V-kljub temu so si vzeli čas za organiziranje novih članov v Z.K.S.,
kakor to tajnik poroča:
"Vzeli smo si kvoto za 30 novih članov, katero upamo tudi izpolniti."
Tako poroča Windsor in tudi verujemo, kadarkoli se gre za dobre stvari in napredek je prav težko tekmovati z njimi. To nam je že znano in ko bo končni ¡zključek kampanje bo pokazal da se nismo prav nič motili.
Dolje poroča tajnik odseka iz Port Arthur-ja: "Odsek se bavi z pridobivanjem novih članov. Pristopilo je 5 novih članov in ena članica."
Port Arthur je istotako kot Windsor ali Timmins poznan kot veteran v delavskem pokretu. Nikoli ne zaostaja v nikakem oziru. Ne smemo pozabiti važnosti da se tudi ženske organizirajo v Z.K.S. Port Arthur nato ni pozabil.
Tako naselbine druga za drugo poročajo o uspehih in ni nobenega dvoma ko bo kampanja katera traja še dva meseca, zaključena z dobrim rezultatom. Apelira se tudi na one naselbine, kjer živijo Slovenci, da se tudi one zglasijo. Samo 6 zavednih Slovencev ali Slovenk, zadostuje za ustanovitev odseka Zveze Kanadskih Slovencev. članarina je 25 c. na mesec za moške za žene pa 10 c., kar gotovo ni nikake ovire da nebi ustanovili odseka v vaši naselbini. Za nadaljna pojasnila se pa obrnite na:
League od Canadian Slovens, 206 Adelaide St. West Toronto, Ont.
Vsem članom "Zveze" in prijateljem se naznanja da se je moral brat J. šerjak član ivršnega odbora Z.K.S. podvreči operaciji vsled želodčne bolezni. Želimo mu hitro okrevanje. Nahaja se v Mount Sinai bolnišnici. Obišče se ga lahko vsak dan med 2 in 4 uro popoldnom in 7-9 uro zvečer.
J. Smrke
TRI LETA SMO PREŽIVLJALI GROZNE ČASE
Pismo iz Dvorske vasi
Naslednje pismo je dobil rojak France Prijatelj, stanujoč v So. Porcupine, Ont., iz Dvorske vasi iz starega kraja. Pismo se glasi:
Draga sestra Malči in Frank!
Po dolgem času sem spet dočakala, da Vama pišem. V našem kraju se je -mnogo izpremenilo. S veliko žalostjo Vama sporočam, da smo izgubili našega dobrega Ata, in jaz moža. Padla sta nedolžna od domačih izdajalcev. Vem, da Vam je znano, da sem se poročila v Dvorsko vas k Boltetovim, imela sem za moža Franceta. Poročila sem se 1942 leta, ali ubit je bil že 14 marca 1944 v Velikih Laščah od "domobrancev". Zapustil mi je sinčka Franceta 3 in hčerko Marijo, 2 leti stara. Sedaj smo sami, oče, mati, jast in otroci. Njegovi starši so jako dobri. Dela imamo zmiraj veliko. Isto leto, ko sem se poročila je zgorelo vse pohištvo s postljami in perilom, pogorel je skedenj, drvarnica in hišo je jako razbilo. Bila sem ravno v postelji drugi dan s starejšim otrokom, ko so Italijani
Zločini "črne roke"
Creighton — Uredništvo Edinosti naprošam, da priobčite priloženo pismo, katero sem dobil iz starega kraja od mojega bratranca, Antona Milavec. Pismo se glasi:
To pismo piše moj brat Janez Debeljak iz Dvorske vasi pri Velikih Laščah. Piše da je bil pripravljen od domobranske roke za u-strelitev. Kot njegov sin France, je 1943 leta ustreljen od "domobrancev" v Velikih Laščah in zapušča 6 letnega sinčka in 3 letno hčerko in ženo doma iz Podpoljan, po domače Skončnjakova.
Brata Štefana je ubila "črna roka" na travniku, ko je seno grabil. Pokopan je v Malaslevskem smrečevju. Starejši Janezov sin, je bil pri financih, je padel prvi dan na meji, ko so Nemci napadli Jugoslavijo. Drugi štirje fanti, imajo vsi dobre službe pri partizanih. Slibarjeva Ančka, je ubita pri preski, ko je na mino stopila. Mala Slevski, Alojzij Centa, po domače (Lenčkov) je obsojen na 7 let prisilnega dela in vse premoženje mu je zaplenjeno (kot izdajalcu).
Opomba:
Kakor jaz mislim, da se tukaj v Kanadi nahajajo dve sestri od mojega nečaka Franceta žene, po domače Skončnjakove iz vasi Podpoljane pri Vel. Laščah, se naprošate ako katera čita to pismo, se lahko oglasi na moj naslov:
Louis Debeljak
Box 170
Creighton Mine, Ont.
bombardirali tako, da mi bo škodilo vse življenje.
Doma je tudi bilo hudo. Mati so se jako postarali v tej vojni. Pri boljška ni bilo nobenega, ker je bilo vse na karte, a tistih mi nismo dobili, cel čas ne, ko smo bili pod Nemci, to je poldrugo leto. Ivan je bil v internaciji na Rabu, Štefan pa v Dachau. Jože je bil poldrugo leto pri Ančki, ker se ni upal doma. Albina je bila stalno prisiljena za vožnjo s konji, za okupatorja. Vera je bla en čas pri Meri, ki je poročena v Ljubljani, ima tehničnega inžinerja. Tako, da so včasnih bli sami doma mati, pa tudi oni so bli zaprti tri dni v Laščah. Tukaj so se dogajale strašne reči, bila je takorekoč "črna roka", ki so po noči ubijali ljudi, katero so skupaj zbrali naši dušni pastirji. V Laščah smo imeli 2 kaplana, ki sta sedaj tudi bežala.
Ančka je nekam bolj srečna, razen tega, da je Janez bolj boleha-ven, ima dva fanta in punčko. Kako pa Ti kaj, imaš veliko družino ? Daj kaj pisat, pa tudi Francka, če prideta skupaj. Jast sem vedno z mislijo pri Vama tako da bi najraje prišla tja.
Našega zlatega Ata, so vzeli od dela, ko so napravljali drva in so jih peljali na Praprošče, od tam pa v Lašče. To je blo v torek ali petek, so jih pa dali na avto in odpeljali proti Ljubljani. Med potjo na Pijavi Gorici, so jih 5 ustrelili.' V isti jami, ko smo odkapali, smo našli vseh pet trupel. Sedaj pa počivata z mojim možem prav skupaj. Ubita sta bla oba meseca marca 1944. Pehavčeve so ble tudi v internaciji, Anton pa v dve-jeh tako, da je jako reven prišel domov. Korenovi so vsi doma, le stric so umrli. Tomšič je tudi doma. V Dvorski vasi je pogorelo 50 poslopij, ubitih je 20 ljudi. Je res" žalostno življenje bilo tu. Od mojega moža bratje, dva sta padla in dva sta še pri vojakih.
S prisrčnim pozdravom Te pozdravlja Tvoja sestra Tina, otroci, oče in mati. Pozdravim tudi Francko, moža in otroke.
Debeljak Krista.
SAMOMOR VOJNEGA ZLOČINCA
Nuremberg — Notorični zločinec, vodja bivše nacistične delavske fronte, dr. Robert Ley, se je obesil v svoji celici v ječi rajši, kakor pa da bi za svoje zločine odgovarjal pred mednarodno komisijo za vojne zločince, katera pripravlja sodno obravnavo zoper iste.
V svoji noti pred smrtjo, je pohvalil postopanje zavezniških o-blasti napram njemu v ječi in skesano priznal, kako velika napaka je bila v kampanji proti Židom. Mi moramo to poravnati in
Val D'Or — Dragi tovariš urednik. Prosim da priobčiš to pismo, katerega mi je pisala sestra v imenu moje matere, tako, da bodo vedeli rojaki po Kanadi, kakšna grozodejstva so se dogajala pri nas v Sloveniji za dobo okupacije po italijanskih in nemših nazifa-šistov, kateri danes jokajo in točijo krokodilske solze poganjajoč se za nekakšno "demokracijo", seveda tako, katera bi bila v resnici demokracija nad narodnimi interesi le za njih osebno. Hočejo pač tako demokracijo, kakšno so-vživali pod Rupnikom, Rožmanom in drugimi.
Kaj bosta rekla urednika "A.D." in A.M., katera kričita po svojih časopisih v Ameriki, da so partizani komunisti, zločinci itd. ter da je Tito diktator. Seveda najbolje bi bilo, da bi jih Tito in jugoslovanski narodi lepo sprejeli ter jim dali še povrh odlikovanja in dobro službo za vga njihova zločinska dela, a tisti kateri so trpeli, se borili za svobodo, zmrzovali goli in bosi, trpeli lakoto in glad, naj bi jih dali v zapor ali bodoče ograje. Ali bi to bila demokracija ? . . . Da — nobenega dvoma ni, da bi Tito našel v njihovih osebah največje njegove oboževalce, pa najbrž tudi drugod ako bi to storil in jim izročil vodstvo iz rok narodnih voditeljev.
Vsa ta pokvarjena gospoda danes toči krokodilske solze le za položajem, toda kako bi se pomagalo narodu da zgradi čim prej izmučeno in oropano domovino, ji je seveda deveta skrb. Pisma iz starega kraja so jim kakor rak rana in najbrž da jo ne bojo mogli preboleti. Narod v starem kraju nemara več pokvarjene gospode,. tudi kraljička ne, ker od te skupine ni nikdar imel koristi, tembolj neznosno breme v vsih zadevah. Zato je zavrgel zamisel, da bi si sam ne mogel urediti svojega doma tako, kakor zahtevajo njegovi narodni in človečanski interesi. Medtem pa tudi ni sam. Danes se dviga narodna zavest tudi po drugih državah in sledi najtrdnejše stopinje svoje spremljevalke Sovjetske Unije.
Pismo, ki ga tu prilagam se glasi:
Prezerje, 1 avgusta 1945.
Ljubi Andrej in vsi Tvoji!
Po tolikih letih smo spet enkrat tako srečni, da Ti moremo pisati. V imenu vseh, ki smo še ostali živi, Ti pišem. Poslali smo Ti že kratko sporočilo potom Rdečega Križa, če ste dobili pa ne vemo. Ker so nekateri že pisali iz Kanade in Amerike, pričakujemo tudi od Tebe ali od Tvojih vsak dan kakšno vest. Bojimo se sicer, da se ni zgodili najhujše s Teboj ali s kateremi od Tvoje družine, vendar imamo upanje, da ste še pri življenju. Kakor hitro moreš, nam piši.
Vem, da Te zanimajo prilike, ki so bile in so sedaj pri nas. Mnogo si lahko zvedel iz časopisja, vendar podrobnosti, ki se tičejo nas samih, Ti gotovo niso znane. Naše vesti niso vesele, so jako žalostne, vendar se neustraši preveč, prenesli smo jih mi, prenesti jih boš moral tudi Ti.
Od pomladi 1942 pa do maja 1945 leta, smo preživljali grozne čase, nismo pa obupali. Veselimo se svobode, ki je nastopila, čeprav smo morali zanjo mnogo žrtvovati. Najhujše je za nas to, da se ni vrnil nobeden naših dragih bratovi in sestre iz partizanov, kjer so trpeli, stradali in zmrzovali ves čas osvobodilnih bojev. Najprej je padel Tone, v boju v Dolomitih. Bilo je to spomladi 1943 leta, namreč istega leta v jeseni je padla v borbi z Nemci, sestrica Julka, novembra 1944 pa so ujeli še Ivana, domači izdajalci, ki so se udinjali okupatorjem ter ga po nečloveškem mučenju pobili na Logu pri Brezovici. Po 5 mesecih so ga izkopali, na neki njivi, sedaj leži na pokopališču na Brezovici. Težko čakamo dneva, da bomo mogli njihove izmučene kosti prepeljati domov, ker sedaj ležijo raztreseni in sicer tam, kjer so končali svoja mlada življenja.
Vidiš, to je naša rana, katera se ne bo menda nikoli zacelila. Podrobnosti o tem boš zvedel, ko boš prišel domov, kar tudi vsi upamo in srčno želimo. Vedi, mami, boš podaljšal življenje za nekaj let, če boš prišel prej kot mo-
goče. Ne boj se, da bi ne mogel živeti. Tukaj življenje teče lepo v normalni tir, da bomo le skupaj pa bo boljše. Sedaj pa še drugo:
1942 leta poleti, so Italijani požgali hišo in štalo s trgovino vred. Bili bi za silo popravili, pa so nam vzeli sproti ves materijal ki smo ga pripravili za zidanje. Šele sedaj se pripravljamo, da bomo zidali drugo hišo, ker stara je popolnoma uničena. Težko je mami in atu na stara leta potikati se pri drugih ljudeh, pa bi vsaj pod svojo streho rada umrla. Ivanka je ostala vse skozi pri življenju. Prestali so vse kar so jim naprtili domači izdajalci. Pobrali so jim vso živino in prašiče, obleka in drugo je pa itak vse zgorelo. Sedaj imajo spet 2 kravi, 2 konja in nekaj prašičev. (Tudi letina je dokaj dobra. Vsekakor v srečo si štejemo, da smo ostali pri življenju. Od Franckine družine, so o-stali vsi živi, je 6 otrok. Tudi jaz sem se pretolkla s svojim možem in otrokom skozi ta pekel. Pa kaj bi ti to pravila, da smo le živi. Sedaj ne želimo nič drugega kot, da se vrneš domov, če nočeš za vedno, vsaj za kratek čas, da uredimo še kar je ostalo. Angela, če ni več Andrejca, nam piši takoj, ali pa pridi z otroki domov, kolikor jih imaš. Tja do zime bomo že sezidali hišo in boste imeli priti kam pod streho. Prej ko pridete bolj bomo veseli, zato ne oklevajte in ne odlašajte, ko tako teško čakamo vest od vas.
Upam da Te bo pismo dobilo še na starem mestu, zato nam precej piši in ne bodi preveč žalosten zaradi naših razmer. Mi smo trdni in smo prenesli vse kar je prišlo pred nas. Tja na jesen bomo pripeljali naša drage, mrtve domov, morda boš že Ti na njihovem pogrebu. Da bi le bil!
Vsi Te lepo pozdravljamo in poljubljamo, tudi Francka in njeni. Pozdravljamo prav lepo Tvojo družinico. Do svidenja!
Angela
To pismo sem dobil in čitatelji naj še enkrat presodijo in se uve-rijo, kaj vse so naši dragi prestali v stari domovini.
Pozdrav vsem čitateljem.
Andrej Kovač
Strnimo se v pravo slovensko družino
Pismo iz Travnika, Loški Potok
Toronto — Uredništvo Edinosti. Prilagam pismo, ki sem ga pred nekaj dni dobila od brata iz starega kraja, katero želim, da bi ga priobčili v naslednji izdaji Edinosti. Je zelo zanimivo in v podrobnosti omenja, kaj vse se je dogajalo za časa okupacije naše prelepe slovenske dežele. Koliko gorja so prestali naši dragi doma, kako je vse izropano in po-žgano, a kljub temu velika vera in ljubezen našega naroda, da si zgradi svojo domovino, lepšo in boljšo kot kdajkoli prej, so želje sedaj po tem strašnem trpljenju.
Vem da bo interesiralo naše Bločane tukaj v Kanadi, kako in kaj se je tam godilo v zadnjih treh letih. To pismo se glasi:
Travnik, 12-8 45.
Draga sestra:
Prejel sem tvoje, pismo, datirano 22 aprila, dne 7 avgusta. Predno nadalje kaj pišem, Vas prav lepo pozdravim, Tebe in celo Tvojo familijo. Dam Ti vedet, da sem dobil eno Tvoje pismo potom Rdečega Križa od 21 oktobra 1944, prišlo je letos marca meseca. Živi in zdravi smo vsi, in zdaj Ti popišem kako smo preživeli ta štiri leta.
Imamo deset otrok, šest jih poznaš, potem smo imeli pa še tri hčerke: Jožica, Angela in Mari.
Ivan je že od doma tri leta. Lojz je pa dve leti minilo, 12 februarja kar je pri vojakih. On je bil mobiliziran en večer. Vseh skupaj je bilo 26. So jih uzeli ta beli. So poslali pozive, pa so naši izvedeli, potem so prišli partizani in jih odpejali.
Na (Tabru je Loško Potoška farna cerkev), je bila postojanka od Italijanov in naših izdajalcev.
Ali prestala sta dosti, Lojz v hudih borbah, Ivan pa tudi še več. On je bil v internaciji 13 mesecev v Padavi. Tam je bil največ v bolnici. Z Ivanom je bilo takole: "On je šel leta 1942 na Sv. Telesa dan, prostovoljno v hribe. Takrat je naša vojska živela v gozdu, čez dva meseca je delal Italijan ofenzivo na partizane, pa se je bilo
živeti skupno s Židi, ker oni govore "nemški" jezik, zaključuje nota.
Robert Ley je bil glavni vodja 22 milijonov članov nemške delavske fronte pod Hitlerjevim režimom.
treba podat. Potem so ga Italijani zaprli, kakor tudi Malnarja Franceta, Zogorjevega Albina, Rusa Mirkota in Stankota, 4 učitelje, Rudolfa Lenčka in so jih odpeljali k Martalosu. Tam je komanda stala in tam so prec na mestu učitelje pobili. Vsi ta drugi so mogli gledat, potem so rekli našemu in Zogorjevemu, da bosta pa zjutraj padla. No zjutraj sta ustala, so že Italijani rojili. Pravita: "Aha, nas bodo" — us-taneta, pa so se Italijani pripra vljali naprej. Njih so pa dva in dva skupaj zvezali in jih gonili proti Grčarcam. Tam so spet nekje izvedeli, da je naš organizator in tam so mu spet prizanesli in dalje vlekli v Kočevsko Reko. Tam so jih pa pobili dosti, ali naš je vseeno živ ostal, potem pa dalje v Ljubljano in naprej v Italijo, pa nič hranili. Skraja avgusta je bil odpeljan pa smo dobili prvo pismo šele prvega novembra, da mu pošljemo paket. In prec smo mu ga poslali, pa ga je dobil šele devetega decembra.
Karolina služi v Ljubljani že šest let. Ona je dobila prej pismo od njega ni mu je pošiljala svak me sec en paket. Pisal je, da ni imel od nje pomoči, bi bil umrl od glada. Potem je dobival od doma re-, dno vsaki mesec dva paketa. Pa težko nam je bilo. Domačega žita nismo tisto leto imeli. Provizacijo so nam Italijani precej utrgali ker je šel Lojz v partizane, tako da nam je bilo zelo težko. V mal-nu smo dobili za vsak paket po ene tri klg. ječmenove ali ovsene moke. Drugi so dobivali provizacijo, mi pa nič že 7 mesecev odkar je šel Lojz v partizane.
Mi imamo še dom, ali hišo, 117 so jih Italijani zažgali 23 oktobra 1941, pa Tonkovo tudi. Da ni bilo tako slabo vreme in sneg padal, kar je odbilo ogenj, kajti od ljudi niti eden ni prišel blizu, tako je bil narod prestrašen. Zakaj je naša hiša izgorela: Notri je živel Benček pa njegova mati. 21 oktobra je šla skozi naš kot, gor po gmajni, prva vojska proti Jelene-vemu Žlebu. Do takrat nismo še Videli partizane, in nekdo je to hitro naznanil Talijanom in ti so prišli od dveh strani, od čabra in od Sodražice ponoči v naš Kot. Zdaj se je pričelo streljanje tako da ni še tega nihče slišal, od Bla-ževih pa proti ta zadnji hiši. Ta-lijani tu in tam. Ko niso vedeli,
Timmins — Ker je v teku kampanja Zveze Kanadskih Slovencev za novo članstvo, si tudi naš odsek šteje v dolžnost, da nekaj prispeva v korist iste. Gotovo je vsakemu naših rojakov znano kaj zastopa Zveza Kanadskih Slovencev. Večina, rojakov to priznava z vstopom v to res narodno organizacijo nas izseljenih Slovencev.
Je pa še prilično število brez-krbnih duš, ki mislijo, da ako bi pristopili v naše vrste, da bi bil "konec" vsega njihovega obstoja, nevedoč da s tem potrdijo svoje opredeljenje.
Rojaki, danes je čas, da stopi: "Slovan na dan!" Dolgo je že tega, ko so nam preroki in pesniki pisali: "Že prišli bi Slovencem zlati časi, če klasik bi bil vsak pisavi, ki nam kaj kvasi" Kot vidimo, sedaj so nam prišli tisti prerokovani časi, a klasik je pisar — slovenski narod — ki nam je vidno začrtal pot bodočnosti ter jo bo tudi zgradil, da bo vsaki pošten Slovenec hodil po njej dvignjene glave s zavestjo, da ga ni na svetu, ki bi mu metal kamenje na to cesto, ki jo je zgradil z muko -in krvjo, ter ga hotel s tem spet spraviti na staro trnjevo pot.
Da pa bomo ohranili to nam začrtano pot, je naša dolžnost, da, se tudi mi izseljenci — Slovenci — strnemo v pravo slovensko družino tukaj v tujini ker le tako bomo premagali vse ovire katere nam mečejo na pot vsi, plačani in neplačani hlapci svetovne reakcije. Znajmo, da tudi divja zver se brani za svoj obstoj, tako isto gre sedaj: za biti ali ne biti, bivšim samopašnežem in sesalcem slo-
venske krvi. Oni ne izbirajo sramotilnih besed in zbodljivk za očrnitev naših narodnih voditeljev tukaj in v domovini.
Ali žal dragi rojaki, oni ne bodo uspeli in ne smejo, uspeti. Danes imamo priliko kot nikdar prej, katere ne smemo nikakor izpustiti iz rok. Danes se odločimo, da na svoji zemlji hočemo biti gospora-rji mi!
Zato dragi rojaki, pristopite v vrste Zveze Kanadskih Slovencev, da tako pokažemo da smo tudi mi z onimi, ki so se borili za svojo in našo bodočnost. Pristopite v Zvezo sedaj, ko je kampanja v teku in ko so na dnevnem redu na splošno zelo važne narodne in da — tudi delavske zadeve od katerih rešitve je odvisna srečnejša in lepša bodočnost vseh.
Kampanja traja do konca tega leta. Ob pristopitvi rojak in rojakinja ni prav nobene druge obligacije poleg zelo nizke pristopnine in članarine vsak mesec enkrat se udeležiti redne seje, zavedati se da si Slovenec in kot tak dolžan braniti čast svojega lastnega naroda in mu tudi pomagati pri njegovih napornih, da si zgradi svojo domovino čim prej mogoče. V tem duhu delati se pravi, da vsak tisti, kateri je dober Slovenec, je obenem dober Kanadčan.
Naše redne seje se vršijo od sedaj naprej vsako drugo nedeljo v mesecu ob drugi uri popoldne v prostorih 112 Balsam St. North. Vabljeni ste vsi rojaki, člani in nečlani. Pridite na sejo in pokažimo, da "naša kri, nikoli ne fali!"
Tajnik
Pismo iz Vrhpolja pri Sent Jerneju
da so na obeh koncih Talijani, seveda so jih pa nekaj pobili in ranjena sta bila dva jugoslovanska orožnika, ki sta še služila naprej pri Talijanih. Je pa eden puško na Tonkova drva vrgel. Potem ko se je dan storil, so najdli puško in so Tonkovga prec olpeljali k J Kapčevim in vse ta druge može in fante, pa tako jih tepli, Tonka pa še najbolj in so rekli da ga bodo ubili. On pa je odločno trdil, da puška ni njegova. Med tem časom so že Tonkavo hiša zažgali. Vse so pustili domov, samo Tonka ne iz rok.
Ko je šel Benčev domov je že hiša gorela in je nekaj zaklel po italijansko, so ga pa slišali in šli za njim domov, pa so prec ven pognali in ta staro, odvezali naše krave sami, pa zažgali. Naš Ivan jih je prosil, da je naša hiša pa ni nič pomagalo. Zgorelo nam je dosti krompirja, ali mene od sre če ni bilo doma, sem bil odšel v gozd drva napravljat.
Strašen je bil pa dan 31 avgusta leta 1942. To je bil sodni dan. Vas je gorela in 18 so jih Sadolu ubili. Vse en moment, vas je gorela in strojnica zaruštala. Pred mrakom se je to zgodilo. Na Bla-ževih njivah je pokopališče teh padlih 31 avgusta. Nas so izgnali na Opaldarjev vrt, vse moške in fante od 16 let, tam smo šli: eni na levo, eni na desno, da so nas legitimirali. Enim so legitimacije uzeli enim pa nazaj dali. Tistim, ki so legitimacije uzeli, so jih na Male Ravnice gnali. Teh je bilo 25. Tam je bila komanda. Potem so jih tam ustavili in so se šli informirat k župniku, kateri so delavci in kateri so kmetje. Prišli so nazaj od Tabra in en pater z njimi, da jih je izpovedal. Sedem so jih pa še od drugod prignali in so vse kmalu pobili. Iz Travnika so: Kovač Korle (ki je bil na žagi) Kovačev Ivan, Gornikov France, Ivančič France (je imel Spel-cno Mico od zgoraj pa dva dni staro punčko) Gašpercev France (tudi oženjen z Tkavkno. Ina dva otroka), Bednarjevega Tankota Ivan, škončev France, Rale Lojz, Šuštarjev Ivan (od zgoraj), Kap-čev iz Dedneka (ta mlajši).
Šest so jih pa pri Tabru pobili. Šustarjevega Franceta, Bodnarje-vega Korleta, Špelčniga Rudolfa, Bednarjevega Markota, Jureso-vga Korleta, Mihejlovga Antona (od Bele vode).
Pismo iz vasi Vrhpolje pri Šentjerneju, katerega je prejel Martin Hudolin od svoje sestre iz starega kraja, katero se glasi:
Dragi brat!
Prej ko ti napišem par vrstic, Vas vse skupaj, prav lepo pozdravimo. Jako nas je razveselilo, ko smo po štirih letih dobili pismo od Vas, za katerega najlepša hvala. Nismo mislili da bi si se kdaj dopisovali in sploh tudi ne upali da se bomo še kdaj videli, ker smo imeli slabo življenje. Mi tukaj sploh nismo mislili, da bomo ostali še živi. Nekaj nas je še živih, ali še ne vemo za vse. Za Karelna ne vemo še nič, če se še kje nahaja. On je bil vjet v Nemčiji ob razpadu stare Jugoslavije. Tone in Lojze, ta dva se nahajata v Osvobodilni vojski in sta še živa, ali Jože naš najljubši bratec in ljubi ata pa počivata v rahli zemlji. Oče je bil ubit na sredi dvorišča, od Italijanskega bombardiranja še 19 februarja 1943. Naš dragi bratec, pa v svoji rojstni hiši, ko je okupator Nemec napadal našo hišo. V hiši so bili Jože in še dva druga, kjer je umrl težke in junaške smrti. To je bilo, 18 februarja 1944. leta.
Žalostne ure in dneve smo imeli tukaj, posebno naša vas ko je bila štirikrat bombardirana, je sploh uničena. Pri nas je uničeno vse, tako da ne spimo v svoji hiši, bivamo v Žaleharjevi hiši, če ti je še kaj znano. Kuhamo pa na vrtu, na majhnem štedilniku, ko nas ni veliko, stric in jaz, Fani-
Tako so delali z narodom, pa so vse domači izdajalci krivi. Bela Voda je izgorela en dan prej ko Travnik. Od Travnika je ostalo en par hiš na kraju. Težko je opisat kaj smo prestali v naši vasi, ko se nismo hoteli z njimi podat. Retje, Hrib in Mali Log, so vedno klicali Talijane na nas, potem pa Nemce. Mi pa vztrajali trdni, pa naj se godi smrt ali življenje. Enkrat so pridrveli v Travnik, Talijani, aeroplan je tako nisko norel in strelal. Takrat so nas izgnali 9 na gmajno, pa čakali 5 ur. Ako bi se jim bilo kaj hudega pripetilo, pa bi nas bili vse pobili. Kako nam je srce bilo. Pred nami je strojnica, Talijan pa pri njej. Tisti dan so Miščka Antona ubili. Domov je šel izpod kraja pa je ta zverina talijanska kar najn potegnila. To ni za popisat kaj vse je bilo in kaj se je za to dobo dogajalo pri nas. Proti koncu pa je še "črna roka" zvernisko razsajala in se še tudi zdaj pojavi, špel-čnega Lojza so iz hiše vzeli, ga odpeljali na Križ potov in tam so ga ubili, zato ker je dovoljenja dajal za prehajat iz kraja v kraj.
Jako nam je vsem hudo Tvojega Ivana (Johny Kosmrl), posebno naša se zmiraj meni od njega, kako je bil fanj. Hudo je za mlad narod, ki hrepeni po svobodi pa jo ne dočaka. Malnska sta oba padla. Zdaj sta sama ta stara dva, (Nadaljevanje na 4 st.)
ka in pa mama. Tako za nas tri kateri smo doma, je res žalostno. Stric star ne vidi nič, je vedno v hramu na slijovki, spi tudi tam. Reška ki je poročena pri Grubar-jevih, ona še živi, ima tri sinčke.'
Prav rada bi ti veliko popisala, ali je preveč za pisati, smo preveč žalostni. Mama so živčno bolni in se vedno jočejo, delati ne morejo, sama se mučim, da se živimo. Revni smo in strgani, obleke nimamo nič in se tudi kupiti ne more ker nimamo denarja in tudi blaga se ne dobi. Upamo da bo za naprej boljši, samo da smo ostali živi. Letos smo imeli šušo in tudi toča je potokla po enih krajih. Pri nas ravno ni in vinogradi lepo kažejo, tako da vina bomo imeli, zabele pa bolj malo.
Zdaj pa Vas skupaj prav lepo pozdravljamo, tudi stric Karol, ki tudi še živi in njegova cela družina.
Zdravo — Fanika
Martin Hudolin kateri je sprejel gornje pismo piše;
V spomin Bratu padlemu za svobodo naroda.
Bil si boritelj .za delavske pravice od mladosti, voditelj delavskega gibanja v St, Jernejski o-kolici, pa od leta 1930.
Ko sem bil jaz leta 1931 na o-bisku v domovini, sva bila oba aretirana radi rudečega strašila. Ker po dvadnevni preiskavi niso nama mogli nič dokazati, so naju izpustili. Ako sem hotel potovati v Novo Mesto ali Ljubljano sem se moral javiti orožnikom. To je bila tista "demokracija" za katero še eni vedno točijo krokodilske solze. Med tem ko so ti takozva-ni "demokrati", prodali, državo in narod Hitlerju in Musoliniju, sami se pa skrili v varna zavetja, da nadalje rujejo proti, sedaj svobodni, v resnici demokratični Jugoslaviji in Titu, — so se take "navarne" osebe, med njimi moj brat, borile v — gorečih razvalinah, — do zadnjega diha. Očeta nam je ubila bomba pred rojstno hišo, dom je bil porušen od bombardiranja, podivjanega fašizma in ti moj dragi brat, nisi klonil, boril si se kot lev, še eno leto po očetovi smrti na razvalinah svoje rojstne hiše, na barikadah. Padel si a tvoj duh živi med nami, na tvojem grobu ti postavim spomenik kot borcu za Svobodo naroda, ter spomin v naših srcih, da vaše žrtve ne boje zaman, ker pisma katera prihajajo in so pisana z tresočo roko onih ki so ostali še pri življenju, govore glasneje, kot gromade laži katere razni obrekovalci nove Jugoslavije trosijo v svet. Dobro si naj zapomnijo kaj se je zgodilo z Musolini-jem, i. dr., kateri so klali naše brate in sestre. Mi, tega ne bomo pozabili; in tudi ne smemo pozabiti, ker žrtve so nam pred očmi, med njimi moj brat.
Slava mu!'
t
Martin Hudolin, Galt. Ont.

Jugoslovanske žene v Montrealu pomagale otrokom
Montreal: — Me žene Srbkinje, Hrvatice, Slovenke in Rumunke smo se ob žačetku kampanje za pomaganje otrokom v Jugoslaviji, obvezale da oblečemo 100 otrok. Sedaj ko smo kampanjo završile, se vidi da smo našo obvezo dobro dzvršile, oblekle smo namreč 194 otrok. Nikakor pa sedaj ko je kampanja završena, ne bomo prenehale z delom ampak zbirale po-nošeno obleko. Omenim naj družino Kiš, kateri so dali dva velika zaboja ponošene obleke, vsa v dobrem stanju, more se reči za 50 oseb obleči. V naslednjem poročamo kolikor različnih komadov smo nabrali:
Pokrival, 196. Opravice za deklice in dečke, 211. Nogavic (parov), 265. Plenic, 1.912. Spodnje srajčke, 361. Spavalne srajčke, 340. Cuclje, 433. Milo, 402. Gumijaste plenice, 172. Komad za na gumijasto plenico, 122. Steklenic olja, 31. Steklenic za mleko, 228. čeveljčkov (Parov), 188. Zaponk, 209. Obrisač, 114. Škatljic praška, 207. Kapic, 165. Jopičev, 166. Povojev, 46. Gumijaste, hlačice. 102. Kombine, 56. Platnene hlačice, 20. Prsluka, 15. Metrov platna, 20. Komune, 8 Blazinice, 3. Igračke, 15. Komadov niti (cvirna), 43. Šivank (Pakelčkov) 25. Pomade, 8. Glavnikov, 8 Naramnic, 2. Šal, 1.
Imena darovalcev so: "Jugoslovanske žene" za 12 otrok. "Jugoslovanski dom", za 11, otrok. Z.K. Slovencev, za 8, otrok. Po 5 otrok so oblekli: S.K.H., L.P.P., S.K.R., S.K.S., Odsek H.B.Z. 739, družina I. Sindičič, F. in B. Tomašič. — Po 4 otroke so oblekli: Družina M. Kiš, in družina Flajšman. — Po 3 so oblekli: — Družina B. Iviček in družina P. Žigorski. — Po 2 otroka so oblekli: — Družina D. Frgačič, S. Starešina, I. Taraš, F. Kaučič, N. Crnčič, M. Polič, B. Jovanovi, I. Tomašič, I. Pero-žič, M. Kružič, V. Jočič, druž. Sa-vič, in družina Ilečič. — Posamezniki: — Katica M. Radu, M. V. Ružič, Jure Kučan, I. Kajdič, Marijan šubat, Mihajlo Torma, Ivan
Ratkaj, S. Lj. Lukin, Karlo Este-rle, Danica Petrovič, Josip Pero-zič, Josip Antič, Todor in Stana, V. M. Sablič, Lj. in M. Žagar, in Petar Serevulac. Po enega otroka so oblekli: — Družine: — J. Si-munič, druž. Oprič, S. Seršič, M. Pejnovič, F. Benko, J. Stipkovič, Pretula, in V. Modric. —
Posamezniki: — Ivan Bašič, Ivan Kučan, Marijan Mičetič, Josip Kirinčič, Božo Dunat, Lovro Čabrijan, Ivan Čorak, Vazme Tu-rina, Ivan Sobol, Mihajlo Burič, Vinko Tomič, Beta Sindičič, Petar Milčetič, Franjo Dujmovič, Petar Perožič, Ljubica Terzič, Josip Ma-rohnič, Ivan štefanič, Josip Mar-kušič, M. Tibouth, Ivan Pejanič, Smilja Beljin, Štela Alman, Marijan Brozovič, Ivan in M. Prijatelj, M. Matunič, Paval Mavrinac, Ivan Paškvan, Franjo Matošič, Franjo Seršič, Nikola Kučan, Ivan Canderlič, Andro Marohnič, Smilja Toročki, Marijan Sindičič, Nikola Lašič, Jure Bučina, Ivan Tomašič (mladi), Toni Gulešič, "Sim-patičari", Alek Matkovič, Jure Kataro, Petar Madjarac, Alek Stipkovič, Doba Jovanovič, S in D. Bogdanovič, in Broz Brajac. — Trije obleki enega otroka to so: Toni Sertič, Dušan Gorunovič, in Josip Kramar. — Imena kateri so darovali ponošeno obleko so: — Družine. — Sindičič, Frgačič, Jovanovič, Jovanovič, Perozič, Kiš, in Tkalčič, — Posamezniki: — Beta Tomašič, Sofija Subonja, Ivan Tomašič, Danica Pretula, Mica Prijatelj, Leo Daviček, M. Polič, Franjo Seršič, Kuzma Polič, Stojan Ristov, in M. Brodečansky.
Na koncu se zahvalimo vsem prijateljem in , prijateljicam, kateri so pomagali da je kampanja uspela. Trudili smo se da vpišemo vsa imena darovalcev, v slučaju pa ako je kako ime napačno ali izpuščeno, naj se javi dotična oseba na odbor, da se izpravi morebitna pomota.
Za odbor žen:
Olga Jocič Marijana Frgačič Marija Polič
Oblast maršala Tita v Jugoslaviji
je nezmanjšana
Usnjarna v Slovenskih Konjicah
Napisal za ONA: L. Bolling
Z odstopom dr. Ivana šubašiča z mesta ministra za zunanje zadeve in dr. Juraja šuteja kot ministra brez portfelja je končana iz zadrege rojena zveza med partizanskim pokretom maršala Tita in nekaterimi elementi jugoslovanske zamejne, vlade, ki je vršila posle v Londonu do preteklega meseca marca. Dr. Milan Grol, ki je bil podpredsednik vlade v tem kabinetu narodnega edinstva, je predal svojo odstavko že dva meseca prej.
Okrog teh bivših ministrov se zdaj nabirajo odkriti oponenti maršala Tita — in zapleteni politični položaj Jugoslavije postaja radi tega še bolj nepregleden. Toda v kolikor je mogoče presojati razmero iz daljave, je to ostalo brez vsakega vpliva na dejansko razmerje sil in na vpliv Titove vlade. Niti v najmanje tudi ni pripomoglo k razčiščenju velevažne-ga vprašanja, koliko je opozicije proti partizanskemu režimu.
Narodna osvobodilna fronta, organizacija partizanov, ki je vodila vojno proti okupatorju, je še vedno složna, še vedno stoji pokonci in še vedno vsebuje in predstavlja zelo široke mase vseh političnih struj in socialnih razredov dežele. Vendar pa je s tem objasnjeno, da ni popolnega edinstva med vsemi onimi, ki ne nosijo krivde, da so kolaborirali.
Jasno je, da bo dejstvo tega odkritega napada na Titov režim s
Vabljeni ste vsi na sejo
Redna mesečna seja ZKS v Windsoru se vrši v nedeljo dne 11 novembra na domu, Joe Smoleta 809 Belle Isle Ave.
Sprejemanje novih članov in novih članic bo na dnevnem redu, že vpisani novi člani in nove članice dobrodošli.
Važnost društvenega življenja se širi in razvija na rednih sejah, sloga, bratstvo in naprednost naj bo cilj vsakega Slovenca in Slovenke.
Svobodna udeležba za vsakega, svobodna vprašanja in odgovori za vse.
Začetek seje ob 7 uri zvečer.
Tajnik
V Slovenskih Konjanicah imajo tehnično najbolje urejeno usnjar-no v Sloveniji, šoštanjska usnjarna je sicer večja, toda ni tako tehnično izpopolnjena. Alfred. Laurich, ki je bil lastnik usnjarne v Slovenskih Konjicah, je pobegnil že pred enim letom v Avstrijo in pustil podjetje svojima bratrancema. Ob zlomu Nemčije sta tudi ta dva pobegnila. Sedaj je usnjarna državna last.
Ko so tovarne prevzele slovenske oblasti, so bile razmere v njih skrajno obupne. Vsa skladišča so bila prazna, vse sirovine in izdelke so Laurichovi odpeljali s seboj. Posrečilo se jim je odpeljati v Avstrijo tudi stroje iz oddelka za izdeljavo pogonskim jermenov. Zavedali so se kako se da najbolj oškodovati tovarno, ki je predvsem izdelovala pogonske jermene. Že v prejšnji Jugoslaviji je konjiška tovarna s pogonskim jermenjem krila vse potrebe države in jih tudi izvažala v . inozemstvo. Takrat je bil izdelan za neko tovarno v Nemčiji 1.33 m širok, 15 mm debel in m dolg jermen. Prav tako so bili izdelani za jugoslovansko težko industrijo v tej tovarni pogonski jermeni največjih dimenzij.
Tu zdaj prihajajo iz vseh federalnih edinic Jugoslavije za jermenski oddelek konjiške usnjär-ne. Mnogo podjetij ne more polno obratovati, ker nima pogonskih jermenov. Vodstvo konjiške tovarne se je takoj zavedlo važnosti tega oddelka in je storilo vse za vrnitev strojev iz Avstrije. Slovenske oblasti so dosegle ugodno rešitev in po dveh dneh je bila večina strojev spet nameščena v tovarni. Ključavničarji so noč in dan delali, da so bili prepotrebni stroji hitro pripravljeni za pogon.
Dosegli so že 73.% predvojne proizvodnje. Tovarna izdeluje tudi podplate in gornje usnje. Radi nepopolnega obrata je tudi pri tem doseženo začasno 83% predvojne proizvodnje. Občutno je pomanjkanje sirovin, predvsem kemikalij, ki so nujno potrebne za predelavo kož. Ker vodstvo tovarne predvideva pomanjkanje surovih telečjih kož, se je odločilo za predelavo svinjskih kož, katerih je na trgu dovolj. Prvi poskusi so da] i dobre rezultate in ustanovljen je nov oddelek za predelavo svinjskih kož.
Konjiška usnjarna zaposluje nekaj sto delavcev nameščencev. Delavci so večinoma mali kmetje, katero je Laurich neusmiljeno iz-žemal in izrabljal. Dokaz temu je bila spontana stavka leta 1936. Danes je vse delavstvo organizirano v strokovno organizacijo; zavedajo se, da s svojim delom gradijo novo življenje ne le sebi, temveč vsemu delovnemu ljudstvu vsej domovini. Svojo zavednost so delavci dokazali z udarniškim tednom, ki je zadovoljivo uspel. Iz vsakega oddelka je 5 do 8 ljudi delalo nujna zunajna, dela, produkcija v tovarni pa je ostala na isti višini. Pri umiku so Nemci skoro popolnoma uničili laboratorij in mehanične delavnice. V udarniškem tednu so delavci 800 delovnih ur popravljali ti dve stavbi.
Sindikalna organizacija je na predlog delavcev sklenila, da pokloni enodnevni zaslužek za partizanske sirote in tovarniške upokojence. 15. septembra so delavci priredili "Vinsko trgatev" in čisti dobitek obrnili v iste svrhe.
Ob koncu udarniškega tedna so delavci priredili svoj "miting", ki je v vseh oziril odlično uspel. Nabrane prostovoljne prispevke so izročili Rdečemu križu.
("Ljudski pravici" 7. sept) ......
SANS
VABILO NA SEJO
Tem potom se znanja članstvu odseka Zveze Kanadskih Slovencev v Torontu, da se vrši redna seja v nedeljo dne 11 novembra v organizacijskih prostorih, 386 Ontario St. Zadržek, da se ta seja ni mogla vršiti prejšno nedeljo je bil ta, da se je vršilo javno zborovanje, na katerem je govoril prvi predstavnik Demokratske Federativne Jugoslavije, Ivan Randič, kakor je to naznanjeno prej-šnega tedna.
Ker bo na dnevnem redu več važnih vprašanj in med prvotnim kampanja novega članstva, oziroma poročilo o dosedanjem rezultatu, se naproša da se vsi člani in članice udeleže seje.
Začetek ob 2 uri popoldne.
Tajnik.
DAVIES BO GOVORIL DNE 14 NOVEMBRA
Toronto — Zelo znani kanadski dopisnik, Arthur Davies, kateri se je pred nedavnim povrnil iz vzhodne in zapadne ter južne Europe, kjer je potoval kot zunanji poročevalec za številne tukajšne časopise in revije, bo govoril o svojih doživljajih v raznih državah nled tem tudi v Jugoslaviji, v Eaton Auditoriumu, College in Young St., dne 14 novembra.
Začetek ob 8.30 uri zvečer. Vstopnina 50 centov po osebi.
strani mož, ki so imeli visoke pozicije v njegovi vladi, ohrabrilo nekatero skupino nezadovoljne-žev, ki si želo demokratičnih ustanov po vzgledu zahodnih držav in so prepričani, da teh razmer najbrže ne bodo magli doseči pod Titovo vlado. Toda istočasno dajo ta napad tudi vspodbu-do vsem kvizlingom, kolaboraci-onistom in bivšim fašistom in vsem drugim oportunistom, katerih je precej v Jugoslaviji, ki si zdaj nadevajo masko "zapadnja-ške demokracije" in trdo, da je njihova opozicija osnovana na načelih zahodne demokracije.
Grol, ki je nedavno dobil dovoljenje, da izda časopis za opozicijo, se nahaja zdaj v veliki zadregi, ker je odkril da se mu ne približuje kot pristaši le oni, ki so iz poštenih razlogov na njegovi strani, temveč, da prihajajo na njegovo stran tudi najrozličnejši nezadovoljneži kot zavrženi partizani, prenapeti srbski nacionalisti, slepi privrženci kralja Petra, bivši pristaši srbskega kvizlinga Nediča, bivši Paveličevci, čfetniki in tako dalje. Mnogi izmed njih so tako popolnoma kompromitirani, da morejo le škoditi vsaki politični skupini, s katero se povežejo.
Poleg tega pa je treba pomisliti tudi, da Grolu manjka nekaterih potrebnih osebnih lastnosti, brez katerih ne more nikdar uspe ti v boju proti velikanu Titovega kova. Kako naj obvelja proti moj-sterskemu šarmu v družbi, proti blesteči Titovi osebnosti Tn njegovi odministrativni spretnosti in sili, človek, ki je suh in miren, katerega v množici nikdo ne bo opazil in ki je v osebnih razgovoril skoro boječ in vse preveč rezervira?
šubašičeva rezignacija bo brez dvoma še bolj potisnila v ospredje Desno roko maršala Tita, podpredsednika vlade Edvarda Kardelja. Kardelj je blesteča osebnost, Slovenec, bivši učitelj gospodarstva in vodeči teoretik jugoslovanske komunistične stranke. On je bil v zadnjem času poglavitni vir idej, na katerih je bila osnovna visoka državna politika Jugoslavije.
Kot pretstavnik svoje vlade v Londonu je Kardelj nastopil prvič na formu velike evropske politike. Doma pa je navzlic svoji drugorazredni uradni poziciji že znam kot druga osebnost v vladi. Ako bo njemu prisojeno šubašičevo mesto, je bo izpolnil brez odloga ali kolebanja in jugoslovanska politika radi tega ne bo trpela.
Dejstvo je torej, da odstop šubašiča in šuteja političnega položaja v Beogradu ni spremenil niti v najmanj. Njihov odstop ne
bo v ničemur oviral poslovanja Titove vlade, kateri je prava o-blast vedno ležala v rokah oseb, ki so blizu maršala in katerim more popolnoma zaupati.
Na potu v nacionalizacijo temeljne industrije v

Cast*

Praga — Nad 400 tisoč ljudi je v Pragi aplavdiralo, ko je predsednik dr. Beneš podpisal odlok z katerem so vse temeljne industrije nacionalizirane, med temi tudi banke in zavarovalninske družbe. Ta velika sprememba tako v ekonomskem kakor tudi političnem pogledu Čehoslovakije, je neposredno rezultat ljudskega pritiska na vlado, katero sestavljajo različne politične stranke.
Maurice Hindus, kateri je pred nedavnim posetil nekatere kraje te dežele pravi, da je zapazil ne malo razlike med ljudstvom predvojne in točasne Čehoslovakije kljub dejstvu, da se v posameznih slučajih izraža med gotovimi krogi zastarela nacionalistična supe-riornost. Z odlokom nacionalizacije vse temelje industrije, bank in zavarovalninskih družb, bo ljudstvo imelo resnično korist ne samo glede življenskega standar-ta, ampak tudi drugače bo narodna ekonomija omogočila hitrejšo stabilnost in napredek države kot celote. Računa se, da bo z tem odlokom podvrženo 27 poglavitnih industrijskih podvzetij, med znane škoda in Bata tovarne, rudniki premoga, rudniki raznih mineralov kakor tudi železna industrija.
Ta odlok vlade je odpravil ne samo vprašanje zaposlitve, ampak podlago za izkoriščanje tisočev delavcev in delavk po privatnih industrijskih magnatih. Nacionalizacija vse temeljne industrije bo največja opora narodu in državi k splošnemu napredku.
Pismo iz Travnika, Loški Potok
28 obletnica Sovjetske Unije
ATOMSKA DIPLOMACIJA MORA ITI!
KDO JE ODGOVOREN ZA KRIZO V MEDNARODNIH ODNOŠAJIH?
KAKŠNO STALIŠČE ZAVZEMA KANADA?
ZAKAJ NI DOSEGLA USPEHA KONFERENCA SVETA ZUNANJIH MINISTROV V LONDONU?
NA VSA TA VPRAŠANJA BOSTE DOBILI TEMELJIT ODGOVOR NA KONCERTNEM SHODU, KATERI SE VRŠI V ČETRTEK DNE 8 NOVEMBRA V MASSEY HALL.
GLAVNI GOVORNIK: TIM BUCK.
Na koncertu nastopi na splošno znano Židovsko pevsko diruštvo, Ukrajinski godbeni zbor, Tito, ta nbu-raški z ho", narodni plesalci itd.
Vstopnina prosta. Vrata odprta ob 7.30 zvečer.
Začetek ob 8 uri zvečer.
ODBOR:
(Iz 3 strani)
to sta žalostna. Mica pa je v Ribnici, tam je danes vse to glavno. Ona po vaseh shode drži. Naši so še srečni do zdaj. Blaževi tudi. Lojz je v Belgradu, Ivan pa na Primorskem. On je v pisarni, Lojz pa pri Goriški Brigadi maršala Tita. Pri Jernejčkovih, tam je tudi vsa družina uničena. Jakob in Ivan sta padla v Narodni vojski, France je umrl doma. Se je prehladil pri ta belih in pozneje doma umrl.
Živeli smo pa zelo težko. Dve leti in pol nismo mogli ničesar dobiti. Talijani niso hoteli dati nam dovoljenja da bi šli proti Ribnici po živež. Brez dovoljenja smo se pa bali domačih izdajalcev. Zato smo mogli z domačem živeti. Za julij smo že dobili provizacijo tako, da bo že počasi za živet. Obutve se pa ne more dobiti nikjer. Eni so dobili od Rudečega križa ali mi nismo. So pa že drugi bolj potrebni, ker jaz sam ;zašijem starino, vleče naprej, le za obleko je težko. Smo vse raztrgali. Jaz sem moral poročne hlače nositi, če sem hotel v cerkev. Spomladi sem dobil en meter cajha v Čabru, sem dal za njega 755 lir.
Zdaj bom sklenil to moje pisanje. Mislil sem da bom prej končal, pa bi moral napisati celo knjigo ako bi hotel popisati, kaj se je godilo pod okupatorjem fašizmom in domačimi hlapci. Zdaj vas pa še enkrat vse skupaj prav iz srca lepo pozdravim, kakor tudi vsa moja družina.
Tvoj brat Ivan Zbačnik Travnik, Loški Potok
Čitatelji naj sami sodijo iz tega pisma, katero resnično potrjuje le to, kar smo že prej brali v našem progresivnem tisku, kako so postopali fašisti in narodni izdajalci za časa okupacije nad našim narodom.
M. Kosmrl
29 JIH JE BILO
Sončno jutro se je razlilo nad Karavankami. Beli oblaki so hiteli na sever, z juga je prihajala pomlad.
Med vlažnimi stenami mučilnice v Begunjah je sedelo devet in dvajset ljudi. Sedeli so na otepih umazane slame, sklonjeni, molčeči. Včasih kdo izmed njih dvignil glavo, pogledal skozi okno in se z vzdihom spet sklonil . . . Nekaj težkega in morečega je ležalo na vseh, tako bolečega, da človek z besedo tega ne more povedati. Pred okovanimi, debelimi vrati ječe je trdo udarjak korak pruskega škornja. To so tisti strašni koraki, ki ledeno režejo v človeka in nosijo smrt . . .
France ni klonil glave, z bleščečimi očmi je zrl proti oknu v sočni pramen. Prisluhnil je udarcem okovanega škornja: "Ne boš več dolgo teptal slovenskega ljudstva, štrli te bodo! Mi bomo morali morda še to uro umreti, a maščevali nas bodo naši borci."
Zarožljali so zapahi. Devet in dvajset glav se je obrnilo proti vratom.Nekaj SS-ovcev z žico v rokah je stopilo v celico. Obsojenci so pobledeli. Zvezali so jim roke na hrbtu, žica je globoko zarezala v zapestja, koža je pordečila, nabreknila. Zdaj je bilo treba še brc, udarcev in psovk. Stopali so med kordonom vojakov in šli v smrt . . . Jeklene čelade in cevi avtomatičnih pušk so se neizprosno bleščale v soncu. Beli oblački so po sinjem nebu brezkrbno plavali proti Karavankam . . .
Prispeli so do morišča. Iz vlažne zemlje je režala podolgasta jama. Obrazi mučenikov so postali skoraj čisto prosojni. France jim je vlival poguma: "Tovariši, pokažimo tem krvnikom, kako umirajo junaki!" Prus, s pošastnim izrazom, ga je udaril po ustih.
Razvrstili so jih pred jamo. Vojaki so se postavili v razdalji kakih dvajset metrov. Cevi pušk in brzostrelk so se približale jeklenim čeladom, odprtine cevi so nihale pred očmi obsojencev. K vojakom je pristopil suh oficir in se v lajajočem jeziku norčeval iz ljudi, ki so tisti trenutek gledali smrti v oči -t- Vojaki so se kro-hotali. Padlo je povelje! France je še zavpil: Živela komunistična partija, živeli partizani!" Za njim so vzkliknili drugi.
Nato je devet in dvajset trupel negibno obležalo na tleh . . .
Tako je padlo 29 talcov, ki so bili 30. marca 1942 ustreljeni v Begunjah v kamnolomu. Med temi žrtvami je bil tudi moj oče.
— Nana.
(Slovenski poročevalec 16. sept. 1945)
SANS
Iz francoščine prevedla K. N.
"Sedite, gospod", je prijazno dejala gospa Cadre-■ronova, hoteč zakriti ganotje, ki jo je pretreslo.
T,a človek ki so o njem vsi mislili, da jim je Orano ugrabil, ni bil tako strašen, kakršnega si je predstavljala. Narobe! Bil je čeden, mlad in zelo prikupen.
Tisti plemeniti pogum, ki je bil tako vseč Orani, ko je prvič videla Mo.rena, je zdaj presenetil tudi njeno mater. Gospa Le Cadireronova ni slutila, da je njen zet iz očitno tako dobre družine.
Tudi Moreno je takoj začutil nekakšno toplino ob pogledu na Oranino mater. Ne bi mogel trditi, da ji je hči zelo podobna, a tudi na gospejnem obrazu sta se zrcalili dobrota in tista lepota, ki ju je mladi Španec tako občudoval pri Orani. Začutil je, ¡da je dobil v tej gospej skrivno zaveznico, ki mu bo hkrati z svojo hče.rjo pomagala premagati odpor svojega moža. Grajščak za zdaj še ni pokazal nobenega znamenja simpatije ali dobrodošlice.
Gospod Le Cadireron je opazoval svojega zeta napol radovedno,, napol sovražno. Ali ni bil ta človek tisti, ki mu je tako rekoč ugrabil hčer in mu prekrižal vse visoko leteče načrte? Ali ni bil zastopnik tiste struje, ki mu je bila že od nekdaj tuja in zoprna?
Moreno je na prijazno povabilo gospe Cadreronove sedel. Njegove oči so se nehote upirale v gospoda Le Ce-drerona. ki je še zmerom uporno zrl predse kakor da premišljuje, kako bi se lotil vsiljivega zeta.
"Ali ste že dolgo na Francoskem, gospod ?" je naposled vprašal, hoteč kar najhitreje priti stvari do dna.
'"Prišel sem iz Madrida predi nekaj tedni. Kakor hitro sem se dobro vživel v tukajšnje razmere, sem pohitel k svoji ženi, da bi ji ponudil svojo pomoč in da bi pri isti priložnosti spoznal njeno družino."
Gospoidi Le Cedreron ni mogel več zadrževati trpkih besed, ki so mu silile na jezik. Zbadljivo je dejal:
"Upam, da vas njeni stariši niso preveč razočarali, mladi mož. Ko ste v Barceloni rešili življenje moji hčeri, se najbrž niste poročili na slepo srečo".
Morenov obraz je spreletela temna senca. "Mislim, da nisem tedaj dosti tehtal in premišljal, kajti na kocki je bilo življenje naju obeh. V.ašo hčer sem srečal v prav nevšečnih, okolščinah. Samo ¡dvoje je imela na izbiro: postati plen pijanih onarhistov ali pa umreti. Vedel sem to Videl sem jo med množico drugih žensk, tako mlado, tako nedolžno in tako lepo. Ne opravičujem se," pomenljivo je pogledal mlado ženo, "priznam, predvsem me je ganila njena čudovita lepota. Na lepem sem začutil nepremagljivo željo, da bi to dekle zaščitil, da bi jo rešil iz pekla, ki je vanj po nedolžnem zašla. Druge poti ni bilo, da bi jo rešil, kakor Ida sem se na vrat na nos poročil z njo".-
Ni bilo videti, da bi tehtne besede mladega Španca prepričale gospoda LeCadrerona. Še zmerom je s sršečimi obrvmi hodil po salonu sem in tja, kakor puhajoča zver, ki se pripravlja na napadi.
"Takšnih stvari ne premišljujemo in ne tehtamo, posebno v takšnih trenutkih ne," je nadaljeval Moreno, videč, da njegova prva razlaga Oraninemu očetu ne zadošča. "Morda bi vam bilo bolj všeč, da bi bila danes vaša hči mrtva in da me ne bi bili nikoli spoznali? "Zadnje besede je namerno izgovoril zelo ostro, hoteč pokazati gospodu Le Cadreronu, da v nekaterih stvareh ne razume šale.
To je Oraninega očeta še posebno razjezilo. Ta mladenič, ki se je zdel tako dobro vzgojen in vljuden, je torej takoj dvignil glavo, kada,r mu je šlo za čast. Stari gospod je na lepem začutil željo, da bi ga še bolj ponižal. Pikro je odgovoril:
"Častitam vam, mladi mož: pri izbiri svoje življen-ske družice ste imeli srečno roko. Kakor ste sami priznali, vam ni bilo do tega, da bi rešili tudi druge nesrečni-ce; nekaj v vas je bilo, kar vas je pregovorilo, da ste morali rešiti njo, našo Orano. Ali ste je našli v okolju, ka-koršnega ste si tedaj želeli?"
"Ne razumem vas dobro, gospodi kam merite," je začudeno odvrnil mladi Španec.
To pot je odgovoril gospod Le Cadreron brez ovinkov, trdo in neprijazno:
'Poslušajte mladi mož! Nedvomno ste prišli sem z nekim namenom, kaj ne?"
"Kajpak. Povedial sem vam ga že. Prišel sem, da ponudim pomoč svoji ženi in da se hkrati seznanim z njenimi starši. Razen tega bi se rad sporazumel z njo in njenimi starši o bodočnosti."
"Kakšni bodočnosti."
"Na jini, gospod! Oranina bodiočnost je moja bodočnost. Senora je moja žena,, p,a recite kar hočete, kajti najin zakon sta zvezali posvetna in duhovna oblast".
"Kakšna duhovna oblast?"
"Naj in zakon je blagoslovil duhovnik, gospod".
"Dvomim, da bi bil takšen blagoslov, in v takšnih okoliščinah veljaven".
"O tem zame ni dvoma, gospod, "je mladi mož povzdignil glas. Sicer se je pa senora prostovoljno odločila zame, nihče je ni silil v ta zakon. Kaj ne, Orana?"
Mlad,a žena je spodbudno prikimala.
"Da, da," je dejal gospod Le Cedreron, igraje se z naočniki, "pravite, da je moja hči vaša žena. Toda to so gole besede."
"Kako besede?" je to pot nejevolno vzrojil Moreno. "To so dejstva, neizpodbitna dejstva!"
Gospoda Le Cedrerona ta vzklik ni ganil. Mirno, ka.r preveč mirno je odgovoril:
"Denimo da je tako, mladi mož. In vendar ne boste zanikali, da ste prišli danes sem zato, da bi sklenili z nami nekakšno kupčijo."
"Ne vem kaj v mojih besedah bi vam dalo povod, da tako mislite, gospod", je užaljeno vzkliknil Moreno.
Gospod Le Cedreron se je zganil. Tega ni pričakoval. Temu španskemu petelinu je zrasel greben.
"Govoriva malo, toda govoriva dobro," je osekal. živci so mu pričeli popuščati spričo Morenove trmoglav-nosti.
(Nadalje prihodnjič)
ZAPISNIK UPRAVNEGA ODBORA V. P. Z. BLED
Izvanredna seja ki se je vršila 21. Okt. v prostorih 58 Wood St., navzoči vsi Gl. Odborniki.
Predsednik odpre sejo ob uri 7-15 popoldan z običajnim pozdravom in sledečim dnevnim redom: 1) Razpravlja se radi tajniko-ve resignacije, na kar predsednik apelira na br. tajnika, da naj še naprej obdrži svoje mesto. Po daljši debati tajnik umakne resi-gnacijo in bo še naprej vodil taj-
niške posle.
2)	Čita se uradni Zapisnik od Odseka št. 4. in ker odgovarja zaključku njihove odsekove seje se bolniška podpora J. Baurju odobri.
3)	Na dopis odseka št. 3. radi izleta članstva Mladinskega oddelka iz Timminsa v Kirkland Lake, Gl. odbor uzame na znanje in je pripravljen iti jim na roko.
S tem je dnevni red izčrpan. Predsednik zaključi sejo ob uri 10.15.
Zapisnikar: V. Vidrih.