PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 90 Kr Leto XXIX. Št. 127 (8529) TRST, petek, 1. junija 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zaknž nad Ceriaum, razmnožen na^caklosttl5. ^p^uLnski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edun tiskam paruz ___ _ PO UMIKU REPUBLIKANCEV IZ VLADNE VEČINE ANDREOTTI POROČAL PREDSEDNIKU LEONEJU 0 KRIZI VLADE DESNOSREDINSKE KOALICIJE Galluzzi (KPI) o koncu Andreottijeve vlade - 734 delegatov na kongres krščanske demokracije, ki se bo začel 6. junija v Rimu Predsednik vlade Andreotti RIM, 31. — Predsednik republike Leone je danes sprejel predsednika vlade Andreottija. Predsednik vlade je Leoneju poročal o novem političnem položaju, v katerem se je znašla vlada, potem ko so ji republikanci odrekli podporo. Naravno bi bilo, da bi vlada odstopila. Toda na včerajšnji seji je vlada sklenila, da bo šele po ponovnem odprtju parlamenta dala pobudo za sklicanje sestanka med političnimi skupinami, ki jo podpirajo, da bodo sprejele ustrezne sklepe. To pomeni, da Andreotti s svojo vlado ne namerava odstopiti pred koncem demokristjanskega kongresa, saj se bosta poslanska zbornica in senat sestala šele 12. junija. Član osrednjega vodstva KPI Galluzzi je napisal za tednik «Rinascita» uvodnik pod naslovom «Konec vlade«, v katerem piše o umiku republikancev iz vladne večine, kar je zapečatilo «tudi formalni konec vlade, ki v resnici ni nikoli obstajala kot izraz neke enotne politične linije in večine, ki bi jo bila pripravljena dosledno podpreti«. Galluzzi nadalje pravi, da je An-dreottijeva vlada živela ne toliko zaradi «železne» volje Andreottija, da ostane na oblasti, kot predvsem zaradi krščanske demokracije, ki ni hotela izbrati jasne in dosledne poti. Galluzzi ugotavlja, da padec sedanje vlade ni samo velikega pomena zato, ker je propadel «nemogoč po-izkus», temveč ima tudi globok politični pomen. «To pomeni v prvi >>l,Al||||||„|1||||||||||||,|,„||||||||||||||||iimiUinillllMHIIIHIIIIlllllllllllllllll**llllll*IIIIH|llimnlllllulll> Minič zaključil obisk v Franciji lodovofjstvo ministra ob povratku v Beograd (Od našega dopisnika) *.^C>GRad, 31. — Podpredsednik ^ za zunanje zadeve Miloš Milk ^?.s'n°či °b povratku z uradne- izvršnega sveta in zvezni «? ............................... ^ ^ — ,v^A --------- LPoiska v Franciji izjavil časni-tLJ6Ql, da so bili razgovori v Pa-djf zelo odkriti in konkretni in jati.0 Potekali v delovnem in prija u.fketn ozračju. V razgovorih 8tfan-a’ po besedah Minica, z obeh ■ n' izražena zaskrbljenost zarana svetu, in v Evropi naj-za premosti- li lispp.^okovske razdeljenosti, končajo priprave ^ s0rii° konferenco o varnosti sttfi!?nih položajev 'vonje, da se * tfcv° Učinkovita pota ■ .........da se a ev-in ^"'•‘ovanju in da se vzpostavi šir-^i^elovanje med evropskimi dr-Pii. Posebna pozornost je bila t* 0cena proučevanju možnosti pps ?ia dvostranskega sodelovanja, fa , 0 v gospodarstvu, ki zaostati? sodelovanjem na drugih pod-Zahteve Jugoslavije, da se Cn-uV.eč- ganskihZ1 delTvcev"1 ^njihovih zagotovitev’ teh sredstev. Ža te nanj^’ so po besedah zveznega taj-Cm*’ naletele na razumevanje fran-k >v. ‘ega zasedanja potrdili ve-»0stj?en Organizacije afriške enotni , Za reševanje skupnih vprašanj tl obrambo življenjskih intere-.T;,Uostva Afrike. Zupan je dodal, nudi stalno in polno vlaga •0 naporom, ki jih v tei smeri vga'° afriški narodi. »'»dvbJ2* z bodočim zasedanjem k^eln .®a odbora za gospodarsko ^Wif,?anie. ki bo sredi junija v v jugV»’i 'e Zupan pripomnil, da se ^sfeivftevansk°. - sovjetskih gospo-fe odnosih tudi letos nadalju-lvn’ razvoj. Odbor bo na etl1 zasedanju preučil dose-razvoj odnosov, izpolnjevanje gospo- BERGAMO. 31. — Tukaj se je danes začel 8. vsedržavni kongres federacije kovinarjev CISL. Na kongresu so navzoči tudi tajnik FIOM-CGIL Trentin, tajnik UILM-UIL Benvenuto in predstavniki sindikatov številnih drugih strok. Glavno poročilo je podal tajnik kovinarjev CISL Camiti, ki je v zvezi s politiko sindikalnega gibanja poudaril, da je sprememba politike. ki jo izraža sedanja desnosredinska vlada, pogoj za perspektivo in razvoj delavskega razreda. Camiti je dejal, da je osrednje vprašanje italijanske demokracije, kakor tudi možnosti izhoda iz sedanje krize, da se Andreottijevo vlado, ki je bila že premagana, čimprej strmoglavi. To vlado, je naglasil Carniti, so delavski boji in vsa demokratična javnost že obsodili- Zatem je tajnik kovinarjev CISL govoril o boju sindikatov proti fašizmu m izjavil, da je treba premagati neofašizem z bojem proti njegovim provokacijam. «Prevrat-niška dejavnost in napadi na demokratične ustanove ne bi zado-bili tako nevarnega obeležja, če bi jih izvajali samo odkriti fašisti. Toda ti so samo izvrševalci načrta, ki zajema zelo široka področja državnih ustanov: policije, birokracije, oboroženih sil, sodstva in obveščevalne službe. Tudi če vlada in zmerne politične sile niso osvo jile te politike, so se vendar v njo globoko zapletle s svojo po- pustljivostjo, ki že meji na sodelovanje*. Poleg tega je Carniti obsodil strumentalizacijo desnice v boju proti težnjam po politični in socialni obnovitvi, ter lažno teorijo nasprotujočih si ekstremizmih. Nato je Carniti prešel na vprašanje sindikalne enotnosti, obsodil nekatere sile v sindikalnem gibanju, ki to zavirajo in se zavzel za čimprejšnjo uresničitev sindikalne združitve. Pri tem je dejal, da bosta morala vsedržavna kongresa CISL in CGIL dati jasen odgovor glede sindikalne združitve in pooblastiti svoje voditelje, naj v njihovi mandatni dobi skličejo ustanovni kongres enotnega sindikata. Carniti je zaključil svoj govor s pozivom na vodstvo CISL, naj odločujoče prispeva k sindikalni enotnosti. Prihodnji zvezni kongres CISL. je dejal Carniti, bo predstavljal pri- ložnost, da se na demokratičen način odstranijo vse osebe, ki so v preteklosti škodovale boju za sindikalno enotnost in splošni politični liniji sindikalne organizacije. Campora obišče Kubo BUENOS AIRES, 31. - Novoizvoljeni argentinski predsednik Campora je na letališču, ko je pozdravljal kubanskega predsednika Dorticosa, ki se vrača v domovino, izjavil, da bo v bližnji bodočnosti obiskal Kubo. Dorticos je bil v Argentini sedem dni, med tem se je udeležil ume-stitvene slovesnosti argentinskega predsednika Campore. Ob tej priložnosti sta Argentina in Kuba spet kor ne namerava enostransko u-makniti čet. V zvezi z odnosi med Vzhodom in Zahodom je bil med razgovori omenjen tudi skorajšnji obisk generalnega tajnika KP SZ Brežnjeva v Washingtonu, prav tako pa je bil tudi govor o nameravanem Nixonovem potovanju po evropskih prestolnicah prihodnjo jesen. V tej zvezi sta Nixon in Pompidou proučila tudi Brandtov predlog o nekakšnem «atlantskem vrhu* ob priliki Nixonovega obiska. Francoski predsednik je ponovil mnenje, s katerim soglaša tudi britanski premier Heath, da položaj še ni zrel za tovrstno srečanje. Posvetovanja o tem predlogu se bodo vsekakor nadaljevala, tako na dvostranski kot na mnogostran-ski ravni, kot je povedal francoski glasnik. Sam Kissinger pa je zvečer na tiskovni konferenci povedal, da še ni gotovo, ah bodo sklicali atlantski vrh, da pa vsekakor to ni glavni cilj politike ZDA. Nixonov svetovalec je omenil možnost, da bi pogajanja med ZDA in evropskimi zavezniki o gospodarskih vprašanjih in o NATO ne dosegla pomembnih napredkov do oktobra ali novembra, ko bo ameriški predsednik prišel v Evropo V takem primeru bi bilo seveda sklicanje vrha povsem nekoristno. Po Kissin-gerjevem mnenju se prav Francija najbolj odločno upira predlogu o sklicevanju vrha, medtem ko je stališče Velike Britanije in Zahodne Nemčije mnogo bližje ameriškemu. Popoldansko srečanje je bilo skoraj v celoti posvečeno trgovinskim in denarnim vprašanjem. Mimo skupnega prepričanja, da je treba spremeniti svetovni monetarni sistem, pa menda ni bilo večjih stičnih točk. Ta vprašanja pa so bila tudi v središču vzporednih, pogovorov med francoskim finančnim ministrom . Giscard d’Estaingom in ameriškim zakladnim ministrom Shutzem. Oba zunanja ministra Jobert in Rogers, ki sta prav tako prišla v Reykjavik, pa sta se pogovarjala predvsem o vprašanjih NATO ter o krizah na Bližnjem vzhodu in v Indokini. Prisoten je tudi Nixonov svetovalec Henry Kissinger, ki se je udeležil dela pogovorov med obema predsednikoma in ki sproti obvešča šefa Bele hiše o poteku razgovorov na ministrski ravni. Prebivalstvo Reykjavika ni priredilo posebno toplega sprejema viso kima gostoma. Ponoči so neznanci vrgli molotovko proti sedežu ameriškega kulturnega centra v središču mesta, popoldne pa se je več tisoč oseb, po večini mladih, udeležilo protestne demonstracije pred muzejem, kjer sta se Nixon in Pompidou pogovarjala. Demonstranti so nosili letake z gesli proti ameriški vojaški bazi v Keflaviku, proti ameriškemu bombardiranju Mekine in proti vmešavanju NATO v «vojno slanikov* med Islandijo in Veliko Britanijo. Slišati pa je bilo tudi parole proti francoskim jedrskim poskusom na Pacifiku. Demonstracija je potekla povsem mirno, brez vsakršnega incidenta. Včeraj zvečer, kmalu po prihodu Reykjavik, sta tako Nixon kot Pompidou ločeno obiskala voditelje islandske vlade. Nixonov glasnik je v zvezi s tem obiskom poudaril, da se ZDA ne boao vmešavale v «vojno slanikov*. «Smo prijatelji obeh držav — je dejai glasnik — ter upamo, da bo mogoče to vprašanje rešiti po prijateljski poti in navezali diplomatske odnose. ............................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiii!ii,iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiliini>Iiii|III,,,ll,,liimiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiiiuu.iiiiiiiiiiiiiim Predsednik republike Leone je KoCii rrs r* a varjal o položaju, ki je nastal, potem ko so republikanci izstopili iz vladne koalicije. Pričakovati je bilo, da bo vlada odstopila. Toda Andreotti in njegovi ministri so že sklenili, da bodo vladno krizo formalno odprli šele po demokri-stjanskem kongresu. V zvezi z vladno krizo je član osrednjega vodstva KPI Galluzzi napisal za tednik «Rinascifa» uvodnik, v ka- terem ugotavlja, da je Andreot-tijeva vlada doslej živela samo zato, ker si je to želela krščanska demokracija. Politični razgovori med Neonom in Pompidoujem v hipermodernem muzeju sredi Reykjavika So bili po izjavah uradnih glasnikov »»koristni in konstruktivni«, vendar ne kaže, da bi privedli do zbližanja med ameriškim in francoskim stališčem o najbolj kočljivih vprašanjih na dnevnem redu. Tako je Pompidou zavrnil v najkrajšem času*. Podobno stališče je menda zavzela tudi Francija. Pripravljalni pogovori o varnosti in sodelovanju HELSINKI, 31. - Delegati 32 evropskih držav, ZDA in Kanade so dosegli sporazum o desetih načelih, ki bodo urejevali odnose med državami na bližnji konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi. V teku julijskega zasedanja bodo prisotne delegacije orisale svoja stališča o vprašanju varnosti in sodelovanja. Jeseni pa naj bi bilo predvideno zasedanje državnih poglavarjev, na katerem bi ratificirali odločitve, ki jih bodo sprejeli v Helsinkih, kjer so v teku pripravljalni pogovori o varnosti in sodelovanju že od lanskega ro-vembra. tekmo za predsedniško mesto. Leta 1966 ga je Eamon De Valera premagal za samih 109 tisoč glasov, tokrat pa je bil poražen s še manjšo razliko. Kaže, da je poraz zakrivila v prvi vrsti pomanjkljiva udeležba na volitvah v Dublinu, kjer je glasovalo samo 34 odstotkov upravičencev. Ravno v tem mestu pa je laburistična stranka najmočnejša, ker je tam največ industrijskih delavcev. Novoizvoljeni predsednik je veteran političnega boja v vrstah stranke «Fianna Fail*. V zbornici je sedel nepretrgoma že 35 let, bil je 19-krat minister, 5-krat pa ministrski podtajnik. Zdi se torej, da bo u-pravičeno nasledoval dolgoletnemu predsedniku De Valeri. Vprašanje je seveda, kakšr.e posledice bo imela njegova izvolitev na položaj v Ulstru. Childes ni irskega porekla, pač pa izhaja iz angleške družine. Njegov oče se je sicer boril v vrstah vpjske za osvoboditev Irske «IRA» in je bi! vedno naklonjen neodvisnosti Ulstra. Vseeno pa dejstvo, da je angleškega porekla in predvsem, da je protestant, zna ugodno vplivati na protestantske skrajneže v Severni Irski in pripomoči k izboljšanju odnosov z londonsko vlado. tiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiuiHiimiuimmuiMiMummHnMmiiiiiiUHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviimii Z OBISKOM V POSTOJNI, LIPICI IN PORTOROŽU Iranski šah zaključil bivanje v Sloveniji Reza Pahlevi odpotoval na Brione Atentati v Ulstru BELFAST, 31. — Dan volitev ni nikakor šel mimo brez neredov, zabeležili pa so tudi nekaj mrtvih v številnih atentatih, ki so se pripetili v teku dneva. V samem središču Belfasta je eksplodirala 70-kilogramska bomba, ki so jo neznanci postavili v taksi Ker je nekdo obvestil policijo petnajst minut pred eksplozijo, ni bilo smrtnih žrtev, le nekaj oseb je bilo lažje ranjenih. Dve osebi sta zgubili življenje v atentatu na bar, v katerem je eksplodiral peklenski stroj. Da bi preprečil prisotnim, da pobegnejo. so neznanci izstrelili proti njim nekaj rafalov iz brzostrelke. Pet oseb je bilo tudi ranjenih, ko je nekdo vrgel ročno bombo v bar. KOPER, 31. — Z obiskom Postojne, Lipice in Portoroža je iranski šah Reza Pahlevi končal svoje dvodnevno bivanje v Sloveniji. Ob 10. uri dopoldne je visoki gost prispel s svojo soprogo in s spremstvom v Postojno, kjer so ga v jamski restavraciji pozdravili predsednik občinske skupščine Miran Faldiga, predstavnik zavoda Postojnska jama Josip Sajovic in predstavniki postojnskih družbeno političnih organizacij. Po ogledu jame je iranski šah odpotoval s spremstvom v Lipico, kjer si je ogledal kobilarno, njemu na čast pa so tudi organizirali nastop dresiranih konj. V Lipici je bilo tudi kosilo, ki so se ga udeležili razen visokih iranskih gostov tudi predstavniki družbeno političnega življenja sežanske občine ter podjetja «Kras» in lipiškega konjerejskega zavoda. Kolona avtomobilov se je nato napotila na slovensko obalo ter se ustavila v Portorožu, kjer se je od šaha poslovil ob njegovem končanem obisku v Sloveniji predsednik skupščine socialistične republike Slovenije Sergej Kraigher, v imenu lokalnih oblasti pa predsednik piranske občinske skupščine Ivan Bažec. Prisotni so bili tudi j predsednik izvršnega sveta Slove-I nije Andrej Marinc ter številni predlog, za katerega se zavzema VVashington, da bi sklicali atlant-1 ski vrh oktobra ali novembra, ko' drugi republiški in lokalni pred-bo Nixon prišel v Evropo, prav; stavniki. Odhodu visokega iranske-tako pa ostajajo globoka neso-1 ga gosta iz Portoroža na Brione glasja glede gospodarskih in mone-' so prisostvovali tudi številni domači farnih vprašanj. in tuji turisti. Sergej Kraigher obiskal Koper KOPER, 31. — Dopoldne se je mudil v Kopru predsednik skupščine socialistične republike Slovenije Sergej Kraigher. Najprej se je pogovarjal s političnim aktivom obale in z gospodarstveniki o aktualnih gospodarskih in drugih vprašanjih. Predsednik obalnega sveta Janko Kosmina ga je seznanil z uspehi, ki jih je dosegla obala v zadnjem času na raznih področjih, hkrati pa mu je tudi predočil razne težave zaradi pomanjkanja obratnih sredstev in nelikvidnosti. Največji dohodek je v zadnjih mesecih dosegla trgovina. Predstavniki obale so tudi seznanili Sergeja Kraigherja s svojim predlogom, da bi na obali ustanovili regionalno skupnost vseh treh občin in da bi na to skupnost prenesli del pristojnosti sedanjih občinskih skupščin. Ta novi organ naj bi namreč hitreje reševal razna vprašanja, ki zadevajo obalno sodelovanje. V razpravi o tem predlogu je Sergej Kraigher opozoril, da je treba temeljito preučiti vlogo in interese najrazličnejših samoupravnih struktur od krajevnih skupnosti do TOZD, da si je treba biti povsem na jasnem glede delitve pristojnosti. Lj'. Omladič Vodja delegacije ČSSR o sporazumu z ZRN PRAGA, 31. — Zahodnonemški kancler Willy Brandt bo proti koncu poletja odpotoval v Prago, kjer bo podpisal pogodbo o normalizaciji odnosov med Češkoslovaško in Zvezno republiko Nemčijo. O besedilu pogodbe sta se včeraj sporazumeli delegaciji obeh držav po težavnih pogajanjeh, ki so se zavlekla več let. To je izjavil namestnik zunanje, ga ministrstva ČSSR Jiri Gotz, načelnik češkoslovaške delegacije, v intervjuju agenciji ČTK in glasilu KPČ «Rude Pravo*. »Obvestili so me, je dejal med drugim Gotz. da je kancler pripravljen priti v Prago kjer mu bomo z zadovoljstvom dali dobrodošlico*. Besedilo, o katerem so se včeraj sporazumeli, bosta morali odobriti obe vladi, nakar ga bosta oba zunanja ministra, Bohuslav Chnoupek inW alter Scheel, parafirala pred' koncem junija v Bonnu. Češkoslovaški predstavnik je povedal, da se bo proces normalizacije odnosov začel po vstopu v veljavo pogodbe, ki se vključuje v sedanje pozitivne težnje v Evropi in ki bo prispeval k izboljšanju splošnega ozračja na kontinentu. Jiri Gotz je potrdil, da so se pogajanja zavlekla predvsem zaradi kočljivega vprašanja miinchenskih sporazumov iz leta 1938. ni pa pojasnil, za kakšno formulo so se v tej zvezi dogovorili. Dejal je samo, da so sporazumi ocenjeni kot nični ter da bo uvod pogodbe vseboval njihovo «moralno in politično obsodbo*. Vsekakor Pa ie po mnenju češkoslovaškega pogajalca besedilo doseženega sporazuma zadovoljivo za obe strani. PARIZ, 31. — Italijanski minister za prevoze in civilno letalstvo Aldo Bozzi je prispel na 48-umi obisk v Pariz. Med svojim bivanjem v Franciji se bo Bozzi sestal s svojim francoskim kolegom Gueno TRŽAŠKI DNEVNIK ZA KONEC PRIHODNJEGA TEDNA NAPOVEDANI VIDNI GOVORNIKI Zaradi praznikov nekoliko utišana kampanja za bližnje deželne volitve Volilno kampanjo PSI bo zaključil tajnik De Martino • Zanimiv govor predstavnika levice KD Gallonija - Številna volilna zborovanja KPI in Slovenske skupnosti v okolici V teh dneh se je volilna kampanja nekoliko utišala zaradi praznikov, svoj vpliv pa ima tudi bližnji demokristjanski kongres, ko bo nekaj dni pozornost strank in volivcev osredotočena na Rim, kjer bo KD odločala o svoji bodoči politični usmeritvi, ki bo imela resne posledice za vso državo in tudi za deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Zaradi tega se tudi v prihodnjih dneh ne predvidevajo pomembnejša zborovanja, vse stranke pa napovedujejo za drugo polovico prihodnjega tedna in za teden pred volitvami prisotnost najvidnejših predstavnikov in članov osrednjih vodstev. Socialisti napovedujejo za prihodnji teden in naslednje dni skoro vsak dan pomembna zborovanja, na katerih bodo nastopih med dru-■hui: Zagari, Mosca, Mancini, milanski župan in znani antifašist Aniasi, za zaključek volilne kampanje pa bo 15. junija govoril vsedržavni tajnik stranke De Martino. Socialisti bodo poleg tega v nedeljo, 10. junija, priredili v Bazovici ljudsko veselico, na kateri bo govoril poslanec Fortuna, ki je tudi slovenskemu prebivalstvu znan kot predložitelj zakonskega predloga o globalni zaščiti Slovencev v Italiji. Za Krščansko demokracijo je sinoči govoril na Trgu Garibaldi član osrednjega vodstva posl. Giovanni Galloni. katerega je predstavil predsednik pokrajine Miehele Za-netti in katerega je spremljal kandidat za deželni svet Pino Noda-ri. Galloni je predstavnik skrajne leve struje v KD «base» in je bilo zaradi tega zborovanje zanimivo, saj je očitno šlo za zbor levičarske struje krajevne KD. V uvodu je Zanetti govoril o levosredinski upravi na našem področju in podčrtal velik pomen krajevnih uprav in krajevne avtonomije. Tudi Galloni je izhajal iz deželne avtonomije, ko se je razbil star koncept osredotočene države in ko naj avtonomija ter krajevna samouprava premosti zapreke, ki jih zastavlja birokratski aparat. V tej zvezi se je zelo pozitivno izrazil o deželni upravi Furlanije-Julijske krajine, ki jo je dal za vzgled drugim in pri čimer je izrecno omenil tudi vlogo predsednika Ber-zantija. V nadaljevanju je obravnaval gospodarska in socialna vprašanja, ko je govoril o uspehih gospodarskega čudeža pred nekaj leti, ki pa so se izkazali tudi kot zaostrovanje notranjih nasprotij, ko je prišlo do neuravnovešenega razvoja med raznimi pokrajinami Italije. Zaostrila so se nasprotja socialnega značaja, zaostrilo se je vprašanje brezposelnosti in predvsem se je nepravilno razvil odnos med osebno in družbeno potrošnjo. V tej zvezi je Galloni podrobneje govoril o nujnosti izvajanja reform in to predvsem reform zdravstva, prometa, šolstva in stanovanjskih gradenj. Za rešitev teh vprašanj pa je nujno širše sodelovanje predvsem s sindikati. Galloni je nato prešel na vprašanja fašizma in črnih zarotniških mrež in podčrtal velik pomen soglasnega stališča vseh demokratičnih sil parlamenta. V tej zvezi je tudi govoril o odnosu do KPI, ko gre za korekten odnos med stranko, ki je v opoziciji in med stranko, ki je na oblasti, ki pa istočasno tudi ne pomeni apriori-stičnega zavračanja. Glede vladne formule pa je Galloni podčrtal nujnost obnovitve sodelovanja s socialisti in zavrnil sodelovanje s PII, ki se je izkazalo za neučinkovito. Komunisti so imeli včeraj več zborovanj. Najpomembnejša je, brez dvoma, ljudska prireditev na Opčinah, kjer bosta v nedeljo popoldne, po nastopu Tržaškega partizanskega pevskega zbora, govorila poslanec Giancarlo Pajetta in občinski svetovalec Dolfi Wilhelm. Včeraj je na shodu nastopila idrijska godba na pihala. Leteča zborovanja KPI so bila pri Banih, v Trebčah, Padričah, Gropadi in Bazovici, kjer sta govorila občinska svetovalca Jure Kocjančič in Stojan Spetič. Oba sta poudarila pomen tokratnih volitev za vsedržavno usmeritev, ko lahko povečana moč KPI vsili Italiji dosledno protifašistično vlado, ki naj izvaja reforme. Komunistom tudi tokrat ne gre za formule, temveč za politično vsebino. Najprej pa je treba odpraviti fašizem in zajamčiti ustavno zakonitost, ki je okvir, v katerem je treba — na vseh ravneh, od dežele in občin do parlamenta — zaščititi koristi slovenske manjšine. Kot v preteklosti pa so na čelu enotnega boja proti fašistični reakciji prav komunisti, sta poudarila govornika. Podobna leteča zborovanja KPI so bila tudi v vaseh miljske občine, kjer sta govorila Willer Bordon in Ravel Kodrič. V vaseh zgo-niške občine pa sta govorila deželni svetovalec KPI Jan Godnič in Miloš Budin. Slovenska skupnost je včeraj priredila volilna zborovanja v Rojanu, pri Sv. Ivanu, na Katinari in v Lonjerju. Na zborovanjih so govorih kandidat za deželni svet dr. Drago Štoka, Igor Tuta in Ivo Jev nikar. Opozorili so na pomen sedanjih deželnih volitev in to še zlasti za Slovence, ker je važno, da je v deželnem svetu zastopana Slovenska skupnost. V tej zvezi so navedli obsežno delo, ki je bilo napravljeno v deželnem svetu in številne vložene zakonske osnutke ter med njimi zakonski predlog o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Tržaška občina sporoča, da bodo v kratkem dodelili prostore za letno prodajo lubenic v Ul. Belhni. Krošnjarji, ki razpolagajo z ustrez- nim dovoljenjem za prodajo lubenic in drugega sadja in bi si radi zagotovili v omenjeni ulici prostor, morajo vložiti na občini prošnjo najkasneje do 15. junija. Volilna zborovanja KPI: ob 9.30 Stara istrska cesta — Braida; ob 10. uri tržnica v Miljah — Bordon, ob 11. uri Trg Pon-terosso — Tonel; ob 12. uri Trg 0-berdan — Monfalcon; ob 17. uri Trg Garibaldi — Rossetti; ob 19. uri Ul. Vittoria — Monfalcon; ob 18. uri Drevored XX. septembra — Šema; ob 19.30 naselje S. Pietro — Šema in ob 20.30 naselje S. Cristoforo — Šema. SS: ob 19. uri Boršt; ob 19.15 Bo-ljunec; ob 19.30 Dolina in ob 20. uri Mačkolje Danes v Zgoniku odprtje vinske razstave Danes ob 18.30 bodo v Zgoniku odprli občinsko razstavo domačih vin, od 20. do 24. pa bo ples na prostem. Na Hribenci pri Zabrežcu se bo jutri začel praznik vina, ki ga prirejajo domači vinogradniki in prosvetno društvo «Slovenec» iz Boršta. Vinska razstava v Zgoniku se bo zaključila v nedeljo, praznik vina pri Borštu pa v ponedeljek. OB KONCU ŠOLSKEGA LETA Zaključna prireditev repentabrskih učencev Urnik trgovin za praznike Zveza trgovcev je objavila umike raznih trgovin za bližnje praznike; Danes, 1. junija: v veljavi bo običajen umik z možnostjo, da trgovine lahko zaprejo ob 21. uri. Pekarne in mesnice bodo odprte od 7.30 do 13. ure ter od 17. do 19.30. Jutri, 2. junija (praznik republike): vse trgovine bodo zaprte razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure in mlekarn, ki bodo odprte od 7. do 12. ure. V nedeljo, 3. junija bodo vse trgovine zaprte razen cvetličarn. V ponedeljek, 4. junija stopi v veljavo poletni urnik trgovin. Iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiriiiiimniiimiisiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiitrriniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii« LEPO VREME IN PRAZNIKI VABIJO NA POČITNICE Izredno gost promet preko meje: v obe smeri nad 200 tisoč oseb Največ prometa so imeli pri Škofijah • Pri Fernetičih dolga vrsta avtobusov s «povratniki» iz Beograda - Poslužujmo se stranskih prehodov za prepustnice Lepo vreme in zaporedje praz ničnih dni za pravi «poIetni most», kateremu gre dodati še posebne okoliščine, kot sta stavka uslužbencev pri bencinskih črpalka ii v Italiji in povratek navijačev, ki so si v Beogradu ogledali nogometno tekmo «Juventus — Ajax», so znatno povečali obmejni osebni promet. Marsikateri Tržačan si je tokrat privoščil nekajdnevne «predhodne počitnice* ob istrski obali, drugi so se spet podali v bližnje kraje na Kvarneru in dalmatinske otoke. Mnogi pa so si privoščili oddih na Krasu in v hribovitih predelih Slovenije. Končno je v Trst prispelo še precej jugoslovanskih turistov, čeprav je med njimi manj kupcev, saj so ! trgovine te dni, zaprte zaradi prazničnega zaporedja. Na mejnih prehodih je bilo vse iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiitiiiiiiniiHiiiiiniiiiimniimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii PO ZADNJIH URADNIH PODATKIH V TRŽAŠKI POKRAJINI JE 234.934 VOLIVCEV Težave pri razdeljevanju volilnih potrdil v tržaški občini Zakon predvideva, da morajo občine do sobote, 2. junija dokončno pregledati volilne liste in da morajo črtati tiste volivce, ki so umrli v razdobju od zadnjega pregleda. Ker je v soboto praznik, bodo vse občine na našem področju to naredile že jutri. Pri tej zadnji reviziji gre za neznatne spremembe števila volivcev, tako da bo ostalo v bistvu enako število, ki so ga že ugotovili pri zadnjem pregledu, ko so zabeležili v naši pokrajini 234.934 volivcev. V tržaški občini jih je bilo 213.261, od katerih 95.452 moških in 117.809 žensk. V miljski občini je bilo 10.151 (4.920 moških in 5.231 žensk), v devinsko-nabrežinski 5.578 (2.675 oziroma 2.903), v dolin-ski 4.313 (2.129 oziroma 2.181), v zgoniški 1.104 (540 oziroma 564) in v repentabrski 520 (272 oz. 258). Občinski volilni uradi so že pred dnevi pričeli razdeljevati volilna po- niiiiiiiiiiiiliiiiMiiiuiuiillliillilliililiilllliiiiiiinminnlliMiiiillllliMllllllllilllMiliiiililllllllliiuuiiiilillillB TRŽAŠKA LUKA V ŠTEVILKAH BLAGOVNI PROMET STALNO NAZADUJE Pesimistična gledanja tržaških špediterjev Blagovni promet v tržaški luki še je do konca februarja povečal za 8,9 od sto, v primeri z ustreznim razdobjem lanskega leta. Če pa upoštevamo, da se je dovoz surovega petroleja v istem času povečal za 9,9 od sto je tradicio- nalni plagovni promet letos v res- nega prometa. Blago, ki so ga preusmerili v druge luke zaradi stavk in previsokih tarif v Trstu pa naj bi nasprotno omogočil povečanje prometa za 12 od sto. V bistvu — zaključuje Mar-zari — je torej tržaška luka lani zgubila 20 od sto možnega blagov- nici ponovno popustil. Število manipuliranih kontejnerjev se je povečalo z lanskih 1.562 na 3.175. Poleg večjega dovoza nafte so zabeležili tudi več prometa s potrebščinami za ladje (+ 22,1 od sto) in pri kosovnih pošiljkah (+ 3,0 od sto). Vse druge postavke pa izkazujejo večje ali manjše nazadovanje. Najslabše je bilo pri lesu, saj se je promet skrčil kar za 53,4 od sto. Tudi žit in oljčnih semen je bilo znatno manj kot lani (— 37,1 od sto), popustil pa je tudi promet z rudami in premogom (za 4,3 od sto) in z drugim razsutim blagom (za 7,2 od sto). Na nedavnem občnem zboru tržaškega združenja špediterjev je predsednik Marzari orisal zelo temačno sliko naše luke. Naglasil je, da so tarife v desetih mesecih trikrat narastle in da je 16. aprila lani strošek za delovno uro v pristanišču poskočil z 2.650 na 4.000 lir. Marzari je nadalje dejal, da je tržaška luka lani manipulirala le 1,969.782 ton blaga, to je 7,8 od sto manj kakor v letu 1971. Za letos je govornik napovedal, da se bodo stroški za delo v luki po vsej verjetnosti dvignili za nadaljnjih 20 od sto v primerjavi z današnjim stanjem. Kar zadeva pomorske proge, je govornik naglasil, da bi se moral Trst zanimati prej za to, da ohrani sedanje zveze, kakor da se zavzema za nove proge in nove ladje. Končno je predsednik združenja špediterjev zavzel odklonilno stališče do poslovnega zbližanja med Trstom in Tržičem, češ da bi «enotno pristanišče* verjetno ne koristilo Trstu, prav gotovo pa škodovalo Tržiču in furlanskim podjetjem. Prijave IVA še danes Urad za stike z občinstvom pri tržaški finančni intendanci obvešča vse prizadete, da je bil rok za predložitev davčnih prijav IVA, ki se nanašajo na posle opravljene v preteklem aprilu, podaljšan do 1. junija, ker je bil zadnji dan maja praznik. trdila volivcem na domove. Medtem ko v okoliških občinah ne bo težav, pa vse kaže, da se je zapletlo v tržaški občini. Načelnik volilnega urada Degano namreč razpolaga z malim številom kurirjev, rok za razdeljevanje volilnih potrdil pa je tokrat zelo kratek, ker so zelo pozr.o u-radno razpisali volitve. Tako se bo prav gotovo pripetilo, da občinski uslužbenci ne bodo mogli razdeliti vseh potrdil volivcem na domove. Zelo mnogo volivcev namreč ne najdejo doma, ne bodo pa imeli časa, da jih še enkrat ali celo dvakrat obiščejo. V tržaškem občinskem volilnem uradu zaradi tega pričakujejo, da bo prišlo do zastojev in najbrž celo prvič po dolgem razdobju do vrst pred uradom, ko bodo razdeljevali volivcem volilna potrdila. Volivci namreč lahko sami dvignejo volilna potrdila tri dni pred volitvami in seveda tudi na dan volitev, vse dokler se v ponedeljek ob 14. uri volišča ne zapro. Omenjene tri dni pred volitvami, in na dan volitev, bo volilni urad na Trgu Granatieri razdeljeval volilna potrdila nepretrgoma dopoldne in popoldne. V soboto pa bo osrednji deželni volilni urad, pri tržaškem prizivnem sodišču, dokončno odločal o kandidatnih listah, saj je znano, da so že predvčerajšnjem v Trstu in včeraj v Pordenonu zavrnili kandidatno listo stranke «Partito comunista d’Ita-lia Mandsta Leninista*. V Trstu ker so ugotovili samo 12, v Pordenonu pa 295 veljavnih podpisov, ki jih mora biti 300. prej kot prijetno. Dolge, kilometrske vrste avtomobilov so se ustvarile že v prvih jutranjih urah. Živčna napetost in napor sta se povečala, ko je toplo, skoraj poletno, sonce razgrelo aluminijaste škatle v vrstah. Cariniki in drugi obmejni organi so imeli ogromno dela. Pozanimali smo se pri obmejnih uradih, ki pa nam seveda niso znali povedati točnega števila prehodov. Po prvih, približnih računih, pa je šlo v obe strani najmanj dvesto tisoč ljudi. Veliko prometa z avtobusi je bilo na bloku pri Fernetičih. Semkaj so namreč zapeljali predvsem avtobusi z navijači, ki so se vračali — dvakrat poparjeni, zaradi vročine in poraza svojega nogomet nega kluba — iz Beograda. Našteli so najmanj tristo avtobusov. Vrsta avtomobilov pa je bila tudi dolga, tako da računajo, da je šlo skozi sežanski mejni prehod najmanj 25 tisoč ljudi. Verjetno največji prometni zastoj je, kljub štiri in celo petpa-sovni mreži prehodov v obe smeri, nastal na bloku pri Škofijah. K temu je prispevalo tudi dejstvo, da je bil mejni prehod za prepustnice pri Plavjah zaprt zaradi del na cesti. Mnogi so se zato podali na blok pri Lazaretu, ki je bil prav tako natrpan z vozili že v prvih jutranjih urah. Na Škofijah so • najgostejši promet zabeležili od 7. do 13. ure, v največji vročini je nekoliko ponehal, nato pa v večernih urah spet dosegel višek. Vrsta je bila dolga nad štiri kilometre. Računajo, da je skozi škofijski blok šlo včeraj nad sto tisoč oseb. Intenziven je bil promet tudi na bloku pri Pesku, skozi katerega se navadno pomika tudi vrsta avtomobilov tujih turistov, ki so namenjeni na jadransko obalo. V obe smeri je šlo veliko število turističnih avtobusov, ki so jih našteli nad sto. Skupaj je, po približnih računih, šlo skozi blok za Kozino 20 tisoč oseb. Prav zaradi prenatrpanosti na obmejnih prehodih opozarjamo bralce, naj se izogibajo v teh praznikih prometnih blokov in se raje poslužijo maloobmejnih prehodov za prepustnice, ki jih je na Tržaškem kar precej. Med temi je mnogo tudi takih, ki se jih avtomobilisti le poredkoma poslužujejo, češ da morajo delati velik ovinek. Res je, da je pot v Koper (če naj navedemo en sam primer) preko Socerba, Ospa ali Hrvatinov, razmeroma daljša in slabša. Zato pa si bodo avtomobilisti prihranili živčno napetost, napor zaradi vročine in ... čas. ga sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 40 dneh. U-pokojenec je postal žrtev prometne nesreče, ko ga je v Ul. Crispi podrl vespist Giordano Giorgiutti. Deset dni se bo moral zdraviti na okulističnem oddelku tržaške bolnišnice 32-letni pristaniški delavec Li-vio Stainer iz Ul. Fabio Severo 99. Ko je pazil na kontejner, ki so ga raztovarjali, ga je po obrazu in očeh oplazila veriga s kavljem. Ko se je s svojo vespo vračal proti domu, po Ul. Ginnastica, je 18-letni dijak Livio Jurissevich treščil v avto fiat 1100 tržaške registracije, ki ga je upravljal 41-letni Marino Ciuh z Opčin (Ul. Alpini 63). Pri silovitem padcu se je dijak močno udaril in lažje ranil po udih, v kolena in prsni koš. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico. Zdraviti se bo moral dva tedna. Deždni prispevki za cestno pomoč Letos je vrsto šolskih zaključnih prireditev, ki bodo po raznih slovenskih šolah., odprla osnovna šola na Colu. Prireditev je bila v največji učilnici bivše šole na Colu, ki je za to priliko privabila veliko število staršev in domačinov, med katerimi smo opazili tudi repenta-brskega župana Guština. Z včerajšnjo zaključno prireditvijo so repentabrski otroci pcieazali, da znajo, samo če hočejo, biti pridni tudi na odru, kajti vsem navzočim so pripravili veselo presenečenje. Ob začetku prireditve je učenka petega razreda Majda Bizjak imela kratek nagovor, v katerem je prisrčno pozdravila prisotne in ob vsaki točki programa. ki je bil pester in bogat, spregovorila ter jo opisala. Program je obsegal osem točk. Repentabrski učenci so imeli na sporedu več deklamacij in recitacij ter razne prizorčke. Na cdru so nastopili vsi učenci od I. do V. razreda. Spored so začeli otroci prvega razreda, ki so deklamirali «Lepa mucka in lepi muc». Nato je Drago povedal, kako se igiata «Majdko in Ju-rček». Sledili so prizori «Metka sladkomedka», «šminka», «Renco gre na izlet» in «Ob koncu šolskega leta». Lepo in prisrčno prireditev je zaključil šolski pevski zbor, ki je ob premljavi harmonike in kitare zapel več narodnih in otroških pesmi. Napovedovalka se je nato poslovila od prisotnih ter jih povabila na veliko slavje, ki bo v jeseni, ob začetim r.ot ega šolskega lete, ko bodo repentabrski otroci in z njimi vsi občani, slovesno proslavili 100-let-nico obstoja slovenske repentabrske šole. Takrat bodo uradno poimenovali novo šolo po pesniku Alojzu Gradniku. ... Občina ZGONIK priredi 9. razstavo in pokušnjo domačih vin ki bo v Zgoniku X., 2. in 3. t.m. Pester kulturni in športni program. V nedeljo ob 20. uri tombola z visokimi dobitki Vse tri večere ples z ansamblom «KRAS». Dobro založeni kioski. Vljudno vabljeni* Prosvetno društvo «SLOVENEC» in VINOGRADNIKI priredijo v BORŠTU III. PRAZNIK VINA Jutri, 2. junija 1973 Ob 16. uri koncert godbe na pihala iz Ricmanj, nastop domačega pevskega zbora, gojencev župnijske glasbene šole in mladinski pevski zbor. Ples ob zvokih znanega ansambla «PRIMORCI» iz Ilirske Bistrice. Nedelja, 3. junija 1973 Ob 15.30 sprevod in koncert godbe na pihala iz Pridvora. Nastop moškega pevskega zbora «S. GREGORČIČ« iz Kopra. Nastop folklorne skupine iz Sovodenj. Ples z ansamblom ((PRIMORCI«. Ponedeljek, 4. junija 1973 Od 20.30 dalje ples z ansamblom ((PRIMORCI«. Vse tri dni od 10. ure dalje bodo točili pristna domača vina in delovali bodo dobro založeni kioski. VABLJENI! Tržaški partizanski pevski zbor 2. junija 1973 ob 21. uri v Kulturnem domu. Ul. Petronio 4 PARTIZANSKI MITING SODELUJE INSTRUMENTALNI ANSAMBEL Recitator Scena Dirigent JULIJ GUŠTIN JOŽE CESAR OSKAR KJUDER Prodaja vstopnic 2 uri pred začetkom koncerta pri blagajni. ER V soboto, 9. t.m. ob 21. uri v KULTURNEM DOMU VEČER FILMOV ALJOŠE ŽERJALA Vstop prost! Deželni odbor je te dni odobril program posegov na področju prometne varnosti za letošnje leto. Ustrezni predlog daje na razpolago vsoto 250 milijonov lir, ki jo bodo razdelili na naslednji način: 206 milijonov bodo namenili devetnajstim ustanovam v Furlaniji-Ju-lijski krajini, ki se ukvarjajo s hitro pomočjo v prometu; dva milijona bodo potrošili za nabavo rešilnega avtomobila za potrebe Trbiža; 38,9 milijona bodo potrošili za postavitev novih telefonskih stolpcev vzdolž glavnih prometnih žil; 3,1 milijona lir pa bodo izdali za vzdrževanje radio telefonov. Deželni odbor je odobril tudi načrt za porazdelitev 15,180.000 lir na razpolago za pomoč deželanom, ki bolehajo na ledvicah. Deželna uprava je z zakonom iz lanskega leta prevzela nase stroške za presajanje ledvic. Doslej je v ta namen izdala 50 milijonov lir. Z njeno pomočjo so opravili več operacij, 22 bolnikov pa čaka na to, da se ji podvrže. Dežela krije tudi stroške za zdravljenje bolnikov s pomočjo umetnih ledvic. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIUIIKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII ŠE DOKAZ VEČ, KJE FAŠISTI IŠČEJO SVOJE NAJEMNIKE Zn zapahi fašistični pretepač: vdiral je v parkirane avtomobile Eugenio Vettini je skušal ubežati agentom, a so ga prijeli - Vdrl je v tri avtomobile na Trgu Cornelia Romana - Svoj čas je bil sojen zaradi sodelovanja v izgredih proti Titovemu prihodu v Italijo Smrtne posledice prometne nesreče V oddelku za oživljanje je predvčerajšnjim, ob 16.45 izdihnil 85-let-ni upokojenec Adelchi Lughi iz Ulice Bonomi 15. Pred desetimi dnevi so Šolske vesti Tajništvo učiteljišča «A. M. Slomšek« — Trst, obvešča bivše dijake, ki so opravili zrelostni izpit v šolskih letih 1968/69, 1969/70, 1970/71 in 1971/72, da so diplome pripravljene in prosi prizadete, da čimprej osebno dvignejo na zavodu vsak dan od 10. do 12. ure. Tajništvo trgovskega tehničnega zavoda «žiga Zois« — Trst, Vrdelska cesta 13/2, obvešča bivše dijake, ki so opravili zrelostni izpit v šolskih letih 1968-69. 1969-70, 1970-71 in 1971-72, da so diplome pripravljene in prosi prizadete, da jih čimprej osebno dvignejo na zavodu vsak dan od 10. do 12. ure. V slovenski šoli pri Domju so od prii lepo razsiavo ročnih dei. Na r azsiavi je, brez risb, nad 150 del, ki so jih napraviU otroci tukajšnje šole. To je veliko število, če pomislimo, da obiskuje šolo komaj 30 otrok Prejšnjo noč je policijska obhod-nica aretirala v bližini Trga Cornelia Romana 21-letnega Eugenia Vet-tinija iz Ul. Madonna del Mare 6. Sedaj je zaprt in na razpolago sodnim oblastem pod obtožbo kraje in vdiranja v avtomobile, ki so bili parkirani na omenjenem trgu. Bilo je kmalu po 3.30, v noči med sredo in četrtkom, ko je stanovalec ene izmed hiš na Trgu Cornelia Romana opazi! mladeniča, ki se je sumljivo sukal med parkiranimi avtomobili. Pritiska! je na kljuke vozil in jih skuša! odpreti, z žepno svetilko pa je gledal, kaj so lastniki vozil pustili na sedežih. Oseba, ki je opazila početje mladeniča, je poklicala policijo,. Res je nekaj minut po telefonskem pozivu prihitela na trg policijska ob-hodnica. Ko so agenti izstopili iz svojega avtomobila, je Vettini že bežal. Stekli so za njim in ga ujeli v bližnji Ulici Colonna. Že na ulici so se agenti hoteli prepričati, s kom imajo opravka. Tako so mladeniča vprašali, ali ima morda pri sebi žepno svetilko. Vettini je odločno zanikal, trenutek pozneje pa je agent otipal v njegovem žepu, kar je iskal: svetilko in velik kovinski odvijač. Fanta so torej ujeli na laži. Povabili so ga, naj jim sledi na kvesturo, kjer so ga zaslišali v prostorih letečega oddelka. Medtem pa je nekajj agentov pregledalo avtomobile, ki so bili parkirani na Trgu Cornelia Romana in bližnjih ulicah. Ugotovili so, da je Vettini vdrl v tri avtomobile: fiat 600 D, fiat 850 in opel kadet, last Noemi Poianijeve (Ul. Ugo Foscolo 39), Bruna Gan-dolfa (Ul. Crociferi 5) in njegovega soseda Giorgia Giraldija. To je agentom zadostovalo. Vrnili so se na kvesturo in Vettiniju sporočili, da je aretiran. Odpeljali so ga v koronejske zapore, kjer bo moral počakati na sodno obravnavo v priprtem stanju, tudi zato, ker je bil že nekajkrat obsojen. To so goli dogodki, kakor smo jih zabeležili na osnovi policijskega poročila. Dejansko ni dvomov, da gre še enkrat za avtomobilsko miš, če bi Eugenio Vettini ne bil že dovolj znan kot član pretepa-ške «Avanguardie nazionale* in razglašen fašist. Stalen pajdaš raznih Scarp, Sussichev, pa tudi udeleženec misovskih manifestacij, je Vettini med obtoženci zaradi izgredov med manifestacijo MSI proti I Titovemu prihodu v Italijo, ko so I napadli sedež PSI in pretepli sku-1 pino slovenskih študentov. Kdor sledi črni kroniki je verjetno opazil, da so člani «Avanguar-die nazionale* in drugih fašističnih skupin večkrat romaii v zapore zaradi običajnih kraj, lopov in navadnih zločinov, kar še enkrat dokazuje v kakšnih slojih tržaškega podzemlja iščejo fašisti svoje najemnike. Imena Franzuttija (zaprt zaradi ropa), Pangosa (prav tako), Diega Fabbra (zaprt zaradi pustnega umora v Skednju) so dovolj zgovorna. To pa je še en razlog več, da mora s temi skupinami sodstvo pomesti čimprej in na najbolj radikalen način. Trst bo od tega imel samo korist, saj bo očiščen dobršnega dela kriminala. Včeraj-danes Danes, PETEK, 1. junija RADOVAN Sonce vzide ob 4.19 in zatone ob 19.46 — Dolžina dneva 15.27 — Luna vzide ob 4.08 in zatone ob 20.31. Jutri, SOBOTA, 2. junija PROGLASITEV REPIJBLTKE Vreme včeraj: najvišja temperatura 24 stopinj, najrižja 17,8 ob 19. uri 22,4 stopinje, zračni pritisk 1014,3 stanoviten, veter 6 km na uro severni, vlaga 64-odstotna, nebo 2/10 pooblačeno s slabo vidljivostjo, morje skoraj mimo, temperatura morja 22 stopinj. Gledališča VERDI fza V sredo, 6. junija ob 21. ur. abonmaje vrste B) bo na sp ^ koncert pianista A. Brendla, ^ izvajal Haydnove, Schubertov Beethovnove sonate. Prodaja nic pri gledališki blagajni. STADION «1. MAJ« . ^ Jutri, 2. junija: dvorana p£” sta (Vrdelska cesta 7). Teatro prikazuje ob 20.30 skupino *-f fl mune v novi izdaji igre -g buffo*. Avtor, režiser ir.1 protag Dario Fo. pni V nedeljo, 3. junija: dvorana r maj (Vrdelska cesta 7). Teatr ^ posta prikazuje ob 20.30 skuP Comune v igri Silvana p*ca ci «Non basta una bandiera: die vuole un popolo e davanti no tito*. Režija Dario Fo. Kino Nazionale 16.00 «H boss*. Barva Igra Richard Conte. Prepe mladini pod 18. letom. ^ Excelsior 16.00 «La gang dei man*. Barvni film. Detektivka-Grattacielo 16.30 «Si puo es 3arv-bastardi dell'ispettore Ciin-* ^ na detektivka. Ivan Rassimo . phanie Beachem. .. col- Fenice 16.00 «11 furore della 1 ^tg pisce ancora*. Barvni fi'ffl-Bruce Lee. ppa>. Eden 16.30 «Prendi i soldi e Komični film v barvah. l£ra Allen. . j,0inpo Ritz 16.30 «Con una mano gar\Tii con due piedi ti spezzo*-film. . fjirn. Aurora 16.30 «Malizia». PaI?1;rtnone Laura Antonelli, Lilla 1 ^0. Prepovedano mladini P°d • ^ ando Capitol 16.30 «11 .magnate*-Buzzanca. . _ del Cristallo 16.30 «L’isola miste gharif-capitano Nemo*. Igra Ornar ser>. Filodrammatico 16.30 cLisola si perduti*. Barvni film dano mladini pod 18- *et0 _ jonj*. Moderno 16.30 «11 rally dei carw Steve McKing. Barvni ^ p jrjno»-Vittorio Veneto 15.30 «11 faStella' Marlon Brando, Richard ^ ^ no, Robert Duvall. Barvni Abbazia 16.00 «La spia che garv-suo cadavere*. G. Peppar ni film. sciar- Astra 16.30 «Unico indizio ***“ Bar-gialla*. Barvni film- pa bara Parkins. . . Igra Ideale 16.30 «Erick il viebing" ’ Giuliano Gemma, wester» 1 $et. Impero 16.30 «Cinque ®att* 01 vizio di leva*. Barvni Razstave Trga Vif V občinski galeriji na jfia- razstavlja tržaška slikarka ria Vittes. ror0neo 1 V galeriji «Forum» v Ul- s]0ven-je odprl razstavo svojih ski slikar Andrej Jemec. V galeriji Cartesius v - .3, ni 16 je odprla razstavo slikarka Otty Stock. jyjarc°n’ V galeriji Cartesius, ra?' 16, bo jutri 2. junija, ot'aZStavljena stave, na kateri bodo tfrafjkov-dela 24 sodobnih nemških S ^ v Od petka, 25. t. m- raz Prešernovi hiši v Kranju ^ ^ likovnik Demetrij Cej. , s Pay galerijo Gorenjskega muz J jrajala lom Zamarjem. Razstava pg^etri' do 24. junija, nakar b? v Me' Cej odprl 27. junija razstavo stni galeriji Piran. Izleti Pokrajinski odbor AN 0dh V/, ■- v,./ J. Tržaškem so letos bili na tri- LONDON, 31. — Sicer se zdi nekoliko čudno, toda Angleži se še vedno ukvarjajo s problemi svoje krone. Če smo nekoč, v času vojne, trdili, da bo po vojni ostalo le pet kraljev in sicer štirje kralji iz igralnih kart in še angleški kralj, smo se ušteli, ker je kronanih glav še veliko, vendar kaže, da se angleški krom napovedujejo hudi časi. Posebno te dri je britanska monarhija pod ostrimi udarci javnega mnenja in del britanskega tiska oz načuje angleško kraljevsko družino kot parasitsko družino z vsemi u-streznimi logičnimi nadaljnjimi zaključki. Samo ob sebi se razume, da je ta plaz kritik zajel britansko kraljevsko družino v zvezi z napovedjo, da se bo princesa Ana poročila s poročnikom Markom Phil-lipsom. Glasilo britanske komunistične partije «Morning Star» napada to, predvsem pa del britanskega tiska in pravi, da gre za pravo «i«litev britanskega delovnega človeka«. Zmerno levičarski «Daily Mirror« pa objavlja članek s podpisom britanskega pisatelja Keitha Waterhousa, ki je med drugim zapisal, da zelo drag spektakel ob poroki princese Ane in poročnika Marka prav gotovo ne bo pomagal predsedniku vlade Edvardu Heathu v njegovih naporih, da bi ustvaril v Veliki Britaniji enotno nacijo, v kateri ne bo razrednih privilegijev. Vtem ko se polemika v zvezi z napovedano zaroko in poroko princese Ane s poročnikom Markom nadaljuje in vedno bolj ogreva, je mladi poročnik zapustil London in se vrnil v Belgijo, k svoji enoti. Pred tem pa je skupaj z bodočima taščo in tastom kosil v kraljevski palači v Londonu, nato pa sprejel časnikarje kar na travniku pred palačo in jim povedal, da bo poroka po vsej verjetnosti tam sredi novembra pa čeprav točnega datuma še ni bil določil. Zadeva nas prav zares veliko ne zanima, kot ne zanima to niti poprečnega Angleža, pa čeprav smo že sedaj prepričani, da se bo na dan poroke okoli Westminstrske o-patije ter okoli Windsorskega gradu kar trlo ljudi. Zanimivo pa je naslednje: princesa Ana kot hčerka angleške kraljice dobiva sedaj letno apanažo, ki znaša 15.000 funtov šterlingov. To je kar čedna vsota, tako da princeski zares nič ne more manjkati. 15.000 čeprav razvrednotenih funtov šterlingov vendarle znese 22 milijonov lir, to se pravi, da ima princesa skoraj dva milijona lir na mesec. Z dnem, ko se bo omožila, pa se bo njena apa-naža povečala na 35.000 funtov šterlingov to se pravi na 52 milijonov lir oziroma na štiri milijone in pol lir na mesec. Ker Velika Britanija danes ni več to, kar je bila še ob koncu zadnje vojne, ko je gospodarila nad velikanskimi geografskimi področji, in ker mora britanska vlada danes tudi nekoliko varčevati, je povsem razumljivo, da je ob tej priložnosti laburistični poslanec Arthur Latham predlagal, naj bi posebna parlamentarna komisija zadevo temeljiteje preučila Horoskop dnevnem izletu po Sloveniji. Izlet sta vodila prof. Marta Terčelj in prof. Aleksander Kriščjak. Na sv oji poti so obiskali tudi Velenje 1 in sicer v zvezi s sedanjimi bri- miiiiiiiiuiiii n iiiiuii ............... ■ neverjetno srečo v igri. Da se moti, dokažite ljubljeni osebi le s p0^iJjiI0_stj0- Zdravje dobro. na tuja mnenja. Napravite prijatelju uslugo, ki vas je zanjo prosil. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne u-strašite se naloge, ki vam jo bodo naložili, z lahkoto jo boste rešili. Prava ljubezen sploh ni strast, marveč nesebičen odnos do človeka. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Prejeli boste neko večjo vsoto, ld je sploh ne pričakujete. Odločite se, odpravite se v naravo in v njej ostanite več časa. Zrahljani živci. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Izredno se bo izkazal vaš poslovni partner, ki mu doslej niste zaupali. Ognite se tega, da bi prenašali kvante. Potrebni ste miru. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) če ste igralec, boste imeli danes OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Prevzeli boste nase neki dolg, a se vam bo izplačalo. Aktivirajte bolj pozitivno svojo notranjost, da vas ne bo več moril dolgčas. Zdravje v redu. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Udarilo bo kot z jasnega, toda vi ne boste nepripravljeni. Nevarno bi bilo. če bi izgubili vse zaupanje v ljudi. Nagrada za zvesto ljubezen. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Tveganje v nekem podvigu bo veliko, če vam uspe, ne bo šlo za drobtine. Okrepitev zaupanja v čustvenih odnosih. Prijeten večer med prijatelji. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Nič vam ne bo šlo izpod rok, toda v kratkem bo boljše. Ne opirajte se STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ne opustite svojega načrta, je dober, z njim boste prej ali slej prodrli. Iskren pomenek z ljubljeno osebo. Dolgo pričakovano pismo. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Popravljena bo krivica, ki vam je bila storjena po pomoti. Vaša ljubosumnost presega že vsako pametno mejo. Manjši sosedovski spor. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Preveč zapravljate sredstva in premalo delate. Nekdo vam bo dokazal svoje prijateljstvo. Obiskal vas’ bo star prijatelj. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne brigajte se za stvari, ki nimajo nobene zveze z vašim delom. Bolje bo, da ne sprejmete nekega va bila. Prijeten večer v družbi prijateljev. tanskimi napori proti vedno močnejši inflaciji. Svoj predlog je laburistični poslanec podkrepil tudi z dovolj konkretnim podatkom, da ne vidi razloga, zakaj bi morala princesa dobili tolikšno apanažo, ko pa se poroči s sinom direktorja velikega podjetja, torej s premožnim človekom. Vrh tega velja sedaj v Veliki Britaniji zakon, da se plače ne smejo dvigniti več kot za en funt šterling na teden... Bolj oster je časopis «Moming Star«, torej glasilo KP Velike Britanije, ki se bolj malo zanima za zadevo princese Ane, pač pa v zvezi z njeno zaroko napada tako imenovani dobromisleči britanski tisk, ki je na račun napovedi te zaroke ter na račun najavljanja poroke potisnil škandal nekaterih vladnih in poslovnih ljudi na zadnje strani, da bi dal na prvo stran podrobne podatke in vesti o princesi Ani in njenem zaročencu.,i,Riv ČLOVEŠTVU GROZI NEPOSREDNA NEVARNOST Piccard ponovno opozarja Jasquesa Piccarda smo že večkrat Omenili, ko je bil govor o raznih prirodnib pojavih. Njegovo ime je povezano tudi z našim mestom, kjer je še njegov oče, veliki švicarski znanstvenik dal zgraditi znano globinsko plovilo, ki je nosilo ime po našem mestu. Jacques Piccard je tisti znanstvenik, ki se je s svojim batiskafom spustil najnižje v morje in sicer v globino 11520 metrov. Pred nekaj leti je začel Piccard mlajši opozarjati svet na nevarnosti, ki grozijo človeštvu zaradi onesnaženja voda in zastrupljanja zraka, zaradi tako imenovanih ekoloških problemov. Nekateri so njegove opomine jemali zares, drugi pa so se delali celo norca, češ da vzbuja nepotreben preplah. Ko pa so tudi drugi znanstveniki uvideli, da človek drvi v samomor, so začeli visoko ceniti Piccardova prva opozorila in njegovi opomini izpred 10 in 15 let so postali nekakšna osnova za vsako tovrstno oceno, za vsako tovrstno sodbo. Ko je Jac-ques Piccard pred dnevi obiskal Zagreb, kjer se je sestala evropska regionalna komisija za turizem, so ga vprašali ali grozi človeštvu nevarnost, ker se zastrupljata zrak in voda, je Jacques Piccard brez obotavljanja odgovoril: «Da, človeštvu grozi nevarnost in kolikor se bo razvoj industrije na svetu nadaljeval s sedanjo naglico in kolikor ne bo znanost zmanjšala nevarnosti, ki jo predstavlja zastrupljanje zraka, vode in prirode nasploh, se bo človeštvo že v bližnji bodočnosti znašlo v slepi ulici, že danes umira v svetu vsak dar., na tisoče ljudi, že danes zboli na svetu na desettisoče ljudi samo zaradi tega, ker človek ni znal ohraniti čiste prirode. Zastrupljenost okolja prizadeva tudi živali. V morjih in na kopnem umira vedno več živih bitij, nekatere vrste živih bitij pa celo izumirajo. »Največja nevarnost grozi sedaj morju. Ta nevarnost pa postaja iz dneva v dan večja in to ne več v aritmetični pač pa že v geometrični postopici. če izumreta fitoplankton in zooplankton, ki predstavljata osnovno hrano rib, bo prišel v nevarnost tudi sam obstoj človeka. žal pa se danes priroda še vedno nekontrolirano zastruplja in kvari, človek uporablja najrazličnejša kemična sredstva, ki imajo trenutno pozitiven učinek, ki pa bodo v bližnji bodočnosti imela povsem obraten rezultat. Dokončne posledice bomo ugotovili šele čez kakih 10 morda celo 20 let«. Piccard je s tem v zvezi omenil tudi «apokaliptična predvidevanja» mnogih znanstvenikov, ki opozarja jo na skrajno resnost razmer na tem področju. pa še za slovenstvo. Prav iz ljubezni do domovine in do rodnega jezika se je rodila vrsta njegovih knjig. Razen nabožnih knjig, učbenikov, slovnice in slovarjev je Pohlin pisal pesmi, prozo, zabavne in poljud-nopoučne spise ter dela s področja zgodovine in literarne zgodovine. Osebno se je rad močno hvalil in svoje nasprotnike deval v nič; čeprav je bil samosvoj, ozek in krivičen, je imel vendarle veliko zaslug za narodno in slovstveno prebujenje Slovencev. Zato mu slovenska literarna zgodovina priznava tudi mesto, ki mu gre med zaslužnimi možmi slovenskega preroda. Med knjigami, ki jih je Marko Pohlin napisal, je tudi troje-žični slovar «Tu malo besediše treh jezikov«, ki je izšel v Lju-Ijani pri založniku Eegerju leta 1781. Gradivo za ta slovensko - nemško - latinski slovar je Pohlin zbral z izpisovanjem iz Me-giserja, Kastelca, Hipolita, Valvasorja in Popoviča (ki so sami že pripravili rokopise slovarjev), z izpisovanjem iz čeških ter hrvaških slovarjev, ustvarjal je besede tudi sam, sem pa tja pa je katero vzel tudi iz ljudstva. Pohlin je bil posebnež in so ga zato mikale bolj nenavadne besede, pa tudi dovolj kritičen ni bil. Zato se mu je nabrala vrsta neuporabnih skovank in spačenk. Vendar še danes živi precej besed, ki jih je Pohlin prvikrat zapisal prav v svojem slovarju. Iz hrvaščine je na pr vzel besede krojač, oblika, orjak, podnebje, zrcalo; iz češčine besede: davi-ca, odpor, pisarna; sam pa je ustvaril besede, ki so se obdržale kot n.pr. rokodelec, stavek, testenina, umetnost. Pohlin je bil zaradi svoje nekritičnosti in nepriljubljenosti deležen pri svojih sodobnikih precej kritike, kljub temu pa so njegovi sodobniki in nasledniki na veliko zajemali prav iz njegovega slovarja. Pohlinov trojezični slovar «'1)1 malo besediše« je zdaj v faksimi-lirani izdaji objavil založnik Rudolf Trofenik, slovenski rojak iz Miinchna in ga v knjigi, za katero je napisal predgovor Jože Stabej, približal današnji slovenski kulturni javnosti. Knjiga je izšla v _ znani Trofenikovi zbirki Zgodovina, kultura in duhovni svet Slovencev, s katero Trofenik seznanja svet s stvaritvami slovenske kulture. Poleg uvodne besede Jožeta Stabeja ima knjiga kompleten tekst Pohlinovega slo- znova med Slovence, to. P?* zanimiva kulturnozgodovinska . sebnost v izdaji, ki dopo»l faksimilirane izdaje drugih venskih založb. gj 1{tti Zaključna produkcija gojencev trebenske podružnice GŠ GM i jenci V soboto zvečer so .. . v podružnice Glasbene šole Trebčah imeli letošnjo zaKlP domu* je zb!a' produkcijo. V Ljudskem kjer je bila prireditev, se je lo lepo število staršev teljev mladine pa tudi UubttelQe glasbe. Podružnico glasbene . GM v Trebčah že dolgo lej-. prof. Sveto Grgič. Letos obiftg. to šolo samo devet otrok, . teri domači gojenci pa °his jo že višje razrede glasbe«« . le v Trstu. Gojenci v Tre študirajo razne inštrumente na primer klavir, hormon* • violino in kitaro. ... Spored, ki so ga Pri.pral‘e. mladi glasbeniki, za soboto čer je bil bogat in pester dobro tudi izveden. Obsega kar 21 točk, katere so skpral ka. učenci zelo dobro podali- 1 tere točke so bile zares iZVT •• ^ podane, posebno tiste, ki s0 igrali gojenci, ki obiskujejo 9l; beno šolo že več let. Trebens mladi glasbeniki so izvajali .. Schuberta. Pavčiča, Clemen Hamša, Slaka, Čajkovskega, . ethovna in še mnogo drugih ali man znanih skladateljev- priredi’ Na sobotno zaključno r ^ t.w podružnice v Trebčah s0 ^ vabili tudi nekatere g°^freclit- nrt ^ Trsta in Nabrežine. Na prirej varja v faksimilu razlaganjem. Pohlinov slovar z avtorjevim prihaja vi so nastopili: Delia ^vl^nuert lentina Vidau, Kristina in pva\A Cavacio, Ksenja Berdon, Crevatin, Adrijana Margon-^ Vecchiet, Davorin Grgič, " Kandut, Tanja, Igor in in Kuret Adrijan Pahor, ^hta Andrej Kralj, Vilma Pnd j. Kristina Cupin, Peter van Milič in Zoran Lupine-Sobotna zaključna Pr0^, in v Trebčah je dobro uspe ::telji tako starši kot tudi vzp0Liini glasbene šole so bili zacl0 z znanjem, ki so ga otroci letom pridobili. PETEK, 1. JUNIJA 1973 TRST A glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po- Schubert, Smetana in Milhaud’ koVe ročila; V.05 Jutranja glasba; 11.35 Baletna glasba; 15.00 Dvo .. Opoldne z vami; 13.30 Glasba po skladbe; 15.35 Mozartova ^ željah: 17.00 Program za mladi- glasba; 18.15 Gospodarska no, 18.30 Sodobni ital. skladatelji; ta; 18.30 Lahka glasba: 18.45 I(iJ —. ------- ucu. cniaucuci.il, —. a-““—■■ , j liOli- 19.10 Pripovedniki naše dežele; 19.20 turni pregled; 19.15 Vecern ^ Zbori in folklora; 20.00 šport; 20.35 cert; 20.15 Znanstvena oddaja. Gospodar in delo; 20.50 Vokalno in- Benjamin Franklin. strumentalni koncert; 21.50 V plesnem koraku; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 15.10 Srečanje z avtorjem; 15.25 Popevke; 16.00 Simf. voncert; 19.30 Kronike. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro juro; 7.00 Jutranja glasba; 9.00 Melodije; 10.15 Prisluhnimo jim skupaj; 11.00 Glasba po željah; 13.00 Tretja stran; 13.40 Juke box; 14.30 Operne arije; 16.40 Ital. zbori; 17.00 Tops pops; 17.45 Kult. panorama; 18.00 Glasbeni koktajl; 18.30 Pri- SLOVENIJA 19.3° P* 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, g 05 ročila; 8.10 Glasbena matinej3’ -te ”........... ~ ■ - ne P°v h Bremeni Radijska šola; Prosimo ne P®'' psa!; 9.35 Karol Pahor: Brem. mestni godci; 10.20 Pri vas ' - 12.10 Cimarosa: Kapelnik. °pe ve. enodejanka; 12.30 Kmetij-sk' ^30 ti; 12.40 Domači ansamb Priporočajo vam. za turiste; 15.40 12.40 Domači ansambli. ■ 15.30 NaP"' Iz novejši« snetkov A. Bertonclja; i«-'10 ^^7 50 ljak«; 17.10 Operni Koncern; no-človek in zdravje; ISO11 ^ caSa; sti; 18.50 Ogledalo našega^ Tri0 ’ na**1 19.00 Lahko noč, otroci!; lUiWU ts.utt.baji, lo.ov rn- ” ... on nn ?*«i fW^ morski dnevnik; 19.00 Zborovsko Janeza Goršica; 20.00 ■ lo petje; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glas- Pojo; 20.30 »Top-pops«; . not eov domačih: 23.05 Literarni go v domačih: 23.05 turno; 23.15 Jazz. , A ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kristusova pori 13.00 13.00 Pf ba v večeru; 20.40 Top hits; 21.30 Simf. koncert; 22.35 Jazz. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.11 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Po- . Hino . sebna reportaža; 11.30 četrti spo- 1745 Program za m\a° '0rs^ red; 13.20 Strnjena komedija; 14.00 Vlolmskl koncert; 19.15 kr0-Plošča za poletje; 15.10 Program biologija; 19.45 šport m • 13. uri; 13.30 Dnevnik; gram za mladino; 17-30 co45 mladino: za mladino; 17.08 »Sončnica«; 19.10 Ekonomsko sindikalna panorama ; 19.25 Opeme arije; 20.20 «Andata e ritomo«; 21.15 Sind. tribuna; 21.45 Koncert, pojeta sopranistka A. Las-zlo in baritonist M. Basiola. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13,30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Fred Bongusto in Loretta Goggi; 8.40 Melodrama; 9.15 Orkester; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Na vaši strani; 12.40 «Alto gradimen-to»; 13.00 Hit parade; 13.50 Zakaj in kako?; 14.00 Plošče; 15.40 Glas 91 nn Sind' nike; 20.30 Dnevnik; . on Sre-tribuna; 21.30 Aktualnosti; 23.OO Čanje z Dinom Sianijem > Dnevnik. "• K4NA« w »Serei 19.00 Giro dltalia; nik; 21.20 G. Gallina sima«. .. JUG televizija 17.45 Veseli tobogan: AJU ri. na; 18.15 Obzornik; 18.30 Barvnj8.40 sanka — profesor Baltazar. ^ cesta in mi; 18.50 Za bobs) krap; 19.00 Kratek film; 19-05 Nas f Kali^er°' 19.45 Barvna risanka - ,5 beno govorni spored; 17.30 Poseb- 20.00. 22.40 TV dnevnik;^ nitna mešetarka — filmi na reportaža; 17.45 Telefonski pogovori; 19.30 Po večernih vesteh Giro dltalia; 20.55 Plošče; 22.43 Nadaljevanka «Tarzan». III. PROGRAM 9.30 Bachove skladbe; 10.00 Kon- _______ cert ; 11.00 Barsantijev Concerto film: «Ko sem še ma:ihenagna» grosso, op. 3; 11.40 Sodobna ital. 21.30 Ansambel «La vera Romaš* stoletje. . fV KOPRSKA BARVNA1 20.00 Otroški kotiček: 20.1 čila: 20.30 Film »Dobrodošel u J. Stanley»: 21.20 Dokumen »»nihpn V Holesarstvo ŠPORT ŠPORT ŠPORT DIRKA «G!RO DITAUA Včerajšnja etapa ni prinesla Nobene spremembe na lestvici Skupina osmih manj znanih kolesarjev je prispela na cilj z dvanajstimi minutami prednosti lUGGI, 31. — Italijanski kole-eta • do Rossi je zmagal v 20. j, S1 kolesarske dirke po Italiji, tia .e,Ver>ta do Fiuggija (236 km). ^.pUju je v sprintu premagal in drugih šest kolesarjev, ujjit€rn ko je glavnina prispela na % f • v.eiiko zamudo. Med zasledi v sPrintu zmagal Roger jaeminek, medtem ko je Eddy yCkx ohranil roza majico, današnji etapi se je «Giro» zo- pet ]m .mil proti severu in se pričel S1 bližati končnemu cilju v H. , Rivali in «Veliki» kolesarji so danes jv°j^ii in prepustili vse pobude tOsT" Potočnikom, ki so nedelavne svojih kapetanov izrabili in Podali v beg. Osmerica ubež-ltJ,v je po polovici dirke imela ...osemnajst minut prednosti, med ur11 pa ni bilo nobenega, ki bi jjF10 ogrožal Merckxovo roza maja?. ^ossijevo zmago so tako Kalina pabeležili svoj drugi uspeh 4», ■ki. ki je stalno v rokah bbp; , a in nekaterih belgijskih nterjev. Senika današnje etape je kaj fe (^pa. Poleg osmih ubežnikov N beba omeniti še Merckxov na-s katerim je nevtraliziral vse ie|kUse Špancev, ki so bili v za-j a današnje etape precej živčni. K, bo na sporedu 13. etapa V’gl - Bolsena (220 km), d,,,.sssi aeminck P°ggiali 66.31’32” zaost. 6'39” 7’27” 7’56” 8’23” 0’08” 9’33” 9’48” 12’30” 12’32” lestvica za veliko gorsko 1 , d°: I j?erckx 3 Nnte 1 S^aglin 5. Jpoza 'h°li in Farisato točk 290 , 140 90 50 30 fcLkETll ^venski dijaki prva m«sta S^6ionS °k Uld do na šolskem na Kolonji pokrajinsko prste^ v atletiki za dijake nižjih BALINANJE " V OKVIRU JUBILEJA ZARJE Opravljena izločilna srečanja V okviru praznovanja petdesetletnice Zarje so se v ponedeljek pričela v Bazovici in okolici izločilna tekmovanja v balinanju, kjer nastopa osem četverk. V polfinale sta se že uvrstili četverki Padrič B in Bazovice A, medtem ko bosta ostala dva polfinalista znana po srečanju med Pa-dričami A ter Lokvijo ter Ricmanji in Bazovico A. Izidi: Padriče B — Gropada 13:7 Bazovica B — Lokev 13:9 Bazovica A — Padriče B 11:13 Bazovica B — Padriče A 13:11 Padriče A — Bazovica C 13:10 Ricmanje — Gropada 13:9 Ricmanje — Bazovica A 9:13 Lokev — Bazovica C 13:7 * # # V nadaljevanju turnirja za vzhodno-kraški pokal je ekipa iz Lokev presenetljivo premagala Padriče z neobičajnim rezultatom 13:0, medtem ko je bazovska četverka odpravila Ricmanje in se uvrstila tako v polfinalno kolo, kjer se bo spoprijela z drugo bazovsko ekipo. V prvem polfinalnem srečanju je ekipa iz Lokev premagala Padriče B s pičlo točko prednosti., potenj,ko so Padričarji vodili z osmimi točkami prednosti. V finalu, ki bo na sporedu v soboto, bosta tako igrali Lokev in ena . izmed bazovskih četverk. Rezultata: Lokev — Padriče A 13:0 Ricmanje — Bazovica B 6:13 Prvi polfinale: Padriče B — Lokev Zaključena polfinalna srečanja nogometnega turnirja Zarje nogomet Izidi včerajšnjih tekem: NARAŠČAJNIKI Breg — De Macori Gaja — Supercaffe ZAČETNIKI Libertas Rocol — Breg 12:13 D. G. 4:1 0:3 V finalu bodo Sovodnje nastopile proti Zaulam Iz tekmovanja so bili izločeni vsi favoriti Sovodnje — Primorje 6:4 (1:0, 2:2) SOVODNJE: Marson G., Kovič, Col-lini, Batistič, Ferfolja, Petejan, Sambo, Montico, Floreanin, Marson B., Devetak D. (Devetak, Carra, Fajt). PRIMORJE: Štoka, Visintin, Bezin, Trampuš, Malusa, Barbiani, Barnaba, Drioli, Rustja, Husu, Bukavec (Ferfolja, Prašelj). Sodnik: Ghizdavcich. Strelci: Devetak D. v 24. min., Sambo v 50. min., Barbiani v 57. min. iz 11-metrovke, Rustja v 85. min. Sovodnje so prvi finalist nogometnega turnirja, ki ga je priredila Zarja (A svoji petdesetletnici. Sovodenjci so si zmago nad Primorjem popolnoma zaslužili, čeprav se je tekma odločila po streljanju enajstmetrovk (Goričani so realizirali štirikrat, Pro-sečani pa le dvakrat). Goriški predstavniki so prevladovali v prvem polčasu, ko so se njihovi mladi igralci razigrali in držali ves čas vajeti srečanja v svojih rokah. V drugem delu tekme pa 'šo'nekoliko popustili in do izraza je prišla večja izkušenost njihovih nasprotnikov, ki so najprej skrčili razdalje iz enajstmetrovke, nato pa so izenačili zaradi napake vratarja Marsona, kateremu ni uspelo obdržati v rokah žoge: Prašelj je najprej izvedel prosti strel, Marsonu je žoga ušla, Rustja je bil prav pred njim in spretno potisnil usnje v mrežo. Do konca srečanja sta skušali obe ekipi doseči zmagoviti gol, vendar ni to uspelo nobenemu. Potrebno se je bilo zateči k enajstmetrovkam, kjer so bili Sovodenjci točnejši. Radi Primorec — Zaule 0:2 (0:0) PRIMOREC: Kralj, Sosič, Sluga, Čuk, Finotto, Križmančič, Sinico, Možina, Cristante Benich Vigini. ZAULE: Brova, Boziglav, Sura-ci, Macor O., Smerdel, Benvenuti, Della Valle, Macor R., Loredan G., Loredan A.. Martini. STRELCA: v 72. min. Martini, v 88. min. Macor R. SODNIK: Piani. V drugi polfinalni tekmi je tre-benski Primorec zgubil proti Zaulam. Tekma je bila ves čas lepa in borbena, za kar gre zasluga predvsem Miljčanom. Ti imajo tehnično dobro pripravljeno ekipo, kar so tudi dokazali in so s stalno premočjo na igrišču povzročali izredne preglavice obrambi Treben-cev. V začetku so bile Zaule v premoči, saj so se takoj po prvih udarcih spustile v napad. Kljub temu pa akcije za gol nismo videli. Prvi polčas se je tako zaključil neodločeno. Drugi polčas pa je bil za Zaule uspešnejši, /aj so nadigrale morda že nekoliko utrujenega nasprotnika. V 72. minuti so prišle v vodstvo. Po lepi akciji je Martini močno streljal v tre-benska vrata in pretresel mrežo. Kljub vodstvu pa so Zaule še dalje ogrožale nasprotnikova vrata in ko so v zadnjih minutah igre Miljča-ni zopet pritisnili, so z Macorije-vim zadetkom podvojili rezultat. Po zelo borbeni igri so se Zaule tako uvrstile v finale za pokal Zarje, Trebenci pa se bodo borili I morali opraviti še to formalnost, za tretje mesto. | ker ni bilo mogoče pomisliti na RAAL uspeh. stopajočih ekip. Prvi dan izločilnih tekem ni prinesel nobenih presenečenj. Zastopnice Sloge, ki so tudi velike favoritinje za končno zmago, so odpravile oba nasprotnika. Proti mladim in neizkušenim igralkam Sovodenj so se samo ogrele. Nekoliko večji odpor jim je nudil Sokol in to predvsem v prvem delu. Na koncu je le prevladala boljša uigranost Sloge. Nabrežinke so premagale Sovodnje, ki se kljub dobremu odporu in izdatnemu vodstvu » prvem setu niso mogle dostojno upirati do konca srečanja. Do nepričakovanih razpletov in do presenetljivega vrstnega reda je prišlo v drugi skupini. To pot je prijetno presenetil Kontovel, ki je nepričakovano izločil iz borbe za prvo mesto Bor. Tržačanke so prikazale medlo in neučinkovito odbojko. To je samo še enkrat potrdilo, da plave igrajo na odprtem izredno slabo. Tako slabo kot so zaigrale v sredo zvečer pa jih nismo videli že dolgo časa. že prvi nastop proti drugi šesterki Sloge ni obetal kaj prida uspešen konec. Te slabe slutnje so se uresničile v zadnji tekmi večera. V drevišnjem finalu za prvo mesto se bosta spoprijela Kontovel in Sloga. Nesporne favoritinje so seveda slogašice. Neglede na konec tega srečanja so dosegle Kontovelke mnogo več kot smo od njih pričakovali v odločilnem spopadu za prvo mesto. V predtekmi se bosta spoprijela Sokol in Bor za uvrstitev na tretje, oziroma četrto mesto. Če bo Bor i-gral tudi nocoj tako slabo kot v sredo, bo izredno težko zmagal in zasedel tretje mesto na končni lestvici. To bi bil za Tržačanke skrajno slab uspeh. Prav zaradi tega morda lahko pričakujemo nekoliko več bojevitosti plavih, kar je edini porok za uspeh proti tako temperamentni ekipi, kot je Sokol. * * * Sloga — Libertas Turjak 3:0 (15:4, 15:3, 15:9) SLOGA: Vodopivec, E. in B. Kralj, Matevljič, Neubauer in Per-singer. LIBERTAS: Gergolet, Trentin, Clementin, Furlan, Baldo in Fer-foglia. SODNIK: Brazzutti; STRANSKI: Doriguzzi; ZAPISNIKAR: Tranqui-lini. Odbojkarji Sloge so se več kot dostojno poslovili od domačih gledalcev v letošnjem prvenstvu. V zadnjem kolu, ne pa v zadnji prvenstveni tekmi, ker morajo odigrati še eno zaostalo, so premagali tudi Libertas iz Turjaka. Uspešen konec je bil tudi pričakovati, ker je ta tekmec najmanj za razred slabši od slovenske ekipe. Edino večjo nevarnost za domačine je predstavljal Gergolet, ki pa ni mogel osamljen veliko napraviti. Tekma ni bila nič posebnega. Obe ekipi sta se predstavili sodnikom s samo šestimi igralci. To pa samo potrjuje, da so bili domačini trdno prepričani lastno zmago, gostje pa so Pričetek tekme je takoj pokazal, da nastopata tekmeca ck>-kaj različne kakovosti. Sloga je zbirala točke kot na tekočem traku. Brez večjega naprezanja je izbrala potrebnih petnajst točk. V drugem delu je Libertas osvojil tri točke po štirih menjavah servisa in ta njegov začetni izkupiček je ostal nespremenjen vse do konca seta. Nekoliko bolj uspešno «žetev» so opravili nasprotniki v tretjem nizu z devetimi izbojevanimi točkami. Po manj kot enournem boju je Sloga pospravila šestnajsti zaporedni par točk, kar je vsekakor svojevrsten rekord. Prvega mesta na končni lestvici jim ne more ogrožati nihče. Prvenstvo še ni končano, ker bo treba odigrati še nekatere zaostale tekme. Sloga-še čaka še srečanje iz desetega kola proti Aurori v Remanzaccu. Neglede kako se bo ta tekma, ki je na sporedu v nedeljo končala, je prvo mesto trdno v rokah Neubauerja in tovarišev. G. F. Izidi včerajšnjih košarkarskih tekem: PRVA DIVIZIJA Polet - CGI 70:34 Kontovel — Libertas TS 2:0 p.f. SREDNJEŠOLSKO PRVENSTVO Opčine — Prosek 28:16 BEOGRAD, 31. — Jutri zvečer se bo v novi dvorani «Pionir» v Beogradu pričelo 20. prvenstvo Evrope v boksu, na katerem sodeluje 148 boksarjev iz 22 držav. ODBOJKA DRUGA ZVEZNA LIGA Salonit na odličnem drugem mestu lestvice Odbojkarji Jesenic v nevarnih vodah Odbojkarji kanalskega Salonita so v zadnji tekmi letošnjega prvenstva premagali moštvo Jesenic z rezultatom 3:2 in tako še bolj utrdili letošnjo visoko uvrstitev. Naključje je hotelo, da je Salonit igral zadnjo tekmo doma pred svojim zvestim občinstvom in da je imel za nasprotnika Jesenice s katerimi se je prvič srečal že leta 1959 (ko je moštvo še z lahkoto premagovalo Kanalce). V naslednjem desetletju pa se je razmerje sil nekoliko spremenilo in učenci so že zdavnaj prekosili svoje učitelje. Morda prihaja prav zaradi tega med ekipama včasih do neljubih izpadov. Domačini so tekmo začeli z mladim moštvom, v katerem je namesto poškodovanega šeršeta i-gral mladi Edi Paravan. Set so po lepi in ogorčeni igri dobili Jeseničani, ki so bili uspešni tudi v drugem setu, čeprav so pri Salonitu igrali vsi najboljši. Šele po porazu v drugem setu So Kanalci zaigrali učinkoviteje. Kljub temu, da je moral odlični Bavdaž zaradi poškodbe zapustiti igrišče, je Salonit prevzel igro v svoje roke in pobudo obdržal do konca srečanja, ko so gledalci nagradili domače moštvo z burnim aplavzom za lepo zmago in odlično drugo mesto. To je največji tekmovalni uspeh kanalske in obenem primorske odbojke sploh. Preden bo moštvo deležno zasluženega počitka, se bo v nedeljo udeležilo odbojkarskega turnirja ŠK Kras v Zgoniku, kjer so že redni gostje in kamor gredo z veseljem. * * * Slovenska moštva so v nedeljo pripravila nekaj presenečenj. Kamnik je nepričakovano zmagal v Mariboru in si tako zagotovil sedmo mesto ter obstoj v ligi. Kljub odličnemu jesenskemu tretjemu mestu, kateremu je sledila dolga kriza, je uvrstitev Kamnika realna. Maribor si je z nedeljskim porazom pokvaril visok položaj na lestvici vendar je šesto mesto solidno. Vso krivdo za nastale zaplete pa je treba pripisati moštvu Save, ki ni znalo doma premagati moštva Borova. Če bi namreč Sava premagala, bi morala ligo zapustiti, poleg zagrebškega Metalca in Spačve, še Jesenice in ba-njaluški Čajev. Stanje pa je po tem povsem nepričakovanem porazu čmučamov naslednje: če Jesenice zmagajo doma v zaostali tekmi s Karlovcem, potem bodo Jesenice, Sava in Čajevec odigrali turnir za eno prosto mesto v ligi. Če Jeseničani tekmo s Karlovcem zgubijo izpadejo iz lige, za prvo mesto pa se bosta potegovali samo Sava in Čajevec. Na po-polen razplet bo treba počakati vsaj štirinajst dni, saj igrajo Jesenice zaostalo tekmo v nedeljo, kvalifikacije pa so na vrsti kasneje. REZULTATI SLOVENSKIH MOŠTEV Salonit — Jesenice 3:2 (10:15, 11:15, 15:8, 15:3, 15:7) Maribor — Kamnik 2:3 Sava — Borovo 1:3 >1 imh'm—uh* ni iimi—1—■muti ■ ...................... ~ biografiji sta ženski nogometni ekipi Visco in Olimpija iz Ljubljane, ki se bosta srečali v soboto ob 18. uri na podgorskem igrišču v okviru praznovanj ANPI v Podgori T0T0GALGI0 drži besedo 303 MILIJONE 13! ŠE 3 NATEČAJI DA POSTANETE MULTIMILIJONARJI Partizanski a,°-Peier ZCl TaV^IC ” ___________________________________ bogatega, pa »udi težkega življenja partizanskega zdravnika se ni oglasil. Kam neki jih je vrag odnesel, sem se Kiih ■ aj sem se spomnil, da so jo gotovo potegnili za Levč-^So ijudrni. Niso mogli strpeti tu na samem z menoj. Že 80 negodovali, da mi niso potrebni, da bom lahko sam ^tn 111 P^obno. Drugega dela talko ne bom imel, kot da ’ da bodo pripeljali kakega ranjenca. Vztrajal sem, da vV9sj3'? z menoj. Bilo me je tudi strah biti sam sredi noči ’ kjer so gospodarji belogardisti. *očii sem sui Bsi u-rr-rn tudi iaz za njimi, če bo kdo btu -se. — sem se, da grem tudi jaz za njimi, če bo kdo ra tu tako ne morem kaj več pomagati, sem misli*. Bal btu da me nazadnje belogardisti še ujamejo. Bilo pa je 'ii, q o§oče, da partizani sami pozabijo name po končani ak-°r°žen sem bil le s pištolo z nekaj naboji. Nisem je še Porabil, tudi bombe ne. Kako se bom znašel? ^ bi ?^s^skega doma do ceste in prek mostu do Krždčeve * tUf*. bllo daleč. Dohitel sem jih že na drugi strani mostu. u so stali in se po tihem pogovarjali. Moji trije sprem-\ jj- že bili tam. Ko so me videli se ni začudil nihče. Lev-Htu |e vodil akcijo, je bil kar za to, da bi jaz na tej strani > t^s^ažii in pa^ da ne bi kdo prišel iz Pudoba na pomoč, big} do napadli Kržičevo hišo. Drugega je s puško poslal na onec hiše proti Staremu trgu. Prosil sem ga, naj tudi a raje puško, če bom že moral stražiti. Vedel je, da jaz nimam orožja. Zamahnil je z roko in dejal: «S te strani gotovo ne bo nikogar, tu boš le za vsak primera. Nisem več ugovarjal. Medtem se je glavnina gotovo že približala Staremu trgu. Levček in njegovi so polagoma in neslišno obkolili Kržičevo hiišo in čakali na dogovorjeni znak za napad. Ostal sem sam. Noč je bila temna. Po nebu so se podili oblaki. Močan veter jih je trgal in zopet spajal. Kdaj pa kdaj je za hip posvetila luna. Stal sem sredi ceste in premišljal, kje naj si izberem stražniško mesto, da bom dovolj varen in da bom imel dober pregled po cesti proti mostu. Levčkovim besedam, da s te strani ni pričakovati nikogar, sem le deloma verjel. V vsakem primeru je bolje, da sem varen pred vsakim presenečenjem. Izbral sem si kanton ob levi strani ceste, če gledaš proti Staremu trgu. Počenil, ali bolje rečeno, legel sem na vlažna tla in naslonil glavo na mrzli kamen. Obmirovai sem in napeto pričakoval, kdaj se bo začelo. Tam nekje v smeri proti Vrhniki je počilo nekaj strelov in skozi ozračje je zaparal glas strojne puške. Gotovo so belogardisti, odkrili našo patro-lo sem pomislil. Nato je vse zopet utihnilo. Le kak list je zaše-lestel v vetru. Kaj če nas to streljanje ni Izdalo, sem pomislil. V tem primeru se stvar lahko zaplete in kdo ve, kako bo akcija uspela. Minilo je že kake pol ure. Tedaj zaslišim šum, kot da nekdo previdno hodi po cesti. Pri vsakem koraku je zašumel droben pesek pod nogami. Šum je prihajal s pudobske strani. Koraki so se vedno bolj bližali. Kri mi je močneje zaplala po ži-lan. Kdo bi bil to? Je kdo od partizanov, kar je bilo nemogoče. Vsaka skupina je imela nalogo in od te ni smela odstopiti, kot je pred akcijo zabičal Bračič. Akcija se še ni začela. Ljudje niso niti na svojih mestih. Ce na partizan, je lahko le belogardist. Toda kdo? Misli so se mi podile po glavi. Jezil sem se na Levčka, zakaj mi ni dal puške. Kaj naj naredim s pištolo, za katero niti ne vem, če se bo sprožila. Med tem se je pred menoj v temi očrtala postava. Tipaje z nogami se je nekdo počasi bližal. Zaradi teme ga nisem mo- gel dobro videti. Bolj čutil sem njegovo bližino. Nenadoma se raztrga nebo. Med oblaki se pokaže košček jasnine. Stisnil sem se niže za kanton. Pred menoj se je na jasnem nebu očrtala človeška postava, nekoliko sključena in z glavo naprej. Intenzivno je vlekel na ušesa vsak sumljiv šum. Desno roko je držal nekoliko naprej, kot da v njej nekaj drži. Verjetno je imel v roki pištolo. Kazalo je, kot da je pripravljen, da jo vsak hip uporabi. «Stoj, kdo je?» sem zaklical. Sunkoma se je ustavil in popolnoma obmirovai. Ni odgovoril. Očitno si je prizadeval, da bi spoznal po glasu, kdo ga ustavlja. Ni bil prepričan, da je kdo od njegovih zato je molčal. «Kdo je?» sem še enkrat pritajeno zaklical z namenom, da bd me slišal še kdo od naših, ki so bili nedaleč pri hiši Tudi to pot ni takoj odgovoril. Omahoval je še hip, nato pa je vprašal: «Ludvig, ali si ti?» Ce bi bil kak domačin na mojem mestu, bi takrat zlahka ugotovil, kdo je pred menoj. Bil je sam Kržič, prav tisti, ki smo ga iskali, eden od glavnih organizatorjev bele garde. Tiščal sem v roki bombo in razmišljal, ali jo naj vržem ali ne. Neznanec je bil oddaljen od mene le nekaj metrov. Kaj če bomba ne bo pravočasno eksplodirala, pa mi jo zabriše nazaj? Lahko bi uporabil pištolo. Nisem bil gotov, ali se bo sprožila. Med tern mojim omahovanjem se je postava nenadoma obrnila in stekla nazaj proti mostu Že po nekaj korakih ga je požrla noč. Hitel sem povedat Levčku, kaj sem doživel. «Uh», se je udaril po glavi: «Gotovo je bil sam Kržič, pa ravno tebe smo morali postaviti tja na stražo!« Bilo mu je hudo žal, da se mu je izmuznil iz rok človek, ki je v Loški dolini tudi kasneje povzročil dosti zla. Ni bilo dosti časa za razmišljanje o tem dogodku Skoraj naenkrat je zaropotalo od Starega trga sem in še na drugih koncih Loške doline proti Vrhniki. Levčkova skupina je med tem že obkolila hišo in čakala na znak za začetek ak- cije. V hiši je bila tema. Ko je zaropotalo v Starem trgu in je bil s tem dan dogovorjen znak, jih je nekaj udarilo na vhodna vrata. Zaslišali so se glasovi: «Aprite la portal« Slišal sem to klicanje s svojega mesta, kjer sva bila sedaj dva. Levček je poslal enega tovariša, ki je bil oborožen s puško. Uvidel je, da mora zavarovati tudi to stran. Da bi laže prodrli v hišo in da iib drugi ne bi spoznali, so se vsi maskirali, še v taborišču so si mazali obraze z ogljem, da jih je bilo komaj spoznati. Kržiča ni bilo doma, zato so opravili le rekvizicijo in po končanem opravilu zažgali žago, ki je bila tak za hišo. Delo je bilo kmalu opravljeno. Napregli smo zapravljivček, naložili hrano, obleko in drugo. Z Brankom sva sedla na voz, drugi so šli peš za nama. V diru sva se peljala čez most in skozi Pudob proti Igi vasi. Pot pred nami je osvetljevala rumena svetloba ognja, ki je požiral Kržičevo žago. Ko sva bila nekako sredi vasi, so nenadoma zažvižgale krogle okoli ušes. Ozrem se. Na sredi ceste so klečali štirje strelci, očitno belogardisti, in streljali za nama. Branko mi je porinil vajeti v roke in zakričal.: «Poženi kolikor moreš!« Sam je zgrabil za puško in streljal nazaj proti postavam, ki so se jasno risale v jarki svetlobi goreče žage. Odnesla sva celo kožo in srečno prispela iz območja belogardističnih strelcev. Na koncu vasi sva zavila med polje. Konji so še vedno dirjali po mehki poljski poti. Stvari na vozu je premetavalo, da so kar poskakovale, ko je voz zapeljal čez kak jarek. Kmalu sva bila izven vasi in na poti v gozd proti taborišču Nisva opazila, kdaj sva izgubila prašiča, težkega 100 kg. šele zjutraj v taborišču, ko smo ugotovili uspeh akcije, smo odkrili izgubo. Akcija na Loško dolino je uspela Belogardiste, ki so se zabarikadirali v Danah, so večinoma uničili, le glavni med njimi se je uspel skriti v stranišče in si tako rešiti življenje. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1,— dinar, za zasebnike mesečno 18,— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNI Stran 6 1. junija 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 2Z . Oglas! Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, f'ns (aSj» upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. * 3 . prj 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se nar° . s.p.|. oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin ta i|e Glavni urednik Stanislav Renko jrsj Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ^ ZARADI UKINITVE FINANČNIH SREDSTEV, KI JO JE IZGLASOVAL SENAT Ameriško letalstvo zmanjšalo število napadov na Kambodžo Katastrofalne posledice kemijske vojne v Vietnamu Kmalu sporazum med Kissingerjem in Le Duc Thojem WASHINGTON, 31. - Ameriški senat je odobril s 63 glasovi proti 19 popravek senatorja Eagletona, s katerim so prepovedali nadaljnjo uporabo zveznih finančnih fondov za bombardiranje Kambodže In Laosa. Popravek bodo morali uskladiti s podobnim sklepom, ki ga je pred dnevi sprejela poslanska zbornica. Zelo verjetno je torej, da bo trajalo nekaj tednov, preden bo pobuda kongresa dokončna in jo bodo predstavili predsedniku Nixonu za ratifikacijo. Vodja demokratske skupine v senatu Mike Mansfield je v svojem komentarju o današnjem glasovanju dejal, da gre za sklep, ki je prišel 13 let prepozno. Prva posledica glasovanja o ukinitvi fondov za bombardiranje Laosa in Kambadže je bilo sporočilo ameriškega obrambnega ministrstva, v katerem je rečeno, da je letalstvo ZDA sklenilo zmanjšati za 40 odst. bombardiranja nad o-zemljem Kambodže. Glasnik o-brambnega ministrstva Jerry Fried-heim je izjavil, da je letastvo sprejelo sklep delno zaradi finančnih težav, delno pa, da bi olajšalo breme ameriških pilotov, ki so v zadnjih treh mesecih opravili tudi do 60 napadov na dan. Na letalu, s katerim je predsednik Nixon odpotoval na Islandijo, kjer se bo srečal s francoskim predsednikom Pompidoujem, je neka vidna osebnost izjavila, da bo posebni svetovalec Nixona Kissin-ger odpotoval v Pariz v torek, da bi se ponovno srečal z vietnamskim pogajalcem Le Duc Thojem in nadaljeval pogajanja o izvajanju pariškega mirovnega sporazuma. Izrazil je tudi mnenje, da se bodo pogovori med Kissingerjem in Le Duc Thojem zaključili v soboto in da bosta dosegla dokončni sporazum. Ne da bi dal kakršenkoli podatek o sporazumu, je Nixonov sodelavec dejal, da bo po vsej verjetnosti zelo ugoden za ZDA, ki naj bi dosegle vse bistvene cilje, ki so si jih zastavile. Medtem prihajajo iz Vietnama zelo zaskrbljujoče vesti. Še bolj kot vsakodnevne kršitve mirovnega sporazuma, so hude vesti o posledicah kemijske vojne. Morje in reke Južnega Vietnama so okužene z dioksinom, snovjo, ki so se je posluževali Američani, da bi u-ničili tisoče hektarov vietnamskega pragozda. O tem je poročal se-vernovietnamski profesor Tung v intervjuju, ki ga je dal za tiskovno agencijo VNA. V svojem intervjuju pravi, da so japonske zdravstvene oblasti zavrnile pošiljko globoko zamrznjenih rakov, ki je prišla iz Južnega Vietnama, ker so vsebovali ogromne količine dioksina. Dioksin je snov, ki je zelo stalna, ni topljiva v vodi, je pa zelo topljiva v maščobah in se zaradi tega nabira v živih organizmih, še zlasti v jetrih. Gre za snov, ki povzroča rakasta obolenja in je 60-krat bolj učinkovita od benzo-pirena, ki se ga znanstveniki poslužujejo, da bi povzročili nastanek novotvorb na poskusnih živalih. Na zadnjem znanstvenem kongresu v Stockholmu so bili prisot- ni znanstveniki soglasni, da povzroča dioksin raka na jetrih. Po izjavah profesorja Tunga, naj bi letalstvo ZDA raztrosilo nad Vietnamom 550 kg dioksina, pri tem pa je treba omeniti, da že nekaj trilijonk grama dioksina povzroča raka v poskusnih živalih. O izredno perečem vprašanju okuženja vietnamskih voda je 'govoril tudi ameriški znanstvenik Meselson, ki ie ugotovil, da so bili vsi raki in vse ribe, ki jih je ulovil pri Saigonu okuženi z dioksinom. V zvezi z vestmi, da bi Brazilija utegnila nadomestiti Kanado v okviru štiristranske nadzorne komisije v Vietnamu, je brazilsko zunanje ministrstvo izrazilo svoje presenečenje, sSj ni Brazilija prejela nobene uradne ponudbe, da bi stopila v komisijo. Gre za nalogo, ki je vsekakor častna, pravi glasnik brazilskega zunanjega ministrstva, in naša država je dokazala, da je bila vedno nevtralna med obema stranema, ki sta bili zapleteni v vietnamsko vojno. SPET ZRAČNI GUSARJI V JUŽNI AMERIKI Za 82 potnikov zahtevajo osvoboditev 140 jetnikov Kolumbijska vlada je odbila zahteve gusarjev Letalo so preusmerili na Holandske Antilje ORANJESTAD (Holandske Antilje), 31. -- Skupina zračnih gusarjev je danes ponoči preusmerila letalo iz prestolnice Kolumbije Bogota na an-tiljske otoke. Na letalu je bilo 82 potnikov in 6 članov posadke. Ugrabitelji so zahtevali od kolumbijske vlade, naj izpusti 140 političnih jetnikov, med katerimi tudi skupino pripadnikov «Ljudske osvobodilne fronte*, vojaške levičarske formacije, ki se že dalj časa bori proti vojaškemu režimu, ki je na vladi v Kolumbiji. Zahtevali so tudi, naj jim vlada izroči 200 tisoč dolarjev. Ko je štirimotomo letalo vrstse «e-lectra lockhed» pristalo na malem letališču Oranjestad, pa je kolumbijska vlada sporočila, da ne pristane na pogoje gusarjev. «Morali bi prekršiti ustavo in zakone, česar pa vlada ne more storiti*. Gusarji so po tem odgovoru vztrajali pri svojih zahtevah, drugače, so zagrozili, bodo razstrelili letalo z vsemi potniki. Kljub temu pa so gusarji izpustili 34 potnikov, večinoma ženske in o-troke. Obenem pa so sporočili v Ko- lumbijo, da zahtevajo nadaljnjih 50 tisoč dolarjev za vsake pol ure, vse dokler ne bo vlada pristala na njihove pogoje. Ko je bil položaj že skoraj brez rešitve, so gusarji veleli napolniti rezervoarje letala in popoldne je letalo odletelo proti Limi. Po nekaj urah letenja proti glavnemu mestu Peruja pa se je letalo moralo vrniti v Oranjestad, ker je zmanjkalo olja v motorjih. Zato se bo moralo letalo ki je prepeljalo osvobojene potnike nazaj v Kolumbijo, vrniti v Oranjestad z zalogo posebnega motornega olja. V poznih večernih urah se je izvedelo, da je letalo spet odletelo iz Oranjestada, ni pa znano kam je namenjeno. Malo pred vzletom je enajstim potnikom uspelo, da so zbežali skozi zadnja vrata letala. Gusarji so streljali na bežeče potnike, toda niso ranili nikogar. Več potnikov pa se je ranilo pri begu. ZAOSTRITEV BOJA ZA PETROLEJSKA LEŽIŠČA Preplah v Izraelu zaradi dobave ameriškega orožja Saudski Arabiji Izraelci se bojijo, da bi saudsko orožje prišlo v roke Egipčanom ■ Pojutrišnjem debata v OZN o krizi na Bližnjem vzhodu do* bi postala nekakšna nadomestna TEL AVIV, 31. — Iz Washing-tona je prišla vest, da bodo ZDA v kratkem začele prodajati lovska letala tipa «phainton» Saudski Arabiji in nekaterim drugim državam arabskega polotoka. Če bo Saudska Arabija sprejela ameriško ponudbo, bo ona že tretja država na Bližnjem vzhodu, ki bo oborožena s tem ameriškim sodobnim orožjem. Ostali dve državi sta Izrael in Iran. V dobro obveščenih krogih pravijo, da so se ZDA odločile, da prodajo «phantome» in tudi drugo orožje arabskim državam, ko je postalo očitno, da bi sicer te utegnile dobiti francoske «mi-rage». Govori se celo, da bodo ZDA sodelovale pri izpopolnitvi protiletalske zaščite Saudske Arabije z novim raketnim sistemom, ki bi utegnil veljati okoli 200 milijonov dolarjev v štirih letih. ZDA se pogajajo nadalje za prodajo vojnega materiala Kuvaitu in nekaterim drugim bližnjim arabskim državicam v znesku 500 milijonov dolar- PO UPORIH V GRŠKI VOJNI MORNARICI MAŠČEVANJE TIHOTAPCEV NA «CANALU GRANDE» V BENETKAH Z mosta sta vrgla marmornato ploššo in ubila finančnega stražnika v čolnu Drug finančnik je hudo ranjen - Tako sta se hotela maščevati zaradi zaplembe svojega čolna BENETKE, 31. - Preteklo noč sta dva tihotapca ubila mladega finančnega stražnika in hudo ranila drugega finančnika. Do zločina je prišlo r,a dokaj nenavaden način pod mostom Accademia na «Canalu gran-de» v Benetkah: z visokega mostu sta tihotapca odvrgla težko marmornato ploščo, ki je zadela oba finančna stražnika. Morilca, ki so ju identificirali za 32-letnega Riccarda Torta in 21-letnega Gianpaola Colomba, sta skrbno pripravila zasedo: malo poprej sta zažgala zapuščen motorni čoln v bližini poveljstva finančne straže, nato pa sta šla na most, kjer sta počakala, da bo priplul mimo hitri čoln finančnikov. Tako sta se hotela maščevati zaradi zaplembe Tortovega čolna. Umrl je 24-letni Alberto Calascione iz Pozzuolija pri Neaplju, ki je služboval v Benetkah od leta 1968. Plošča, ki je tehtala skoro 10 kg, ga je zadela v glavo in v kratkem je umrl. Hudo ranjen pa je 29-letni fi- niiiiitiiiimiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiimtifiiiitimtitiiiiiMiiTinfmiiTiiiiiiifiiiumtiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiinniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii ZAKUUČEN LETOŠNJI KROG POPULARNE ODDAJE «Rischiatutto» na dolgih počitnicah s prvakinjo Mario Luiso Migliarijevo MILAN, 31. — Popularna oddaja kvizov «Rischiatutto» je zaključila letošnji krog in se bo povrnila na italijanske televizijske ekrane komaj čez pet mesecev. Vsaj tako je napovedal Mike Bongiomo, ki je v dialogu s svojo karikaturo «R» dejal, da se bo vrnil pred televizijske kamere konec oktobra. Na zaslužen počitek bo šla tudi prvakinja iz vasi Cakce Ligure Maria Luisa Migliari. žepe ji bo »bremenilo* nad 30 milijonov lir (točneje 30.380.000 lir), ki si jih je prislužila v sedmih tednih z odgovori na Mikove kvize. Nocoj je namreč zmagala nadaljnjih devet milijonov lir in morda bo prislužila še kaj prihodnjega oktobra, ko bo spet nastopila kot prvakinja. «Nepremagljiva» gastronomska izvedenka in lastnica restavracije »Poster* se je nocoj predstavila pred publiko v izredno elegantni, dolgi temnordeči obleki. To je prvič, da se prikaže tako šarmantna, saj je doslej prihajala na oddaje «Rischia-lutto* sicer elegantna, toda oolj malo... ženska, vtesnjena v hlače in jopič. Nocoj nam je pokazala globoko izrezano obleko, pod kamero so bili vidni prijetni obrisi njenega drobnega telesa. Kljub temu pa je bilo jasno, da jo prvakinja zelo utrujena in tudi živčna. Napor tolikih tednov priprav, nastopov pred televizijskimi kamera-rm in ostrih «bojev» z nasprotniki ji je pustil svoje znake na obraza. Kljub živčnosti pa Migliarijtve ni napadla trema, ker se je čutila zelo gotova s svojim zvestim amuletom — levjim zobom. Tokrat pa se je hotela povsem zavarovati proti «zli usodi* in zato ji je neka prijateljica preskrbela tudi biserno ogrlico, ki naj bi imela izreden čarodejni vpliv na tistega ki jo nosi.. In res je Migliarijeva zmagala, čeprav se ji je zlasti eden od dveh tekmecev postavljal po robu. Šlo je za Giovanno Di Renzo, 25-letno izvedenko za psihoanalizo iz Rima, medtem ko se drugi tekmec 29-letni Giarrni Ferrari iz Alessar.drie, ki se je predstavil za zemljepis, ni veliko izkazal. že pri začetnih vprašanjih se je Migliarijeva najboljše odrezala: odgovorila je vsa vprašanja in osvojila prvih 250 tisoč lir. Gianna Di Renzo je pokazala vrzeli v svojem poznavanju Freudovega dela in se zmotila pri dveh vprašanjih, tretji tekmec pa se je spotaknil pri treh odgovorih in zaslužil samo 180 tisoč lir. Začela se je prava igra: predmeti na panoju so bili počitnice, poletni šport, filmi in bikini, lahka glasba, karikature in najbolj prodane knjige v zadnjem mesecu. O poteku igre ni kaj dosti pisati. Prvakinja je monopolizirala igro: zadela je vseh šest tveganj, vse tri jollyje in dva «super-jollyja». Nasprotnika sta bila torej v bistvu izrinjena iz igre. Samo simpatična Rimljanka se ji je skušala postaviti po robu, toda spodletelo ji je in tako se je v kratkem znašla pod ničlo, kjer je ostala do konca igre, tako da ni niti imela možnosti, da podvoji pri kolčnih odgovorih. Drugi nasprotnik Migliarijeve pa je pritisnil na gumb samo šestkrat. Dva odgovora je zgrešil, pomembnejše pa je, da se je zmotil tudi pri zadnjem odgovoru in tako, namesto da bi podvojil svoj borni plen (160.000 lir), je izgubil vse. Migliarijeva pa je gladko odgovorila na vprašanja in odnesla že sedmič največ denarja in seveda naslov prvakinje. nančri stražnik Vincenzo di Stefano, kateremu je marmornata plošča zlomila obe roki, stegnenico in več reber. V beneški bolnišnici so ga sprejeli s pridržano prognozo. Do zločinskega atentata je prišlo malo po 2. uri ponoči. Ob tisti uri je začel goreti star čoln, ki je bil zasidran pred poveljstvom finančne straže. Takoj so poklicali gasilce, po radiu 'pa 'so obvestili svoj hitri iz-vidniški čoln, naj pripluje na kraj. Na čolnu je poleg Calascioneja, ki je sedel za krmilom in Di Stefana bil še podčastnik Carmine Scarone star 29 let, ki pa ni pri atentatu utrpel poškodb. Riccardu Torti so včeraj dopoldne zasegli 5-tonski motorni čoln, ker so zasumili, da se ga poslužuje za tihotapstvo cigaret. Sinoči je Torta šel na poveljstvo finančne straže in zahteval, naj mu čoln vrnejo, kar pa ni bilo mogoče, ker so mu ga zasegli po nalogu sodne oblasti. Torta se je oddaljil zelo razburjen in, kot je pozneje sam priznal, je najprej zažgal čoln, nato pa odvrgel težki kos marmorja, «da bi tako plačal uslugo!* Torto in Colomba so v kratkem zasledili agenti kvesture, ki so vodili preiskavo pod vodstvom samega beneškega kvestorja. Ujeli so ju na podlagi pričevanj očividcev v stanovanju Tortove prijateljice 19-letne Damiane Momente, ki so jo tudi a-retirali, ker je skušala nuditi Torti lažen alibi. Tihotapca se bosta morala zagovarjati namernega umora, hudih telesnik poškodb in namernega požiga. Jutri popoldne bo v vojašnici finančne straže na otoku Giudecca pogreb umrlega financarja, katerega se bodo udeležile najvišje krajevne politične in vojaške oblasti. KATMANDU, 31. — Že spet tragične vesti iz Himalaje: umrl je 34-lebni čaškoslovaški alpinist Jan Kou. nicky, ki je med plezanjem na vrh 8.443 metrov visoke gore Makalu padel v 100 metrov globoko brezno. Mikova pomočnica Sabina a prvakinjo Migliarijevo Grožnje Islandije o izstopu iz Nata REYKJAVIK, 31. — Islandski prvi minister Olafur Johannesson je izjavil da se ne strinja s sklepi Nata v zvezi z zahtevo islandske vlade, naj se ladje Velike Britanije u-maknejo iz njenih teritorialnih voda. Kot je dobro znano, je med Islandijo in Veliko Britanijo prišlo do hudih sporov in tudi do prvih incidlentov zaradi enostranskega sklepa Islandije, da razširi mejo svojih teritorialnih voda na 200 milj. Velika Britanija ni sprejela sklepa, ker prizadene njene ribice, ki lovijo slanike v neposredni bližini Islandije in tako se je začela groteskna, obenem pa za prizadete zelo resna «vojna slanikov*. Johannesson je izjavil med televizijskim intervjujem, da bi Islandija lahko izstopila iz atlantskega pakta, če ne bo Nato zavzel .stališče v prid njenim interesom. Prvi minister je tudi dejal: «Islandija se ne bo pogajala z Britanci posredno ali neposredno pod pritiskom strelov topov britanskih ladij. Smo pa pripravljeni na pogajanja, čim bo Velika Britanija umaknila svoje vojno brodovje iz naših teritorialnih voda*. Svet Nata je prejšnji torek odobril poziv obema vladama, v katerem ju vabi, naj izkažeta svojo dobro voljo, da se zadeva lahko uredi z mirnimi sredstvi na mednarodnih pogajanjih. Polkovniki pripravljajo «predsedniško» republiko Odstavljen načelnik generalštaba mornarice Admiral Konstantin Margaritis ATENE, 31. — Grški vrhovni svet za obrambo je razrešil s položaja načelnika generalštaba grške mornarice namestnika admirala Konstantina Margaritisa. Na njegovo mesto je bil imenovan admiral Petros A-rapakis, ki je doslej poveljeval grškemu ladjevju v Egejskem morju. V zadnjih dneh je Arapakis vodil preiskavo o zaroti proti režimu polkovnikov. Gre, kot je znano, za znane dogodke v Salamini, kjer se je 35 častnikov uprlo. Poleg teh so sodelovali pri zaroti tudi trije admirali v pokoju. Preiskava zadeva tudi upor častnikov in mornarjev na vojni ladji «Velos». Polkovniški režim v Grčiji je baje trdno odločen, da bo pometel s kraljevino. Do ustanovitve »predsedniške* republike bi utegnilo priti že pred koncem tega leta. Režim baje pripravlja poseben odlok, s katerim bo ustanovljena republika, nakar bo prišlo do referenduma, na katerem bodo Grki povedali svoje mnenje. V vladnih krogih menijo, da bo grški režim našel na ta način neko politično opravičilo za svoj obstoj. V Grčiji je bila ustanovljena nova tajna organizacija, ki si je nadela ime »(demokratični maščevalci*. Baje gre za monarhistične privržence, ki so zagrozili, da bodo od 1. julija naprej ubili vsak teden po enega častnika grške vojske, če Papa-dopulos in ostali člani vlade ne bodo zapustili dežele. letalska nesreča v Indiji: 40 mrtvih NOVI DELHI, 31. — Danes popoldne ob 18.10 (po italijanskem času) je letalo indijske državne letalske družbe treščilo na tla v neposredni bližini prestolnice in eksplodiralo. Pri nesreči je umrlo 46 potnikov, med katerimi tudi ava indijska ministra za jeklarstvo in za energetske vire. Rešilo se je samo 19 oseb, med katerimi je tudi pilot letala. 10 tisoč ton žita za Visoko Volto BRUSELJ, 31. — Evropska gospodarska skupnost bo poslala več pre- hrambenega blaga v Visoko Volto in sicer v okviru pomoči prebivalstvom tistih afriških dežel, ki jim grozi nevarnost lakote. Pravzaprav Visoka Volta ni prizadeta, kot so prizadete sosednje države. V Visoki Volti suše doslej še ni bilo. Toda v to deželo se je v zadnjih časih zateklo na tisoče in tisoče ljudi iz sosednjih dežel, ki so računali. d'a bodo tu dobili hrane zase in tudi za živino, ki so jo prignali s seboj, ker je pri njih suša vse pobrala. Komisar Cheysson, ki v EGS odgovarja za odnose z Afriko, bo prihodnji ponedeljek predlagal ministrskemu svetu evropske ekonomske skupnosti, naj bi dežele članice te skupnosti poslale v že omenjeno afriško deželo deset tisoč ton žita. jev. Te ameriške pobude je treba povezati z mednarodnim bojem za petrolejska ležišča. Te vesti iz Amerike so povzročile veliko zaskrbljenost v Izraelu. Na 3. gospodarski konferenci, ki je v teh dneh v Tel Avivu in na kateri je navzočih več kot tisoč velikih finančnikov, v glavnem Judov, z vsega sveta, je predsednica izraelske vlade Golda Meir izjavila, da napovedane dobave ameriškega orožja arabskim državam silijo Izrael, da spremeni svojo zamisel glede meja, ki bi jih utegnil braniti. Na isti konferenci je govoril tudi general Dajan, ki je poudaril, da Egipčani ne samo nameravajo obnoviti sovražnosti, temveč da se v tem smislu tudi tehnično pripravljajo. Zato se je Izrael znašel v novi fazi. V prihodnjih desetih letih — je dejal Dajan — bo Izrael obkoljen od arabskih držav, ki bodo razpolagale s popolnoma drugačno vojaško strukturo. Pri tem je Dajan mislil na stotine milijonov dolarjev, lir in frankov, ki jih arabske države prejemajo za izvoz svojega petroleja kar jim omogoča, da kupujejo orožje tako na vzhodu, kakor na zahodu. Zato je možno, da se sovražnosti začnejo na tem področju. Dajan je še izjavil, da je Izrael pripravljen da zamenja sedanje meje, ki so odlične z vojaškega stališča, z drugimi političnimi mejami. Če pa to ne bi bilo mogoče, je dejal, bo Izrael vztrajal tudi v tej novi fazi na sedanjih mejah. Kakšna bo nova izraelska strategija v zvezi s temi novimi dogodki, se še ne ve. Na vsak način Izraelci upoštevajo možnost, da bi orožje, ki ga bodo dobile Saudska Arabija in druge arabske državice, utegnilo služiti tudi Egiptu. Iz Kaira sporočajo medtem, da se je Egipt pritožil na varnostni svet zaradi stanja na Bližnjem vzhodu v težnji, da bi prišlo do mirne rešitve spora na tem področju. Egiptovski predsednik Sadat pa je poudaril, da to miroljubno rešitev ovira prav Izrael. Sadat je podal to izjavo, , ng seji ministrskega sveta. Obravnava vprašanja Bližnjega vzhoda na varnostnem svetu bo v ponedeljek 4. junija. Egiptovske diplomatske oblasti pripravljajo sedaj politične in diplomatske pogoje za pozitiven rezultat seje varnostnega sveta. Egiptovski zunanji minister Hasan El Zajat se je danes pogovarjal več kot eno uro z angleškim podtajnikom za zunanje zadeve Lordom Balnielom. Pravijo, da sta se Zajat in Balniel sporazumela, da bosta napravila vse kar je mogoče, da bi debata na OZN dala konkretne rezultate za miroljubno rešitev vprašanja. Egiptovski zunanji minister je pripotoval v London iz Rima. Jutri pa bo odšel v New York. Omeniti je še treba, da je ponudba tunizijskega predsednika Bur-gibe, da bi se sestal z izraelskimi predstavniki, naletela na precejšen odmev v Izraelu, kjer pa pripominjajo, da bi bila navzoča na morebitnem srečanju sama predsednica izraelske vlade Golda Meir. Na koncu naj še omenimo, da so razni sirski časopisi objavili neki tajen dokument, ki ga je baje podpisal sam jordanski kralj Husein in v katerem ta izraža mnenje, da bi bila kaka skorajšnja vojna z Izraelom usodna za Arabce. Husein pravi, da se Jordanija ne bo pr družila taki pustolovščini in ne I dovolila, da bi čete drugih arab skih držav uporabljale Jordanijo kot bazo za operacije proti Izraelu. Prav tako Jordanija odbija zamisel, da movina za Palestince. MANILA, 31. - Japonska (?ks^ dicija je odkrila kraj kjer J ^ marca 1945 umrlo 80 JaP° ke voj-stega dne je oddelek ^P^^skih ske izvedel, da so se na \ v da otokih izkrcali ameriški TOJ ^ nimajo nobene možnosti. P4 globoki ušli. Zato so se zbrali v s. ;n dolini in se skupno z ze. aWo-otroci odločili za skupinski mor. . Vojaki so najprej ubili svbl®^ rodnike, nato pa so se sta ustrelili. Skupinskemu samoro STRAHOPETNI ROPAR V mestecu Samarate Pr[ lanu je 48-letni brezposeln lavec Angelo Mazzucchemv skusil oropati tamkajšnjo ko. Pred poslopje se Je. Vje peljal s kolesom, kar lnr;e, precej neobičajno za ropu J Na obraz si je nadel ^ kot roparji iz kavbojski i mov in odločno vstopil v ko. Naperil je samokres velel: «Izročite denar-*• Tu pa mu je pogum up Pred banko se je namre hrez-čela zbirati gruča ljudi ™ poselni delavec se je z£f,' aj-mokres je naperil na o y nika in mu ukazal-■■ na3 kliče karabinjerje, '*** - iP ker 9 . 'strah IjudCKarabinjerji s0 * cer prihiteli, rešili s.0..9na so pada množice, odpeljali P ga v zapor pod obtožbo V skusa ropa in nedovoljene e sesti orožja. ..JN STRAH ŠOLSKEGA SLUGE ^ Otello Tondi že dol9°noVni opravlja posel sluge v jjj. šoli «Fratelli Bandiera* v ^ mu. Po toliko letih se 3e£ne kopal do 124 tisoč Ur Quen-plače in je bil kar zaa. ef0 Pred dnevi pa mu je P -xi pismo, ki 9® ie SP’ r7£t»* rada in zahtevali, naj 57 milijonov lir davkov- ^ senečen je šel vPrasa’., od-hočejo od njega in so plačati toliko davkov, ker je upravnik vrnili, da mora neke industrije. raz- Zadeva se je v kratk jasnila: šlo je za objca]‘n ,g moto državnih uradov- od. Tondi pa se je obrnil ^ vetnika in namerava flj, davčni urad, ker so Qa ^re. no prizadeli, saj se J se strašil na smrt. Verjem l ■ ker je zru *- delati- da jo drf je prestrašil, koliko let bi moral bi zasluži vsoto ki ‘~vija Otello Tondi, tisti ki ■ ,g v industrije, plača za 00 enem samem letu. se umaknila samo dva . ^eh ena ženska, katerim .ie v ja" uspelo, da so skupno s P • kjer ponsko eksoedidjo odkrili stra' je pred 28'leti prišlo do M* ho vitega dejanja. MILAN, 31. - V zgo*^ Ma^ danskih urah je umrl lo- ■ polh Crevacore, ki se je Y , ' {flju*5 z bencinom in se ^^-gbja naporom zdravnikov m sebnega oddelka za. jAridr^1-katerega so ga sprejeli prognozo, je mladenič, ki . utnske zbežal iz zasebne khnike zor°' bolezni, izdihnil malo P ,„11111 ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiRiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinif mi iiinnRiuiiiitiiaiiiiiiiiiifiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiixuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||i|,l,,llll,l>l ŠE NEGOTOVA USODA AMERIŠKEGA VESOLJSKEGA LABORATORIJ PONOVNE SITNOSTI ZA «SKYLAB» Odpovedali štirje električni akumulatoiji HOUSTON, 31. — Zaradi okvar v napravah, ki proizvajajo električno energijo na vesoljskem laboratoriju «skylab», so morali danes trije vesoljci Canrad, Kerwin in Weitz odložiti proučevanje naravnega bogastva Zemlje, ki je bilo predvideno za danes. Prvo proučevanje so opravili že včeraj. Včeraj so se prav tako ukvarjali tudi s preizkusi na področju medicine. Današnje nevščenosti z električnimi napravami ne predstavljajo nobenega presenečenja. Kot je znano, je uspeh ameriškega načrta «skylab» tesno povezan z rešitvijo vprašanja oskrbe z električnim tokom, ker je že pri začetku same odprave (ko vesoljci še niso zapustili Zemlje) prišlo do hudih okvar, oziroma uničenja kril s sončnimi celicami, ki dobavljajo električno energijo vesoljski postaji. Eno od kril se je odtrgalo, ko je bila uničena zaščitna termična prevleka vesoljske ladje, drugo pa se ni sprožilo, ker mu je kovinska ploščica prevleke zaprla pot navzven. Vse *p okvare so zelo znižale možnosti r,->havljan'a električne energije. Strokovnjaki računajo, da znaša ta dobava morda le okoli 50 odst. predvidene količine, ki je potrebna za opravljanje vseh znanstvenih eksperimentov. No, da bi bila mera polna, se je zgodilo, da so nenadoma odpovedali štirje akumulatorji in tudi aparat za polnjenje petega. Strokovnjaki v Houstonu so se lotili z vnemo reševanja tega novega vprašanja, ki ponovno spravlja v nevarnost uspešno izvajanje nalog te ameriške vesoljske pobu de. Nazadnje so ugotovili, da je treba pripisati krivdo za pomanjkljivo delovanje električnih aparatur dejstvu, da je treba pri slikanju zemeljske površine obrniti «sky-lab» za 120 stopinj. Tako se dogaja, da v novem položaju edini dve krili s sončnimi celicami, ki še delujeta, ostaneta v senci. V tem razdobju električni aparati samo trošijo električno energijo, akumulatorji pa jih sproti ne polnijo. Posledica je seveda ta, da opada napetost in da končno tudi same ba terije odpovedo poslušnost. Ameriški kozmonavti so do sedaj že večkrat slikali Sonce, Zem- ljo in druga nebesna teij^ ke bodo verjetno ze.. or-ed^ med aparati in slikani ier$fi ni zemeljske ^ to seveda ne velja). s napravili tudi s telesk^ P praviJ°; k®' terim razpolaga «skyia • xudov*° da bodo posnetki Sonca ^jto ter da bo mogoče °Pazf e kjet vrtinčenje sončne fot°s.er se silne jedrske eksplozije druga za drugo. . eksPerl' Nad vsemi nadaljnji.®1 & po-menti pa visi Damokleje praV manjkanja električne ene ® J^j v to vprašanje proučujejo di0zik Houstonu. Conrad ie.z® eden da bi v najkrajšem ca dvaJ kozmonavtov (ah morda sku' zapustil vesoljsko P°staJ manevr0’11 šal sprostiti z ročnim ce- nepoškodovano krilo s s (juP licami, ki še sedaj tim HoUstonO «skylaba». Če bodo . s£ sprejeli ta zahtevek m