TRST, sreda novembra 1959 Leto XV. . Št. 268 (4422) RIHORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.s Trst 94-638, 93-808, 37-338 Gurira 33-82 PoStnlna platana v gotovini Abb. postale I gruppo •ttllSTVO: It UL» MONTECCHI »t. 6, II. nad. — TELEFON 93-10« IN 94-631 — PoSuil predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA K. 20 — NAROČNINA: mesečna 480 Ur — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna Z500 Ur. celoletna 4900 Ur — Nedeljska itevtlka mesečno 100 lir. letno 1000 Ur - UjnJ. ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82. — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE fLKJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din. mesečno 250 din - Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din - Poštni tekoči račun: daložn stvn ^ : Za vsak mm višine v šlrlnj enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 Ur. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/..-.J75 De Gaullova tiskovna konferenca ruščev obišče Pariz 15. marca ogoji za konferenco najvišjih ^neral predlaga spomladi novo konferenco zahodnih voditeljev °ziv «predstavnikom tuje organizacije» (FLN), naj pridejo na anja v Pariz - Vztrajanje pri načrtih za jedrske poizkuse 10. — General de Gaulle je sporočil na konferenci, da bo predsednik sovjetske vlade rj Prišel na obisk v Francijo 15. marca prihod-in bo ostal v Franciji do konca meseca. flitiZi konference najviš-T? Vzhodo: I taV bi se menilo, I sestanek moral om in Zaho- (LfaJS«*1 izjavil, da * „ ‘°tali izpolniti neka- ! KeLpr-a£tični *Te' ISh “Jresnejsih medna-bLI?rašanJ • kakor so i «na tekma, revšči-I ezadostno razvitih I tj«'hiešavanje v no-A^eve drugih držav, Nemčije, nevar-to v .na Vzhodu, v Afri-■ ir. Aziji. ^ k|oip \e zatem naštel ki {RTjjJjki bi morali iz- r J Ha,-.sklicanjem konfeti C^otn- med Vzhodom N t1 r8ri0)’ p°udari' kltodniv se izboljšanje ,1 odnosov nadalju- 1 >ioTniih mesecih, zato - J* ta,_’“tzavni poglavarji j totitv^avljali f ozračju li) v dejstvu, da i# Nrat/ZaV"i Poglavarji, z ? Up/„ udeležiti konfe- i k ta«.1.'.državi {>1f* 'i m z.to i fctfS 2 ' 1* • f SfiSiih $ sP°razumejo o 'tli naj bi jih ob- 'Gr o vsakem + je osebni stik t l^o v?*?0!’ z Dobre jem * G»uhia>> nadaljeval: ^VtU?^kega zunanjega ‘v* in n® v ozračju kri- * skupnega stališča, 0 zavzeli k Sile"' ti S m?"s-sa zatem bosta i'*b:?‘na;-r,Huer)a d 'ih Voditeljev štirih (C teSa m0" uto»#et^ovo!js*vo, ker je ^ih voditelipv štirih 11 k? ^eVelniakih s 1 dolo )j Predsednik tl to*/ _ ^inistrslri nrpfi- |l ? Mac’ J?}inistrski pred' St lllan in kancler It -•* *il Aaiiuici in «°u e* ki jib ob-me ve- fc,Y hevJ**.® Vezi Si vSa?ia med našimi ftlih rakrsna i i: najsi primerih po- >,daKSna koli. L. POlvil. . * Se mnrnli ko /fi Ponovno sestati, Vj Sodi-., n?še vlade de- se morali v za- J i?0 UhkS'j ki uPam' da , o določili, in po- ji s^ajj z°™0-.brez naglice 'j «fcV?znlki našimi atlantski-KSo'i^u z Italijo. 'a h, « s.„.: . ko začeli raz- * sovir.","v začeli raz-5*t.» )etskim zunanjim *^*** znak;^* dalie izjavil, ® Zmanieunin Xe'a." zmanjšanju naPetosti s strani um,um Sovjetske zveze. Dodal je, da s tem misli omeniti ne samo izjave sovjetskih odgovornih voditeljev, temveč tudi stališče, ki ga je zavzela SZ v nekaterih težavnih vprajanjih v zvezi s položajem na Srednjem vzhodu, v Indiji, v A-friki in tudi v Srednji Ameriki. Izjavil je: «Y sedanjem trenutku Sovjetska zveza ne priliva olja na ogenj. Ukinila je tudi pritisk, ki ga je izvajala glede Berlina. V skupščini OZN so se sovjetski predstavniki do neke mere izognili, da bi se pridružili koncertu zlohotnih napadov nekaterih držav proti Franciji.« Na vprašanje, kakšni so vzroki »dozdevne« spremembe sovjetske politike, je de Gaulle odgovoril: ((Nedvomno komunistični režim, katerega se je .Rusija posluževala, da s silo vlada nad ozemlji evropskih držav, ki mejijo z njo, sam priznava, da, čeprav vlada nad Poljsko, CSR, Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo, Albanijo itd., nikakor ni zavojeval teh ozemelj. Ni dvoma, da, če bi se moglo prebivalstvo teh držav svobodno izreči, bi z ogromno večino zavrnilo komunistični režim.« Ko je. našteval vzroke, ki so po njegovem mnenju podlaga ((dozdevnega« spremenjenega stališča SZ v mednarodni politiki, je tudi izj-vll: »Nedvomno Sovjetska zveza, čeprav je pomagala komunizmu, da se utrdi na Kitajskem, ugotavlja, da nobena .-tvar ne bi mogla spremeniti naslednje stvarnosti: Rusija je bel. evropski narod, ki je zasedel del Azije in ima mnogo zemlje, rud, tovarn in bogastev ter stoji nasproti Kitajski, ki je rumena množica, ki je zelo številna in revna, neuničljiva in ambiciozna ter si gradi moč, ki je ni mogoče meriti, in g\eda okoli sebe na prostranosti, na katere se bo nekega dne morala razširiti.« Izrekel je tudi mnenje, da spričo dejstva, da je SZ pridobila ogromno moč, toda ve, da ima tako moč tudi Zahod, se zdi, da priznava, da bi spopad — naj ga sproži kdor koli — povzročil splošno uničenje. Zdi se, da priznava tudi, da, če nj mogoče začeti vojne, se je treba truditi za mir. De Gaulle je tudi mnenja, da komunistični režim, ki je sedaj na oblasti 42 let, »začenja zgubljati del svojega zaleta , dopušča Jensko rovarjenje j dopisnika) { - «Borba» številki v • V* b'erlL°Vom “Bovar- 1 ij IkJj* Sn„ Todnemu SO- 1 Uk'9 dek/e^k.0 zvezo, H ^ske,,. ktivho poli- Vba»VOdstva na “■ih' za zhM--ugotavliai bi. 0dno,n°ljsanie med- hret°eVklnZe,10 otež' 1 tJlsbh su °?V v P°P *'>h ? .svojem kl 80 de-? hlMmter! izvoru in fii , ' lrane za kr,, 1 C C’ Pole„ . e za kre- vC° z bes»aega so sile’ i Smi 93 PO- M m„t!ovar'iJa',/'v či« a obram-» »Sr°tno t2ce>' ravnajo velja' P°-z= "biie I .pnmer za MvZom. ' kl z be-UflliHi i kor,t.Za . m'r na odločne ideolo * h,ki i.ailsrin ,.,°glJe» z i Ki, b°r- / SUoefoža ^ioni.mu S'-««ifetanCe !ia ,miro' A K&totak borba proti 5«li !l^*balerLP°PUli‘,'! da kJe, te dni Jfc,he jjtoeniu ^0I!ba proti »I l Oij.... rev,--i...j...... mo da ni nič, kar bi bilo povezano z marksizmom in leninizmom, temveč je ta idejna borba izpolnjena s takšno vsebino, ki je ne samo v nasprotju s socializmom, temveč z najosnovnejšimi interesi mednarodnega sodelovanja. Bilo bi vsekakor odveč spuščati se v «idejno» razmišljanje alban. skih voditeljev in njihovo pojmovanje tolmačenja socializma, zaključuje »Borba#. Toda to, kar ni in ne more biti njihova stvar,, je njihov odnos do sosedne socialistične Jugoslavije, njihovo konkretno stališče do naporov za mednarodno pomiritev in posebno za zbližanje balkanskih narodov. Ne more se resno govoriti o potrebi zbližanja in sodelovanja balkanskih narodov in i-stočasno dopuščati destruktiv-albanskega vod- zaradi skritega pritiska sovjetskega ljudstva proti naravnim željam človeka: boljšemu življenju in svobodi.« Na vprašanje, kakšno je stališče Francije glede atomskega orožja, sedaj ko politični odbor OZN razpravlja o francoskih jedrskih poizkusih, je izjavil, da se je po njegovem mnenju ustvarilo okoli tega vprašanja »pretirano in umetno« vznemirjenje. Pripomnil je, da OZN ni nikoli uspela preprečiti anglosaškim državam in SZ, da so na vsej zemlji izvršile nad 200 jedrskih poizkusov, ter je dodal, da če bodo od Francije zahtevali, naj prekine svoje poizkuse, «ni nobene verjetnosti, da se bo odzvala temu vabilu«. Vendar pa je dodal, da če bodo Združeni narodi uspeli uvesti tako mednarodno nadzorstvo, ki naj prepreči preizkušanje in uporabljanje atomskega orožja, bo Francija «nemudoma začela izvajati mednarodni zakon#. Glede Alžirije je de Gaulle izjavil: »Ponovno izjavljam, da če hočejo voditelji upora razpravljati z oblastmi o pogojih za ustavitev bojev, to lahko storijo. Pogoji bi bili častni in bi upoštevali pogum, ki so ga pokazali v borbi. Ce bodo predstavniki «tuje organizacije# sklenili priti v Francijo, bodo to lahko storili vsak trenutek, bodisi javno a-li pa tajno Naš poslanik v Tunisu in naš poslanik v Rabatu jim bosta dala vsa sredstva, da pridejo v Francijo. Kvalificirane osebnosti so pripravljene sprejeti jih. Ce bodo hoteli spet odpotovati, bodo imeli vso prostost m vsa sredstva, da to storijo.# Na neko vprašanje je general odgovoril: »Ce ne bo ta postopek sprejet, tedaj bodo sile reda še dalje vršile «paci-fikacijo# v deželi, kakor to delajo z vedno večjim uspehom.# Glede Alžirije je izjavil tudi, da bo alžirsko ljudstvo odločalo o svoji usodi s svobodnim glasovanjem, katerega se bodo lahhko vsi udeležili. «Ni važno,# je dodal, »kakšno tolmačenje se daje v Parizu in Alžiriji izbiri tega posvetovanja; izbira bo odvisna od Alžircev.# Pozval je Francoze, ki živijo v Severni Afriki, naj opustijo »stremljenja in zagrenje nost, ki so zaman#, in naj o-brnejo sedaj preživelo stran v zgodovini te dežele V zvezi s francosko skupnostjo je general omenil, da je dvanajst držav Afrike sklenilo septembra 1958 združiti se s Francijo. Vendar so mogoče in tudi predvidene revizije te «pogodbe», seveda v skladu z ustavo; sicer pa vsaka država članica lahko zapusti skupnost, če to želi, v vsakem trenutku. Ko je govoril o francoskih izgubah v Alžiriji, je izjavil, da so bile majhne, in je nadaljeval: ((Nasproti tem izgubam je potrebno obžalovati smrt 145.000 upornikov. Sprašujem se, po čem naj teži upor in kaj lahko pričakuje od nadaljevanja borbe.# Kar se tiče muslimanskih vojakov- v francoski vojski, je de Gaulle izjavil, da jih je bilo januarja 1957. leta 43.400. Sedaj jih je 182.000, od katerih 129.000 v redni vojski, or stali pa v pomožnih oboroženih odredih. Izjavil je tudi, da se je število dezerterjev znatno zmanjšalo (sedaj 15,4 od tisoč na mesec), medtem ko se je število alžirskih ujetnikov povečalo. De Gaulle je tudi poudaril, da se sedanji sovjetski ministrski predsednik zaveda, »da so usluge, ki se storijo človeku, njegovim materialnim pogojem in miru, najbolj realistična oblika realizma, najbolj politična politika, ki ima ne- po njegovem potrebni za sklicanje konference najvišjih, je de Gaulle izjavil, da pripisuje veliko važnost sestanku s Hru-ščevom in razgovorom z njim »Zelo koristno bo tudi. je dodal, da sovjetski voditelj neposredno spozna Francijo, kjer bo verjetno ostal od 15. marca do konca meseca.# Na vprašanje, kakšno stališče bi zavzela Francija, če bi Hruščev med svojim obiskom Parizu sprožil zadevo sprejema Kitajske v OZN, ie de Gaulle odgovoril, da «OZN nima svojega sedeža v Parizu#. Neki nemški časmaar ga je zatem vprašal, naj pojasni svoje mnenje glede vzhodnonemške meje. De Gaulle je v šali omenil, da se mu zdi, da je že na konferenci najvišjih in e dodal: «Povedal sem že. kar mislim. Cemu hočete, da ponovim svoje mnenje? Nisem me- njal mnenja.# milim iiiiaiiiitoiiiiiiiii Himnam tiiiHiiiuiiiiiidiitm .............................. no politiko stva na Balkanu, ki je izraže- na v vsakodnevnem sovraž- dvonvno odločilno vlogo v no nem delovanju proti Jugosla- i vi orietaciji Moskve#. vjji» B. B. 1 Ko je našteval pogoje, ki so Angleško-italijanska resolucija glede jedrskih poskusov v Sahari Resolucija poziva Francijo, naj se pridruži morebitnemu sporazumu o ukinitvi jedrskih poizkusov - Maroko nasprotuje resoluciji in vztraja pri svoji NEW YORK, 10. — Italija in Velika Britanija sta predložili v političnem odboru OZN osnutek resolucije, na podlagi katere naj bi pridružili Francijo slehernemu mednarodnemu sporazumu o stalni prepovedi jedrskih poizkusov. Resolucija poziva Francijo, naj v celoti upošteva zaskrbljenost, ki je prišla do izraza med razpravo v OZN, kar se tiče načrtov za jedrske poizkuse v Sahari. Pri predložitvi osnutka reso. lucije je britanski delegat Ormsb.v-Gore poudaril, da je namen resolucije prispevati k sklenitvi sporazuma »vseh, da vsi ukinejo vse jedrske poizkuse#. Omenil je, da Združeni narodi niso nikoli sprejeli nobene resolucije, ki bi pozivala neko določeno državo, naj se odpove jedrskim poizkusom, in da je italijansko-angleški o-snutek »konstruktivn ", medtem ko se afriško-azijski »ne ozira na osrednje vp’ašanje» in je zaradi tega negativen. Pakistanski delegat je izrekel željo, naj bi Francija sodelovala pri pogajanjih o ukinitvi jedrskih poizkusov. Ja- ponski delegat je poudaril, da I za atomsko energijo prof. Je-Japanska načelno nasprotuje ' meljavnov je danes na tiskov-vsem jedrskim poizkusom. I ni konferenci v Idaho v ZDA Italijanski delegat Oriona je l izjavil, da nasprotuje vsem izjavil, da je s političnega stališča težko prepovedati Franciji jedrske poizkuse, ko ni bilo mogoče tega prepovedati drugim državam. Italija ne bi mogla podpisati takih diskriminacij. Pripomnil je, da bi morali o francoskih poizkusih razpravljati v odboru desetih, ker gre predvsem za tehnične strani vprašanja. Ortona pa je vendarle pripomnil, da je Italija morala skrbno razmisliti o posledicah eksplozije v Sahari. Zaradi tega je prva zahtevala informacije in pojasnila oega dopisnika) RIM, 10. — Danes so se v Rimu nadaljevali razgovori Karamanlisa in Averofa s Segnijem in Pello. Grško-italijanski razgovori so se nanašali danes bolj na odnose med obema državama, medtem ko so včeraj obravnavali splošna mednarodna vprašanja. Dokaj čuden vtis pa je napravil nenaden prihod turškega zunanjega ministra Zorluja v Rim. Njegov obisk v Rimu nima nikakega uradnega značaja in s turške strani ga opravičujejo s t<.m, da je Zorlu prišel na zasedanje FAO, kjer bodo proučevali načrt za razvoj sredozemskih držav. Zorlu — vsaj uradno — ne bo imel nikakih razgovorov z italijanskimi osebnostmi, čeprav on sam take možnosti ni izključil. To pa potrjuje, da je Grčija zares zaprosila za italijansko podporo v okviru NATO, da bi se tako nekoliko zmanjšal turški vpliv. Potemtakem je Zorlu prišel takoj v Rim, da bi nekoliko paraliziral grško akcijo. Jutri bosta imela grška državnika še razgovor s predsednikom Gronchijem, nakar bo izdano o obisku in razgovorih uradno poročilo. Gotovo pa tem razgovorom ne gre pripisovati kakega posebnega pomena. DopoMne pa so se danes pričela italijansko-sovjetska trgovinska pogajanja. Delo se bo pravzaprav pričelo šele jutri, danes je bil samo vzpostavljen stik med obema delegacijama. Istočasno pa so se prav tako na ministrstvu za zunanjo trgovino pričela tudi pogajanja med italijansko in jugoslovansko delegacijo za sporazum o industrijskem tehničnem sodelovanju med obema državama. Posebne pozornosti j)a je bila danes v Rimu deležna vest iz New Yorka o predložitvi skupne italijansko - britanske resolucije v političnem odboru OZN o vprašanju francoskih atomskih poskusov v Sahari. Potem ko poudarja resolucija veliko nevarnost takih poskusov za sosedno prebivalstvo, »izraža upanje, da se bo pariška vlada pridružila sporazumom, ki bodo lahko izdelani, da se izvede ukinitev poskusov z jedrskim orož- .«,.toče"*V/e H* da o- SL 4t r.ev*z*°niz-'■ duSen " atoče ldeolo- n _ .„ Ilt> prnH ideol°£>je, ih1. «,/ hekakšU®°slovan' K ltiub>enti mm' >deo-dl’ P«meni j-S ju 9lljanio Pačenje irW«tpkoriiščan''a izmiž‘ m.LS ra»"ih h j* H, *‘je „ sestav- S. \ M S ^Kčliarodnem?Varjen^e Ni l darba».->ai- lansC«e ide°’°K'- Ji “t? V Sudanu poizkus vojaškega zatrt upora Aretirali so več častnikov in civilistov HARTUM, 10. — Uradno javljajo, da so preprečili poizkus upora proti vladi generala Abuda ter aretirali več častnikov in civilistov. Glavni voditelj upora je bil inštruktor v vojaški šoli v Hartumu polk. Mohamed Osman skupno z nekaterimi drugimi častniki. Uradno poročilo vlade pravi, da so upor zatrli že v kali. Poizkus so vodili častniki, «ki so bili odstavljeni iz službe# po neuspelem poizkusu upora v preteklem maju. Poročilo dodaja, da so omenjeni skušali organizirati zaroto med ”ojaki v vojaški šoli v On-aurmanu. Toda vojska je ob sodelovanju zvestih vojakov in častnikov zatrla poizku«. 22. decembra izredno zasedanje ministrov NATO PARIZ, 10. — Predstavnik NATO je sporočil, da se bo4? zunanji ministri držav NATO sestali 22. decembra v Parizu na posebnem zasedanju, da po. slušajo poročilo o zahodni konferenci najvišjih, ki bo 19. decembra v Parizu. Kakor je znano, bo redno zasedanje ministrov NATO 15., 16. in 17 decembra. Sklep, ki so ga sprejeli danes, da se skliče po zahodni konferenci najvišjih še eno zasedanje, pomeni ugoditev zahtevam manjših držav, ki so zahtevale svojo udeležbo pri pripravi zahodne politike za konferenco s Hruščevom BEOGRAD, 10. — CK Zveze komunistov Jugoslavije bo mel 18. novembra drugo plenarno sejo. Na dnevnem redu je poročile Dobri voj a Radosavljeviča o izvajanju sklepov VII. kongresa ZKJ in poročilo Mijalka Todoroviča jem pod učinkovito mednarodno kontrolo«. To pobudo je treba vsekakor pozdraviti kot pozitivno, saj je prvi konkreten korak italijanske vlade v tem predmetu, ki je že povzročil dovolj zaskrbljenosti pri javnem mne. nju v državi. Res je sicer, da se resolucija popolnoma izogiba politične plati pri nameravanem francoskem poskusu, ki bi bil pač kaj neprimeren za sedanji čas, ko so bili napravljeni prvi, ne prav lahki koraki po poti pomirjenja. O tej in tolikšni previdnosti italijanske vlade bi bilo mogoče diskutirati. Na to previdnost kaže tudi nocojšnja izjava predstavnika zunanjega ministra, ki je potrdil italijansko-angleški korak v OZN in dejal, da se »francoski načrt o-slanja na realistične argumen tacije« in je podčrtal »nujnost, da se ohrani vprašanje francoskih jedrskih poskusov na tehnični in objektivni ravni#. »Dejansko, je nadaljeval, je jasno, da plenarna skupščina OZN ne bi mogla biti upravičena, da prepreči Franciji na jedrskem področju narediti to, česar prav ta skupščina ni pre. prečila drugim deželam, čeprav je naravno, da bo moral vsak sporazum za kontrolo in ukinitev jedrskih poskusov naleteti na privolitev Francije kot vseh ostalih prizadetih držav. Pretres tega vprašanja pred OZN v sedanji fazi se aostavlja zgolj zaradi more-oitne nevarnosti in na to je zlasti mislila italijanska delegacija, ko se je z Britanci sporazumela o načrtu za skupno resolucijo. Važno je predvsem, je zaključil predstavnik zunanjega ministrstva, zagotoviti, da poskus ne bo mogel imeti škodljivih posledic. To je vzrok, zaradi katerega je Italija pred časom ne le zahtevala in dobila s francoske strani zagotovilo, temveč dela tudi vse kar je potrebno, da ugotovi po svojih strokovnjakih, ki so sedaj v Parizu, da iz takega poskusa ne sledijo štkod-ljivi učinki za italijansko prebivalstvo.# V aktivnosti strank je še vedno opazno neko mešetarjenje pri demokristjanskih vrhovih pred sestavo novega glav nega odbora ter novega vodstva stranke. Moro se je da nes razgovarjal s celo vrsto redstavnikov raznih struj 'ajnik stranke bi rad spravil v vodstvo predstavnika vseh struj. Tako je danes Radi sporočil Fanfaniju Morovo vabilo za sodelovanje v vodstvu Večina bi namreč bila pripravljena od 20 mest prepustiti manjšini kakih 8 do 9. Načelno Fanfani tej nameri ne bi nasprotoval, vendar pa hoče prej vedeti, kako se bo Moro politično postavil v novem vodstvu in pa, kakšni bi bili odnosi znotraj vodstva med večino in manjšino. Fanfaniju gre za jamstva, da bi s svojo navzočnostjo v vodstvu ne bil zgolj za kritje politike doro-tejcev. Baje se bosta zaradi tega vprašanja sestala Moro in Fanfani ter ga skušala pojasniti. »Baza# bi stopila v vodstvo, če vstopijo fanfani-jevci. O tem sta se baje že dogovorila Fanfani in Sullo. Moio je za sestavo v bistvu proporcionalnega vodstva, toda Culombo in Zaccagnini zahtevata, da se vključijo v vod. stvo ne samo predstavniki struj temveč tudi kvalificirani predstavniki smeri v vladi. Ta. ’ko vodstvo naj bi torej tudi reševalo v okviru stranke morebitna nasprotstva med ministri raznih smeri. Toda tako vodstvo bi dalo desnemu centru trdno kontrolo, vloga manjšine pa bi bila le še formalna. Danes zvečer se je sestalo vodstvo poslancev KD ter raz- nadaljevati ženevska pogajanja in doseči sporazum o ukinitvi jedrskih poizkusov. Ko bo ta sporazum sklenjen, bo treba doseči, da se mu pridružijo druge države. Sovjetska izjava o obisku Hruščeva v Franciji MOSKVA, 10. — Agencija Tass je potrdila, da bo Hruščev prišel v Francijo 15. marca prihodnjega leta, in je nocoj objavila naslednjo izjavo: »V zadnjem času si predsednik sovjetske vlade in predsednik francoske republike izmenjujeta poglede glede prihodnjega potovanja Hruščeva pravljalo o kandidaturi 6 po- v Francijo', ki je določeno za slancev za glavni odbor. Pred- ~ sednik skupine Gui je v sporazumu z Morom ponudil šest mest strujam, ki jih je volilni sistem v Florenci postil na cedilu, torej »Bazi«, »Pomladi« in »Ljudskemu centrizmu#. Slišajo se imena: Cervone, Cassiani in Savio za »Pomlad#, Manzini in Lucifredi (scelbov-ca) ter Sullo in Ripamonti (»Baza#). Danes se je sestalo vodstvo PSI in Nenni je imel poročilo, ki ga bo jutri predložil centralnemu komiteju. V tem poročilu ocenjuje kot pozitiven »razcep#, ki se je v KD pokazal v Florenci, ter odgovarja Togliattiju v zvezi z njegovimi nedavnimi izjavami. De Martino bo imel poročilo o položaju v socialističnem mladinskem gibanju in vodstvo bo zahtevalo izstop tega gibanja iz Svetovne zveze mladine, ki j« pod vodstvom komunistov A. P. Mac Millan o eksplozijah v Sahari 15. marca 1960. Ob tej priložnosti sta obe strani sprejeli na znanje znatno važnost, ki jo obisk, za katerega gre, lah ko ima tako za obe državi kakor za stvar miru. Tako je Hruščev izrazil predsedniku de Gaullu prepričanje, da bosta njun sestanek in njuna izmenjava misli prispevala k izboljšanju odnosov med Sovjet- Peto zasedanje jugoslovan-sko-italijanskega mešanega odbora se je končalo v Rimu pruv ob peti obletnici podpisa Londonske ga sporazuma samo z izjavo, da sta obe. delegaciji imeli uši roko, odkrito in koristno izmenjavo mnenja. Iz-estalo pa je skupno poročilo o sprejetih konkretnih sklepih, kar nikakor ni v skladu z željo in prepričanjem, ki ga je izrazil šef jugoslovanske delegacije, ko je skozi Trst potoval na zasedanje. Iz poročil o zasedanju, še bolj pa iz dejstev, ki smo jih luhko ugotovili med IV. m V. zasedanjem, sledi, da z itulijanske strani niso bili izpolnjeni vsi sklepi, ki so bili sprejeti na IV. zasedanju. Iz istih poročil sledi hkrati, da je jugoslovanska delegacija lahko ponosno naštela. da je svoje obveznosti izvršila zlasti na šolskem področju, knr je bilo prisiljeno priznati tudi Alessijevo glasilo. Prav o poročanju tega lista smo prisiljeni danes napisati še nekaj nujno potrebnih besed. Ugotoviti moramo namreč, da vse njegovo pisanje o zadnjem zasedanju nikakor ni bilo konstruktivno, temveč da je očitno imelo namen, razgovore oteikočiti. Takoj moramo povedati, da gre za logično nadaljevanje hujskanja odgovornih činifeljen proti izvajanju določb Posebnega statuta. ki nepoboljšljivemu šovinističnemu dnevniku niso všeč že od trenutka, ko so bile. objavljene pred davnimi petimi leti. Zato je list pred zasedanjem zahteval, naj italijanska delegacija »obveže drugo stran, da bo morala priznati, da če je kdo, ki je upravičen zahtevat i pravico in zaščito, potem so to naši sorojaki v I-s-tri#. Med zasedanjem pa je list napovedal. da se bodo razgovori končali verjetno brez rezultatov, a včeraj je zmagoslavno pisal, da se je to res zgodilo. Seveda je vrgel v vseh treh člankih — v prvem že vnaprej — krivdo na jugoslovansko delegacijo, j. prav na tisto delegacijo, ki je obveznosti zadnjega zasedanja izpolnila, kajti tista, ki jih ni izpolnila po njegovem ne more nositi nobene krivde Ne bomo se ponovno spuščali v jalove poskuse »Pic-colovegan dokazovanja, za katere pravi, da jih je nabral v krogih italijanske delegacije glede »denacionalizacije# Italijanov v Istri, glede jugoslovanskega blokiranja razgovorov za «uvedbo dvojezičnosti» itd. O tem smo pisali že v prejšnjih poročilih, Ponovimo naj le tiepobitno dejstvo, da je fašistični 2akon o denacionalizaciji Slovencev še vedno v veljavi in da je prav tako v veljavi fašistični člen 137 zakona o kazenskem postopku. Toda svojo krivdo hoče list podpreti tudi z navajanjem nočnega in nedeljskega dela odbora, ki da je »nenavadno v diplomatski praksi». K temu «dokazu» pripominjamo, da je podobno prakso uvedla že italijanska delegacija na beograjskem zasedanju, ki pa je bilo na srečo bolj plodno, toda — po izvajanju sk lepot — le zanjo. Vzrok za hitrejšo sestavo zapisnikov razgovorov, za katere je isti list že prej poročal, da so brez rezultata, pa je bil tudi dovolj telite n vzrok, ki ga sam list navaja: pravočasni odhod šefa jugoslovanske delegacije v Beograd, kjer bo podtajnik zunanjega ministrstva Alberto Folch: verjetno nav- italijanske delegacije, ki so ejasno dali razumeti, da je bil razgovor z Jugoslovani skozi 14 dni težak«. Drugo protislovje pa obstaja med trditvijo o koristnosti razgovorov in med trditvijo, da so se končali brez rezultatov. Slednja trditev pa je hkrati v protislovju z nadaljnjo trditvijo, da je «še prezgodaj presojati izid sestanka, ki bo re-zultnal lahko samo iz uradnih ali poluradnih komentarjev, ki bodo pojasnili dejanski potek dela«. Da , zares bi bilo potrebno poznati ne samo uradne in poluradne komentarje o poteku ruzgovorov .temveč tudi vseh — kot pravi vsevedni omenjen i list — petdesetih struni zapisnika. Prepričani smo namreč, da bi z njegovo objavo vsa javnost še bolj jasno spoznala, kako zelo so u-pravičene zahteve po izvajanju vseli določb Posebnega statuta, kako globoko so bili upravičeni vsi slovenski župani, pokrajinski in občinski svetovalci poslati v posebni spomenici svoje zahteve predsedniku vlade. Proti tem zahtevam se danes borijo samo še novi in stari pristaši pokopanega diktatorskega režima. V tej svoji nečastni borbi so osamljeni. Vse resnično demokratično prebivalstvo namreč želi in tudi zahteva, da se začnejo končno neizvedene določbe Posebnega statuta izvajati. Med njimi ni na zadnjem mestu nekdanji ekspert italijanske vlade na mirovni konferenci v Parizu, ki je pred kratkim izjavil in tudi zapisal v najnovejši številki revije »Trieste# ob priliki pete obletnice podpisa londonskega sporazuma: «Zaskrbljeni bi morali biti, da se počasnost in premišljevanje ne bi tolmačila kot znak slabe volje... Ce bodo ta vprašanja rešena inteligentno v šestem letu, bomo lahko s tem samo pridobili in ne samo v prid našemu dobremu imenu... Pred petimi leti je bilo mnogo pomislekov tudi v tem pogledu (vprašanje obmejnega prometa, op. ur.) in ni jih bilo malo, ki so celo smatrali za zločin proti i-talijanstvu dejstvo, da bi neki Tržačan mislil na odhod v Koper ali da bi eden izmed srenegatov«, ki so ostali na svoji zemlji na Bujskem lahko prišel v Trst. Mislim, da je danes vsem očitna prednost, da mu ne visi več nad glavo železna zavesa z žico in miniranimi polji, temveč da živi blizu mirne meje, ki je med najbolj odprtimi za prehod ljudi in stvari tako kot je navada med civiliziranimi narodi.« Ce se prav spominjamo so bil: pred petimi leti take vrste branilci tudi tisti, ki danes počenjajo vse kar morejo, da bi Posebni statut ostal mrtva črka na papirju in ki navdihujejo ter pisarijo članke, z namenom, da bi vsako zasedanje mešanega odbora ostalo brez rezultata. Toda bili so — ponavljamo — Osamljeni takrat in osamljeni so sedaj. sko zvezo in Francijo, kakor tudi mednarodnega položaja v j zoč pri razgovorih o izvajanju celoti. To je vzrok, zaradi ka- J Posebnega statuta. Nujno bi terega Hruščev pripisuje posebno važnost svojemu potovanju v Francijo Hruščev se pridružuje želji predsednika de Gaulla, naj bi njegovo potovanje postalo pravi stik s Francijo, in je izrekel upanje, da mu bo ta obisk omogočil bolje spoznati življenje francoskega ljudstva, ki je tako aktivno in talentirano, do katerega čutijo narodi Sovjetske zveze spontana čustva i-skrenega spoštovanja.# bilo odgovorili še na vpraša■ nje, ali ni morda tudi italijanska delegacija prispevala k dolgotrajnosti sestavljanja zapisnikov — morda iz razumljivih vzrokov. Sicer pa v sPiccolovem« članku kar mrgoli protislovij. Najhujše med njimi je vsekakor po eni strani poudarjanje «široke. odkrite in koristne izmenjave in mnenj«, po drugi strani pa navajanje izjav nič manj kot vseh članov S/ proli potovanju Hammarskjocida v Laos NEW YORK, 1(). — Sovjetska delegacija v OZN je obvestila tajnika Hammarskjoel. da, da ne odobrava njegovega napovedanega potovanja v Laos, čeprav se mu pravno ne more upreti. V OZN zatrjujejo, da name-rava Hammarsk.ioeld potovati štirideset dni po Afriki ter o-biskati francoski Togo, Nigerijo, francoski in angleški Kamerun, belgijski in francoski Kongo, Ruando-Urundi, Tanga-niko, Kenijo, Ugando in Somalijo. 16. januarja bo v Adis Abebi, od tu pa bo šel v Hartum, Kairo, Tunis, Rabat, Tanger, Madrid in Lizbono. Za božič pa bo Hammarskjoeld verjetno v gvinejski prestolni, ci Konakriju. ••miiiiiiiiuiHiiiititiiiiiiiiiiiitiimiiuiiiiiiiiiiiivmuiiiiuiiiiiiittiiitttiiMiitiiiiiitiiniiiiiitiiitiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiimiMiiniiMiiiiiitaiiiim LONDON, 10. — Ko je od' govarjal na razna vprašanja v spodnji zbornici, je Mac Millan med drugim izjavil: »Vedno sem poudarjal, da sem za sestanek najvišjih, ki naj bo čimprej. Najvažnejša stvar je, da se ohrani zalet na poti k tej konferenci. Stališče Hru-ičeva je največje važnosti. Njegov obisk v Parizu bo koristen za določitev dokončnega datuma konference najvišjih. Mac Millan je dodal, da če bi odložitev konference posta-a neizbežna, se mora sistem osebnih obiskov predsednikov vlad, ki je tako važen, nadaljevati. »Strinjam se s stališčem Hruščeva,# je dodal. Na druga vprašanja o francoski atomski bombi v Sahari je Mac Millan izjavil, da sta dva vzroka vznemirjenosti: 1. Z izključno tehničnega stališča. 2. S političnega stališča in tudi s tako rekoč čustvenega stališča. Kar se tiče prve točke, je Mac Millan izjavil, da je nevarnost za zdravje zaradi francoskih poizkusov »minimalna#. Dodal je, da je v zvezi z drugim vzrokom vznemirjenosti potrebno odločno Indijska vlada pripravlja odgovor na Cuenlajevo pismo Resolucija kongresne stranke poudarja potrebo primernih ukrepov NOVI DELHI, 10. — Predsednik indijske vlade Nehru je med današnjim kratkim obiskom v Agri v Srednji Aziji izjavil, da Indija ne more dovoliti, da bi Kitajska zahtevala dele indijskega ozemlja. Izrekel je upanje, da se bo obmejni spor s Kitajsko mirno rešil. *Toda tudi če se bo reši mirno, moramo biti močni in ne smemo kloniti glave. Naša politika je vedno bila v iskanju mirne rešitve obmejnih sporov. Toda če ktdo napade naše ozemlje, tedaj se moramo braniti z vsemi silami.# Nehru je dodal, da je Himalaja, «krona Indije#, sestavni del Indije. Izvršilni odbor kongresne stranke je na današnjem zasedanju razpravljal o zadnjem pismu Čuenlaja. Po seji so sprejeli resolucijo, ki pravi, da je potrebno »sprejeti primerne ukrepe, da se preprečijo obmejni spopadi s Kitajsko; toda ti ukrepi ne smejo škodovati celovitosti Indije in tudi ne sprejeti napada#. Resolucija ugotavlja, da so nedavne kitajske akcije ustvarile #splošno prepričanje, da ima pekinška vlatda premišljen načrt napada#, ter ponavlja indijsko politiko nepriključe-vanja v bloke. Dalje pravi re solucija, da se ne sme storiti noben ikorak, ki bi zmanjšal dostojanstvo Indije v njenih odnosih z drugimi državami. »Vlada in ljudstvo Indije, nadaljuje resolucija, ne morejo dovoliti napada na katerem koli kraju indijskega ozemlja in morajo zaradi tega sprejeti vse potrebne ukrepe za zaščito celovitosti indijskega o-zemlja.# Na koncu poziva re solucija na notranjo enotnost ter na prizadevanje za dvig industrijske in gospodarske moči. Po seji je Nehru izjavil časnikarjem, da indijska vlada sedaj pripravlja odgovor na predloge, ki jih vsebuje zadnje pismo Čuenlaja. Nehru je takoj po seji odpotoval v Agro, a se je vrnil zvečer. Na vprašanje kaj misli o tem, da je pismo Čuenlaja prišlo nekaj pred obnovitvijo pan lamentarnega dela in pred obiskom Eisenhowerja, je Nehru izjavil, da gre «za spreten manever# pekinške vlade. »Očitno je, je dodal, da Peking noče zgubljati časa sedaj, ko je vprašanje pred očmi javnega mnenja.# V Londonu je predstavnik Foreign Officea zanikal govorice, da je Sovjetska zveza včeraj posredovala v Londonu v zvezi s kitajsko-indijskim sporom. Londonski konservativni list «Daily Express» piše namreč, da je Hruščev zaprosil ZDA in Veliko Britanijo, naj pustita, da skuša on sam vplivati na Kitajsko, naj bo bolj zmerna nasproti Indiji. List trdi, da je to predlagal sovjetski poslanik Malik med včerajšnjim razgovorom z britanskim državnim ministrom Profumom. Glede tega razgovora poudarjajo v Foreign OP ficeu, da se je nanašal na lao-ško vprašanje. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 11. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 12, najnižja 6,6, ob 17 uri 8,6, zračni tlak 1012,7, veter 5 km zahodnik, vlaga 90 odst., nebo oblačno; morji mirno, tempera- tura morja 13,4, dežja’ 1,4 mm. Tržaški dnevnik ivtfflbri Danes, SREDA, U. “ove Martin . Son-ce vzide ob 6,57 in z,a,t0Iyii Sonce vzide ob 6,5/ in * j-jj 16.40. Dolžina dnevai 9_»- j«. vzide ob 15.00 in zatone Jutri, ČETRTEK, 12. Emil ” Zanimivo zasedanje v trgovinski zbornici Predstavniki treh pokrajin dežele li o gospodarskem položaju Podtajnik Folchi skozi Trst na poti v Beograd Proučevanje skupnih in ločenih gospodarskih vprašanj se ho nadaljevalo • Ustanovili bodo. poseben posvetovalni odbor V rdeči dvorani trgovinske zbornice se je včeraj nadaljevalo zasedanje predstavnikov Trsta, Gorice in Vilma, ki se je začelo 3. novembra v Vidmu, Na tem zasedanju so bili prisotni predstavniki trgovinskih zbornic, pokrajinskih in občinskih uprav. Do zasedanja je prišlo na vabilo ministrstva za industrijo in trgovino, ki je pozvalo vse dežele odnosno pokrajine, da se združijo in da skupno proučijo gospodarska vprašanja in nato skupno nastopijo za njih rešitev. Na ta način skuša doseči ministrstvo, da ne bi prihajalo do na tisoče različnih in razdrobljenih zahtev, ki so zelo pogosto med seboj nasprotne. Na včerajšnjem zasedanju je bil prisoten ravnatelj družbe za razvoj Juga dr. Novac-co, kjer so že napravili več podobnih raziskovanj gospodarskega stanja in so na tej osnovi dosegli zadovoljive rezultate. Na osnovi teh izkušenj naj bi sedaj opravili podobne proučitve za področja treh pokrajin. Na zasedanju so sklenili, da bodo s proučevanji nadaljevali in da bodo v ta namen ustanovili posebni posvetovalni odbor, v katerem bodo predsedniki trgovinskih zbornic Trsta, Vidma in Gorice, ki bo imel v Trstu stalni urad. Skorajšnji obisk ministra Tognija v Trstu 21. ali 22. novembra pride v Trst minister za javna dela Giuseppe Togni, ki se bo udeležil ceremonije začetka del pri gradnji krožne železniške proge v predoru, ki bo nadomestila progo po nabrežju. Nova proga bo povezovala o-be postaji in pristanišči med seboj ter bo neposredno povezana tudi s progo med Trstom in Tržičem. Obvezno uničevanje borovega prelca Ravnateljstvo za kmetijstvo in gozdarstvo vladnega generalnega komisariata sporoča, da je po zakonu borba proti borovemu prelcu obvezna. Vsi lastniki borovih gozdov, vrtov in parkov morajo na svoje stroške poskrbeti za pobiranje in uničevanje gnezd. To delo se mora pričeti 15 decembra 1959 in končati do 15. februarja 1960. V ta namen ie treba porezati veje, na katerih so gnezda, če pa so na vrhu, se ta ne sme odrezati. Gnezda je treba na mestu sežgati. Po 16. februarju bodo kršilci zakona kaznovani, okrožni inšpektorat za gozdove pa bo odredil, da se gnezda borovega prelca uničijo na račun lastnikov. Inšpektorat, ki ima svoje prostore v Ulici Monte Grappa 3-1, tel, 23155, daje tudi vsa potrebna navodila in pojasnila. Podpore ECA v oktobru Občinska podporna ustanova (ECA) je razdelila v oktobru za 96,113.106 lir podpor. Beguncem j* razdelil 11.446 podpor v skupnem znesku 46 milijonov 811.830 lir; za 996 revežev, ki živijo v zavetiščih ECA in drugih ustanov, je potrošila 23,480.362 lir, za podpore 5392 navadnim oskrbovancem je potrošila 15,178.996 lir.. Za 99.597 obedov 967 o-skrbovanih družin je ustanova izdala 6,793.205 lir, za živilske bone 244 družinam 788.500 lir, za menzo ozdravljenih bolnikov tbc 1,396.500 lir. Za 478 brezplačnih nočitev v ljudskih prenočiščih je bilo/ izdanih 661.500 lir, za brez-j plačna stanovanja beguncevf 1,918.093 lir, za obutev, oblačij cit la in posteljnino 309 družinanj 970.790 lir, za očala pedske aparate 27 107.040 lir. in ort oseba 4 V nedeljo svečanost ob 50-letnici umobolnice pri Sv. Ivanu V nedeljo 15. t. m. bo v u-mobolnici pri Sv. Ivanu velika slavnost ob 50. obletnici ustanovitve bolnišnice. Svečanosti se bodo udeležili številni predstavniki oblasti in drugi gostje, ki jih bo pozdravil pokrajinski predsednik prof. Gre-goretti. Ravnatelj umobolnice prof. Donim pa bo podal poročilo o delovanju zavoda. Sve. čanost se bo zaključila s predvajanjem kratkometražnega filma o bolnišnici. Spominska kapelica za umrle italijanske deportirance v Dachauu Na pobudo beneškega Združenja prostovoljcev za svobodo iz Verone bodo v bližini zloglasnega nacističnega taborišča smrti v Dachauu postavili 35.000 umrlim italijanskim internirancem spominsko kapelico. Maketa kapelice je sedaj razstavljena v veliki dvorani glavne pošte. Podtajnik v zunanjem ministrstvu Alberto Folchi na tržaški postaji. Od leve proti desni so minister Marchiore, generalni konzul FLRJ v Trstu dr. žiga Vodušek, tržaški župan dr. Mario Franzil, podtajnik Alberto Folchi in vladni gene ralni komisar dr. Palamara Včeraj popoldne je potoval skozi naše mesto podtajnik v zunanjem ministrstvu Alberto Folchi s soprogo. Visoki gost, ki potuje na uradni obisk v Jugoslavijo, je prispel s svojim spremstvom v Trst z Orient expresom, in sicer ob 15.07. Na tržaški postaji so ga pričakali vladni gene- Delo občinske komisije Sestavljeno novo besedilo osnutka za izvajanje retiulacijs Načrt teži za tem, da bo med posameznimi bloki hiš čimveč prostora - Širjenje mesta v okolico Včeraj se je ponovno sestala občinska komisija, ki se u-kvarja z novim regulacijskim načrtom, kateri bo nadomestil starega iz leta 1934. O delu komisije je mogoče zvedeti le v splošnih obrisih, ker ne sme javnost izvedeti za razne podrobnosti bodočega načrta, da ne bi nastale špekulacije. Včeraj je komisija končala proučevanje osnutka za novo besedilo, ki se tiče predpisov uresničevanju regulacijskega načrta. Ti predpisi pa nimajo nič skupnega s pravilnikom o gradnjah. Predpisi o izvajanju regulacijskega načrta so namreč splošni in se tičejo preureditve celotnega mesta, medtem ko se gradbeni pravilnik tiče predpisov o gradnji posameznih poslopij, cest, ulic itd. Zgoraj omenjeni predpisi vsebujejo okrog 20 členov. Pri tem gre za dokončno besedilo, katerem so se upoštevali tudi razni predlogi, ki so jih dali med diskusijo člani komisije. Pri tem so seveda pustili ob strani vse tiste predloge, ki niso bili sprejemljivi, vključili pa vse primerne. Ti predpisi določajo vrsto gradenj za vsako področje, to je omejitve glede višine, širine in prostornine poslopij, razdalje med posameznimi hišami itd. Novo besedilo predpisov se tudi prilagaja modernim zamislim urbanistične arhitekture, med katerimi ie tudi razvoj poslopij v višino namesto v širino, tako da bo v mestu lahko čim več pasov s tako imenovanimi «odprti-mi» poslopji. Novi načrt namreč teži po tem, da bi bilo čim manj velikih hišnih blokov z notranjim dvoriščem, ki je včasih bolj podobno prostranemu vojaškemu vežbali-šču. Zatem je komisija obravnavala dve področji z intenzivno razporeditvijo bivališč. Ti dve področji bosta približno enako obljudeni, imeli pa bo- sta vseeno različna videza. Prvo področje bo namenjeno skupinam //zaprtih* hiš z notranjimi dvorišči, drugo področje pa skupinam »odprtih« hiš, to je hiš, ki bodo mnogo bolj oddaljene druga od druge, tako da bo med njimi širok prostor in da ne bo manjkalo svetlobe. Na vsak način pa je pri tem komisija upoštevala, da se regulacijski načrt pripravi tako, da se skupine //zaprtih* hiš s časom lahko spremenijo' v «odprte», ki bodo stale ob širokih ulicah. Zaradi tega je tudi proučila pogoje, ki bi o-mogočili to spremembo Ravno zato določa novi načrt v nasprotju s starim iz leta 1934, ki je predvideval ulice enake širine, ulice raznih širin. Po novem načrtu bomo imeli široke glavne in osnovne ulice in ceste ter postranske ceste. Prvo področje se tiče mestnega središča, drugo pa predmestij. Drugo področje pa se bo razdelilo na več manjših področij. Namen načrta je, da čimbolj razbremeni mestno središče, tako da bo gostota prebivalstva na hektar manjša. Pri Sv. Jakobu znaša ta gostota po 550 oseb na vsak hektar, kar je zelo visoko število v primeru z mnogimi drugimi italijanskimi mesti, kjer znaša od 350 na 400. Gre torej za to, da se mesto nekako »razredči*, hkrati pa raztegne na večji prostor. To pa se že sedaj dejansko dogaja, saj se mesto vedno bolj širi v okolico in se ustvarjajo tudi samostojna^ naselja kot na primer v S. Sergiu. obsodilo zaradi obtožbe sodelovanja s sovuražnikom in večkratnega umora, pa 30 let " _ l;____t če. Obtoževali so ga, da’j/z ovadbo SS-ovcem z»kri smrt 14 oseb. Skupno s Fon-tanotom, ki je bil odsoten, so tedaj sodili Luigiju Coccettiju. 13 let,- jg moz breskrbno živel daleč od Trsta' in sedaj se je prostovoljna javil. Poslali so ga v zapor, kjer je na razpolago sodnim organom. Na delu nesreča ne počiva Na I. kirurškem oddelku so včeraj pridržali 37-letnega Luciana Cosino iz ezulskega taborišča pri Orehu, katerega so morali zadržati zaradi raznih poškodb po prsnem košu in desni nogi s prognozo okrevanja v 20 ali 30 dneh. Cosina se je ponesrečil med delom pri gradnji nove hiše pri Spodnji Magdaleni, ko je urejeval zidarski oder, s katerega je padel z 1 metra višine. ralni komisar dr. Palamara, tržaški župan dr. Franzil, predstavnik pokrajinske uprave odv. Sferco, predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi, kvestor dr. Butta-glione generalni konzul FLRJ v Trstu dr. Ziga Vodušek in številne druge osebnosti tržaškega javnega življenja. Podtajnik g. Folchi je takoj po prihodu vlaka stopil z vagona in se pozdravil z vladnim generalnim komisarjem, ki mu je nato predstavil prisotne osebnosti. Po kratkem razgovoru z njimi so ga obstopili novinarji, katerim je dal naslednjo izjavo //Zadovoljen sem,, da potujem v Jugoslavijo. To potovanje v nekem smislu zaključuje določeno fazo sodelovanja med nami in bližnjo federativno republiko Jugoslavijo in namen postaviti temelje za bodoče perspektive, ki bi lahko bile, mislim, zelo pomembne. Naši gospodarski odnosi so dobri z več gledišč, medtem ko "S6 bila delikatna Vprašanja, ki bi lahko v preteklosti ločevala obe državi, usmerjena prot; rešitvi. To pa seveda ne pomeni, da ni potrebno še mpogo napraviti in da obstajajo problemi, do katerih imamo lahko različna stališča. Toda prav zaradi tega lahko stiki med državniki na kakšen način'olajšajo premostitev zaprek ter zagotovijo v ozračju miru, razumevanja ter plotL nega sodelovanja boljšo bo- dočnost obema narodoma.« Nato je podtajnik Folchi vstopil skupno z vladnim generalnim komisarjem v avto ter se odpeljal na kratek sprehod po tržaških ulicah. Ob 16. uri pa je bil spet na tržaški postaji, od koder je čez deset minut odpotoval v Jugoslavijo. V Sežani, kamor je vlak pri spel ob 17.08, je podtajnika Folchija, ki ga spremljajo glavni podravnatelj oddelka za politične zadeve v zunanjem ministrstvu minister Car. lo Marchiori, šef tajništva zunanjega ministrstva svetnik Franz Cancellario, predstavnik glavnega ravnateljstva za kulturne stike svetnik Oberto Fabiani in svetnik v glavnem ravnateljstvu za gospodarske zadeve Česare Pasquinelli, pozdravil generalni konzul FLRJ dr. Ziga Vodušek s soprogo ki je izročila g. Folchijevi lep šopek vrtnic. Dr. Vodušek se je s podtajnikom Folchijem zadržal v razgovoru do odhoda vlaka ob 17.50. Visoki italijanski gost bo prispel v Beograd danes zju- v iCf ali 20 dneh. tNlllllllHllltlHtlllllllMIHtllllllllillllltl) imilllllnillUIIHHIIIIIIItllHMIHIlllllHIIIIIIIMn OD VČERAJ 00 DANES ROJSTVA, SMRTI IN Pfl|W™K.I.TE' |3 ^ A_, Kočevar. «2- Dtie 10 n*ve«ibi a ČT. st Jt V-1 -Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 12 itstth uti rak le bilo 14. POROČILI SO SE; uradnik Giorgio Mazzolitt! ,in uradnica. Laura. LadoVani, knjigovodja RU- ' - ' Elš cardo de Beden in uradnica Elša Kiswarday, podoficir (inance Er-manno Antonazzo in gospodinja Alba Merlich, Šofer Mario Košuta in vezilja Liliana Devetta, delavec Umtoerto Cattunar in gospodinja Carollna Ulianich, zidar Mario Pizziga In gospodinja Albina Rosini, uradnik Sergio Bat-tellini In gospodinja Franca An-tonlelll, učitelj Ferruccio Pes in zdravnica Gluseppina Zeslina, mehanik Rodolfo Rovan in gospodinja Giovanna Paliaga, uradnik Lodovlco Weber in gospodinja Chiara Benin, mehanik Locio Černe in cvetličarka Assunta Lat-tare, Šofer Costantino Prelz in bolničarka FulVia Vlsnlevec, d 4-lavec Umberto Zabal In gospodinja Celestina Crevatln, mehanik Stellio Bucer in Šivilja Anna M*, ria Allegrettl. UMRLI SO; 44-letni Andrea Car, 58-letna Antonia fomadln 'd. Cocolo, 69-letna Beatrice Pe-os vd. belmestre, t3-letna Giu-epptna Belian vd. Kantin, 55-gth-a EleOnora Sir* vd. Aduenza ’4-lefni fvan Kočevar, 62-letna i-let- m ni Lodovico Zahar, 88-letni Bia. gio UUnar. 75-letnl Giovanni Bat-tist* Padovah, 92-1etna Anfia Maf. tinelli vd. Apollonio. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM, Al Cedro, Trg Oberdat) 2: G. Papo, Kjadin 1095; Picclola, ui. oriant *; Ail* salute, Trg CavMta 1. Valute “”'nTtTHlila„ Zlati lunt Marengo Dolar - , Frank franc Frank čvlc. Sterilni Dinar Slllnt Zlato . , , Zah n. marka —5750 — —|4275.— 619.75' 617.— 124.73 123.— 142.95 142.50 1739.15 11725.-*— 72 — I 73— 23.95 I 23.70 —.— | 702,— 148,701 148.— OLEPALlSČA^ Slovensko narodno gledališče v Trstu Marconi 16.00 d« umri«, Jeffrey Hunter- scope. Massimo 14.30 Eddie Albert, Padi Novo cine 16.00 «Bitka^ ........ c Go.huri. n. . a n e s 11. t. m. ob 20. uri v Kopru; utri 12. t. m. ob 20. uri v Piranu: petek 13. t. m. ob 20. uri v Izoli JOSIP TAVČAR PEKEL JE VENDAR PEKEL fantazija v dveh dejanjih oceanu«, S. Saburi, n- ^ Odeon 16.00 «Mad^°'m " le», B. Bardot. Cinem Radio. Danes »Prt«. J Burma*, Errol k mil;E . , Verdi //Trdnjava pokol«* SREDA, U. novem*1 TRSI * l" * /j-rob'* hadio jjj «i 7.00 Jutranja gla*t>*’ Hroblž obvezno, u-rw- - R,j; „ 12.10 Za vsakogar svetu kulture; 12.» jiH! 1 mando Trovajoli, 13- ,aj|o,'®c lodUe; 17.30 Plesna WL, M Z začarane Paul: Koncert v vir in orkester; .»ju/Mij folklorni ansambli; a.artlW TEATRO NUOVO V soboto 14. novembra ob 21. uri se bo začela šesta sezona Stalnega gledališča z Gogoljevim //Revizorjem*. KINO J Excelsior 15,30 »Anatomija umora*, James Stevvart, L. Remik. Fenlce 16.00 //Vroči samokresi v Tucsorvu*, Mark Stevens, For-rest Tucker, Gale Robbins. Ci-nemascope. Arcobaleno 16.00 z/Prva noč*, V. De Sica, M. Carol. Technicolor, Cinemascope. Superclnema 16.00 //Oddelek mamila#, J. Russeil in J. Blair. Filodrammatico 15.00 //General Della Rovere*, De Sica. Grattacieio 16.00 «Velika vojna* Film, ki je bil nagrajen v Be netkah z //Zlatim levom*. Cristallo 16.00 «Sinja obala*, A. Sordi, F. Fabrizi, E. Martinelli, G. Moll. Prepovedano mladini. Capitol 16.00 «Mož za Cinzio* (House boat), G. Grant in S. Loren. Astra Roiano 16.00 «Gospe imajo raje mambo*, E. Constantine Cinemascope. Alabarda 16.00 #La Rondo*, Max Gphuls, Simone Signoret, Ge-rard Philipe, Danielle Darrieux. Mladoletnim prepovedano. Atdebaran 15.30 //Titanic 410 Sever*, K. More. Ariston 16.00 //Vrtnica v blatu*, M. Schell in R. Vallone. Mlad prepov. Aurora 16.30 «Car odra*, Susan Slrasberg, Henry Fonda. Garibaldi 16.30 «V senci morišča* James Cagney, Viveca Lindfor, John Derek. Ideale 16 00 //Narednik York», J. Leslie, W. Brennan. Impero 16 30 »Dečki juke boxa», M. Carotenuto. ItaUja 16.00 »Kako omožiti hčer* Kay Kendall. Moderno 15.30 «Sveta Ivana*, Richard Widmark, Richard Todd. Marco 16.00 «Off Limits* (Vojakom prepovedano), Jack Lem-mon, Ernie Kovacs. Ob 21. TV. Savona 16.00 «Anonima omicidi*, B. Keith, Viale 16.00 »Caltiki*, J. Merivale, D Sulivan. Mlad. prep. Vlttorio Veneto 16.00 //Rezilo na vratu*, James Mason, Rod Stei-ger, Inger Stevens. Mladoletnim prepovedano. stvena oddaja; 19- ba; 20.00 Šport; 20.36. fantazija; 21.00 l »Nad1?** Traveta*, igra v v ( r.ato orkester Alber«1 ma; 23.30 Nočni Ple3' rHSi H.30 Opernaog.G^; , „ ja stran; 16.15 Oddaja za otr0„L vri tano Donizetti: »h llj'3 opera v treh dejanj^, 'ast Gl«Mwvl -a.jPtS 1 dij; 21.00 Koncert^, isut"» 1» dl no; 20.00 Glasbe re | la-Bordoni; 22-30 11 PHOGHAV v, 10.00 Zeleni ‘hjfbJon. l j danska oddaja- H-Uv ^ tretji; 16.00 Treu> Galerija, oddaja po* ppd mu Hollywoodiu; J ta v 90 dneh, h, revjg- * fa ^ j, . 9 k Poročila v itai«laD 17 15, 19.15 22.30. jjl Poročila v •!»»" ,4jfk> 15.00 ot; * I | 5.00-6.15 Pre"°t,.$>aj!jf io Prenos RL; 7.15 * jutro; 7.40 Glasba » ,jjl« kt 8.00-12.00 Prenos “2 tv, rlrn cl/i H HI -n ^ L. danski skladbe Iris, Adriana 13.15 D o8?,i ,riana Faust); 13.15 Db^j tj Kmetijski nasvetu lcdije do m^1{l ifutatššjf J ^ obzornik: »Več dt te, ša društva*; 14.40 vi; 15.20 Primorski^ „ / b oški zbor //Svobodi#* li Kmetijsk, nasveti; 15.40 Iz zbornika. Igra sektet //Lešja r škr kotiček; 17-00 » jK 91 pesmi; 18.00 ški kotiček; in njegov orkester, 'l8.50f2£lil r ; uti, --- Belderbecke: 22.35 letna glasba; Poje Olivera Mark Prenos RL; 22.15 ^ sy: N0kturni.o J, 827.1 m 202.1 00 jlit J Poročila: 5.0». °°V j 13.n, 15.6» KI.OO, 32 00' 22 55 _t| sr^i *•), bene šole iz š^g% t popevke do P°Pd lS' Suj’ ’ h kovni pogovori, ,'»jOJ. f- - A P I Caj-kovskim, ;■[!#(( \ pesmi; .10,10 Gus«* ^ ii, simfonična ' -vifL^a; pevcev zabavne dijska šola za vl5j,(j0 p.i Klavir v ritmu; *',j, Pi- čene in Manrica v«.,-. Trubadur GiusepP« |ve|f ||fl Radijska kmečka »tjj«ll Vera Marentič: Kil-ai .A zevanje; 12.25 . Dravskega polj h .5 O", orgle v ritmu; abavna glasba; Ijj? harmonij, M i: 14.00 J itiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiitni DAROVI IN PKINIPKVKI Namesto cvetja na grobova pok. Matka Kranjca z Vrhnike in pok. Ahke Jereb daruje Marino Kralj 4.000 lir za Dijaško Matico. I-JUDSKA PRONVRTA Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 13. novembra 1959 ob II. uri na sedežu v Ul. Roma štev. 15. glas in ski zvoki; Zagreb; 14.25 /LjjlJJ! srednjo stopnjo. l5.,(d L , kester Melachrin°,^ K Vi'ki na knjižni »»"fioO ** 22.30 Umetnost Poročila. O- učar, Z SE HODALJUJE BINI VES PO SKRAJNO NIZKIH NEKAJ PRIMEROV NAŠlU MOŠKE IA > 1 Jopiči Suknje, volnene ...... Dežni plašči najlon, lilion itd. Dežni plašči mak6................... Moške obleke, volnene ■, , v » UL IMBRIANI 6 »n l'( S f : od l9it ’ 1 » 5 I* * 1, IA ZENSKE Obleke, pralne s 1 1 1 1 1 0(1 Tailleurs, volneni . . ■. ■. . * Plašči, volneni Suknje, volnene Dežni plašči najlon, lilion itd. Nepozabite! In^/'1 jjpftSn BNEVNIK — 3 — 11. novembri 1959 poročili atomski strokovnjaki v svojem poročilu. Zato je a- meriški predstavnik predlagal, da se sestane pododbor stro- Gornji Rodinov kip, na katerega se naslanja »tarček. lej ta 1898, ko je bil dokončan, vzbudil veliko polemike. «Ptx ljuba naj bi bil pohujšljiv. Reprizo tega spora so imeli pred kratkim puritanski Angleži ko so kopijo kipa postavili v Londonu. Kaj pa starček, boste vprašali. Ko je leta 189T-j|lo-din klesal kip, mu je sUžii za model mladeniča sedanji starček Nardone I KONFERENCA ZA UKINITEV V e v Ženevi Po petih mesecih je 1 oto prišel izterjat menico... ^ tem, da je Sovjetska zveza pristala na ponovno znanstveno proučitev Možnosti kontrole nad podzemeljskimi eksplozijami, je storjen važen korak naprej k sklenitvi splošnega sporazuma o ukinitvi jedrskih poskusov splošnega popu- li’ t, sa občuti zlasti po C?,. ®ruščeva „ ZDA jn . - v Čamp *i«f *(t'; 8am. Prihajajo tudi J teaeve °?.t'mist‘oni glasovi . - r se vrši konfe- _ IMrskj razorožitvi. 4 kiitn?16 razorožitve spada *. . ,0Hiost --i.-fozitev neke, komisije ilfje- * ^družcnih na- , r se je pred več leti teT**™n'a diskusija.' To-ičnih razlogov, pa __ ' er je razorožitev 1»den^!!tdvs>em °d velesil, |lea bau 1953 ustanovili |U ta, clanski »Pododbor Jj]0 ?,WoJ»*ev», ki ga se-, Predstavniki ZDA, zvfeze, Velike Bri- «5 V (, se,Kif,.-ie Pododbor za-pogosto tudi "»vem nc‘je in Kanade. V okviru I il ','»sihri!Stri ?eh Petih de-■ I 1 dolga S° bda zasedanja 'jt tlJtc- j kakor na primer trffledai septembra 1957. l(eto v S° postavljeni < ^ kfJ* problemi, od zni-i 4 anVencionaInih voja-, ’ * se ■ idrskega orožja. ^ Vov.,da se stališča ' Proti , arle zbližujejo, c *>bo]( K°Pcu se je vse L let 8 Zapletalo spričo te-.S»U» , zapadne velesile o omejenem številu. Tudi niso dosegli sporazuma, kakšne sumljive pojave je treba podvreči inšpekciji. Sporno vprašanje je bilo tudi osebje stalnih kontrolnih postaj in inšpekcijskih skupin. Rusi so zahtevali, da ima vsaka postaja 30 ljudi, od tega 6 ali 7 pripadnikov raznih držav, medtem ko bi ostali bili iz tiste države, v kateri je postaja. Zapadne velesile so predlagale, da naj bo osebje razdeljeno na tri enake dele, 10 Američanov in Angležev 10 Rusov, 10 pa pripadnikov drugih držav. Zlasti je bilo sporno vprašanje tako imenovanih podzemeljskih jedrskih eksplozij. A-meričani so zahtevali, da strokovnjaki prouče to vprašanje in predlože ustrezna sredstva za učinkovito kontrolo, kajti te eksplozije morejo biti tajne in neopazne. Sovjetska zveza se je temu upirala, češ da so strokovnjaki že proučili in opustili to vprašanje. Niso u-gotovili potrebe po posebni kontroli, ker te eksplozije ne morejo bjti neopazne. S temi preostalimi razlikami se je, po dvomesečnem i oktobra trojna konferenca v Ženevi. Ob tej priliki se je zlasti v Washingtonu poudarjalo, da je sporazum o prepovedi poskusnih eksplozij potreben u-vod za uspeh konference 10 držav o splošni razorožitvi, ki se mora začeti v januarju 1960. leta. Domnevalo se je, da bo obisk Hruščeva v ZDA ugodno vplival in da bo sedaj končno prišlo tudi do nekaterih konkretnih rezultatov, namreč da bodo likvidirali še onih preostalih 7 točk predvidenega sporazuma. Gre za sistem kontrole in njeno funkcioniranje. Kontrola tako važnega in delikatnega sporazuma je nujna. Toda kontrola ne bi smela biti cilj sama sebi, ampak funkcija razorožitve. Ali smo v teh 14 dneh dosegli kakšen napredek? Da, dosegli smo ga in nanaša se na podzemeljske eksplozije. Nekoliko je popustil sovjetski predstavnik Carapkin. Slo je za naslednje: Ameriški predstavnik je izjavil, da 40 ZDA itvršile lani neke podzemeljske poskusne eksplozije v Nevadi, pia se je otovilo, da se take morejo ugotovi-so jih pri- a- membe sovjetskega stališča, | ampak so se bali. da bi moglo oziroma do popuščanja. 3. t.m. i zaradi tega priti do zastoja V i" v V O ti ‘ , pri tem izgotovilo, d eksplozije ne morejo ti z instrumenti, ki a se sestane puuuuuor siru-kovnjakoV treh Velesil in da ponovno prouči vso zadevo, da najde nova sredstva in način kontrole tudi za take podzemeljske eksplozije. Ce se to ne uredi, bo brez učinka vsakršen sporazum o prepovedi jedrskih eksplozij, ker se bodo le-te mogle tajno nadaljevati pod zemljo. Le če najdemo nova sredstva in nov način kontrole tudi za take eksplozije, bo celotna kontrola u-člnkovita in ne bo več jedrskih eksplozij. Sovjetski predstavnik Carapkin ni niti sedaj v začetku u-godno reagiral na to in je v tem videl neko politično ozadje. Američan Wadsworth in Anglež Wright sta to zanikala. Carapkin je želel, da se pristopi k razpravljanju o drugih vprašanjih, to je o organizaciji nalog splošne inšpekcije, in da se po sporazumu glede vsega morebiti govori o podzemeljskih eksplozijah. Wadsworth pa je ostal pri svojem stališču: »Rešitev tehničnih in znanstvenih vprašanj mora imeti prednost pred vsakršnim svečanim pristankom na ukinitev jedrskih eksplozij.» Wright je dejal, da je nemogoče zahtevati, da bi narodi sprejeli neki sporazum o prenehanju z eksplozijami, če podrobnosti ne nudijo polnega jamstva, da ne bo prišlo več do nikakršnih eksplozij. 29. oktobra so agencije javile, da se Američani in Angleži (spričo okoliščine, da Carapkin to odklanja) dogovarjajo o tem, da bi s svojimi strokovnjaki ugotovili, ali je meč kontrolirati podzemeljske eksplozije. Reztfltate tega pa naj bi vendarle »poročili Rusom. 31. oktobra pa je angleški zunanji minister Selwyn Lloyd predlagal, da se izvrši skupna angleško-ameriško-eovjetska podzemeljska eksplozija in da se na tak konkreten način u-gotovi, kaj je na stvari glede možnosti ali nemožnosti kontrole ali odkrivanja Po tem je prišlo, do spre- je Carapkin pristal na ponovno znanstveno proučitev, da bi našli metodo za kontrolo vsakršne, pa tudi podzemeljske jedrske eksplozije. Ta sprememba sovjetskega stališča se je pojavila na 132. seji trojne konference. Po Carapkinovem predlogu naj bi se 16. t.m. sestala nova tehnična delovna skupina Ameriški predstavnik Wads-tvorth je izjavil, da sovjetski sklep predstavlja (isiguren korak naprej*. Angleži so seveda zadovoljni. Oni niso bili v tolikšni meri zainteresirani glede same možnosti prikrivanja podzemeljskih eksplozij in se ni30 povsem strinjali z Američani, ki so dvomili, da bi Rusi mogli vršiti take eksplozije, pa da zato odbijajo kontrolo, in do obnavljanja eksplozij v ZDA pod izgovorom, da se Moskva skuša ogniti kontroli. V tem primeru bi bili zaman vsi dosedanji napori in možnosti na skorajšnji sporazum. Zato je Angležem prav prišlo novo sovjetsko popuščanje. Seveda imamo v 2enevi še druge sporne točke, toda videti moramo, kaj bo tedaj, ko bodo strokovnjaki podali svoje nove zaključke o podzemeljski eksploziji sami. Poleg tega pa prepoved poskusnih jedrskih eksplozij še ne pomeni jedrske razorožitve. Vsekakor pa je popuščanje v Ženevi, pa naj bo še tako omejenega učinka, moč tolmačiti kot odraz splošnega popuščanja in kot nov simptom, da smo na poti k trdnemu miru Toda le v filmu. Po petih mesecih, ki jih je znani italijanski filmski komik zaradi bolezni prebil daleč od filmskih ateljejev in kamer, se je pred kratkim vrnil v Cinecitta v Rimu, da bi s Peppinom de Filippom dokončal svoj film »Menica«, ki ga Je bil prekinil zaradi bolezni. Ko so Totoja po vrnitvi vprašali, če namerava še nadalje ostati pri filmu, pa čeprav se mu je bolezen povrnila, je znani komik izjavil, da mora ostati, da bi z zaslužkom mogel plačati davke. Sicer pa je znano, da ima Toto kot filmski človek zelo visoke dohodke •IIIIIIMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllljllllllllllllllllliiiiiiitiiiiiiiiJlIlllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIVirilllllllllllllllllirillllllllMIIIIIIIIIItlllllllllIMMdllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllill KAJENJE - NAJDRAŽJA ČLOVEKOVA RAZVADA Samo v Evropi pok za 6 tisoč milijard lir tobaka Sosedna Jugoslavija spada med zmerne potrošnike, kljub temu pokade Jugoslovani 15 tisoč stanovanj na leto - Američani pa kade največ Najprej primeren uvod: Pred 17 leti v taborišču Re-nioci: približno 45 let stari S. K. v enem izmed neštetih šotorov iz dneva v dan bolj u-siha. Ne pomagajo lepe besede tovarišev, niti grožnje. Zapisan je smrti. Oni skromni hlebček kruha, ki so ga politični priporniki deležni, prodaja — za cigarete ali tobak brezvestnim »trafikantom« v taborišču ali vozaču, ki z dovažanjem peska v taborišče, tihotapi tudi liste tobaka. In takih nesrečnežev je bilo več. In vsi so žalostno končali. Prvo leto po vojni. Mlad moški, S. L., po poklicu pravnik, leta od sestanka do sestanka, od konference do konference. Bila je pač doba intenzivnega dela. In mladi pravnik ima stalno cigareto v ustih. Ko opazi, da mu cigareta škoduje, sklene, da bo prenehal. Ko pa vsi poskusi propadejo, se odloči za zadnjega; kupi si debelo cigaro in jo žuli in žuli, dokler ga ne omami. Ko popoldne ponovno prižge cigaro, mora sesti, ker se mu je v glavi zvrtelo. Mislil je, da se bo s tem otresel razvade, pa ni šlo, Zato je ogbrek cigare pognal stran in si kupil zavojček cigaret ter se pri tem zaklel, da ne bo nikoli več poskusil prekiniti s kajenjem... Tretji primer; Pred nekaj leti. Zdravnik reče mlademu T. G., naj preneha s kajenjem, kajti sicer da bo šlo slabo. Mož pa se tega ni držal. Sledila je nato dolga in huda bolezen in bolnišnica, kjer je T. G. prebil več let. In danes še vedno kadi... Te tri konkretne primere smo navedli zato, da bi povedali, kako težko je odpovedati se «hudičevi travici«. Ce pa zadevo temeljiteje premislimo, ugotovimo, da je za človeka zares sramotno, da se ne more znebiti te grde in hkrati vsestransko škodljive navade. Toda čemu bi še nadalje filozofirali, ko pa nas znanost dovolj prepričljivo opozarja, mi pa gremo mimo tega in statistični podatki govore, da se kajenje ne le ne omejuje, pač pa še bolj širi. Ce primerjamo količino tobaka, ki ga človeš- Churchill, ki ima it 83 let, se noče še odreči cigari. Njegovi prijatelji pa pravijo, da cigaro le žuli, da pa bolj malo kadi tvo pokadi v sedanjih povojnih letih, s količino, ki jo je pokadilo v letih pred vojno, bomo videli, da ga danes pokadimo skoraj dvakrat več. Nadalje je pred vojno kadila le redka ženska, danes pa je tudi med ženskami ta razvada »plošna, kot pri moških. Ne bomo ponavljali tega, kar »mo o tobaku in raku že pisali. Statistični podatki ■iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiim desetdnevnice Prometa igi ..... ospredje i?elSY®toyni vojni, ko « ^ avtomo- veiik° tavarne vr-ko la*jilt mo-J- Pričel; So *z sever-K turjst Prihajati de-F Po^čini s Vt motornimi 5S,s\3e j» v , e,te r % t®* „p_reavojna do- iz leta v le- ji Ni so bile stanju, kot Emilia, ki vozi skozi rpesta kot so Piacenza, Parma., Medena, Bologna. Po dolgem razpravljanju in po ustreznem povišanju prometnih davkov na motorna vezila se je vlada lotila reševanja cestnega vprašanja in dala pripraviti načrte za prvo zares moderno avtomobilsko cesto v Italiji, tako ime-- nevano «Autostrada del So- ,'steip , 80 hile ]e))i naj pejjala od Mi- 5n l'*a Preri,njU’ ^t lana do Neaplja, po prvotnih, K' taj* d°' do Reggio Calabrie po najno- 1 * . 'tvoin; zadosto- vejših načrtih. Dela na tej avtomobilski cesti so napredovala zelo hitro in letos poleti so izročili! prometu trakt od Milana do Bologne, dela na traktu Bologna tti‘>i‘urella, ki od Florenca pa so v teku in »e t 4 "NoV* Ventimi- bodo zaključila verjetno pri-Al«11 hi^ Genove in t i hodnje poletje. Za trakt Flo- renca - Rim pa niso že izde-1»% a» na Brennei- 'ali dokončnih načrtov, ker je N.*0 He!5°.ne> itd. Ne- treba tu upoštevati lokalne interese, glede katerih ie še pričkajo. Modernizirajo se tudi že obstoječe avtomobilske ceste. V r.rčrtu je zaključek del na cesti Milan Genova, pred »a --m — — kratkim, pa so objavili vest, VSf, c«8tj jur,enutkih je da bodo nadaljevali dela tu-V hrešči. * Turin rdi na oesti Trst - Benetke ter W tv a Postal ne- da nameravajo urediti tudi cesto, ki od Innsbrucka pelje v Jpadsko nižino, posebno še, n, th. °n1i prom«-t, so d<)s,ne- To N i... 28 glavne ,vod( , 1 so via E 1(1 d0 ,Milan» do \ ‘l; A°uJildra"skeRa Pij* ki lH, enove in Li- L it jH' n«estn' ki z e Ver0n Brennei-X\la postaue\ ''d' Ne- V*. tudi tako vi tf.Nle i so še da- ik'Nihžlte in kP° imenu-l iuS .i, er so mno- Voj,! ■ ržavne ,e- bu‘lše od N .c*st> \renutkjK V>B't^la Postal ne-Net tf0*,al aa znani via ker »o Avstrijci že razširili cesto, ki iz Innsbrucka pelje do italijanske meje. Te avtomobilske ceste tvorijo skupek načrta hitre povezave med raznimi evropskimi deželami. V Emiliji pa so se lokalne oblasti lotile reševanja cestnega vprašanja, ker se jim je zdela, in to zelo upravičeno, vladna birokracija preveč dolga. Z večjim ali manj Šim državnim prispevkom so se občine, pokrajine, industrija in banke lotile reševanja tega vprašanja in nameravajo zgraditi v bližnji bodočnosti avtomobilske ceste Bologna -Ancona, Bologna - Ravenna, Bologna -- Padova, ki bi se združile v sklop avtomobilskih cest, ki jih namerava graditi država. Seveda bi te ceste u-pravljala družba, v kateri bodo predstavljeni zgoraj imenovani organi in ta družba bo pobirala cestnino. O problemu cestnine se je vr Italiji že precej govorilo. V nekaterih evre^skih državah se šofer lahko fiiimo pelje po lepih in hitrih avtomobilskih cestah rie da bi mu bilo aa to treba kaj plščati, v Italiji pa je bilo trčbk že pied vojno in je treba še plačevati cestnino. Ta Je tik «Au-tostradi del S0(b» poshbho ' visoka In za vožnjo po tej po- rabi lastnik n. pr. »fiata 1100» enako vsoto, kot bi jo na i-sti razdalji plačal za vozni listek drugega razreda v vlaku. Zaradi tega je razumljivo, da je promet na tej važni prometni žili razmeroma majhen in da se še danes ves promet odvija p« stari via Krailia, na kateri je v mnogih krajih cestišče zelo slabo. Kamioni in »avtovlaki« ter avtobusi se po večini otepajo nove avtostrade, po kateri tečejo le osebni avtomobili trgovcev, ki se jim zelo mu-oi. Za letošnje avgustovske praznike n. pr. Je bila via Emilia prenatrpana z vsakovrstnimi vozili, avtostrada pa je bila skoro prazna. Ljudje, ki so vse leto štedlli, da bi si privoščili nekajdnevni dopust ob Jadranskem morju, so se na svojih motornih vozilih peljali iz Milana na morje po nevarni via Emilia. Denar, ki bi ga morali porabiti na avtomobilski cesti jim je služil za dan dopusta ob morju. Družba, ki je zgradila avto-št.rado in ki jo sedaj upravlja, ih v kateri je močno zastopan tudi državni kapital, se je v prvih mesecih eksploatacije avtostrade tega zaved- la in sedaj skuša na vse mogoče načine privabiti šoferje, zlasti šoferje kamionov. Družba sicer za sedaj noče znižati tarif, kar bi prav gotovo povečalo promet. Do sedaj so uvedli le listke za večkratno potovanje, ki imajo določen popust; za lastnike kamionov so uvedli obročno plačevanje na tekoči račun in .dulcis in fundo, v zadnjih dneh oktobra in prvih novembra so izvedli «de-setdnevnico kamionista«, v kateri so se vsa tovorna vozila lahko brezplačno vozila po avtomobilski cesti. In promet v teh desetih dneh je bil zares izreden, medtem ko je bila via Emilia prazna. Tako bi moralo biti vedno, kajti avtostrada je bila zgrajena z namenom, da razbremeni že obstoječe državne ceste, na traktu Milan - Bologna. Kaže pa, da se bodo šoferji tovornjakov vrnili na staro cesto, ob kateri najdejo poleg drugega tudi znane delavnice, popravljalnice, bencinske črpalke, gostilne in prenočišča, ker bo malokdo hotel plačati cestnino, ki je kljub olajšavam še vedno previsoka. Morda pa ni več daleč dan, ko bo družba, ki u-pravlja to cesto, primOrSna cestnino znižati. m. v. Združenih držav neizpodbitno govore, da je med izgorevanjem tobaka in cigaretnega papirja ter rakom na pljučih določena zveza. Ni važno, če znanost pri tem še ni odkrila dejanskega agensa rakastih obolenj, dovolj je, da nam to zagotavljajo statistični podatki. Toliko o tem. Razvado kajenja bomo tokrat obdelali z druge plati. Pomislimo, koliko bi človeštvo prihranilo, če bi ne kadilo. Lansko leto so samo Francozi pokadili za 245 milijard frankov cigaret in tobaka. Ce to primerjamo z njihovim narodnim dohodkom, vidimo, da je 245 milijard frankov le nekaj manj kot 10 odstotkov vsega francoskega nacionalnega dohodka. Nekdo bo sicer rekel, da bi s prenehanjem kajenja izgubili delo in zaslužek tisoči, morda stotisoči di. Seveda bi ga izgubili, toda le za nekaj časa, kajti na poljih, kjer se vzgajajo tobačne sadike, bi mogli že v drugi sezoni gojiti druge kulture. Tovarne, kjer predelujejo tobak, pa bi mogli spremeniti v tovarne, ki bi proizvajale drugo potrošno blago. In tudi lastniki tobačnih trgovin in trgovinic bi mogli najti drugo zaposlitev. Ce naj bi ta argument veljal, bi moral obveljati tudi argument, da se človeštvo mora oboroževati, kajti sicer bodo stotisoči ljudi na cesti, vtem ko je res da bi ti ljudje mogli svojo delovno sposobnost izkoristiti v vse bolj koristne namene. Vemo, da bo naša trditev ostala brez haska, saj smo že v začetku prikazali, kako težko je odvaditi se kajenja in če bi v neki državi prepovedali kaditi, bi se verjetno ar-žavna uprava malo časa ohranila' na oblasti. Ni torej naš namen, začeti z nekim mesijan stvom proti kajenju in tobaku, prikazati hočemo le številke, koliko človeštvo potra ti za ta užitek, ki mu hkrati prinaša tudi toliko zla. V letu 1955 je Evropa pokadila 586.592 ton tobaka, kar pomeni 2110 cigaret na prebivalca. Ker tehta posamezna cigareta približno 1 gram, pomeni, da smo v Evropi onega leta pokadili približno 587 milijard cigaret. Ce računamo, da stane potrošnika v naši valuti vsaka cigareta povprečno 10 lir, pomeni, da smo onega leta poslali v dim 5870 milijard lir. To so številke, ki dado misliti. Pomislimo le, koliko stanovanj bi se bilo dalo s temi finančnimi sredstvi zgraditi. Daleč pred Evropo pa so ZDA. V ZDA, ki štejejo 165 milijonov prebivalcev, pridelajo na leto povprečno 800.000 ton tobaka. V lanskem letu pa so v ZDA pokadili 42ar milijard cigaret. To pomeni, da so ob naših cenah porabili samo za kajenje 4250 milijard lir. Koliko pa pokadi Evropejec? Stari rek «Kadi kot Turek« je morda veljal nekoč, danes ne drži več. Statistični podatki pravijo, da pokadi Turek povprečno 1490 cigaret na leto. Približno toliko pokadi /tudi povprečen Jugoslovan, Splanec pokadi nekaj manj, Njrvežan pride že na »komaj« 1260 cigaret na leto, Sved komaj na 1000, Portugalec pa pokadi komaj 600 cigaret na leto in je na lestvici najniže. Najviše na lestvici v Evropi pa je sosed evropske Turčije — Grčija. V Grčiji pride na posameznega prebivalca o-gromna številka 4680 cigaret. Grku sledi Anglež s 3040 cigaretami na leto, nato Belgijec z 2700 cigaretami, Avstrijec z 2370 cigaretami, nadalje Francoz in Irec, ki pokadita po 2270 cigaret na leto, tema sledijo Holandec z 2200, Danec z 2180 in še Nemec s 1850 cigaretami na leto. Nekako med Zahodno Nemčijo in Turčijo pa je tudi Italijan s približno 1700 cigaretami na leto. Za zadnjo primerjavo bomo navedli sosedno Jugoslavijo. Pred vojno je jugoslovanski pridelek tobaka znašal 30.000 ton. Leta 1957 pa so ga pride-kar 57.000 ton. Na srečo veliko tega tobaka izvozijo. Kljub temu pa je prišlo pred vojno na posameznega Jugoslovana 433 cigaret, danes pa jih pokadi okoli 1000 več. Kratek obračun, ki velja za Jugoslavijo: Po jugoslovanskih računih pokade doma na leto za 40 milijard dinarjev tobaka. Ce stane sodobne lepo čpremlje-no dvosobno stanovanje okoli 2 milijona in pol dinarjev, bi z denarjem, ki ga Jugslovani »vržejo v dim«, krili stroške za gradnjo 15.000 stanovanj na leto. Naš prikaz bo ostal »glas vpijočega v puščavi«. To je gotovo, in tudi nismo imeli 'namena ljudi pripraviti do tega« da Vj ci^arejo pdvrgli. Hoteli smo le prikazati, koliko se za to razvado porabi. In če hočemo biti iskreni, ne gre krivda tobaku, pač pa nam samim HOROSKOP ___ZA DANES_ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Primeren dan za tvegane podvige. Bodite pripravljeni zagovarjati svoje načrte. Ne podcenjujte pa svojih tekmecev. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Kontrolirajte svojo razvado, kritiziranja vsakogar, ki vam ni po volji. Počutili se ne boste najbolje. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ce mislite, da boste s podcenjevanjem težav uspeli v svojih načrtih, se motite. Treba bo pljuniti v roke. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Dela se lotite z določeno metodo in na lastno odgovornost ter z lastnimi silami. Zantla-nje na druge vam ne bo pomagalo. | LEV (od 23. 7. do 22. 8.) TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Skušajte izboljšati svoje delo in položaj. Pozabite na prejšnje spore, ker bi oživljanje teh ne zaleglo. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Okpli.vas se bodo strnili zelo sposobni ljudje, ki so tudi pripravljeni zavihati rokave. Pazite na zdravje. ATftELEC (od Š3. 11. do 20. 12.) Poverili vam bodo za vas pretežko nalogo. Zanesite se na srečo. Ne zanemarjajte pa pri tem sodelavcev in svojcev. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ne zaganjajte se preveč, kajti preveliki napori bi mogli omajati vaše že šibko zdfavje. Ostanite raje doma. VODNAR (ftd 21. 1. do 19. 2.) Tekmeci, ki so vas hoteli Med delovnimi tovariši bo ižbodkopatl, bodo doTiveTT po- poln polom. ^Jaj^ v«s. to i»e «-spava, ker bitka še Ihi konča* prišlo do napetosti. Ne pustite, da vas izzovejo. Raje ne^li-ko popustite, ker nimate povsem prav. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Premalo odločnosti z strani. To vam bo Neka oseba se zanima za vO^J lu, sedaj ste se znašli v nji-Ne zamudite priložnosti. ^4» , , -- \ r . i v IBI (o# II ISO V- I V do, 20. 3.) SSM Kaj bi vas ne bril, Verldar bi prosil/da mi vnaprej plačate kavcijo za brivski pribor., < FRANCOSKI MOZAIK Polovica Francije propada Četrtina Francozov tivi vedno slabše v revni polovici dežele, ki je vedno bol) bogata: ta polovica, ki jo imenujejo »francoska puščava«, leži v grobem zapadno od idealne črte, ki veže Cherbourg, eb Rokovskem prelivu, t Mont-pellierom, v departmaju He-rault. Na podlagi statističnih podatkov iz leta 1949, ki so jih poznejša leta potrdila v vedno večji meri, izhaja, da imamo na okrog polovici francoskega ozemlja opravita e pojavom nizke zaposlenosti o-li pomanjkanja prebivalstva. Pokrajine na tej polovici francoskega ozemlja imajo komaj četrtino francoskega prebivalstva, s povprečno 3 prebivalci na kvadratni kilornrter, medtem ko pride v petih deželah, ki s Francijo tvorijo Evropsko skupno tržišče, 150 prebivalcev na kvadratni kilometer. Ta kritična področja je moč razdeliti v dve kategoriji: 1. področja, ki postajajo postopno vedno bolj revna, in 2. področja, na katerih se število prebivalstva vedno bolj krči. Prva področja so ob atlantski obali, od Bretagne do Guascogne. V Vande ji so na primer povprečne mezde za 50 odstotkov nižje od onih na področju Pariza, Revščina teh področij je posledica dejstva, da je tu poljedelstvo zelo zaostalo, ali ker tu obstaja ena sama industrijska dejavnost v nazadovanju. Napredek, ki je koristil polovici dežele, je torej škodil drugi polovici, ki nazaduje in izgublja prebivalstvo. Predsednik francoske skupščine Chaban Delmas, ki je hkrati tudi župan v Bordeauxu, je za to vprašanje zainteresiral predsednika vlade in ga vprašal, kakšna sredstva bi bila najbolj primerna, da bi odpo-mogli takemu stanju. Nekaj more glede tega ukreniti država, pa tudi prefekture; v splošnem pa se večina strinja v tem, da morejo glede tega največ storiti občinske uprave prizadetih področij, in to tako, da ustvarijo nove možnosti za zaposlitev. Francozi in zdravnik Na podlagi nedavne ankete so v Franciji ugotovili, da med osebami, k* se najpogosteje zatečejo k zdravniku, prevladujejo osebe, ki so brez poklica. Strah pred boleznijo je najmanj razširjen med kmečkim delavstvom (komaj 33 odst.), nekoliko bolj razširjen je med delavci (36 odst.), trgovci (40 odst.) in med svobodnimi poklici (45 odst.). Največje število ljudi, ki SO prepričani, da jim grozi neka bolezen, pa je najti med ljudmi »brez poklica». Prometne nesreče Kljub temu, da so v lanskem letu imeli v Franciji manj prometnih nesreč kot leta 1957 (8126 mrtvih, to je 391 manj kot leta 1957), vendar so bile nesreče hujše, zlasti one, do katerih pride o nedeljskih dneh. Na francoskih cestah imamo vsako nedeljo povprečno 31 smrtnih nesreč. Najbolj «nesrečen» mesec je bil avgust z 843 smrtnimi nesrečami. Največ smrtnih primerov (256) je bilo na državni cesti Št. 7, ki gre iz Pariza do Mentona na Ažurni obali. Knjižna karavana V okviru evropske kampanje za razširjenje francoske knjige se bo prihodnji mesec vršila sknjižna krožna pot s Pariz-Rim, ki jo organizira aFrancosko društvo prijateljev knjige» pod okriljem glavne kc direkcije za kulturne zadeve francoskega zunanjega ministrstva. Karavana bo odpotts vala iz Pariza 1. decembra i| »e bo ustavil« v glavnih itde *• 20. lijanfkih mestih, kjtr bo prt* * a 7^°" dajala francoske knji#« id ra* t« »ami. Pr»i tielfevalas.braSufo z rtosl«von» r fie na cedi- francoska književnost v sv«. tu«. fS •--*»—— Pomoč za poljske invalidne otroke Se zdaj se ponesreči na Poljskem ob eksplozijah bomb in granat, ki so ostale V ruševinah iz druge svetovne vojni, veliko otrok. Po uradnih podatkih dobi vsako leto 8 tisoč otrok zelo hude poškodbe. U NlCEF je letos dodelil Poljski 51.000 dolarjev pomoči za medicinsko, socialno in poklicno rehabilitacijo invalidnih otrok, katerih je zelo veliko. Razen otrok, ki se ponesrečijo zavoljo bomb iz vojnega obdobja, je čedalje več tudi otrok, ki postanejo invalidi v prometnih nesrečah. Dva tisol otrok ima poliomielitis, še več pa cerebralno paralizo. Z letošnjo pomočjo UNICEF bodo opremili dve veliki otroški zdravilišči, ki bosta obenem tudi sodobni središči za rehabilitacijo. Eno bodo zgradili v VrtršdVt, drugo pa a Poznanju. PRIMORSKI DNEVNIK S - Gortško-beneški dnevnik V prostorih ZSPD v Ul. Ascoli 1 Petmesečni gospodinjski tečaj se je zaključil z razstavo del SliKarsha razstava Rudolfa Sakside Obiskovale so ga žene in dekleta iz mesta in bližnje okolice V nedeljo zvečer so z okusno in intimno zakusko v prostorih Zveze slovenskih prosvetnih društev zaključili gospodinjski tečaj, ki ga je obiskovalo več žena in deklet iz Gorice in bližnje okolice. Ob dolgi, z najrazličnejšimi jedmi in cvetjem okrašeni mizi, so se zbrale tečajnice in njihovi svojci z učiteljico Vilmo Bre-gantovo, ki je Skozi dolge poletne in jesenske večere pripravljala tečajnice na dobro opravljanje gospodinjskega poklica, ki zahteva vedno celega človeka. Vilma Bregantova je imela otvoritveni govor, v katerem je poudarila, da so dobile tečajnice okvirno znanje, ki ga bodo morale izpopolnjevati s čitanjem strokovnih knjig. Ka- Razstava slikarja Rudolfa Sakside v novih prostorih ASK Simon Gregorčič na Verdijevem korzu št. 13 (poleg Prosvetne dvorane) je odprta vsak dan od 10. do 12. ure in od 14. do 17.. dar koli bi hotele kakšen nasvet, jim bo rade volje na razpolago. Zahvalila se je tudi društvu ASK S. Gregorčič, ki je svoje prejšnje prostore odstopal tečaju, da so se ženske v njem zbirale, kuhale in šivale in si pridobile mnogo koristnega znanja. Pozdravil je tudi tajnik Zveze slovenskih prosvetnih društev Miladin Černe. Udeleženkam so izročili v spomin po eno knjigo. Po zahvalnih besedah gdč. Bednarikove v imenu vseh tečajnic je sledila zabava s plesom. Na dražbi so prodali nekaj slaščic. Ves dan je bila odprta razstava. na kateri so prikazale najrazličnejša ročna dela in jedila. Ogledalo si jo je veliko ljudi, ki so se zelo pohvalno izrazili o dosežkih tečajnic. S tem se je zaključil šesti gospodinjski tečaj Vilme Bregantove na Goriškem, ki je trajal pet mesecev. —--»»----- ščanske demokracije niso razumeli novega političnega toka, ki ga je Fanfani s tolkšno pogumnostjo postavil na kon gresu pred strankine voditelje. Posebej je orisal slabo gospodarsko stanje v Tržiču zaradi znižanja števila delovnih mest, pojav, ki že sedaj vpliva na gospodarsko stanje vse pokrajine in ki bo dovedel do prisilnega izseljevanja tržiških delavcev v druge italijanske pokrajine. Da bi se temu napravilo konec, mora vlada takoj posredovati. Sprejeli so tudi resolucijo, v kateri se obsoja nedelavnost in se predlaga oblastem, organizacijam in zvezam, naj si prizadevajo, da se odkrižamo gospodarske krize. Po organizacijskem poročilu prof. Zuccalija in finančnem poročilu Candussija so izvolili nove odbornike: odv. C. Devetag, prof. Lanfranco Zu-calli, Agostino Candussi, Bruno Meloni, Mario Fontana, Vincenzo Pontini, Edilio Ci-din, Danilo Tossut, Carlo Dor-ni, Rodolfo Guanin in Tullio Zorzenon. odrgnine na levi nogi. Po prejeti zdravniški pomoči so jo poslali domov. Ozdravela bo v S dneh. Saje so se viiele Goriške gasilce so včeraj ob 15. uri poklicali v Ul. Formica kt 2, ker so se vnele saje v stanovanju Pietra Zuttiana. Po enournem delu so gasilci ogenj pogasili. Škode ni bilo. Nenadna slabost Podaljšanje olajšav za tovorni promet Nadzorništvo za promet je včeraj sporočilo goriški trgovinski zbornici, da so jugoslovanske oblasti do 15. januarja podaljšale uredbo o plačevanju takse za italijanske tovorne avtomobile, s katerimi prevažajo blago po jugoslovanskem ozemlju. Gre za u-redbo, ki je začasno ukinila določbe plačevanja 3 din tarife za tono-kilometer in uvedla enako tarifo, kot velja za jugoslovanske tovorne avtomobile na italijanskem ozemlju. Ta začasna uredba naj bi prvotno veljala le do 15. r.ovem. bra. Dokončno bodo rešili to vprašanje s pogajanji, ki so sedaj v Beogradu in na katerih bodo sporazumno uredili v^e okolno&ti v zvezi s tovornim avtomobilskim prometom med Italijo in Jugoslavijo. ss----------------- Trčenje motociklista v tovornik Na križišču Ul. Rossini Ul. Mattioli je včeraj ob 8,35 prišlo do promtene nesreče v kateri se je hudo ranil 21-letni motociklist Duilio Nardon iz Ul. Rocca št. 8. Motociklist, ki je prihajal po Ul. Mattioli je trčil v tovorni avtomobil podjetja Drossi-Saina, katerega je vozil 21-letni Rino Bran-dolin iz Krmina. Tovornik je prihajal po Ul. Rossini in je nameraval v Ul. D. D’Aosta. Pri trčenju se je motociklist ranil v desno nogo, zato so ga pripeljali z avtom Zelenega križa v civilno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili zlom piščali. V bolnišnici se bo moral zdraviti 60 dni. Na kraj nesreče je prišla prometna policija. —RS . Padec zaradi nenadne slabosti V Ul. Contavalle je včeraj ob 11.10 padla 24-letna Zdenka Žnideršič iz Solkana. Z rešilnim avtom Zelenega križa so jo pripeljali v civilno bolnišnico, kjer so ji obvezali llllttfiillllll litim iltliiiltiiiitititl lili! tlllllltllll Kino v Gorici CORSO. 17.00: sZrcalo življenja*, L. Turner, v barvah. VERDI. 17.00: aDekle rodea*, M. Van Doren. VITTORIA. 16.45: sKadar sovraštvo žge*, F. Fabian, F. Ledony, mladini do 16. leta vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: aJangal*, E. Dungan, v barvah, sledi barvna slikanica. MODERNO. 17.00: sTam gori me nekdo ljubi*. Na pokopališču v Standre-žu je včeraj ob 12. uri obšla nenadna slabost 69-letno Marijo Nanut, z avtom Zelenega križa so jo pripeljali v civilno bolnišnico. V nedeljo S. t. m. je bila otvorjena v novih prostorih kluba »Simon Gregorčič» o-sebna razstava slikarja Rudol. fa Sakside. Slikar nam v 13 oljih prikazuje svoje zadnje delovanje iz leta 1958 in 59. Ce se spomnimo na zadnjo Saksidovo razstavo, ki jo je imel tu v Gorici pred dobrimi šestimi ali sedmimi leti, nas te slike popolnoma iznenadijo. Umetnikova pot je danes u-smerjena popolnoma drugam in se povezuje s smerjo, kateri je Saksida sledil v predvojnem času, ko je bil še član Cralijevega omizja. Iz tega kubističnega podstavka raste danes njegova umetnost v simbolistično ozračje ter se prepleta z znaki primitivnega slikarstva; primitivnega, v kolikor se to tiče upodabljanja form, dočim je notranje gibalo, gledanje na svet in njegova dogajanja, vse prej ko primitivistično. So to dela zrelega človeka-umetnika, ki nas skoraj pretresejo s svojo od iiiitiiiitiitiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiini,,!,!,,,,,,!,,,,,,,,,,!, «... in slinavke reši nas, o gospod» Po 10 dneh v Gorici spet polne trgovine Pokrajinski kongres PSDI Gospodarska kriza vprašanje osrednje V nedeljo je bil pokrajinski kongres PSDI, pa katerem so soglasno odobrili politično poročilo sekretarja odv. C. De-vetaga o krajevnem političnem položaju. Sekretar je rekel, da krajevni voditelji Kr- OOOOOOOOOOOOOOOOOOOt SNG IZ TRSTA gostuje v nedeljo 15. novembra V PROSVETNI DVORANI v GORICI z ljudsko igro DESETI BRAT Matineja ob 10.30 za mladino in popoldanska predstava ob 16.30 uri Cene vstopnicam: dopoldne za mladino sedeži po 200 in stojišča po 100 lir; pri popoldanski predstavi sedeži po 300 in stojišča po 150 lir. JOOOOOOOOOOOOOOOOOOO S ponedeljkom se je življenje v Gorici vrnilo v normalni tir. Na cestah je spet veliko ljudi, gneča je okoli pokritega trga, zlasti pa v trgovinah. Ce so ti ponekod prejšnji teden postregli v eni minuti, se moraš sedaj zadovoljiti, da prideš na vrsto v četrt ali celo pol ure. Zakaj vse to? No, le zakaj neki? Nevarnost slinavke in parkljevke je mimo, obmejni organi so mejo sporazumno odprli in kupci iz jugoslovanskega obmejnega pasa so se vrnili v Gorico. Pravzaprav ni v tem nič nenavadnega. Stoletja in stoletja so prebivalci Soške in Vipavske doline ter z gora hodili v Gorico nakupovat. Marsikdaj so prišle vmes stvari, ki so jim zaprle pot. V prvi svetovni vojni jih v Gorico ni prav nič mikalo, i-sto tako ne v drugi svetovni vojni. Pred 12 leti so jim postavili mejo pred nosom, da za celih deset let niso mogli Gorico. Zadnja prepreka je trajala samo deset dni. Toda naj bi bila ta doba še tako dolga, okolični, no, in kaj so prebivalci z jugoslovanskega obmejnega pasu tik mesta, če ne naši okoličani, Gorice ne bodo nikoli pozabili, niti zapustili. Včasih so hodili v Ra-štel, pa v Gosposko ulico, kjer je bila trgovska četrt, sedaj se je zanimanje kupcev obrnilo tudi na Korzo, ker se je trgovsko središče premaknilo v naravno mestno središče. Marsikdo se bo vprašal, zakaj kupci iz jugoslovanskega obmejnega pasu tako silijo v Gorico. Mar jih vlečejo lčpa izložbena okna, okusno in čestokrat ceneno blago? Te in druge navidez pomembne stvari niso glavni razlog za njihove goriške obiske. Pojav ima globlje korenine, ki segajo tja v prejšnja stoletja. Gorica je bila od nekdaj središče obsežnega področja, vanjo so ljudje zahajali zaradi stotin potreb. Vse to je ustvarilo trdno organsko vez, ki je ne morejo izruvati navadni uprav-ni ukrepi. Ljudje so se navadili hoditi rv mesto* — v Gorico, ki je svojo privlačnost in funkcijo ohranila tudi v sedanjem času zaradi inteligentne politike dveh sosedov. Lučaj od nje nastaja novo moderno središče, ki je zaenkrat bolj podobno mlajši sestrici stare Gorice; sedanji tempo gradnje in razvoja jo bo v doglednem času napravilo odraslo in zrelo... Kakšna bo takrat usoda stare Gorice? Ali bodo ljudje še hodili vanjo, češ rV mesto gremo*, ali pa se bodo vloge zamenjale? Kdo nam more sedaj odgovoriti, če bodo trgovci tudi takrat tarnali: sVojske, kuge in slinavke reši nas, o Gospod!* kritosrčno izpovedjo, ki vsebu je zametke grozne obtožbe. U-metnik opazuje, vidi in izpove; to pa v tako prepričljivih potezah, da se človek nehote zdrzne. Simboli, po katerih nam Saksida govori, so včasih izredno zakriti, kot na pr. v rUmirajočem konju«, ki v zadnjih vzdihljajih hlepi po soncu. A to sonce nima toplo■ te, njegovi žarki ne dosežejo umirajoče živali; kot bi se rogala, se dva močna pramena usmerjata popolnoma drugam, le eden izmed njih osvetljuje veje golega drevesa, iz katerih visi obešenec-zmaj. V drugih delih je ta simbolika morda dostopnejša.- da ne omenjam odkritega «j'accuse» r Figure z ogledalom«, preidem raje na »Eiffelov stolp» in «Mesto«, ki se mi zdita, da izvirata oba iz več ali manj podobne teme. Ponosno in visoko se dviga stolp na bledo-zelenem nebu, znamenja napredka letajo nad njim in krog njega; pod njim so pa ljudje, ki vse to veselo pozdravljajo. Veseli so, ubogi človečki s cilindri, razposajeno mahajo vsevprek s svojimi zastavicami, ne zavedajo se pa, da je to njihovo veselie nesmiselno, da so le prikazni na ogromnem, neskončnem odru. Najpopolnejše delo vse razstave se mi zdi rNokturno z mačko«. Crna žival se plazi skozi temo, sredi ognjenorde-čih sanjskih rož, ki žarijo kot plamen; daleč v ozadju počivajo človeške hiše, njihovo spanje je mirno in pokojno kot morje, ki. se rasteza pred njimi. Zdi se, kot bi se v o-zadju čas za trenutek vstavil, da pusti mimo plazečo se mačko. Omenim naj še »Letečo ptico -j- mrtvo mesto«, pri kateri nas predvsem presune jedki pogled ptice, ki leti nad razpadajočim mestom; «Praz-nokletko» polno lahne melanholije in tihe žalosti pred mrtvo ptico; izredno mehak in svetel »Portič« ter pretresljivo tragiko »Zmajevega padca«. Iz vseh slik, ki jih imamo pred seboj, vidimo, da se Saksida izredno vešče poslužuje barvnih sredstev in lahko rečemo, da je pravi mojster barve. Razstava sama pa nam pove, da se je njegova umetniška pot strmo dvignila in kaže- na še nadaljnji razvoj. I-mamo tu opraviti z umetnikom, z zelo močno osebnostjo, ki skriva v svoji notranjosti še izredna bogastva ih ki nas bo marsikdaj še prijetno iz-nenadil, kot nas je s to svojo sedanjo razstavo v Gorici. o. e. •—tt*----- DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna S. Giusto, Korzo Italia št. 106, tel. 31-51. 11. novemtrs I M Gino m Fausto ponovno skupaj Coppi je pristopil k moštvu «S. Pellegrino* Bartali bo ostal tehnični direktor, Coppi pa bo tehnični svetovalec m kolesar obenem MILAN, 10. — Vodstvo ko-1 sko moštvo Ael z 2:1 (1:0) lesarskega moštva «S. Pelle- Prihodnjo tekmo bodo Brazil-grino* je danes uradno sporo-J ci odigrali^ v Izraelu. p- - ■ --»r-z čilo, da je pristopil k moštvu Fausto Coppi v svojstvu tehničnega svetovalca in kolesarja obenem. Moštvo «S. Pelle-grino* bo z letom 1060 prenehalo obstajati kot profesionalna skupina in bo že v sezoni 1960 posvetilo posebno pozornost diletantskim dirkam v okviru «100 dirk*, ki jih bo še vedno vodil Gino Bartali kot tehnični direktor. Kot tehnični svetovalec in aktivni kolesar (samo še za prihodnje leto) bo imel Coppi v moštvu kot tovariše Ernasta Bona in nove profesionalce Segia Braga (Piemont), Franca Da Rosa (Veneto), Marina Fontano (Veneto), Giancarla Gentina (Piemont), Giancarla Manzonija (Lombardija), Fer-nanda Riccija (Marche), Lui-gija Zanchetto (Veneto), Pietra Zoppasa (Emilija) in Romea Venturellija (Emilija), torej same mladeniče med 20 in 25 leti. Gino Bartali, ki bo ostal še naprej tehnični direktor moštva. je dejal, da bo «Fausto Coppi s svojo izkušenostjo in svojo vrednostjo lahko najboljši voditelj in najbpljši u-čitelj mladih, s katerimi bo v dirkah v direktnem stiku in bodo njegovi nasveti in napo tila imela neposredno praktično vrednost* Seveda ni mogel v Bartali jevih izjavah manjkati polemični ton, pa čeprav le v šali. Na vprašanje kaj -misli o slogi. ki bi morala vladati med njim in Coppijem, je Bartali dejal: «Prepričan sem da bova složna, toda prav tako sem prepričan, da se bova včasih kregala, saj naju v 20 letih nihče in niti UVl ni mogel spraviti. Toda četudi bo Fausto ostal moj Rgregar*, kot je bil že v letih T939-40 — je v šali dostavil Bartali — bova delala dobro vsak s svojo nalogo: jaz zunanjo in on notranjo.* Fausto Coppi pa je dejal: «Ni dvoma, da bom ubogal navodila Gina, če se mi bo zdelo, da so pravilna.* Glede uspehov, katerih si najbolj želi v zaključni dobi njegove aktivnosti, je Coppi izjavil, da je njegova največja ambicija zmagati v klasični dirki «Mi lan - Sanremo*, od inozemskih dirk pa mu je najbolj pri srcu »Pariz - Roubaix» Moštvo »San Pellegrino* se bo udeležilo vseh nacionalnih dirk vključno z dirko po Italiji, ni pa še bil določen program njegovih nastopov v inozemstvu. r* . TRENING TRIESTINE Danes v Bresciji Triestina B - Brescia B Udeleženke gospodinjskega tečaja z voditeljico Vilmo Bregantovo Triestina je imela včeraj popoldne na občinskem stadionu običajni dnevni trening v obliki lažjih telovadnih in atletskih vaj in igri z žogo. Udeležili so se ga vsi razpoložljivi titularci. Danes bo rezervno moštvo Triesti-ne nastopilo v Bresciji v tekmi za prvenstvo rezerv B skupine. Tržaško moštvo bo igralo v naslednji postavi: De Min; Ceppar, Degrassi; Peliegrini, Dudine, Rocco; Co-laussig, Puia, Demenia, Del Ne-gro, Pieri. Rezerva Forti. Po tekmah 6. kola za pokal RDe Martino* je vrstni red v C skupini naslednji: Triestina in Spal 8, Udinese 7, Venezia 6, Lanerossi, Padova, Verona 5, Marzotto 4. V NEKAJ VRSTAB O RIM, 10. — Odbojkarsko srečanje med Italijo in Švico, ki bi moralo biti 28. t. m. v Milanu, je bilo na željo švicarske zveze preloženo in bo verjetno v prvem četrtletju 1960. O LIMASOL (Ciper), 10. — O RIO DE JANEIRO, 10. — Heleno De Freitas, ki je bil 18-krat kapetan brazilske nog. reprezentance, je umrl v pshi-hiatrični kliniki v Barbaceni kjer je bil od 1. 1954. De Freitas, ki je bil slaven posebno 1. 1934, je prenehal igrati leta 1951. O DUNAJ, 10. — Avstrija bo poslala na zimske olimpijske igre v Squaw Valley 27 smučarjev. O RIM. 10. — Trije italijanski sodniki bodo do konca leta sodili kvalifikacijske tekme za olimpijski nogometni turnir. Moriconi bo sodil tekmo Francija - Luksemburg, ki bo jutri v Digionu, Bonetto tekmo Tunizija - Malta 6. dec. v Tunisu in Campanati tekmo Nigerija - Egipt 12. dec. v Lagosu. O RIM, 10. — Vodstvo Rome je kaznovalo z globo vse igralce prvega moštva zaradi premajhne požrtvovalnosti in rentabilnosti v tekmi s Spa-lom. Priprave za zimske igre za 1. 196» 01impiadavSquawVallf bo stala 20 milijonov dotof V doslej zapuščenem kraju raste pravo miniaturno poslopje >* SQUAW VALLEY, 10. — Pri. hodnje zimske igre bodo najdražje kar jih je bilo doslej. Za dobo U dni od 18. do 28. februarja 1960 bodo stale najmanj 20 milijonov dolarjev, t..i. okrog 12 milijard in 500 milijonov lir. Ta vsota bo delno krita s prispevkom države Kalifornije, ki je že odobrila 8 milijonov dolarjev. Ostalo bo prišlo iz raznih virov in sicer: zvezni krediti, ki jih je odobril kongres in vojaški material (6 milijonov 300.000 dolarjev), krediti države Nevade (363.000 dolarjev), darila in razni prispevki (2 milijona dolarjev), predvideni inkaso (3.500.000 dol.). V prekrasnem, toda skoraj zapuščenem kraju ki je bil izbran za tekmovanja, organizatorji mrzlično grade pravo miniaturno mesto, kjer bodo za tekmovalce, funkcionarje, novinarje in za gledalce na razpolago: sprejemni center za atlete z banko, pošto, restavracijo, 4 hoteli s 75 sobami vsak, dva centra z restavracijami za gledalce, stadion z 8.500 prostori in ledeno ploščo (57x26.50 m), center za tisk 2 . bo*1 gledališči in nistracijo. Tehnične naprave gale: 6 vzpenjač, sw nike, kontrolni ce ^ zultate, 4 lokale ia±\ triste, 2 progi za ® y $ za hitrostno drsanj llllllllfllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIflllllHIIIItlfllHHIHIIIIIHIHIinillllllllllllllllllll Na občinskem stadionu v Florenci 60.000prostorov za tekmo med Italijo in Tajništvo ŠPU’" rt| ženja «Bor» PrM'. f svetna druitva pred časom PreF*_,i nice, statut »3^ * ' ..ati tl za posamezna da jih vrnejo i*P“ j neizpolnjene d° *' J W Tržaški knjigarni »A sedežu Slovenske ji' ne zveze v UL H* l . fc tl' m, 6 skakalnic PjL do 40, 60 in 80J? S« 400 prostor za 12.000 >v K temu je treba j proge za slalom. s^( ti tek ter hotele, ' * S lante, bolnišnice Gradnjo tega ’ veli*#] nega središča ^ moč vojaških sil-la na razpolago naP ^ ^ daje, mornarica J ^ ^ parkirni prostor P ^ j, ^ «marinsov» na AlJ®s-e,I k Antarktiki, letalst gfi žalo Sl | Vstopnice od 700 do 5000 lir FLORENCA, 10. -— Okrog 60.000 gledalcev, vključno z novinarji, pomožnim osebjem itd. bo lahko prisostvovalo v nedeljo 29. novembra na občinskem stadionu v Florenci nogometni tekmi med Italijo in Madžarsko, katere organizacijo je FIGC poverila podpredsedniku zveze dr. Fran-chiju. Dr. Franchi je danes začel s svojim delom in je že navezal stike z mestnimi oblastmi ter s svojimi direktnimi sodelavci. Prošnje za novinarska mesta je treba poslati polprofesionalni zvezi FIGC v Ul. Roma v Florenci do 20. t. m. Iz Rima so danes dospeli v Florenco zavoji z vstopnicami za vse vrste sedežev, katerih cene je FIGC določila takole: numerirani naslonjači 5000 lir, numerirana pokrita tribuna 4000 lir, numerirana nepokrita tribuna 3000 lir, stranska nepokrita tribuna 2000 lir, označeni prostori na centralni sMaratoni* 1500 lir, južna stopnišča 800 lir, severna stopnišča 700 lir. Računa se, da bodo dali v prodajo od 52 do 55 tisoč vstopnic. Danes je posebna organizacijska komisija pregledala stadion glede na njegovo zmogljivost in na število razpoložljivih mest na posameznih sektorjih, kjer so v teku raz-širjevalna dela. Italijanska reprezentanca bo, kot običajno, nastanjena pri Zveznem tehničnem centru v Covercianu, madžarska pa skupno s spremstvom v hotelu »Mediterraneo*. Dvoboj Italija - Jugoslavija Trening italijanskih boksarjev - diletantov ORVIETTO, 10. — Italijanski boksarji-diletanti, ki se bodo 21. t. m. pomerili v Bologni z Jugoslovani, so prispeli v telesnovzgojno šolo v Orvietto, kjer se bodo skupaj pripravljali pod vodstvom zveznega trenerja Natalina Rea. Frispeli so naslednji boksarji: Curcetti in Melis za mušjo kat., Zamparini, Linzalone, Simbola, Tocco in Carboni za Petelinjo kat., Manfredi za peresno kat., Musso in Luxia za lahko kat., Adami in Piazza za Brazilska diletantska nogomet- lahki vvelter, Farmeggiani, Urna selekcija je premagala cipr-1 zi in Pistoni za welter kat., Benvenuti, Santini in Chiave-gato za težki welter, Napoleoni za srednjo kat., Saraudi za srednjetežko kat., Maste-ghin in Surrino za težko kat. # # # ROVIGO, 10. — 20. decembra bo v občinskem gledališču v Adriji mednarodni boksarski dvoboj med reprezentanco Veneta in boksarji Crvene zvezde iz Beograda. R*------ aLATINSKI POKAL« Tržaški kotalkarji odpotovali v Milan Tržaški kotalkarji Prinz, Martellani in Ottonelli so sinoči odpotovali v Milan, kjer se bodo skupno s tehničnim komisarjem Emilijem Bertuz-zijem pridružili ostalim članom italijanske reprezentance v hokeju na kotalkah, ki se bo udeležila tekmovanja za «Latinski pokal*, ki bo 12., 13. in 14. t. m. v Lizboni. kopterji prevaz»*“ jjg material na vrhov startna mesta itd- vrste ^ loii* k Ji TRENING Natali okr^ Egidio Natali. &L I(i$ h košarkarskega $1 je sinoči treniral ^ : b0 pr ..1 1 titularci in do r-top: deljo zanesljivo n ,j terni tekmi proti ca iz Padove. Odgovorni STANISLAV 6 ^ Tiska Tiskarski za' kinoprosek-k predvaja da»*s ip-ob 16. un 11 Jalte na predvaja danes 11. t. m. z začetkom Titanus zabavni film: Ne gremo w j STAN ZLATE NOBk ROSSLUACGMO __ SCit-LA CiATiLL -• . . PAOLO FERRAHI ' ‘ ^ . . KOSAPIO BOREU I • COLO LES PALUMBO R ELSA MveRLlUl-GIAfVlPIEftO LmtJiA'BRUklOCt^ tett MLMMO CAROTENUTO Izredna predstava Totoja S IVAN TA MRTVA SRCA1 moral za prapor kakor vojnih čet zapovednik v najvišji nevarnosti in biti prvi narodni vojnik, pravi narodni vojskovodja, katerega beseda bi se čula tudi v najbolj oddaljenem mestu. Bil bi naroda pravi oče in do neba bi ga povzdigoval rod hvaležni. Lepšega življenja, kakor bi ga imel takoj knez in mož po volji božji, si misliti ne morem. In to je, kar sem vam povedati hotel!* Zopet se zamisli vladika. Končno pa izpregovori zaspano: «Kako pravi don Filip: «Le pijva ga!» oglasi se Lovre Sodar. Začuje se kup žvenket. POVEST, ♦Krasna zemlja,* pravi mehko, «in dozdeva se mi, da sem še včeraj tekal otrok okrog domače hiše. Tedaj nisem poznal drugega jezika nego tistega, ki ga je govorila rodna mi mati* ♦In vendar,* pristavi otožno, »koliko časa je preteklo od tedaj. To pa je resnica, poezija, ki veje iz materinega jezika, večno je resnična! To čuti človek najbolj tedaj, ko v sivi •tarosti zapušča življenje!* Filip je bil med tem časom tudi pristopil k oknu. ♦Da, knežja milost, lepa zemlja je zemlja slovenska. AH, kar jo diči najbolj, to je rod, prebivajoč po njej. Dolgo časa je ležala nemštva skala nad njim, in da ni poginil pod njo, pričuje dokaj, koliko plodnih moči mora imeti v sebi mali, a prečudni ta narod. Prebudil se je zopet, a prebudila ga je samo ljubezen do materinega jezika. Na vseh mestih se je razpočila in razmelinila nemštva skala, in studenci narodne ljubezni udarjajo na dan, kakor udarjajo po dolgem deževju hudourniki iz zelenih bregov. Za vse, kar ima, ima narod slovenski zahvalo dajati jeziku svojemu. Moč tega jezika ga je prebudila iz smrtnega spanja. Ali sedaj, ko se je ravnokar prebudil, slaboten je še, opoteka se sem, opoteka se tja in podstave nima, na katero bi se stalno oprl. Nima vodnika, nima pastirja in tako je naravno, da se moči d robe in da deluje vsaka glava in glavica po svoji volji! Ni ga stebra, da bi se okrog njega kristaliziralo narodno delo. Ali naj vam še dlje govorim, knežja milost? Pri takih razmerah dana je velika naloga knezu in škofu, sedečemu na stolici sv. Maksima. Moral bi aapuatiti vzvišeno »voj« mesto ter iti med narod. Prijeti bi Ich Hess euch bis zum Ende reden — Anders, begreif’ ich wohl, als sonst in Menschenkoepfen malt sich in diesem Kopf die Welt — Na stežaj so mi odprta groba vrata in stolica svetega Maksima postane kmalu sirota. Kaj hočem jaz? Morda poznejših kdo, morda! Z Bogom, mladi prijatelj!* Knez pozvoni. Videti je bilo, da neče dlje govoriti. Strežaj stopi v sobo. Filip odide z globokim poklonom. ♦Torej tudi mrtvo srce!* vzdihne sam pri sebi.--------------- Zunaj na koridoru so čakali gospodje. Nekateri so povpraševali Filipa, o čem je govoril s knezom in toliko časa. Ali v tistem hipu je stopil škof iz svoje sobe. Vsi se globoko priklonijo. ♦Opraviti želim kratko molitev v vaški kapeli in želja moja je, da me spremite* — tu se obme knez k staremu župniku — ♦vi, gospod župnik Skala!* Skala, vesel sreče svoje, naglo priskoči ter pritisne ustna svoja na bleščeči biser na knezovi roki. Janez Evangelist si pokrije glavo in odide v milostivem razgovoru s Skalo. Za njim odide vsa družba. Ko so bili odšli gospodje in je Filip sam ostal na hodniku, imel je priliko čuti tale razgovor v zapuščeni obednici. ♦Pij še enkrat, Lovre!* čuje se hripavi glas domačega gospodarja, «pij še enkrat, raca pijana, in veseli se z mano, da se je stvar tako dobro končala! To ti je starina, da je nimaš enake v kleteh svojih, dasi imaš vina obilo!* Glas Ernesta Malca je oznanjeval, da je mož pil nekaj čez mero. ♦Ali meniš, da se bodo res usedali na limanice?* vpraša Lovre tleskaje z ustnicami. ♦Boš videl! Kakor muhe na medeno satje, če ga postaviš na sonce!* odgovori Ernest kriče. »A sedaj morava za njimi, ti suknjarji so silno občutni. Se enkrat pijva!* Zopet sta pila. ♦A da ostaneš mož beseda, Lovre!* — in čulo se je, kako sta vstala tedaj ter se bližala izhodu. — «Mož beseda kakor skala. Nekaj tisočakov se ti smiliti ne sme!* ♦Moji tisočaki so tvoji, kakor rečem in bastal* bleketa Lovre. «A kar si obljubil, moraš tudi izpolniti, saj veš!* «Aha,» pravi Malec, »zanesi se name. Mesec dni ne bode preteklo, in lahko se boš ženil, hi, hil* ♦Meta bo moja!* ♦Kakor sem rekel, tvoja!* ♦In basta!* Filipa so zapuščale moči. Grozne besede so ga opalile kakor blisk, naslanjal se je k steni in nekaj trenutkov slonel je v resnici skoraj brez zavesti. Poštenjaka stopita na hodnik. ♦Ta bledi obraz,* zajezi se Sodar, »morda je kaj slišal.* ♦Naj sliši,* odgovori oni, »ta tako ne šteje. Ali hitiva, da jih doideva!* Nerodno odlazita po stopnicah. Filipu se napravlja tema pred pogledom, in zavedel se je groznega položaja šele tedaj, ko sta bila onadva že davno odšla. Filip Tekstor je sam ostal na hodniku. K0II?eg9 spodje, bilo mu je, kakor da se je prebudil iz d(? "njU V Živo čuti, da je sedaj dospel do razpotja v zivl' ic' ^,i in odpre se mu bodočnost suhotna m solzna! To s 3 tu ostati ne sme. Moral bi si izruvati srce iz rCa ^ ako bi moral gledati, kako bodeta brezsrčna s*-® j) svoje naklepe! tlJ zdaj je vedel, da je to, kar mu je težilo že toli*0 boleča, brezupna ljubezen! Oditi je hotel, oditi je moral! Prej pa, ne?0 jJji jv Je kraj, kjer mu je padlo v srce seme prve ljubezni „ enkrat videti njo, katere podoba mu je tako t)’d duši. Poprej jo je videl, ko je hodila po vrtu. k da ji odkrije vse, kar je nosil toliko časa skrito svet ne brusil jezikov in ne metal na čisto umazane pozornosti svoje. To vse Ji je hotel Pf »0t y j vsaj v srdu ne bode spominjala njega, ki je K Ji napravljal se v daljni svet! Da, vse Ji je hotel povedati! Ponosneje je -Ji gredicami, kjer se Je žarilo cvetje pozne PETNAJSTO POGLAVJE mu Je, kakor da so dišave tega cvetja napolO ^jjl , njegovo, tisto ubogo srce, kjer je poganjala na * j J nesrečna ljubezen krvavo cvetoče vrhove svoje ^ Krotka je Nje duša kano goiubova, a Nje ime tlatko kano med ejelova. Ali ita mi to hasni dobro najugodnije, kad nebo i zemlja rastavlja me od Njel Stanko Vraz Urno stopa dalje. Poznal je vrt in dobro bode dekle. V najdaljnejšem kotu je stalo n® ; v I hrastov, velikanov z obraščenimi debli. Pod nju" J) je skrivala majhna miza in klopi. J J Tu sem je bila prišla Meta tisto popoldne. £ t (Jr brala v knjigi. Ko je Filip prihajal, slonela Jepjl» starem deblu, pri katerem je sedela. Knjigo Je tik sebe na mizo in lahno položila roko nanjo- (Nadalje t*«