Poštnina plačana v gotovini.
v
*1
'rj:
STROKOVNO GLASILO PROMETNE ZVEZE.
Izhaja 1. in 15. vsakega meseca in velja za privatne naročnike za celo leto 40 D, za pol leta 20 D, za četrt leta 10 D. Izven Jugoslavije 52 D. Naročnina se pošilja na Osrednji odbor Prometne zveze, Maribor, Aleksandrova cesta št. 6. Naročnina se plačuje naprej. Člani Prometne zveze dobivajo list brez
posebnega naročila. — Osrednji odbor Prometne zveze tudi sprejema naročnino, dopise, inserate in reklamacije. Dopisi se ne vračajo. Cene inseratom po dogovoru. Za večkratne objave primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. — Čekovni račun št. 13.351.
Štev. 11.
Maribor, dne 1. junija 1927.
II. letnik.
Ljubezen in zaupanje.
Uboga mati, nima kruha, da bi dala gladnemu otroku! Najmlajšemu in najzadnjemu, najbolj zapostavljenemu!
Mati, naša rodna izemlja, domovina, nazvana Jugoslavija, ali res nimaš kruha za delavca, državnega nastav-Ijenca?
Mati, zakaj puščaš, na naši bratje, ki pijejo tvojo kri, ne pustijo nam piti tvojega sladkega mleka?
Mati, o, saj vidim tvojo težko bolj srca, vidim tvoje bolečine spričo požrešnosti tvojih večjih sinov, ki mislijo, da nam maliim ni treba kruha, strehe in obleke. Vidim to, steboj čutim bolečine, zadane od brezsrčnih tvojih sinov in naših bratov, in verujem, kakor ti veruješ, da je ljubezen močnejša, tvoja ljubezen do nas in naša do tebe. Mi tebe ljubimo, ker verujemo tudi v tvojo ljubezen. Zato pa tudi upamo, da nam zasije enkrat boljša bodočnost; da pride čas, ko bo vstal delavski stan, ki je danes še zaničevan! Po dežju sije solnoe, po žalosti pride veselje, po trpljenju — uživanje sadov izvršenega dela. Ti dnevi plačila se obetajo tudi nam malim, najmlajšdm sinovom naše domovine, naše matere.
Tvoji sinovi, naši bratje, mečejo sence svojega slabega počenjanja na tebe, celo z namenom, da bi tudi mi tebe prezirali, se te sramovali. Med nami, zlasti med nami železničarji, se najdejo bratje, ki so mali, kakor smo mi. Zelo so potrebni tvoje srčne hrane, mati, pa jo zametujejo, se bratijo s sinovi tuje matere in ž njimi nastopajo proti svojim rodnim bratom, onim, ki so se odpovedali uživanju tega sveta, da lahko služijo v ljubezni za nas radi največje Ljubezni, Boga samega. Te naše brate, ki so iz naroda in živijo med narodom, zajedalci našega narodnega življa natolcujejo in obrekujejo, napadajo v svojem listu, ki e žal močno razširjen tudi med nami železničarji. Kako naj ti ljubijo nas, bedne delavce, če preganjajo nedolžne naše prijatelje radi tebe, domovina?
Mati, mi tebe ljubimo, zato verujemo samo tistim, ki tudi tebe ljubijo. Edini ti nam bodo pomagali pri ustvarjanju boljše bodočnosti, edino na te se lahko zanašamo, edino tem lahko zaupamo.
Ti s onam porok boljše bodočnosti. Te poslušajmo, te posnemajmo v ljubezni, z ljubeznijo spreobračajmo svoje sobrate, ki še tavajo v temi.
Moč ljubezni naj bo tako silna, da poniža tudi naše krvosese, ki jim je kapital edini bog.
In tako ubogemu železničarskemu delavcu ne bo tre-b aveč vpraševati: domovina Jugoslavija, mati naša, ali za svoje najmanjše sinove res nimaš kruha?
Toflariši ne pozabita na tishovni sblad!
Iz navodil o pravilniku o voznih olajšavah.
Na željo večih članov prinašamo tem potom nekaj najvažnejših členov iz tozadevnih navodil k pravilniku o voznih olajšavah.
6len 9.
Uslužbenci imajo pravico do brezplačne vožnje po železnici in na ladijah:
a)	po službenem opravku;
b)	ob nastavitvi, za sebe in družinske člane, ako je službeno mesto drugod, kakor stanovanje;
c)	pri premeščanju, za sebe in družinske člane;
č) ko se vsled upokojitve preseli, za sebe in družinske člane, kakor tudi, če je iz službe odpuščen, v kolikor to ni posledica kazni;
d)	po privatnem opravku trikrat na loto.
Rodbinski člani uslužbencev imajo pravico, da brezplačno potujejo po železnici, oziroma z ladijo, trikrat na leto, in razven tega še v slučajih, navedenih pod b), c) in č) tega člena, kakor tudi ob uslužbenčevi smrti do kraja, kjer se nameravajo naseliti.
Uslužbencem ah njihovim družinskim članom lahko prometni minister, oziroma njegov pomočnik, po ocenitvi izvanrednih slučajev odobri več brezplačnih voženj v privatne svrhe, kakor jih je sicer zgoraj določenih.
Člen 10.
y smislu člena 6. zakona o drž. prometnem osobju imajo pravico na trikratno prosto vožnjo v letu: državni prometni uradniki vseh treh kategorij, zvaničniki obeh kategorij in služite!ji; družinski člani prej imenovanih uslužbencev.
Člen 11.
iK družinskim članom se prištevajo: zakonita žena, v zakonu rojeni in pozakonjeni otroci.
Člen 12.
Žena uslužbenca uživa trikrat na leto brezplačno vožnjo na železnici in ladijah, dokler je z njim poročena. Moška in ženska deca uživa to ugodnost, dokler ji pripadajo doklade po členu 38. zakona o drž. prometnem osobju-
„	*	Člen 19.
Uslužbenec drž. prometnih naprav lahko potuje brez redne brezplačne karte, kadar mora potovati po brzojavnem ali telefonskem naročilu ministrstva, oziroma direkcije. V tem slučaju služi uslužbencu overovljen prepis brzojavke, oziroma telefonskega naročila kot prosta vozovnica.
Člen 21.
Pisarniško pomožno osobje dobi na leto samo za sebe trikratno prosto vožnjo po železnici in na ladijah v privatne svrhe.
Člen 23.
Stalni rokodelci in delavci dobijo trikrat letno brezplačno vozovnico za sebe, zakonito ženo in deco za privatna potovanja,ako služijo pri prometnih napravah najmanj neprekinjeno leto dni.
Člen 24.
Za neporočene hčeri do dovršenega 20. leta starosti dobijo stalni rokodelci in delavci one vozovne ugodnosti, ki so v prejšnjem členu navedene; ko se poroče, odpade ta ugodnost. Preko 20. leta strosti je ženska deca stalnih delavcev in rokodelcev izključena od te ugodnosti. Sinovi stalnih delavcev lin rokodelcev uživajo ibrezplačno vožnjo na železnici in ladijah samo do dovršenega 16. leta. V nobenem slučaju pa ne uživa deca stalnih rokodelcev in delavcev brezplačno vožnjo na železnici in ladijah, ako ima svoj osebni zaslužek:.
Člen 25.
Ostali delavci in rokodelci dobijo samo davkrat na leto prosto vožnjo za privatna potovanja po železnici, oziroma ladijah ,in to samo za sebe po izrečnem odobrenju direktorja oblastne železniške direkcije.
Člen 28.
Uslužbencem, kojim je dovoljeno, da stanujejo izven službenega kraja, dobivajo letne brezplačne karte za relacijo od doma pa do službenega mesta.
Člen 29.
Za brezplačno vožnjo na železnici in ladijah dobijo rokodelci, sekcijski, kurilniški in delavniški delavci itd., iko potujejo na službeno mesto od doma in nazaj, nakaznico bele barve obrazec P. 12. Te nakaznice pošlje oblastna direkcija načelnikom dotičnih edinic, ki so pooblaščeni, da jih lahko delavcem izdajajo s svojim podpisom, toda samo za jedno osebo. Vsak delavec, ki se poslužuje izdanih nakaznic, mora na zadnji strani iste imeti svojo fotografijo.
Člen 30.
Upokojeni uslužbenci drž. prometnih naprav dobijo trikrat letno brezplačno vožnjo na železnici in ladijah in to samo oni, ki so bili stvarno najmanj pet let v službi drž. prometnih naprav.
Oni upokojenec drž. prometnih naprav, ki bi imel pro-tokolirano trgovsko firmo in vodil samostalno trgovino, ali bil javni pravni zastopnik, oziroma pooblaščen civilni inžener, bodisi temu slično, ne uživa ugodnosti pri potovanju po režijski ceni.
Člen 31.
Zakonita žena in (rojena) deca (teh) upokojencev dobi tudi prosto vožnjo trikrat na leto, a deca samo tedaj, če je pripada doklada v smislu čl. 129 v zvezi s členom 38. zakona o drž. prometnem osobju.
Člen 32.
Udove in mladoletna deca bivših aktivnih in upokojenih uslužbencev drž. prometnih naprav, ki dobivajo pokojnino in draginjske doklade, imajo pravico do proste vožnje trikrat na leto.	Konec prih.
Razne okrožnice.
Okrožnica št. 65-VI-27. Predmet: Navodila MS za pregled osobja po stalni zdravniški komisiji. G. minister saobraćaja je pod štev. MS 10195/27 od 4. V. 1927 odredil: Zdravniške komisije imajo določati za bolovanje samo ono dobo, katera je po prirodi bolezni posameznega uslužbenca potrebna za okrevanje in se ne smejo ozirati na čas, ki
je potreben <za potovanje v kopališče (zdravilišče) in nazaj. Ako pa komisija smatra za potrebno, da se uslužbencu dovoli po končanem zdravljenju v kopališču (zdravilišču) še gotova doba, katero naj provede izven službe, je to v komisijskem mnenju točno navesti (n. pr.: štiritedensko bolovanje in sicer 21 dni v kopališču in 7 dni v domači o-skrbi). Za potovanje potrebno dobo odredi direkcija sama. Druga bolovanja, to je preko enega meseca, sme predlagati komisija samo v resnejših slučajih, med tem ko bolovanja preko treh mesecev sploh ne sme predlagati, ker se mora v slučaju, da je bolovanje preko treh mesecev zares potrebno, to ponovno konštatirati in šele tedaj podaljšati, če smatra komisija, da je to potrebno. S tem je prometni upravi dana možnost lažje in točnejše evidence o stanju zdravja svojih uslužbencev. Ako se uslužbenec zdravi v zdravilišču za pljučne bolezni v Topolšici ali na Golniku, in mu je potrebno daljše zdravljenje od treh mesecev, t. j. potrebno mu je podaljšanje zdravljenja za nadaljno dobo treh mesecev, ne pregleda takega uslužbenca ponovno zdravniška komisija, temveč zadostuje poročilo, odnosno mnenje šef-zdravnika dotičnega zdravilišča, katero pošlje nato direkcija z vsemi spisi ministrstvu saobračaja v svrho odobrenja. V slučaju pa, da je potrebno v teh zdraviliščih daljše zdravljenje od šest mesecev, mora tega uslužbenca ponovno pregledati zdravniška komisija in sicer komisija ljubljanske direkcije kot najbližje. Ta naredba se mora razglasiti vsemu osobju, da ne bode prosilo brez resnega vzroka za pregled po zdravniški komisiji in da pridejo samo res bolovanja potrebni uslužbenci do svojega bolniškega dopusta. — Za direktorja: Inž. Schneller s. r.
Okrožnica štev. 68-VLH.F.-27. Predmet: Dojilska pomoč. Po dopisu centralne uprave humanitarnih fondov št. 615 od 29. IV. 1927 je centralni upravni odbor bolniškega fonda na seji dne 27. IV. 1927 sklenil, da se dojilska podpora v primeru, da mati ne doji svojega otroka, mora izplačati na podlagi resen ja centralne uprave št. 1666 od 10. XII. 1926, ki je bilo reproducirano v okrožnici št. 3/VI.H. F. od 3. I. 1927 za porode po 10. XII. 1926. — Za direktorja: Inž. Schneller s. r.
Okrožnica št. 69-VI.H.F.-27. Predmet: Pomoči za slučaj poroda. Po dopisu centralne uprave HF št. 617 od 29. IV. 1927 je centralni upravni odbor bolniškega fonda na seji dne 27. IV. 1927 sklenil, da se podpore za slučaj poroda ne morejo izplačevati za porode, ki se pripetijo po smrti člana, ker je pravica do te podpore vezana no trome-sečno nepretrgano članstvo in ker s smrtjo člana preneha članstvo pri bolniškem fondu. Naročam šefom službenih edinic, da o tem pouče člane bolniškega fonda. — Za direktorja: Inž. Schneller s. r.
Okrožnica št. 70-VI.H.F.-27. Predmet: Dajatve v kopališčih. Centralna uprava humanitarnih fondov v Beogradu je sporočila vsem oblastnim upravam: a) pod štev. 947 od 6. IV. 1927, da je g. minister saobračaja z odlokom št. 8243 od 4. IV. 1927 potrdil sklep redne glavne skupščine boln. fonda z dne 20. in 21. marca 1927, po katerem imajo člani bolniškega fonda in njihovi upravičeni družinski člani v kopališčih, v katerih ima bolniški fond svoj dom, pravico do brezplačnega stanovanja, zdravniške takse, kopeli, zdravnika in zdravil iz sredstev bolniškega fonda, a v kopališčih, kjer bolniški fond nima svojega doma, dobiva član fonda ali družinski član kot odškodnino za stanovanje Din 15.— dnevno, član fonda z družino ali dva in več družinskih članov po Din 25.— dnevno poleg zdraviliške takse, kopeli, zdravnika in zdravil. Ako član fonda ne bi mogel dobiti stanovanja v domu, dobi v kopališču one pomoči, katere se dajejo v kopališčih brez dom; — b) pod štev. 588 od dne 12. IV. 1927, da se zdraviliška taksa prizna po predloženem računu in da se pristojbina za kopeli prizna po predloženih računih, toda največ po Din 10.— od vsake kopeli, ne oziraje se na to, koliko je član plačal. — Za direktorja: Inž. Schneller s. r.
Okrožnica št. 71-VI-H.F.-27. Predmet: Kopeli v okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je dovolil za člane bolniškega fonda za drž. prometno osobje in njihove upravičene družinske svojce ob torkih, sredah, četrtkih in petkih proti legitimiranju s članskim listom prsne kopeli po Din 3.—, kadne kopeli, parne kopeli in vročezračne kopeli brez zdravniškega pregleda in zdravniške kontrole po Din 10.—. Vsak član mora plačati vrsti kopeli ustrezajočo pristojbino pri blagajni okrožnega urada in nima nobene pravice do povračila s strani bolniškega fonda. — Za direktorja: Inž. Schneller s. r.
Iz osrednjega odbora.
Iz intervencij. Kot smo že poročali v zadnji številki našega lista, je poslala Prometna zveza ponovno deputacijo k direktorju ljubljanske direkcije. V prvi vrsti se je interveniralo še enkrat radi šestdnevnega dela v tednu. G. direktor je deputacijo prav prijazno sprejel in obljubil, da se bo delavstvo, ki nima nobenega drugega zaslužka, zaposlilo 'zopet po šest dni. Da bi pa se zaposlilo vse delavce normalno, je zaenkrat nemogoče, ker primanjkuje kredita. Kakor hitro pa se bodo krediti nakazali in bodo odgovarjala, dejanskim potrebam, se bode delalo popolnoma normalno. Radi povišanih davkov je izjavil, da je njemu popolnoma nemogoče kaj urediti v davčnih zadevah, ker davke predpisuje finančni zakon. Isti odgovor se je dobil radi listnih legitimacij za družinske člane delavstva. Radi tega, ker ljubljanska direkcija ni bila kompetentna rešiti vseh zadev deputacije, je osrednji odbor vse zadeve sporočal g. poslancu Žebotu, da v teh zadevah intervenira v ministrstvu, posebno še radi naknadnih kreditov, da se to Izjemno stanje delavstva enkrat neha.
Mariborskim članom Prom. zveze na znanje! Radi večjega števila novih članov, kateri še niso poučeni, kje se lahko plačuje članarina, ako pooblaščenega zaupnika ni v bližini, javljamo še enkrat, da so uradne ure PZ vsako nedeljo dopoldne od 9. do 11. ure v tajništvu, Aleksandrova cesta 6 I levo (palača Zadružne gospodarske banke, nasproti frančiškanske cerkve). Med tem časom se sprejemajo rzane pritožbe, plačuje članarina ter se dobe potrebna pojasnila.
Pojasnila.
Podaljšanje prostih vozovnic. V smislu pravilnika o vožnjah ugodnostih člen 13. se proste vozovnice lahko podaljšajo, ako se v roku, za kojega so bile Izstavljene, niso mogle uporabiti.
Legitimacije za upokojence, člen 52. pravilnika o voznih ugodnostih pravi: Izjemoma se izdajo osebne vezane legitimacije tudi onim uslužbencem, kojim pripada penzija v smislu zadnjega stavka čl. 123. zakona o drž. prometnem osobju. Istotako se izdajo vezane legitimacije tudi družinskim članom, ki dobivajo pokojnino v smislu 2. stavka čl. 132. prometnega zakona. Na ta način upokojeni uslužbenci, oziroma njih družinski člani, kojim pripada pokojnina po čl. 123., oziroma čl. 132. zakona, dobijo trikrat letno nakaznico za prosto vožnjo.
Davek na prejemke telesnih delavcev. V smislu 79. člena finanoijskega zakona za leto 1927-28 plačujejo vsi telesni delavci od 1. aprila 1927 naprej davek od celokupne umine kakor sledi: a) kot državni davek in kot druge drž. špecijelne pribitke 2%, b) kot invalidski davek 0.50%, c) c) kot komorsko doklado 0.20%, d) kot izredni drž. pribitek 0.60%, skupaj torej 3.30%. N. pr. delavec z urnino Din 3.60 plača v mesecu s 30 dnevi: a) kot drž. davek 2% od Din 864.— to je Din 17.28, b) kot invalidski davek 0.50% od Din 864.— t. j. Din 4.32, c) kot komorsko doklado
0.20% od Din 864.— to je 1.73, d) izredni drž. pribitek 0.60% od Din 864. —to je 5.18; skupaj Din 28.51. Telesni delavci in delavke pod 18 in nad 65 let starosti vobče in telesni delavci (delavke), katerih zaslužek znaša manj nego 6000. —Din na leto, so oproščeni plačevanja tega davka.
0 službenih oblekah. Generalna direkcija je pod štev. 12962 z dne 13. aprila 1927 odredila, da naj se z naročit-vijo službenih oblek za leto 1927 počaka, ker izide zopet novi pravilnik o službenih oblekah. Letna obleka, koje podelitev je itak v zaostanku, se bo delila za april 1926 in za pozneje postavljeno osobje na podlagi doslej predloženih trebovanj, čim bo generalna direkcija odstopila direkciji potrebno količino te obleke.
Dopisi.
Maribor. Krščansko-socijalne organizacije v Mariboru, me dkaterimi je tudi naša Prometna zveza, so si ustanovile lastno »I. delavsko hranilnico, r. z. z o. z.«, katere sedež je v Mariboru ter posluje začasno na Aleksandrovi cesti 6 I. Pozdravljamo to novo, res delavsko inštitucijo, katera je zja naše članstvo v Mariboru in okolico nujno potrebna. Hranilne vloge se obrestujejo do Din 1000.— po 5%, preko tega zneska pa po 6%; vezane vloge po 7% in čez 15.000 Din pa po 7%%. Za posojila je treba plačati 8% obresti. Delež znaša Din 50.—, kateri se lahko plača v pet mesečnih obrokih. Upamo, da bo ta delavska posojilnica našla popolno zaupanje pri delavstvu. Hočemo jo podpirati, četudi z našimi skromnimi sredstvi. Nadejamo se, da bo njeno vodstvo znalo upoštevati naše delavske težnje. Hranilnici pa želimo obilo uspeha!
Iz dolenjske proge. Na naših nrogah na Dolenjskem še vedno rovarijo nekateri gospodje, katerih imena še zaenkrat zamolčimo, in šikanirajo delavstvo. Ali res mislite, da ste vi popolni gospodarji nad nami delavci? Vemo dobro, kje je direkcija in ako ne bo miru, se bomo tamkaj pogledali iz oči v oči. Gotovo ne bo prijetno!
0 davkih. Nič čudnega več; saj smo se že privadili — namreč stradanja. Draginja ne popušča skoraj nikjer, pač pa pri nekaterih živilih zopet raste; zmanjšali so nam plačo, brezplačne dopuste pa zvišali. Davke so nam občutno povišali in kaj hočemo še več? Ali nima železničar najlepšega življenja? Kopico otrok, sestradanih in golih okoli prazne sklede, mati zmučena od napornega dela, ker mož železničar zasluži komaj toliko, da se k večjemu družina preživi, če zelo pazljivo štedijo, komaj za kakih deset dni. Potem še naj reče kdo, da se našim železničarjem ne godi dobro!
G. finančnega ministra vprašamo, če mu je mogoče znano, da novi upokojenci še sploh nismo dobili pokojnine? Nadalje ga vprašamo, kako je mogoče ubogemu upokojenemu železničarju izhajati brez pokojnine? G. minister, pa brez zamere, poskusite se uživeti v naš položaj, poskusite živeti dva meseca brez denarja. Samo to poskusite, vse nadaljno — trdno upamo — bo sledilo, ne da bi nam bilo treba posebej prositi. Saj več ne zahtevamo kakor to, kar nam gre ,po vseh božjih in človeških postavah. Dajte nam državnim prevžitkarjem izgovorjeni del predelka našega dela, pa sedaj, dokler še živimo, pozneje ne rabimo več!
Kje bi se našel človek, ki bi nam lahko povedal, kako naj Izhajamo železniški delavci z 800 Din na mesec? Kdo nam ve svetovati, kako si naj pomagamo, da ne bomo od lakote in pomanjkanja umrli?! Smemo upati, da nas bodo uslišali gospodje pri zeleni mizi v Beogradu? Ne, nikakor ne, saj ti nas ne razumejo! Ne vedo, kaj je beda in revščina. To razume samo tisti, ki to izkusi. Mi delavci samo vemo to najboljše. Zato bomo pa tudi edino mi sami znali si pomagati z združenimi močmi v najzanesljivejši železničarski organizaciji, to je Prometni zvezi!
Razno.
Reorganizacija v prometnem ministrstvu. Po novi uredbi o organizaciji ministrstva za promet so ukinjeni vsi oddelki tega ministrstva razven adminiistrativno-prav-nega oddelka. Isto tako je tudi ukin jena direkci ja za graditev novih prog. Agende reducirane direkcije kakor tudi opuščenih oddelkov ministrstva prevzame generalna direkcija.
Vlak skočil s tira. Vlak, ki vozi iz Sušaka ob 21. uri 43 minut v Zagreb, je skočil pred kratkim med postajama Draga in Sv. Kuzma iz tira. V 2 km dolgem predoru je vsled dima nastala med potniki velika panika.
Osebnemu vlaku Ljubljana—Maribor je pred nedolgim počila na stroju cev pri postaji Ponikva. Telefonirali so po rezervno loomotivo v Celje, ki je bila k sreči zakurjena. Vlak, ki bi moral biti ob 10. uri v noči v Mariboru, je imel le dve uri zamude.
Potres v Srbiji. Brzojavno poročajo o potresih v mnogih krajih vse okolice Beograda in notranje Srbije. Težko prizadet je Kragujevac. Tam je zelo razpokan kolodvor. Večje žrtve je zahtevala katastrofa v Milanovcu in v Rudniku. V Rudniku je več hiš tako poškodovanih, da jih sploh ni mogoče več popraviti. Vse javne zgradbe so težko prizadete. Mdlanovec pa ješe v hujšem položaju. Tam skoraj ni hiše, ki bi bila cela. Žalosten je pogled na prebivalce Milanovca, ki izpod razvalin vlečejo kose svoje opreme ter si pod nebom pripravljajo taborišče. Žalibog, tudi človeške žrtve so bile. V neki hiši je rušeči se strop ubil troje otrok: dva fantka in eno dekletce.
Papirnati drobiž se vzame iz prometa. Po naredbi finančnega ministra DR št. 92623 z dne 27. apnila t. J. izgubijo vsako veljavo papirnate novčanice po Din 1.—, 0.50 in 0.25 po 30. septembru 1927. Do tega dne naj vsak skrbi da ta papirnat drobiž zamenja za kovan drobiž. Zamenjavanje se vrši pri vseh davčnih uradih. Pazite, da ne boste trpeli skodel
Zverine. V Jarenini blizu Maribora so neki roparji vdrli pred kratkim ponoči v gostilno Nedeljko. V spanju nahajajočega se Nedeljka so tako obdelali, da je podlegel smrti, ne da 'bi se zavedel. Njegova žena se pa bori s smrtjo. Zločincem so na sledu in nekatere osumljence so že izročili sodišču.
§Die Christliche Gewerkschaftsinternationale.« Mednarodna zveza krščanskih strokovnih organizacij v Utrechtu na Holandskem nas opozarja na svoja mesečna poročila, katera izdaja pod naslovom »Die OhristMche Gewerk-
schaftsintemationale« v obliki brošure v veoih jezikih, med temi tudi v nemškem, da da zainteresiramo za poročila naša društva, politike in sociologe. Poročila so zelo zanimiva, ker je pritegnila imednarodna zveza k sodelovanju pri teh poročilih najboljše sociologe, ekonome in voditelje strokovnih organizacij liz 11 evropskih držav. Cena je nominirana letno na 1.50 holandskih goldinarjev, to je okroglo 35 Din.
Delavske banke v Ameriki. V Zedinjenih državah obstoja 36 delavskih bank. Preostanek z dobičkom je znašal koncem decembra 1926. leta 3.8 milijonov dolarjev. Vloge znašajo 109.6 milijonov dolarjev. (Za 1 dolar dobiš 56.50 dinarjev.)
Znamenite iznajdbe. Neki Kitajec je iznašel tekočino, katero vsak drugi dan vbrizgava ovcam v žile. Vsled tega ovcam volna hitro raste, namreč v dveh mesecih toliko kot necepljenim v 12 mesecih. — Najzanimivejša Iznajdba pa je ta, da so Angleži iznašli način lažjega oranja. Železje pluga spojijo z negativnim polom male električne baterije in radi toka je plug neprestaon pokrit z močno roso in rezanje zemlje je na ta način olajšamo.
Ženski mizar. V Londonu, v okraju Stockvvell, živi stara ženica. Kljub svojim 74 letom obiskuje londonsko obrtno šolo, v ikateni se izpopolnjuje v mizarstvu.
Edina prestolonaslednica v Evropi je nizozemska pre-stolonaslodnica princeza Julijana.
Ledena gora. Pred kratkim so v severnem Atlantiku naleteli na goro, 500 čevljev dolgo* in zelo lepo. V sredini je bila Izdolbena in to jamo je pokrivalo krasno zeleno jezero, globoko štiri čevlje. Če naletijo na tako ledeno goro, se oborožijo možje s sekirami, vrvmi in mogočnimi električnimi svedri. Ko so .zvrtali globoke vdolbine, položijo vanj razstreliva in kemične tvarine, katere potem zažgo z vžigalnimii vrvmi. Kemične sestavine razvijejo vročino do 2000 stopinj in v par urah ledena gora izgine.
Pozor železničarji! Najcenejša in najfinojša izdelava vseh vrst oblek pri Leopoldu Kraker, krojaču v Studencih pri Mariboru, Aleksandrova cesta 48.	21—21
Kupujte pri tvrdkah ki oglašajo v našem listu.
Priporočamo, nabavite si samo
„KARO"
čevlje
Dragotin Roglič
Maribor, Koroška cesta 19.
Tudi na obrokeI
Denar naložite
jesr* najboljše in najvarnejše	|
pri
Spodnještajershi ljudski posojilnici o Mariboru
Stolna ulica 6 r.z.zo.z. Stolna ulica 6
Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6°|0 na trimesečno odpoved po 80/0
affiisna
Dl _
! Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
r. z. z o. z.
* se priporoča za tiskanje knjig, brošur, vabil, vizitk, računov, lepakov in drugih tiskovin.
■
H V Knjigarni in prodajalni Cirilovo tiskarne na Koro-B ški cesti št. 5 in v Podružnici te knjigarne in proda-
■	jalne v Aleksandrovi cesti št. 6 dobiš dobro in poce-H ni: papir, pisarniški, pisemski, ovojni, svileni in pre-O šani za kinč; svinčnike, peresa, ravnila, črnilo in
■	druge potrebščine; vsakovrstne knjige, leposlovne
in šolske ter razne molitvenike.
i»
BJ
R
1»
M
M
H
H
ta
18
r-
ra
a
iZ
a
M
n
18
n
n
Sf
Odgovorili urednik: Friderik Krebs v Mariboru. — Izdajatelj: Osrednji odbor P. Z., Maribor; odgovarja Martin Kores. — Tiska Tiskarna sv. Cirila v Mariboru; zanjo odgovarja: Albin Hrovatin, poslovodja v Mariboru.