Štev. 126.
U Ljubljani, g soboto, dni Z. junija 1906.
Leto xxxiv.
Velja po pošti:
za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za Žet rt leta „ „ 650 za en mesec „ „ 2'20
V upravniStvu:
za celo leto naprej K 20-— za pol leta „ „ 10' — za četrt leta „ „ 5 — za en mesec ,, 1-70
Za poSllj. na dom 20 H na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Inserati:
Enostop. petitvrsta(72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah Si. 2 (vhod Čez _—— dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Urcdniikega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
(JpraVniŠtVO le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — Vsprejema naročnino, lnserate In reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188.
Binkoitni utrinki.
Rojstni dan cerkve! V obednici na Sionu so prebdeli po starem običaju predbinkoštno noč Gospodovi apostoli; veličastno himno svete ljubezni, visoko pesem, so peli; naslajali so se ob ljubki idili iz kmečkega življenja, ki jo popisuje Rutina knjiga, in na konec so združili svoje glasove v veličastnem, zmagoslavja polnem Habakukoveni spevu. Tako jih pozdravi mlado solnce; tako jih najde tretja ura. Tu se pa strese zemlja in silen piš se vzbudi...
Znana nam je vsem ta povest, znano tudi, kako odslej samozavestno nastopajo preje tako boječi Galilejci, kako vsesplošno, za vse narode, za vse kraje umevajo svojo nalogo ti, v predsodkih šovinistiškega judovstva vzgojeni možje. Znan je njihov uspeh: evangelij pretrese svet od konca do konca. Neizlomna stoji verska družba, cerkev, v valovanju vekov, nesmrtna nad grobovi narodov in držav.
Njena moč ostaja vedno v delovanju tistega božjega Duha, ki jo je rodil binkoštni praznik. En duh za posamnike in za družbo, — v tem je rešena zagonetka cerkvene povesti. Posamniki ga prejemajo; cerkev ga ima; oboijni pa v eni smeri, stremeč po enem smotru, v službi enega vzora. Zato pa individualnosti izklesane po tem Duhu, same zase celotne, popolne tvorijo v cerkvi organske dele, ki se zde, da so zraščene ž njo. Individualnost in socialnost vodi en Duh. V tem delovanju tiči vzvišena tajnost cerkvenega življenja, veličje njenih svetnikov, njen lesk, njena lepota. Harmonizator Kristus udanih posam-nikov s Kristovo cerkvijo je eden — sveti Duh.
* • *
Ali nimamo v ti čudoviti harmoniji razlage za bolehajoče in umirajoče družbe? Kaj pa je socialno vprašanje, nego vprašanje, kako spraviti v skladnost ideje in ideale posam-nika z idejami in ideali družbe? Vsak zase, nihče za vse, to je geslo socialnega nereda, ki nujno vodi v soc. revolucije. Ce posamnike preveva le duh sebičnosti, kje je potem mogoč miren razvoj družbe? Socialno preosnavljajo-čih programov imamo, a to ne zadostuje. Hoče se duha; tega pa ni. Treba je prekvasiti iimove, pregreti srca. Crka mori, duh je, ki oživlja. Le tiste socialne stranke, ki imajo moč
duševnega vpliva, ki vzmorejo harmoniško ubrati teženje posanmika s potrebami celote, dosežejo uspehov. Liberalizem je po svojem bistvu za to nesposoben — teorija nesebičnosti, ki more roditi le boj vseh proti vsem. Rodil ga je---in
Zato se trese osrčje človeške družbe, kri brizga v borbi za kruh, padajo bombe zavite v
šopke — voščila kraljevim novoporočencem. « * *
Naša Avstrija? O kaki harmoniji med idejami in ideali posameznikov, posamnih narodov in celote ni nobene sledi več. Kaj nas neki še drži skupaj, tako se jih vprašuje čim-dalje več. Udanost do vladarja in njegove rodbine jc sicer velika moč, a domuje samo v srcu in volji, na pa v umu. To je čuvstvo, ne pa ideja, stremljenje volje ne pa ideal. In tudi to čuvstvo se žalibog vedno bolj podira. V srce mora boleti vsakega človeka, ki mu spoštovanje do cesarja ni prazna beseda, če opazuje dogodke zadnjih dni. Samostojni ogrski carinski tarif je odrušil najplemenitejša srca in jim izpodnesel zadnjo oporo. In vendar je moralo tako priti. Osnovne napake pokažejo svoja protislovja v posledicah. In Beustova politika se dosledno razvija. Beust je imel idejo: tostran Citve nemška, onstran Litve ma-djarska država zvezana pod habsburškim vladarjem. Ni bila pa njegova izvirna ta ideja. Za tostransko polovico jo je vzel iz germani-zacijskega jožefinskega načrta, za onostransko pa iz Košutovega. Germanizacijski jožefinski načrt je hotel nemško Avstrijo, poglavarico nad nemškimi državami. Bismarck je en del tega načrta s kroglami in bajoneti pokončal; kar ga je ostalo, ga je uveljavil Beust s spletkami in silo. Razvijala se je ta ideja dosledno in tako smo prišli do protislovne posledice: Vsenemci, ki hočejo nemško Avstrijo kot va-zalko Prusije, so najdoslednejši zastopniki jožefinskega in Beustovega ideala.
Kako naj govorimo o kaki harmoniji v teh razmerah. S to idejo se je zanesel razdor in razpor in iz tega izvira brezbrižnost; iz nje pa ni daleč več mržnja in sovraštvo. Politika naše državne polovice je bila taka, kot bi bila imela namen spraviti v najostrejše soglasje ideje in ideale posamnih narodov in dežel z idejo in idealom države. Dosegla ga je.
Na Ogrskem ravno tako. Neodvisna stranka je morala postati dedinja nagodbenikov iz
I. 1867. Kdor je mislil drugače, mu danes dejstva kažejo osle. Med Beustotn in našim časom je bila pač takozvana doba zmernih politikov: Deaka in Taaffeja, Tisze in Badenija. A zmerni politiki so le varuhi mest za radikalne. Da je ogrski radikalizem prej zmagal, nego naš, ni čuda. Pri nas ni bil enoten, tam pa; pri nas gredo radikalne stranke v različnih smereh, tam merijo na eno. Zato so pa Deak in Tisza in Andrassy lepo pobirali, kar sta jim prežvekavala Košut in Barabas s svojo četo. Ti so vpili, zmerni pa jemali, dokler ni bilo vzetega toliko, da so vpijoči lahko sami zasedli vladne sedeže.
Večina ogrske polovice je bila izprva tako v protislovju z državnim idealom, kakor je danes. Pravzaprav je tako bolje kot je bilo. Protislovje je izrazitejše in jasnejše.
Prerokovati ne znamo. V božjih rokah je avstrijska usoda A mi imamo svoje dolžnosti v nji za svoj narod in za državo. Harmonija med idejo in idealom države in idejami in ideali narodov je mogoča le v federaciji, ki pri nji igra glavno vlogo južno Slovenstvo. Državi smo dolžni, da obnavljamo in razširjamo svoj ideal, dolžni smo pa tudi svojemu narodu. Zedinjen, samostojen slovenski Jug pod habsburškim žezlom bi ustvaril podlago krepki Avstriji harmoniško zvezani s svojo idejo — katoliške velesile sredi Evrope kot protipezc proti razkolu in protestantstvu — z idejami posamnih narodov. Danes to ni več radikalna sanjarija, marveč program radikalnega ozdravljenja
♦ * *
Med Slovenci sc mnogo govori o bratomornem boju; zato menda ni treba dokazovati, da ni harmonije med idejo celote in idejami posamnikov v narodnem oziru. Tudi tu nas more rešiti edino le duh, ne pa fraza. Sloga je lepa beseda, a brez pomena, če se nc vč, v čem. Kaj nam pomaga taka sloga, kakor jo je v sredo pokazal južni Stajer. Takih voliv-nih borb tudi na Kranjskem in Goriškem nismo vajeni.
Določimo, kaj imamo skupnega z liberalci, poteni izkušajmo v dotični smeri uveljaviti slogo. Ce so nain osnovne ideje, tičoče se narodove bodočnosti skupne, moramo skupaj v teh točkah. Skupna ideja, skupni narodni ideal mora roditi vzajemno skupno delo. A te ideje ni! Liberalcem je poglavitna reč boj proti cer-
kvi in zato mora biti nam poglavitna reč naša in narodova obramba v tem oziru.
Tolažljivo pri tem je pa to, da se na Slovenskem domala že ni treba ozirati na to, kaj mislijo liberalci. Malo jih je, najlabilnejše elemente imajo v svoji sredi in brez organizacije. Ohromeli bi ne mogli nikamor, ko bi jih vlada in Nemci ne držali pod pazduho. Z lastnimi močmi si še bergelj ne morejo omisliti.
Ideja in ideali Slov. Ljudske Stranke je ideal slovenskega naroda. Tu vlada najlepša harmonija, ki se v nji vežejo interesi posamnikov in raznih slojev v lepo edinost z interesi celote. Duh, ki jo oživlja, je pa duh Resnice in Ljubezni.
Povest o deželni noblndi no toošnjnrske bukvice.
(Poročilo »Kmečke zveze.)
V jesenskem zasedanju je deželni zbor sklenil, da se ne smejo naklade na krošnjarski obrtni list več pobirati, in da se krošnjarjent za minula leta neopravičeno odmerjene naklade povrnejo. Človek bi mislil, da se sklep deželnega zbora izvršuje, da se za leto 1906 nobene naklade več ne pobirajo in da so se krošnjarjent za minula leta pobrane naklade povrnile. Toda čujte, kako izvršujeta sklepe deželnega zbora deželni odbor in c. kr. uradništvo, ki pobira krošnjarski davek.
Na zborovanju »Kmečke zveze« v Dvorski vasi je neki krošnjar vprašal deželnega poslanca Jakliča, kdaj vendar dobe krošnjarji povrnjene deželne naklade. Jaklič je povedal, da se je pred nekaj tedni obrnil s pisano vlogo oddano v priporočenem pismu na deželni odbor, katerega je prosil, naj mu sporoči, kako je deželni odbor izvršil sklep deželnega zbora in če se krošnjarjent naklade vračujejo ali ne. Povedal je, da mu deželni odbor na to niti ni odgovoril, a se mu zdi, da tudi najbrž nič storil ni, najbrž zaradi tega, ker morajo trije deželni odborniki bivati večjidel na Dunaju kot državni poslanci in da se ne utegnejo baviti s takimi bagatelami, kakor so krošnjarske doklade. Ožigosal je tudi čudno postopanje deželnega odbora, ki niti na vprašanje poslanca ne odgovori. Je pa obljubil, da ako mu deželni odbor kdaj odgovori, bo že povedal, kaj mu je deželni odbor sporočil.
Koj na te besede se oglasi nekdo, da se krošnjarske doklade tudi še letos pobirajo. — Vsak si lahko misli mučni položaj poslanca, ki vendar ni mogel verjeti, da vlada ne upošteva sklepov deželnega zbora. A drugi krošnjar pove, da deželne naklade plača samo tisti, kdor jih hoče, kdor sc pa brani, pa ne, in je po-
l i m it.
Osebna dohodnina.
Spisal Iv. B a 1 o h.
Upokojeni župnik Mušič je sedel v svojem naslonjaču. Bilo je že po obedu — in solnce je vroče pripekalo. Okna njegove sobe so bila zagrnjena, ker je vladala silna vročina. Navado je imel gospod župnik, da se je po obedu nekoliko odpočil. Beli, srebrni lasje so že dičili njegovo glavo. Težko breme pet-inštiridesetletne službe je ležalo na njegovih ramah. Njegovih prsij ni krasilo nobeno odlikovanje, njegovo ime je bilo v jiavnosti popolnoma neznano, poznal je le dvojno pot, pot do cerkve in do svojega doma. Pač pa so poznali drugi pot, ki je peljala do njegovega doma. Ko jc nastopil pondeljek, tedaj so reveži drug za drugim pritiskali na kljuko vrat, kjer je stanoval upokojeni gospod župnik. Ko so se ti izvrstili, pa so prišli njegovi sorodniki. Mnogo njih gospod župnik še poznal ni, pa vsi so hoteli, da so v najbližjem sorodstvu ž njim, in kratko in po domače so ga nazivali Kospoda strica. O velikih praznikih in o počitnicah je pa gospoda večkrat obiskal dijak Tine, sin ubogega kajžarja Šmona, ki je bil v svojih mladih letih strežaj gospodu župniku,
pa se mu je vsled svojega lepega vedenja in vsled svoje nadarjenosti tako prikupil, da mu je gospod preskrbel v mestu hrano zastonj, da je lahko iz nižjih razredov stopil v gimnazijo ter mu še mesečno za stanovanje in druge potrebščine redoma pošiljal po 10 kron.
Torej gospod župnik je sedel v naslonjaču in čital časopise. To je bilo njegovo edino razvedrilo. Navadno je porabil za časopise čas po obedu, ker mu jih je pismonoša navadno od pošte prinesel vedno okoli kosila, in pa ker se mu je tega časa najmanj škoda zdelo. Včasih ga je pa tudi premagal zaspanec ter ga zazibal v sladki sen; pa ni bil nevoljen, če je pozabil, kaj je že čital, ker so imeli vedno dosti gradiva. Kedar pa ni bilo časopisov, ali pa se jih je že naveličal, je pa šel doli k čebelnjaku k svojim ljubim »muham«, kakor jih je šaljivo imenoval, ali pa v cvetličnjak k svojim cveticam, ker je bil velik prijatelj cvetic.
Danes pa je bil nekako vznemirjen. Dobil je nazaj svojo napoved za osebno dohodnino. Prečital je že enkrat, dvakrat, pa sam ni mogel verjeti. Vzel jc zopet v roke časopis in zopet uradni odlok.
Težak vzduh je ležal v sobi, črni oblaki so pokrivali nebo, bilo je zelo soparno...
Ze več let je plačeval osebno dohodnino; vsako leto so tirjali večjo svoto od njega. Da
je imel mir, je nazadnje plačal, kolikor so od njega zahtevali. Prva leta svoje službe je plačeval po osem kron, potem so mu davek zvišali na dvanajst kron; a tudi pri tej številki ni ostalo. Zvišali so mu osebno dohodnino na dvajset kron, ko je stopil v pokoj in to vsoto je plačeval kakih pet let. Pa tudi pri tem ni ostalo. Zadnje leto je že moral plačat štiriindvajset kron. Pritožil se je, pa nič mu ni pomagalo. Dokazal je, da mu popolnoma krivično zaračunajo zelo visoko vrednost stanovanja, prostovoljne dohodke, ki jih ni prav nič dobil, pa tudi to mu ni nič pomagalo. Da bi imel mir, plačal je še iste štiri krone, češ, bodo že enkrat mirovali. Pa kakšna sprememba letos! Ze papir, na katerem je bil pisan odgovor, je bil veliko bolj fin, kakor druga leta, ton, v katerem se mu je pisalo, veliko bolj prijazen. Bral je odgovor že gotovo trikrat, pa zopet začel od kraja. Bral jc na glas takole: Na Vašo napoved sc Vam prepri-jazno službenim potom najuljudneje odgovarja. Navedli ste svojo pokojnino. Istina je, da prejemate pokojnino letnih dvanajststo kron; ali pomisliti morate, da dajete tretjino tega gotovo med siromake, katerih je polno v Vaši soseski. V sosednji županiji je bolnišnica in znano je, da romajo ti reveži vsi vsak pondeljek od hiše do hiše in se Vašega darežljivega doma gotovo ne ognejo. Uvidevši vse
te težavne razmere, moremo reči, da je Vaša napoved za pokojnino dozdevno previsoko zaračunjena, zato smo jo upoštevajoč resničnost Vašega stanja, znižali na osemsto kron.« Čudno, da so vendar enkrat spoznali, da mi od pokojnine zares malo ostane — je vzdihnil gospod župnik. Kaj mi pomaga, če dobim skupaj tisto pokojnino, ko me že čaka deset rok, kam bi jih djal!
Cital je naprej: Navedli ste, da Vam občina, kjer zdaj službujete, plača letne nagrade 200 kron, ker opravljate nedeljsko službo božjo. Po došlih informacijah se vam ta dotacija dejansko ne izplačuje. Občina je zadolžena in še sama svoje stroške komaj plačuje; kadar pa pride pri računih nagrada za opravljanje božje službe na vrsto, tedaj se župan z odborniki vred vedno izgovarja, da občina nima denarja in da naj gospod penzi-jonist še potrpi, da nastopijo boljše razmere. Na podlagi tega se vam občinska naklada ne vračuna. Res je tako — je vzkliknil gospod župnik — že par let nisem dobil vinarja, ker so sc vedno izgovarjali, da nimajo, pa sem potrpcl. Ker pa so mi obljubili, da bodo vse pravično in pošteno poravnali, sem tudi jaz pošteno vsako leto to priznal v osebno dohodnino. Torej je resnica vendar enkrat na dan prišla. Gospod župnik je bral naprej: Navedli ste za manualne maše letnih 300 kron.
vedal, kako se je godilo nekim znanim kroš-njarjem doli v Kočevju, ko so šli po krošnjar-ske bukvice.
Stvar je postala interesantna. »Kmečka zveza« je poizvedovala dalje in prišlo je na dan sledeče:
Pred par tedni pride nekaj ribniških kroš-narjev v Kočevje po krošnjarske bukvice. Davke so jim odmerili kakor prešnje leto.
Krošnjar A.: »Jaz ne bom plačal davkov. V časnikih sem bral, da jih ni treba več plačevati.«
»Naduradnik«: »O ja, jih boste plačali. Se pa na tiste pritožite, ki'so vas po časnikih zapeljali. Mi nimamo še nič o tem, da bi ne smeli davkov pobirati.«
Krošnjar A.: »Pa poiščite! Morda je pa vendar kaj prišlo?«
Na ta krošnjarjev poziv so se sešli vsi uradniki dotične pisarne in so vpraševali drug drugega, če kateri ve, je-li prišlo kaj zaradi doklad ali ne. Noben uradnik ni nič vedel. Da bi krošnjarju dokazali, da res ni nič prišlo, pokličejo slugo in uradnik ga vpraša, če on ve, ako je kaj prišlo zaradi doklad na krošnjarski obrtni list.
Sluga: »Seveda je prišlo!«
Uradniki se spoglcdajo, a krošnjarji namuznejo, ko vidijo, da ima v Kočevju tisti, ki najmanj davkov požre, največ v glavi.
Uradnik: »Kje pa je tisto? Pa poiščite?«
Sluga pa stopi k omari za akte, odgrne neki predal iu izvleče dotični akt, ki je bil modro podčrtan po »naduradniku«. Nato so uradniki dotični akt še enkrat »temeljito« skupno preštudirali in krošnjarjem milostno odpisali deželno naklado.
Krošnjar A. je plačal za leto 1906: kroš-njarskega davka 12 K, okrajnih doklad 6 K 27 h in sanitetnih 84 h; skupaj 21 K 24 h.
Za leto 1905 je plačal: davka 12 K, deželnih doklad 7 K 56 h, okrajnih in občinskih doklad 8 K 40 h, sanitetnih —; skupaj 27 K 96 h.
Ravno tako leta 1904.
Navedli smo gola dejstva, da se vidi, kako postopajo od ljudstva plačani ljudje s krošnjarji in z davkoplačevalci v obče. Sluga v Kočevju — se vidi, da je bližje ljudstva, kakor njegovi predstojniki! — še boli zapomni kakšen ljudstvu koristen odlok pride, kakor vsi uradniki. Pomisliti pa je, koliko krošnjarjev je pred temi brihtnimi Ribničami molče plačaio davke, ki so jim jih neopravičeno odmerili v Kočevju. Pač so ti ljudje vedeli, da niso dolžni plačati naklad, saj to so brali v vseh časnikih in na mnogih shodih se je razpravljalo o tem, a vendar so molče plačali iz strahu pred ob-lizanim škrijcern, da niso imeli kakih sitnosti.
A ta dogodek nas uči, kakšno lepo polje ima »Kmečka zveza«. Ta mora ljudstvo vzgojiti, da se bode zavedalo svojih pravic. Naučiti jih mora svoje pravice uporabljati, a tudi, kar ni najzadnie, naučiti kontrolirati tiste, katere vzdržuje ljudstvo s svojimi davki!
Tedenski pregled.
Na Dunaju se je vršil ta teden »zadružni shod«. Zbralo se je okrog 200 zastopnikov vseh dežela. Zborovanje ima namen reformirati vse narodno gospodarstvo. Sklenilo se je n. pr. pozvati vlado in deželne odbore, da v učni red kmetijskih šol vpeljejo pouk o zadružništvu ter da se z zadružništvom seznanijo boli ali manj tudi drugi učni zavodi. Razpravljalo se je tudi vprašanje o državni centralni blagajni, o pupilarni varnosti kmečkih posojilnic.
Ruska duma dela preglavico vladi. Poslanci zaporedoma zahtevajo, da naj ministrstvo odstopi ter naredi prostor zastopnikom ljudstva. — Duma je sklenila resolucijo, ki izraža vladi nezaupnico.
Jeseniški s h o d je za S. L. S. zopet poučen. Spričal je. kaka revšeta so zastopniki liberalcev, ki niso za resno delo, ampak za pobalinstvo. Razkrinkali so se tudi pobiči, ki so si dali ime »Sokoli«. Prišli so skupno s pešico soc. demokratov za hrbet zborovalcev, da bi s sirovostjo in divjim obnašanjem zavirali trezno zborovanje. Množici je zavrela kri, pobalini so jo skupili. Ljudstvo je viharno
Dozdevno je to veliko preveč. Kolikor so nam razmere ondotne županije znane, biva tam le revno ljudstvo, ki za take namene ne more veliko darovati. Vsa druga opravila, ki so zvezana z dohodki od manualnih maš, pa ne spadajo v vaše področje. Ker pa se mora v poštev jemati tudi visoka vaša starost, vaša telesna slabost, ki vam med letom večkrat ne pripušča pristopiti k oltarju, se vam dohodek od manualnih maš zniža na 100 kron.
Istina je, je djal gospod župnik. Kraj je res reven, še tisto kar opravim, moram opraviti večkrat zastonj. Kolikokrat sem jim že to povedal, pa mi niso verjeli.
Navedli ste dohodek od posojilnice kot nadzornik letnih 50 kron. Ker je razvidno iz računov občinskega sveta, darujete iste za revne šolarje, zato se vam ta malenkostna nagrada za celoletno delo pri računih nc vračuna.
Tako je prav, je pritrdil gospod župnik. Kako rad bi že pustil te nadležne račune, ki me mučijo cele ure vsak ponedeljek, ko bi bil v vasi kak drug človek, ki bi bil le količkaj zmožen voditi posojilnico.
In gospod župnik je čital naprej: Navedli ste užitek prostega stanovanja v znesku sto kron. Z ozirom na krajevne razmere, lego in udobnost bi bilo to stanovanje na drugem kraju gotovo velike vrednosti. Ali v vaši oko-
pozdravljalo dr. Šusteršiča, ki je govoril o volilni preosnovi in s pikrimi dovtipi ožgal liberalne razgrajače. Prebral je pretilno pismo, ki ga je dobil, preden je odšel na shod. Shod se je zaključil z zaupnico našim poslancem.
Politično društvo za kranjski okraj je v nedeljo imelo shod v G o r i č a h pri Tržiču. Zbralo se je 200 čvrstih mož, ki so jim predavali kar trije govorniki. Dr. Krek je načrta! položaj kmeta, njegove razmere do dežele in države. Kmet hrani in brani državo, a se mu kljub temu slabo godi, ker doslej ni bil v postavodajalnih zborih dovolj zastopan. Postave so take, da koristijo bogatašem, ne pa kmetu. Zato zahtevamo splošno volilno pravico, ki bo koristila v prvi vrsti kmečkemu stanu. Govornik je nadalje označil tri stranke v naši domovini.
Profesor Jarc je govoril o zmernosti in o boju proti žganju in alkoholu, ki provzroča po naših družinah toliko zla in gorja. Pov-darjal je, da je treba kmetu stanovske izobrazbe, ako si hoče opoinoči. Današnji šolski zakon je v tem oziru nedostaten. Šola mora dobiti socialen značaj. Omenjal je tudi poselsko - delavsko vprašanje ter starostno zavarovanje, ki je edino sredstvo, da se poselsko vprašanje ugodno reši. Na predlog župnika Mikša je bila soglasno odobrena zaupnica poslancu S. L. S.
Deželni predsednik Sch\varz je obiskal zadnje dni Dolenjsko. V Novem mestu so ga sprejeli z vsem sijajem. Mesto je bilo v zastavah. Predsednik je obiskal šole in bolnico usmiljenih bratov potem se je odpeljal v Črnomelj in Kočevje.
Ljubljansko divizijo je nadzoroval fzm. vitez Succovaty. Stanoval je v hotelu »Union«. Dne 31. maja se je vršila velika vojaška vaja. Pri častniškem razgovoru je fzm. zelo pohvalil naše Kuhnovce. — V Oseku je zboroval kongres srbskih agrarnih zadrug. Navzočih je bilo 800 oseb iz Srbije, Hrvaške, Slavonije in Ogrske. — V nedeljo so v Trstu z veliko slovesnostjo blagoslovili zastavo »Cesarskih veteranov«. Laška lista »Piccolo« in »lndependente« niti z besedico ne omenjata te svečanosti, ker je bila avstrijska. — Založništvo kave »Družbe sv. Cirila in Metoda« je prevzela tvrdka Ivan Per-dan v Ljubljani. — Buffalo Bili prireja zdaj predstave na Dunaju. Vsi člani tega podjetja so abstinentje. — O binkoštih je v Krakovem shod poljskih abstinentov; v organizaciji je 5000 oseb. — Poučni izlet po dolenjskih vinogradih krškega okraja bodo priredili binko-štne praznike. Odhod iz Krškega je v nedeljo ob 10. uri dopoldne. — Soc. demokratje in liberalci pravijo, da so izobraženi in napredni. A pri volitvi v Zagorju je bilo največ takih, ki ne znajo brati, na njihovi strani. — Za upravitelja jeseniške občine je postavljen okrajni komisar Schitnik iz Radolice. — Grozen orkan s točo in nalivom je razsajal na Bavarskem 31. maja v okraju Fggenfeld. Na stotine izruvanih dreves leži po cestah. — V Mariboru se je ustanovila »zveza lavantinskih dušnih pastirjev in katehetov«, ki ji je namen izobrazba in obramba udov. — Vihar je divjal v sredo po Dolenjskem. V Št. Ruprtu na Tre-belnem in po drugih sosednih krajih je padala debela toča.
Pri državnozborski voljtvi za 5. kurijo na Spodnjem Štajerskem so doživeli »Naro-dovci« velik poraz. Mož odločno slovenskega in katoliškega prepričanja dr. Anton Korošec je sijajno zmagal; dobil je 19.153 glasov. »Narodovemu« kandidatu ključavničarju Re-bekti so priborili le 2807 glasov. Nemec Wra-tsehko šteje 7065 nemških in nemškutarskih glasov. Izid volitve v posameznih krajih kaže, kako močno se šopiri nemškutarstvo — zlasti v trgih in mestih. Nemškutarji so se volitve bolj udeležili od Slovencev. Celjska advokato-k racija je igrala v zadnjem boju sramotno vlogo s svojo »Domovino«. Dr. Korošca je volilo ljudstvo kljub »Domovini« in celjskim prvakom. Da se ljudstvo zanaprej osamosvoji, naj se osnuje po kranjskem vzgledu Slovenska Ljudska Stranka! — Soc. demokracija se je odela s plaščem nemškutarstva.
lici ni zveze z železnico, ni tujccv in izletnikov, torej bi hiša prazna ostala, ko bi vas ne bilo. Tudi se je v vašem okraju že več celih rodbin izselilo v Ameriko, da nekatere hiše prazne stoje, ker ni ljudij, ki bi plačevali najemnino. Torej je vrednost vašega stanovanja še dozdevno previsoko zaračunjena in se vam zniža za 60 kron. Ker omenjate še pritikline kot kuhinjo in klet, katere zastonj uživate, tedaj pristavljamo, da je to itak umevno, ker spada k vsakemu stanovanju.
Čudno, leta in leta sem jim dokazoval, da je moje stanovanje slabo, hiša vsa še od potresa razrukana, peči nerabne, da moram pozimi v kuhinji prebiti cele dneve, da nimam razgleda nobenega, ne hleva, ne drvarnice, pa mi niso verjeli. Šele sedaj so prišli na to, da imam jaz prav.
Kar se tiče prostih daril, so ista z ozirom na vsoto 20 kron tako nizka in negotova, da se ne upoštevajo, ker darila za bolnike, podpora za sorodnike, plača za postrežbo vse to daleko nadkriljuje.
Na podlagi tega vaši dohodki ne dosegajo postavno zahtevane vsote in se torej vi od plačevanja osebne dohodnine oprostite. Poleg tega uradnega odloka je bila pismu priložena še vizitka gospoda komisarja, s katerim sta bila sošolca, in s katero gospod komisar prijateljsko vabi gospoda župnika za ne-
Politični položaj. Zopet padec ministrstva. Hohenlohe je šel, a ne zaradi volilne reforme, temveč radi Ogrske. Dal je bil v parlamentu besedo, da hoče varovati avstrijske koristi nasproti ogrski polovici. Ogri pa so dobili nove koncesije v obliki posebnega ogrskega carinskega tarifa, kar Hohenlohe ni mogel zagovarjati pred zbornico. Ogrski avtonomni carinski tarif bi bil v rokah ogrske vlade novo orožje v gospodarskem in političnem boju z Avstrijo. Hohenlohe je ostal mož-beseda ter odstopil. Nastala je velika senzacija, a tudi resna kriza. Ministrski svet je sklenil demisijo celoskupnega ministrstva. Poslanci odobrujejo splošno Hohenlohovo stališče ter izjavljajo, da Avstrija pod nobenim pogojem ne sme odnehati. Pri seji 30. maja so bili ministrski sedeži prazni. Posl. Kathrein je utemeljeval nujni predlog zbornične večine ter povdarjal, da narodi avstrijski ne morejo mirno gledati, kako se hoče Ogrska iznebiti vezi z Avstrijo. Govornik je izjavil, da je predlog podpisala skoraj vsa zbornica, ker se je združila v obrambo svojih pravic. Poslanec Derschatta je ostro govoril proti Ogrski. Dr. Lueger je imel znamenit govor, ki ga je zaključil z besedami: »Cesar, hočeš li prevzeti pred zgodovino odgovornost, da propade na tako sramoten način stara država Habsburžanov, bogata na časti in zmagah!
Cesar je poklical barona Becka, ki je stopil v dogovor z veljavnimi poslanci glede sestave novega parlamentarnega ministrstva. Baron Beck je popolnoma katoliškega prepričanja, demokrat ter zaupna oseba prestolonaslednika Fran Ferdinanda.
Trgovinski minister Košut je v ogrskem parlamentu že predložil samostojni ogrski carinski tarif. — Preteklo sredo se je zbralo v Parizu 80 francoskih škofov, da se posvetujejo, kaj storiti z ozirom na zakon o ločitvi cerkve od države. — Pri občinski volitvi na Grosupljem je v vseh treh razredih zmagala »S. L. S.« — Umrl je v Zaplani župni upravitelj č. g. Jakob Mathian. — V Zagorju sta dne 1.junija trčila dva vlaka; razbilo se je par voz. — Velikega morskega soma je vjelo moštvo finančnega parnika pri Pulju. Veliko bestijo so komai ugonobili. — Silno debelo točo so imeli po Hrvaškem; napravila je ogromno škode na polju in na poslopjih. Mnogo streh je razbitih.
Godovi prihodnjega (kvatrnega) tedna: Nedelja 3. junija: B i n k o š t i, Klotilda, Oliva; ponedeljek 4.: B i n k o š t n i ponedeljek, Kviriti, Frančišek Kar.; torek 5.: Bonifacij. Valerija, Dorotej; sreda 6.: Norbert, Ber-trand; četrtek 7.: Robert, Bogomil; petek 8.: Medard, Maksim; sobota 9.: Pelagija, Primož in Felicijan.
Jugoslovanska razstava v Sofiji.
Izvirno poročilo »Slovencu«.
Sofija, 23. maja.
Bolgarski umetniki, ki so razdeljeni na »mlade« in »stare«, bojujejo med seboj ogorčen boj in prav do zadnjih dni je vse kazalo, da ne bo z II. jugoslovansko razstavo v Sofiji ničesar. To je bilo tudi vzrok, da se ni storilo za razstavo še skoro ničesar, čeprav se otvoritev bolj in bolj približuje. Zunanji umetniki niso dobili potrebnih obvestil, da bi se jim bilo lahko pripraviti, in poleg tega ni samo ostala pri vsem bolgarska vlada, ki drži s starimi, nepristranska, ampak je povzročila celo mnogo zmešnjav. Odredila je namreč samo 6000 fr. pomoči, če je tudi jasno, da to nikdar ne zadostuje. Vse to je dalo povod »mladim«, ki se toplo navdušujejo za jugoslovanske ideje, da zaprete vladi in »starim« z demonstracijo proti takemu nerazumljivemu postopanju vlade in njenih varovancev »starih«. V tem smislu je napravil prvi korak mladi bolgarski umetnik Aleksander Božinov. Objavil je v »Denu« pismo,kjer je označil tiste, ki ovirajo prireditev razstave. To je zadostovalo, da se je vlada potrudila za sporazum med mladimi« in »starimi«. Tako je prišlo zadnje dni do sestanka »mladih« in »starih« in ob tej priliki se je določilo 6 pripravljavnih odborov.
deljo na južinjo izvrstne divjačine in kozarec vina iz lastnih vinogradov.
Prevesel je bil gospod župnik vsled tolike prijaznosti in naklonjenosti. Zdel se je satn sebi pomlajen, prijatelj-sošolec, ki ga že leta ni videl, ga je povabil na južinjo in komisija ga je črtala iz števila davkoplačevalcev, osebno dohodnino plačujočih.
Odložil je odlok in vesel zrl predse in v bodočnost. Ena skrb bo manj na njegovi rami. Četudi pozno, pa vendar je prišel do svoje pravice.----
Tedaj je po stopnjicah gori priropotal star revež z lajno v roki. Potrkal je že enkrat, dvakrat na duri, pa nihče se ni hotel oglasiti. Odprl je vrata, stopil v sobo in videl gospoda, ki so z nekim papirjem v roki tako sladko spali v svojem naslonjaču.
Revežu je padla njegova težka palica na tla, da je močno zabobnelo po celi sobi. Gospod župnik se je zbudil iz dolgega sna.
Začuden jc zagledal v svoji sobi reveža z lajno v roki, ne vedoč, zakaj ni slišal njegovega prihoda. Dal mu je dar in revež je odšel.
Gospod župnik je vzel zopet v roke odlok o napovedi za osebno dohodnino in bral, da so mu letos dohodnino zvišali od štirin-dvajset na osemindvajset kron.--
Pričeli so takoj delovati in razpisali natečaj z razstavne lepake. Istotako so pričeli ureje vati knežjo jahalnico, kjer bo prirejena raz stava. Pričakovati je, da se bo priredila raz stava tako, kakor je treba. Storilo se je vs potrebno, da kupi bolgarska država večje šte vilo slik, in tudi sam knez Ferdinand je ob ljubil, da stori isto. Oziraje se na to, je treba da se udeleže tudi slovenski umetniki polno številno razstave in dokažejo na polju umet nosti iste uspehe, katere so dosegli na bel grajski razstavi. Da bi se mogli pokriti vs stroški, prirejena bo tudi loterija, katere do bitki bodo kupljeni na razstavi.
Zarotniško vprašanje v Srbiji.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 30. maja.
Belgrad je danes popolnoma vznemirjei vsled vpokojenja petih glavnih zarotnikov polkovnika Damijana Popoviča, poveljnik;; donavske divizije, polkovnika Aleksandra Ma-šina, načelnika generalnega štaba, podpolkovnika Luke Lazareviča, načelnika belgrajskt garnizije, podpolkovnika Petra Mišica, poveljnika 7. pešpolka ,in majorja Ljube Kostič, poveljnika kraljeve telesne garde.
Pred tremi tedni je padla vsled tega vlada generala Grujiča, ker ni hotel kralj podpisati ukaza vpokojenja teh častnikov, a zdaj je to vprašanje rešeno tako nenadoma, da jc vznemirjenje splošno. To pa tembolj, ker se je javno govorilo, da nočejo prositi ti častniki za umirovljenje, a brez lastne prošnje jih po zakonu ni mogoče vpokojiti.
Pravi povod vpokojenja je odločno vedenje dunajske vlade, ki zahteva, da kupi Srbija topove pri Škodi. V nasprotnem slučaju propade trgovinska zveza. Tako je stala Srbija mahoma pred novo carinsko vojsko z Avstrijo in je morala poiskati pomoči pri drugih vladah, in na prvem mestu pri Angliji. Dne 11. junija 1903 so bile pretrgane diplomatske zveze z Anglijo in treba je bilo hitro poiskati pot, po kateri bi se izgubljene simpatije zopet pridobile. Pred vsem je bilo treba odstaviti pet zgoraj naštetih častnikov. Vlada jih je pozvala, jim jasno očrtala razmere, in ko so se uverili, da interesi zemlje in naroda zahtevajo obnovijenje zveze z Anglijo, so se udali in prosili za vpokojenje. In kralj je sinoči vpoko-jenje podpisal.
To njihovo požrtovalnost so cenili z zadovoljstvom tudi vsi njim nasprotni krogi. Vlada jim je skazala svojo hvaležnost s tem, da jilm ostanejo tudi po vpokojenju plače neizpreme-njene.
Tako so zapustili glavni zarotniki vsa važna mesta v vojski in s tem dogodkom morajo prestati sumničenja, da so ti delovali na tek državnih poslov in na vladno politiko. Posledice bo pokazala bodočnost. Vplivi od strani zarotnikov zdaj popolnoma izostanejo in torej se bo v bodoče nemogoče vladi nanje izgovarjati. Za svoje nevspehe bo odgovarjala sama.
Vpokojenje zarotnikov si lahko šteje kabinet Nikole Pašiča v veliki vspeh.
Napad na Španskega kralja.
Anarhisti so zopet izvršili dne 31. maja 1.1. napad na španskega kralja Alfonza XIII., — ko se je peljal od poroke. V šopek, v cvetice zavita bomba je bila vržena pred njegov voz. Krvava je bila njegova poroka z batenberško princezinjo Ano — 20 mrtvih in 40 ranjen c ev j e o b 1 e ž a 1 o n a m e s t u, in čuden slučaj — ravno pred letom dne 31. maja 1905 bil je izvršen prvi atentat na španskega kralja, ko je obiskal predsednika francoske republike v Parizu. Žalostno poroko je imela krasna, mlada prineezinja — sredi »Slava »-klicev naudušene množice je morala čutiti, da ji bo še mnogo bridkih ur na svetu, ker so življenje njenega moža, anarhisti obsodili v smrt.
Potrjujejo se včerajšnja poročila, da sta kralj in kraljica ostala nepoškodovana. Takoj po atentatu je zaklical kralj častnikom: »Le mirno kri! Zmešnjava bi število žrtev le še po-
Pismo Boitatuga Pepeta.
Gespud redeliter!
A sa vidi, gespud redehter, kuku sa Slu-venci na Štajarskem ta nemškutarskega več-nga kandidata Vračkota, ki je tou tud u dr-žavnm zbore zdrahe delat, puturčal? Jest sm vedu, de na u šlu, de u pa tku nagraužen skus padu, tega b s pa nkol na mislu. Jest drgač na puznatn tega Vračkuta, ampak tulk pa le vem. de b Pižetuva mula u državnmo zbore glih tist dinst lohka upraulala, kokr Vračko.
De sa štajarsk Sluvenci glih Kurošca zbral za sojga puslanca, nimam jest nič preke tem. Sej tu morja sami že bi vedet, kua jm tauba, kokr pa jest; ampak tu jm pa pu pravic pu-vem, de b biv za moj tal bi šlosar Rebk pr-praun, zatu k zna gvišn tud kremple zanetat, če zna druge rči netat in kuvat. Nej pumislja. kuku b blu tu fajn, če b tkula, kokr prau tista puvest ud kuvača, k je pršou pred pekou in usm uragm, k sa tku pred nint urata tišal, de sa jm krenipli skus pugledal, tiste kremple za-netu, de se nisa tnogl nekamr več ud urat ge-net. Nemškutari tud zmeri soje kremple ste-gujeja preke nam, in Rebk, k je šlosar, b gvišn iz hvaležnast, če b ga u državn zbor vulil, use te nemškutarske kremple zanetu, de b na mogl nkamr več, ne naprej ne nazaj. Vidja, če b druzga prefita na mel ud Rcbka, b biu že ta
večala!« Sam je pomirjeval preplašeno mlado krasno svojo ženo, vzdignil jo iz razbitega voza in jo nesel v drug voz. Množica je na čudoviti način rešenemu kralju prirejala navdušene ovacije.
Angleška policija je vedela o atentatu že tri dni prej in je to naznanila madridski policiji1, ki pa ni storila nič proti temu. Madridski policijski prefekt in več višjih uradnikov je že suspendiranih. Angleški listi zahtevajo, da se proti madridski policiji vpelje preiskava. Zarota proti kraljevi dvojici je bila sklenjena v Londonu. Anarhisti so hoteli prvotno pod ra-kvijo v cerkvi nagromaditi dinamita in med poroko vso cerkev pognati v zrak. Načrta pa niso mogli izvesti, ker niso mogli priti v rakev.
Vso akcijo je vodil znani anarhistiški vodja d o n J o s e, ki se je že prejšnji teden s irancoskimi, španskimi, laškimi in belgijskimi anarhisti podal v Madrid. Na. dan atentata je bilo po Madridu razdeljenih 50 anarhistov. Po umoru kralja so nameravali anarhisti v 17 večjih španskih mestih proglasiti republiko in proglasiti svojo vlado.
Napadalec je takoj, ko je vrgel šopek z bombo iz četrtega nadstropja hiše v ulici Ma-yor, pobegnil iz najete sobe. Na stopnjicah je srečal hišino, ki je pritekla vsa preplašena z ulice. Nekoliko v zadregi jo je vprašal, kaj se je zgodilo, potem pa bliskoma zapustil hišo. Posrečilo se mu je pobegniti. Napadalec je bil vpisan kot Mattes Morallo, a policija je mnenja, da je to napačno ime. V Frankobrodu na Meni je policija na brzojavni poziv iz Madrida aretirala dva sumljiva Spanca, nekega Sel-verta in Codane. V Madridu je bil včeraj aretiran neki Robert, ki je bil baje pomagač napadalcev. Aretiranih je tudi še mnogo drugih oseb. Eden aretiranih je baje že priznal. Izjavil je, da so anarhisti hoteli kralja umoriti, ker ob svoji zaroki ni dal amnestije.
V	sobi poleg napadalčeve sobe so našli mrtvega moža. Vzrok njegove smrti je še skrivnosten.
Učinek eksplozije je bil strašen. Konja kraljeve kočije sta se valjala v krvi, kraljev lakaj na kozlu je bil takoj mrtev, tudi mnogo vojakov in drugih ljudi j ob straneh je bilo ubitih. Eno truplo je zračni pritisk vrgel na balkon hiše, iz katere je bil izvršen atentat ter je razmesarjeno truplo obviselo na železnih dro-gih balkona. Stekla kraljeve kočije so se raz-počila, pol minute je trajala splošna zmešnjava. Poročna obleka kraljice je bila oškropljenaskrvjo . . . Dozdevalo se je, da je tudi ona žrtev anarhistov. Ko sta se kralj in kraljica pripeljala nepoškodovana v kraljevo palačo, je kralj peljal kraljico na balkon in jo pokazal množici. Kraljica se je poizkušala smehljati, ko se je pa vrnila v sobo, zgrudila se je nezavestna.
Med mrtvimi je tudi tajnik ministerskega predsednika Enmoquet.
V	zahvalo za srečno rešitev španskega kralja bo jiitri v sikstinski kapeli slovesna zahvalna služba božja, kateri bodo prisostvovali sv. oče, kardinali, dipiomatični kor, prelati in drugi cerkveni dostojanstveniki.
V	včerajšnji seji dunajskega občinskega sveta se je župan dr. Lueger spominjal strašnega dogodka v Madridu, ob splošnem odobravanju izražal ogorčenje dunajskega prebivalstva nad takim dejanjem ter izražal hvalo Bogu, da je avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand, ki je slavnostim v Madridu prisostvoval, ostal nepoškodovan.
Značilna je sodba v španskih delavskih krogih. Španski delavski krogi so mnenja, da ni atentat delo anarhistov, ker je kralj vsled svojih demokratiških nazorov priljubljen in da je njegova ženitev bolj ljubezenska nego pa politična. Spominjajo nato, da je bil tudi atentat v f^arizu pravzaprav le delo španske policije . . . Naj bo tako ali tako, dejstvo je, da si je široko razpletena zarota izbrala španskega kralja Alfonza za svojo žrtev in da za trenotek ni varen življenja.
NOVO AVSTRIJSKO MINISTRSTVO.
Z Dunaja poročajo, da je sestavil Beck ministrstvo sledeče: Ministrsko predsedstvo prevzame baron Beck; notranie stvari dose-danji naučni minister Baron Bienerth, finančno ministrstvo ravnatel] finančnega ravnateljstva v Lvovu, Korytowski; ministrstvo za uk in bogočastje dvorni svetnik Marchet; poljedelsko ministrstvo dosedanji načelnik trgovinskega ministrstva grof Auersperg; pravosodno ministrstvo Klein; železniško ministrstvo dr. pl. Derschatta; trgovinsko ministrstvo dr. Foft; nemški minister rojak Prade; češki minister rojak dr. Pacak; poljski minister rojak grof Dzieduszyckl; ministrstvo deželne brambe fzm. Schonaich.
NOVO MINISTRSTVO.
Baronu Becku se je posrečilo, da je sestavil novo ministrstvo, v katerem so tudi parlamentarci. Cel dan so se vršila posvetovanja. Dopoldne in tudi še začetkom popoldneva je bil položaj še brezupen; ker so se branili Čehi, da odpošljejo svojega zaupnika v ministrstvo. Vršila so se posvetovanja med miadočeškimi voditelji in Beckom. Dr. Kramar in dr. Pacak sta se telefonično posvetovala z načelnikom tnladočeškega izvrševal-nega odbora dr. Skardo v Pragi. Uspeh teh pogajanj je bil, da so sklenili Čehi začasno zapostaviti svoje narodne zahteve in odposlati svoje zastopnike v ministrstvo. Sestava novega ministrstva je zagotovljena. Danes že zasliši vladar Becka, ki nasvetuje formalno vladarju imenovanje novih ministrov. Cesarjeva imenovalna lastnoročna pisma so že pripravljena. Jutri že priobči uradna »Dunaj-čanka« imenovanje novega ministrstva.
BECKOV PROGRAM.
Nova vlada se predstavi zbornici v četrtek. Beck si je stavil nalogo, da doseže glede volilne preosnove kompromis in hitro reši volilno reformo. Nadalje hoče rešiti tudi obrtno novelo in pričeti z revizijo avstro-ogrske nagodbe.
GLASOVI O POLOŽAJU.
O položaju je izjavil Prade: Parlamentariziranje ministrstva je mogoče le, da se zapostavijo sicer nujne narodne zahteve, ki se morajo rešiti med njimi tudi češko- nemški spor v poznejši dobi. Dvorni svetnik Machert, prihodnji naučni minister je izjavil o položaju: Za revizijo nagodbe z Ogrsko je neobhodno potrebno parlamentarno ministrstvo, da se tako doseže ravnotežje med obema državnima polovicama. Včeraj zvečer so se mladočeški voditelji zopet posvetovali z Beckom do 10. zvečer. Doseglo se je popolno sporazumljenje. Glasilo poslanca Stranskega »Lidove novine« ni zadovoljno z naznanjeno ministrsko listo. Nemci imajo namreč 7 nemških, Čehi in Poljaki pa lc 4 ministre. Češki klub bo gotovo ugovarjal, ako Čehont niso koncedirali morav-skega vseučilišča in moravskih zahtev, marveč le podržavljenje severne železnice. List pravi, da so presenečeni češki poslanci z Moravske, ker se ni oziralo pri sestavi nove vlade nanje.
IZJAVE PROTI OGRSKI.
Dunajski občinski svet je odobril predlog ' mestnega sveta, ki izraža ogorčenje, ker so Ogri vložili zakonski načrt o avtonomnem carinskem tarifu in izrazili zadoščenje na nastopu zbornice ter so izrekli zahvalo odsto-pivšemu Hohenlohu za njegov možati nastop. Stalni odbor treh industrijskih osrednjih zvez je izrekel zahvalo Hohenlohu za njegov možat nastop v obrambo avstrijskih koristi nasproti Ogrski in izrekel svoje zadovoljstvo, ker so nastopile velike državno-zborske stranke složno v ogrskem vprašanju. Tirolski deželni zbor je izrekel svoje zadovoljstvo, ker je nastopila zbornica složno v obrambo avstrijskih pravic. Tudi brnski mestni zastop je sprejel resolucijo, ki odobruje nastop avstrijskega državnega zbora, dne 30. maja 1906 za obrambo avstrijskih koristi nasproti Ogrski.
prefit neki uredn. Sej tist štajarsk Sluvenci, ki sa dal Rebke soje štime, sa — le men nej ver-jameja — tud sam na tu rajtal, k drgač b ga gvišn na mel kej na Duni za punucat. De b se Rebk u držaunmo zbor kerkat iz kašnmo go-voram pucahnu, tu še za mislt ni; sej še duma nima ta prave štime, kokr ja negau možnari, k jh dela za u ublake strelat, nimaja. De b pa kar tku ke u en dan na Duni u kiop sedou, ket kašn tululu in sm pa ke iz glava kimu, za tu se pa dubeja že bi fajn Ide, ket sa Rebku ata.
Soje cajte je Rebk še precej dobr pridgvu u kašnm katolškm društvu pu Iblan, udker je pa začeu leberalcm čeule pucat, se mu tku tist prah pud nus kadi, de je usa štima zgubu. Kokr se pa men zdi, na u tu sam pr štim ustal, ampak u pučas tud u negaumo vcrštat vs del pušou.
Vidja, na ta viža se usakmo gudi, kdur na use plati uleče in če use farbe špilat, ket kašn cimrmalarsk ksel. Kedr je nkat preveč farb skp, rata pa umazan in črn, pol je pa Buh pu-magi. U Cel sa pa že tak Ide, de maja tulk farb na seb, de se kar spreminaja, ket ud kasne mlekarcc ta nedelsk židan facaneti, pa nej u že pol kašn dohtar al pa šlosar. Na ker plat kašn prefit kaže, na tista plat se pa vržeja, pa če se prou sam ps ubes. Za soja gemnazja, k sa jm ja tli celo nemškutari iz Cela na kmete
vn zlifrat, sa taka larma zagnal, de ja čja mt u sred mesta, drgač pa raj nč; k je pa regirnga tla ud enga Sluvenca za ta šula plač na kme-teh kupt in ga dobr plačat, sa pa kar pu tihm use pumečkal. Sevede sa se nahter Sluvenci zavle tega neki ujedal in gor držal, za kua je tist Sluvenc soj plač, k za šula skus in skus na paše, predau. Pa za kua sa bli u resnic hedi? Za tu, k regirnga ni ud nh tak plač, k ga maja tud dost pu kmeteh za predat, kepila.
Veja. gespud redehter! Sej ni uredn. de b člouk guvuru in se u zobe dajati, k sa pa usi glih kulufoktari. Misija, de ker res tku misl, kokr guvari? Nkol ne! Edn druzga farbaja; tu je usa nhna pulitka. Zdej sa enkat Rebka ujel, de jm je šou na lim, al kokr se prau pu du-mače: de jm je šou pu kustajne u žrjauca, k nisa druzga mogl dubit, de b biu tku naumn. Zdej u pa šele vidu mož, kuku je not skoču. Du zdej je mou še pr kašn cerku kašne gautre za nardt, kašne železne urata za puštimat, al pa kašn blicoblajtar na kašn turn za pustaut; zdej u pa vidu, kua mu uja dal tist za delat, k sa ga pr vulitvah za mandlca pustavl! De more bt en člouk, k je že tulk let na svet, tku tumast, tega b s jest nekol na biu mislu; pu-sebn če je že člouk mou tulk Icgnat leberalne Sluvence v Cel za izprobat, kokr ja je mou glih Rebk. Sej pred ene par letni sa glih tku
OGRSKI DRŽAVNI ZBOR
je razpravljal včeraj o indemitetni predlogi. Poročevalec Hoitsch nasvetuje, naj odobri zbornica predlogo. Rumunski poslanec Mi-haly izjavlja, da njegova stranka ne glasuje za predlogo, ker ne zaupa vladi. V načrtu ni besedice o rešitvi narodnega vprašanja. Minister za notranje stvari se moti, ko sodi, da iiaša duhovščina agitira in hujska pri volitvah. Govornik ožigosa vesti o revolucionarnem gibanju med Rumunci na južnem Ogrskem. Narodi nimajo nič proti Mažarom, pritožbe so Ie proti vladi, ki ji ne zaupamo, ker se ni izjavila določno o splošni volilni pravici. Košutovec Hollo pravi, da bodo dobili ogrski narodi bratska čuvstva, če bodo pomagali v boju za politično in gospodarsko samostojnost. V nadaljnem svojem govoru naglaša, da se mora končati .vsaka skupnost z Avstrijo. Slovak Blaho se je pritoževal, ker nastopajo upravne oblasti proti Slovakom. Srb Musicki izjavlja, da ne zaupa vladi, ki ni hotela priznati stranke narodnostij. Tudi izvajanja vlade o volilni pravici niso taka, da bi zadovoljila njegovo stranko, ki zahteva splošno, enako in tajno volilno pravico.
PADANJE BORZNIH VREDNOSTI.
Ker se je v sredo raznesel glas po Dunaju, da se cesar Fran Josip odpove prestolu, so na borzi vsi papirji znatno padli. Avstrijske kreditne delnice so padle za 5 kron, ogrske kreditne za 3 krone, državne železnice za 3 krone itd.
KONEC HRVAŠKE NARODNE STRANKE.
Strašno hitro je sledila ogrski liberalni stranki v politično smrt tudi hrvaška narodna stranka, ki so ji pa rekli mažaronska stranka. Razpadla je in se razdružila. Nad dvajset let je vladala na Hrvaškem, seveda le tako, kakor ji je godil vsakokratni hrvaški ban. O prihod-njosti posameznih pristašev te stranke pišejo listi: Več poslancev bo gotovo poizkusilo vstopiti v vrste združene opozicije. Drugi so pa za to, da se ustanovi nova stranka, ki bi ji načcljeval bivši višji nadžupan dr. pl. Nikolič. Stranka naj bi se imenovala ustavna. Ustavna stranka in pa združena koalicija bi tvorila močno večino v hrvaški skupščini. A nikakor ni gotovo, če prevzame Nikolič na-čelništvo nove stranke. Več poslancev narodne stranke je pa zato, da odstopijo po zgledu odstopivšega poslanca dr. Svetislava namerava nekaj bivših poslancev mažaronov, med njimi dr. Eggersdorfer, vstopiti v Star-čevičevo stranko. Hrvaški sabor se snide koncem junija, da izvede več svobodomiselnih reform, med njimi tudi razširjenje volilne pravice in pa zopetna uvedba porotnih sodišč.
KRŠČANSKI SOCIALCI PROTI MAZAROM.
Dunajski občinski svet je v včerajšnji svoji seji sklenil, proti temu, da se avstrijski interesi zoperstavljajo za ogrskimi interesi ter je izrekel zahvalo bivšemu ministrskemu predsedniku princu Hohenlohu, da je možato branil avstrijsko ministrstvo.
Krščanski socialci so imeli po vseh krajih na Dunaju shode svojih zaupnikov ter so sklenili odločen boj vsakemu ministrstvu, ki bi proti Ogrski kazalo le količkaj odjenljivosti. Tako ministrstvo se bo pobijalo z najostrej-šimi sredstvi. V par dneh prirede krščanski socialci po vseh dunajskih okrajih shode, te shode pa zaključi velikansko protestno zborovanje v mestni hiši. Na tem zborovanju bodo velikanske množice protestirale proti zapostavljanju avstrijskih interesov.
NALOGE RUSKE DUME.
Duma deluje v dveh važnih smereh: posvetuje se o zakonih tičočih se politiške svobode (o osebni svobodi in o svobodi vesti), hkrati pa obravnava kmečko vprašanje. Oboje je temeljno za nadaljni razvoj ruske države. Osebna svoboda je bila doslej v rokah uprave. Koliko ljudi je umrlo v Sibiriji, izgnanih po upravnih odlokih! In kmet! L. 1861 se jim je odprla ječa, a samo na pol in to je bilo v marsičem slabše, nego nič. Pač so bili rešeni
naredi, k sa puhdrukarja Hribarja za držaunga puslanca štimal, Zičkarja pa uštimal, kakr zdej. Dukler se je ukul pu svet vozu, kmete farbu in dohtarje u nebesa pouzdigvou, sa ga še neki ubrajtal, k se je pa enkrat zbrihtu in jm ni tou več tlake delat, sa ga djal pa na dilca. Tku se zgudi usm Krajncm, k greja na Štajarsk u ta-brh; dokler čja na use kriple za tiste delat, k jm je varžet ta nar lubš dumuvina. še lohka gviraja, če prou bi na ta tenka, kedr se pa na-veličaja, ala pol pa adija monda!
Veja. gespud redehter! Pr Ieberalch je že tku, nej s bo že na Štajarskm al pa na Krajn-skm, de se Ide še le pr dohtarjah začneja. Če edn ni dohtar, pa greja glih tku ž nini naukui, ket iz kakšna žvina. Če men na verjameja, nej pa bereja ta »Sluvensk Nartid« ud ta 30. maja, k je not nadrukan, de se je ena cela familja zagiftala, skupi petnajst g I au. prau »Narud«. Vidja, jest sm du zdej zmeram mislu, de se sam žvina in pa zele šteje na g 1 a v e. zdej sm pa še le sprevidu, kuku salamejnsk sm se zmotu! Pr Ieberalch se štejeja usi Ide, če nisa glih dohtari, na g I a v e; še le ud dohtarja naprej se začneja štet na peršone. Tu pa za tu, ke »Sluvensk Narud« misl, de sa usi Ide telički, kokr sa tist, k sa najn abuneran. No, »Sluvensk Nartid« že ve, kuku more pisat, de ga ncgau abunenti zastopja.
kmetje tlačanstva, a za svobodni razvoj jim je manjkalo še vsega. Po pravici piše Menj-šikov v »Novem Vremenu« dne 26. t. m., da bi se zvalila gora s pleč, ko bi se posrečilo v Rusiji rešiti veliko kmečko vprašanje; najmanj polovica vseh težav bi minula. Duma ima težko delo. Gre se za to, da se dosedanji suženj prerodi v svobodnega, enakopravnega ruskega državljana. Z zadovoljstvom pa pov-darjamo, da pri tem delu pomagajo vse stranke. Najtrdnejši stebri prejšnje državne oblike — duhovstvo, vojaštvo in kmečko ljudstvo — spoznavajo, da je treba delati, in sicer hitro. Tudi listi, ki so bili doslej najkonser-vativnejšega značaja, so jeli trezno razmišljati in posledica njihovega razmišljanja je, da se mudi z delom. Treba je narediti novih poli-tiških osebnosti in s tem nove družbe na Ruskem. Kdor ovira to delo, ovira otrokovo rojstvo in s tem ubije mater in dete.
FRANCOSKI SVOBODOMISELCI
»U n i v e r s« poroča, da so na zadnjem shodu francoskih framasonov na predlog lože »la Semeuse« sklenili zahtevati od francoske zbornice, naj se iz vseh javnih in državnih listin ter knjig odpravi besedo »Bog« in iz vseh šolskih knjig črta, kar je religioznega značaja. Haecklovo seme je torej bogato pognalo na Francoskem, dočim se v Nemčiji že vsi s studom obračajo od Haecklovc prostomiselnosti. Celo Eduard pl. H a r t m a n n , znani proti-krščanski modroslovec v svoji zadnji knjigi »Das Problem des Lebens«, smeši Haeckla, ki vedoma zavaja ljudstvo, falzifikuje Kanta. Goetheja in Schellinga ter izkrivlja krščansko dogmatiko. Na Francoskem pa željno požirajo nemške odpadke. Bo že še prišlo spoznanje!
RUSKA GOSUDARSTVENNA DUMA.
Car hoče odločiti v prilog dume, dasi spletkarita dvorna stranka in uradništvo. Odstop Goremkynove vlade je gotova stvar
Včerajšnjo dumino sejo je vodil podpredsednik Dolgorukov. Duma odobri več volitev. Komisiji se nakaže več interpelacij, ker so zaprli več oseb po raznih provincah zaradi političnih jetnikov v Jekaterinodaru, ki nočejo jesti. Duma prične s posvetovanjem o agrarnem vprašanju. Knez Lvov govori o dumi predloženem načrtu, iz katerega veje oni biro-kraški depotizein, pod katerim ječi Rusija. Profesor Locot, delavski zastopnik, zahteva, naj porazdele vsa zemljišča med kmete. Le tako je mogoče, da se odstrani nevarnost lakote. Predsednik naznani, da se je priglasilo 98 govornikov. Duma odkloni predlog, naj se zaključi lista govornikov, nakar se priglasi še 35 govornikov. Baron Ropp, katoliški škof v Vilni, nasvetuje, naj bi rešili agrarno vprašanje krajevni odbori po navodilih dume.
IBSENOV POGREB.
Izredna velika je bila udeležba pri pogrebu slavnega norveškega pesnika Henrika Ibsena. Zastopana je bila vlada, norveški stor-ting, mnogo inozemskih deputacij, zastopniki umetnosti in znanosti. Zalobne slavnosti se je udeležil tudi kralj Hakon. Takega pogrebnega izprevoda, kakršen je bil Ibsenov, Chri-stianija še ni videla. Izprevod mimo Ibsenove krste je trajal nepretrgoma 4 ure. Približno 100.000 oseb je slavilo mrtvega pesnika.
FRANCOSKA ZBORNICA.
V včerajšnji otvoritveni seji francoske zbornice je želel starostni predsednik Passy več strpnosti in svobode. Končno je ožigosal napad v Madridu. Ministrski predsednik Sar-rien je obsojal napad na vladarja prijateljskega naroda. Za začasnega predsednika je bil izvoljen Brisson s 398 od 500 oddanih glasov, začasna podpredsednika sta izvoljena Rabier in Caillaux. Začasni predsednik Brisson je slavil v kratkem govoru veliko zmago republike pri volitvah.
NA TRETJI SLOVENSKI KATOLIŠKI SHOD V LJUBLJANO! KATOLIŠKI SLOVENCI.
Ne pozabite, da je Vaša dolžnost udeležiti se tretjega slovenskega katoliškega shoda, ki bo letos koncem avgusta v Ljubljani. Naj pridejo na shod vsi stanovi: duhovniki, kmetje, dijaki, rokodelci, učitelji, delavci. Vsi na katoliški shod, da se pomenimo, kako delati v bodoče v blagor slovenske domovine. Glavno zborovanje bo na nedeljo 26. avgusta
Občinske volitve v Znjorji ob Savi.
Propadli kandidat Cobal premišljuje, kdo
v »Slovenca« piše. Svetujemo mu, naj se s to uganko preveč ne trudi, prvič ker se glede tega po navadi zmoti, in drugič, ker bi mu sicer utegnilo zmanjkati časa za farbanje delavcev in še nekaterih drugih. Nam se sicer smilijo vsi tisti, ki živijo od Čobalovih naukov, vendar če sami na vsak način želijo, naj jim dobri Miha le postreže. Saj ne bo zastonj. Kar se tiče »Slovenčevih« poročil, se samo vpraša, ali so resnična ali ne? In to vprašanje bo tako hitro rešeno, da se bo Čobal sam čudil, in da mu bo še za vse drugo dovolj časa ostalo.
V	drugem razredu sta imela pravico voliti samo dva volilca. Izvolila sta sledeče: Valla Alojzij. PolIey Josip, Mally Konrad in Kozjak Fran.
V	prvem razredu so pa izvoljeni gg.: Rott Gotard, Seeman Fran, Ranzinger Josip, Prossinag Herman, Zimmermann Josip in NVeinbergcr Fran.
Volitev župana je bila razpisana na četrtek dne 31. maja. Prejšnji župan gospod R. Mihelič se je odločno odpovedal. Novi župan je gospod Fran VVeinbcrger, izdelovatelj so-davicc v Zagorju.
Idrijske novice.
Javni protestni shod radi prevelikega obrt. davka se je vršil zadnjo nedeljo v Didič-evem salonu. Zbralo se je okolu 70 ljudi. Mestni tajnik Novak nas je moril nad eno uro s čitanjem in razlaganjem obrtne postave in njenim izvrševanjem. Vlada samovoljno določuje svote davka in obrtnik se premalo briga, da bi zavrnil previsoko svoto, to je bila ob kratkem vsebina dolgega govora. Deželni poslanec A r k o dokazuje, da vlada odjenja pri davku, ako se ji stvarni vzroki navedejo. Pove slučaj, ko je v našem okraju celo 53 kron osebnega davka opustila. Krivi pa so največ cenilci, ki včasih brezvestno političnega nasprotnika cenijo, a ne pomislijo, da isto tudi drugim škoduje. Pred par leti je liberalni cenilec pred komisijo se izrekel, da se v Idriji dobi stanovanje s tremi sobami v I. nadstropju za letnih 18 gl.; če tudi je obrtnik za isto stanovanje prosil in obljubil 80 gld.. Kaj si vlada misli o naših obrtnikih? Da se jim nikjer na Kranjskem tako dobro ne godi, kakor v Idriji, ker za 18 gld. se celo v gorski vasi ne dobi stanovanje s tremi sobami. Oni je takrat mislil: pa sem jo zago-dil tem preklicanim klerikalcem, pa udaril je s tem tudi druge. Radi obrtnega davka je vprašan tudi obrtnik ustmeno ali zaupno v pismu. Marsikateri se čuti s tem silno počaščenega, slišal je sam tacega moža, ki se je hvalil, da je kar on odbran, da varuje postavo. Revež! Za postavo varovati ima vlada druge može — ju-riste — ti si le vprašan, da varuješ sotovariša prevelicega bremena. Domišlja si tudi, ako bode obrtnik-tovariš plačal večjo svoto, bode on radi tega na manj davka obsojen. Zate napore, da ima tovariš veliko prometa, čedalje več dobička od obrti, ne pomisli pa, da je lahko oni vprašan o njem, koliko mu donaša obrt. Tako obrtniki sami sebi škodujejo, ker se vlada na take strokovnjaške sodbe ozira. Ko je govornik o več takih slučajih slišal, mu je prišlo na misel, kako sta si mož in žena delala veselje s tepenjem. Mož se je hvalil: »Ko sem ženo obrisal, pa sem bil vesel, je pa ona mene počila, se je pa ona zasmijala.« Res sta imela lahko oba veselje, a tudi oba bunke. Govornik priporoča v takih slučajih biti vestnim, ker vlada sodi, ako si je ta obrtnik toliko opomogel, gotovo tudi ti nisi zaostal v dohodkih. Trgovec T r e v e n pove več zanimivih stvari iz svojega življenja. Včasih se je čudil od kod izvira, da je kar naenkrat višje obdačen. Zvedel je pa pozneje, posebno še ko je župan postal. Županstva naj bodo objektivna pri takih podatkih in tovariši, ki smo že tako visoko obdačeni, nc pokupujino eden druzega pri cenitvah. Priporoča pa vsakemu, ki meni, da se mu krivica godi, naj v tem času za-se vloži reku rs. — Ant. Kristan se norčuje iz referenta. To ni bil noben protestni govor, temveč le suhoparno predavanje. Vemo zakaj. Občinske volitve so pred durmi in radi bi liberalci vjeli kakega obrtnika na svojo stran, a tega namena nc bodo dosegli. Obrtniki naj se organizirajo, pa bodo skupno lahko korenito zastopali svoje koristi in težnje, ne pa tako klavrno prosjačili, naj se jim nekaj davka odpiše. — Jul. Novak oporeka, da bi bil današnji shod kak volilni manever. On je v tem oziru »strokovnjak«. saj je služil prej pri davkariji in sedaj v občinski službi vidi kako se godi davkoplačevalcem. Radi tega so ravno njega obrtniki naprosili za referenta pri shodu. — Oglase se še nekateri drugi, a preveč je medsebojnega pogovora in klici se čujejo: kje so pa cenilci, nobeden se ne upa sem, da bi zagovarjal svoje postopanje. Večina zapušča shod in pri glasovanju je le malo navzočih.
Spodnja Idrija je zopet dobila svojega župana. Pri drugi volitvi, dne 20. t. m. je bil zopet izvoljen g. Ivan K en d a, ki je vsled prigovarjanja odbornikov in na splošno željo občanov zopet prevzel težko breme županovania za nadaljna tri leta. Občina Spodnja Idrija je ena najobsežnejših, pa tudi najtežavnejših občin logaškega okraja. Ni čuda, da se tega bremena branijo odborniki, valeč ga na hrbet že izkušenemu g. Ivanu Kenda. — Pred pragom ie zgradba novega šolskega poslopja. Staviti se prične prihodnjo pomlad in se mora v jeseni 1. 1908 izročiti svojemu namenu. Gradilo se bo na prostoru takozvane »mežnije« ob veliki cesti. Z novo zgradbo bo Spodnja Idrija dokaj pridobila. Kaj nameravajo naši možje s starim šolskim poslopjem, ne vemo. Ako je prodado, dobe zanj nekaj lepih tisoč kronic, ki jim bodo za zgradbo nove šole kaj dobro došie. Vprašujejo se le, kam pa s cerkvenikom, ki ima v stari mežniji prosto stanovanje. To je trda lupina. — Pred pričetkom gradnje šolskega poslopja pa se mora vsled odloka c. kr. okr. šol. sveta napraviti na levem bregu Idrijce obbrež-na škarpa, sicer je poslopje tekom let v nevarnosti, da ga nekega deževnega dne Idrijca odnese proti Soči. Seveda bo ta škarpa povzročila tudi dokaj stroškov; toda tu ne pomaga drugo, nego pogumno delo. »Hitro začeto je dvakrat prijeto!« — Meseca avgusta se bodeta blagoslovila nova brizgalna in gasilni dom. Dne 24. junija pa priredi tukajšnje gasilno društvo javno veselico na vrtu g. župana Ivana Kenda.
i Resolucija, ki je bila predlagana pri javnem shodu obrtnikov, a se o njej ni glasovalo, se tako glasi: Javni shod obrtnikov idrijskega okraja dne 27. maja 1906 v Idriji protestuje proti nepravični razdelitvi pridobninskega davka, ki je posledica samovoljnega postopanja davčnooblasvtvenih organov, neupošteva-jočih skrajno neugodnih razmer male obrti, kakor tudi ne mnenja članov pridobninskih komisij, izraža željo, da vlada pri imenovanju članov pridobninske komisije upošteva okraje, ki nimajo izvoljenih članov, in naj imenovanje izvrši na predlog rokodelske zadruge dotič-nega okraja; nalaga v dolžnost tako izvoljenim kakor imenovanim članom pridobninske komisije, da odločno in z vso vnemo varujejo
napram vladnim organom koristi male obrti, ki ji že zakon sam dovoljuje primerne olajšave (§ 3. in 5. zakona z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220.)
i Tinče je bil napovedan, da bo poročal, koliko se je trudil, da bi zlajšal težko davčno breme obrtnikom. A moža ni bilo niti na shod. torej se tudi ni oglasil na javnem shodu; vse drugače blebetav je pa v ožjem krogu; tudi tajnosti posvetovanj ne zarnetuje, ker nastopa lahko tam kakor kak svetopisemski lev, ki išče, koga bi požrl. Dober želodec!
i Zameri se pa res človek lahko, in sicer najhujše je pri vsem tem, da pride do zamere največkrat, ko misliš, da si res kaj pametnega ukrenil. Tako se spominjamo besedi, ki smo jih čuli na zadnjem občnem zboru podpornega društva .na idrijski realki. Poročevalec-blagaj-nik je poročal nekako: »Zdi se mi umestno, slavnemu odboru poročati, da je tvrdka Leop. Sch\ventner v Ljubljani, pri kateri je odbor naročil potrebnih knjig, dala društvu drage volje 10 odstotkov popustka, 112 K, katere ugodnosti pri prejšnjemu društvenemu zalagatelju, ki je bil ob enem društveni blagajnik, društvo ni bilo deležno.« Pripomnimo, da je bivše društveni zalagatelj Valentin Lapajne. Na omenjene besede poročevalca blagajnika ni Tinče nič odgovoril, dasi je bil ves — z dušo in telesom ter jezikom vred — navzoč. Lahko bi bil odgovoril, da je tudi nekaj daroval podpornemu društvu, dokazal bi bil lahko, ako znašajo njegove podpore tudi 10 odstotni popust ljubljanskega zalagatelja, a je molčal. In ko človek v odločilnem trenutku molči, tudi pozneje ne bo govoril, vsaj — mož ne. Še manj pa bo gojil pozneje kake maščevalne misli — to je pa še manj moško.
i O kolegijalnosti pravijo, da bo ob počitnicah tečaj v Idriji. Priredi ga baje suplent na mestni realki itd. Dragotin Lapajne. Povabljeni bodo, ako je res, kar se govori, profesorski kandidatje, zlasti, ako so namenjeni na občinske srednje šole, da se pravočasno pouče, kako se jim je vesti do magnatov, da jim ne zdrsne.
i Doba tajnih sej se bo imenovala doba županovanja Sepetavčevega. Kar naprej so seje, a večina časa se porablja za tajna posvetovanja, ker si neki ljudje ne upajo govoriti vpričo galerije. Sicer pa obljubujejo, da bo v novi dobi boljše. Ako zmagajo naprednjaki na celi črti, bodo zopet javne seje. Ce bo pa galerija kaj vmes posegla s kakimi neprijetnimi medklici, bodo jo izpraznili — potem pa lepo med seboj se menili, kakor njega dni, ko je paševal mož, ki je skusil največ stanov. Da bodo bolj sami zase, bode vedno na dnevnem redu kot 1. točka kaj tacega, da bo lahko izprazniti galerijo.
i Račun 1. 1905. naše mestne občine smo zadnjič nekoliko ogledali. Pa ne mislite, da je bilo vse, kar bi se dalo povedati. To so le prvi vtiski, ker prilog nimamo pri rokah. Zanimivo bi bilo na priliko pogledati, katere občine so vrnile izplačila na njih račun dana. Lani občina ni dala 1130 K 20 v. na račun tujih občin. Ali se morda vrača? Da bi le ne bilo premalo v tem slučaju — pa, saj pravimo, prilog nimamo.
i Naglost in počasnost. »Narod, tiskarna« v Ljubljani je natisnila že 1. 1905. »Računske sklepe« za I. 1905. sklenjene 31. decembra 1905. Mestna občina idrijska pa pošilja šele od srede maja volilcem tiskane sklepe. Kdo je mudil?
Jeseniške novice.
j Cel teden je bilo veliko govorjenje o nedeljskem shodu. Rezultat treznega pregleda vseh dogodkov na tem shodu je prav zanimiv in dobro bo, da si ga zapomnimo.
i Prva zanimivost: Nekateri jeseniški socialni demokrati so manifestirali z žvižganjem in piskanjem proti preosnovi sedanjega, krivičnega volilinega reda, ki v deželi in državi delavstvu ne daje nobenih pravic. Ravno pred pol letom , 28. novembra 1. 1. pa so ti ljudje manifestirali za splošno in enako volilno pravico. Socialni demokrati so zadnjo nedeljo pokazali, da so breznačelni, da jim za delavske koristi ni nič. Po vsej pravici zaslužijo ime:izdajice delavstva!
j Druga zanimivost: »Sokol« jeseniški sta ustanovila Humer in Fabinc. Takrat sta mlade fante lovila skupaj pod bliščečo devizo: »Sokol« naj poživlja slovensko narodno zavest na Jesenicah! V nedeljo pa sta Hummer in Fabinc pokazala, česa sta naučila »Sokola«, s kakšnim duhom sta ga napojila. Slovenske zavesti ima »Sokol« tako malo, da je v blaženi nemščini upil »abcug«, kot da bi zato ne imeli slovenske besede. Dr. Šusteršič je klical : »Živele slovenske Jesenice 1« »Sokoli« so pa žvižgali, piskali in ragljali. Dr. Šusteršič: »Živela slovenska večina v deželnem zboru kranjskem.« »Sokoli« so pa zopet piskali in ragljali. Tako torej so pokazali »Sokoli« v ce': nagoti, da jim ni nič za narodnost, da so pravi narodni izdajalci! Zakaj pa so vendar »Sokoli« ? Zato so, da bi se zatrla na Jesenicah popolnoma katoliška zavest. »Sokol« jeseniški ima devizo: V boj zoper vse, kar je katoliško! Ti mladi petelini ne mislijo na drugega, nego na boj, na boj zoper delo resnih mož, ki hočejo, da bi slovenski domovini zasijali lepši dnevi, da bi Slovenec bil na zemlji svoji svoj gospod, zvest veri svojih očetov. Za krst častni in svobodo zlato so prelivali naši očetje kri, ti petelini pa jo prelivajo zato, da bi ugonobili slednji čut krščanski in zasužnjili domovino tujcu!
j Tretja zanimivost: Socijalni demokrati in liberalni pobalini so nastopili skupno, čeravno je liberalizem najhujši sovražnik delavstva. Ali niso jeseniški socialni demokratje duševni reveži?
j »Sokola« niti z besedico ne omeni »Narodovo« poročilo o nedeljskem shodu in vendar je vse pobalinstvo njegovo delo. Tajnik Hummer in učitelj Fabinc sta jih naučila, kako naj pokažejo, kaj so se naučili. Ta dva »delavca« sta jih tudi nahujskala, da so pobiči šli za dr. Šusteršičem razgrajat na Javornik. Hummer je v neki gostilni na Javorniku povpraševal, kje je dr. Susteršič in bila sta s Fa-bincem toliko neprevidna, da sta pripovedovala, kako bodo sokoliči dr. Šusteršiča napadli.
j »Delavstvo« je nastopilo zoper dr, Šusteršiča, pišeta Hummer in Fabinc v »Narod«. No, oglejmo si to delavstvo: občinski tajnik Hummer, ki se je od takrat, kar opravlja županske posle tako odebelil, da komah diha. Učitelj Fabinc, branjevec Markun, pismonoša Rabič, nekaj trgovskih učencev in kar je res sokoličev tovarniških delavcev pa nekaj socialnih demokratov, to je bilo tisto »delavstvo«. Savsko in javorniško delavstvo se splošno sramuje teh pouličnjakov.
j V imenu »delavstva« nedelavca Hummer in Fabinc svetu slovesno izjavljata: »Delavci hočemo neodvisnih in svobodomiselnih prijateljev«. Hummer je pa res neodvisen, Fabinc pa še bolj! In svobodomiselna! Res svobodno naj mislita, da imata delavstvo pod komando! Poskusita pa naj priti enkrat med delavce može in naj jih komandirata kakor sokoliče: »Nastop! Piščalko v usta, ragljo v roke!« pa bosta videla kako slepo bodo ubogali delavci možje in piskali in piskali in regljali na njuno komando!
j Pijanci in šnopsarjl. Tako zmerjata navadno Hummer in Fabinc vse delavce, ki ne piskajo z njima, tako tudi v poročilu o tem shodu. Pijanega v naših vrstah nismo opazili nobenega, pač pa med razgrajajočo tolpo. Kakšen je bil Simon Zaveljčina, kakšen branjevec Markun!
j Tepeni »Sokoli«. Sokoliči niso bili te-peni samo na shodu, natepli so jih doma tudi starši. Niso vedeli, kaj se njih fantje uče v sokolski družbi, na nedeljskem shodu so videli z lastnimi očmi in nabri-sali so jih potem nekateri očetje kar s pasom! Tako je prav! Samo če že ni prepozno!
j Vun mečejo »Sokole« iz stanovanj. Takih ljudi ne maramo pod svojo stleho, pravijo. Tudi to je prav! Kdor s »sokoli« občuje, postane kakor hudič, rekel je mož, ki ima žalostne skušnje s »sokoli«.
j Bojkot so ženske napovedale branjevcu Markunu, ki je bil med najhujšimi razgrajači, odpovedan mu je tudi že prostor, kjer je imel svoj štant.
j Zarubljen je bil v ponedeljek po shodu učitelj Fabinc. Zarubili so mu eno podobo in nekaj knjig.
j Učitelj Fabinc je s svojim nastopom izgubil pri ljudstvu vse spoštovanje. Mnogi starši mu nočejo več zaupati svojih otrok. In že jih je nekaj sklenilo, da ne bodo pošiljali več otrok k njemu v šolo. Čudno je res, da sme Fabinc take reči počenjati in se mu nič ne zgodi.
j Dr. Kogoj enemu naših ni hotel narediti zdravniškega izpričevala, da bi bil tožil »sokola«, ki ga je bil udaril na shodu. »Pridi jutri«, je rekel, »danes nimam časa«. Liberalnemu razgrajaču Markunu pa pravijo, da je napravil izpričevalo, da je bil udarec, ki ga je dobil po glavi smrtnonevaren. Pa je ta Markun v ponedeljek hodil neobvezan okoli. Obvezal se je še le, ko so ga naučili »neodvisni in svobodomiselni« prijatelji.
j Blamirani liberalci. Janez Robič iz Gozda, rojen 13. avgusta 1816, ki so ga liberalci dobili, da je prevzel pooblastilo od viri-lista Jakoba Ferjana, se je odpovedal časti najstarejšega odbornika. Mož ni vedel, zakaj se gre, a ko je izvedel, pisal je brž županstvu na Jesenicah in Ferjanu, da ne mara biti orodje liberalcev. Poslal je po pošti županstvu tudi denar pet kron, ki mu jih je bil takrat stisnil v roke stari Kobentar s Hrušice. Pekle so ga te kronice, ko je izvedel, za kaj se gre, da jih je vrgel nazaj. Njegova hiša je bila vedno krščanska, on poštenjak, pa so mu hoteli liberalci zvijačno pritisniti pred celim svetom pečat izdajstva svojega prepričanja! Z veseljem pa je mož pripravljen sprejeti pooblastilo od naše strani.
j Umazani pa so liberalci. Za tako veliko uslugo dajo samo 5 kronic. Ljudje se sedaj z liberalci norčujejo in pravijo: Za tistih 5 kronic bodo kupili njivo in na to njivo bodo pokopavali liberalce.
Vipavske novice.
V Vrhpolju so imeli dne 30. maja izvan-redno slovesnost. Prečastiti gospod župnik Henrik Dejak je obhajal petindvajsetletnico svojega župnikovanja v Vrhpolju. Gotovo iz-vanreden dogodek, ako je duhovnik na istem mestu župnik celih 25 let! Vrhpoljci so se potrudili, da bi o tej priliki pokazali svojemu župniku vso ljubezen in spoštovanje. Prejšnji večer je bila podoknica, ki so jo napravili domači pevci. Drugi dan pa se je pri gospodu jubilantu zbrala dekanijska duhovščina na konferenci, da mu čestita ob redkem jubileju. Vse Vrhpolje je bilo v zastavah. Gospod župnik je vzgojil skoraj vso dosedanjo generacijo v Vrhpolju, ki vidi v njem duhovnega očeta. Ves ta čas pa ni deloval samo kot dušni pastir; njegov duh je ustvarjal razne umetnije, njegov čopič naslikal marsikako lepo podobo. Tudi mi se pridružujemo njegovim čestiv-cem in mu kličemo: Še na mnoga leta!
Pesnik Radoslav Silvester je pozdravil g. župnika jubilanta H. Dejaka z naslednjimi priložnostnimi vrsticami:
Naj Vam smem i jaz, gospod častiti, K petindvajsetletnici voščiti! Ko zasedli stolec ste v Vrhpolji, Mislim resno — »pri najboljši volji«,
Vladali ste mirno in dosledno. Bili zvesti službi sveti vedno. Pasli skrbno ste ovčice, Jim kazali pravo pot resnice, Sekali vsestransko zmotne vozle. Od ovčic podili grde kozle. Kazali na Primož-Felicjana, Da s£mo ona — »častna sta občana« — Da z moke liberalne ne bo hleba. Da častnih udov čisto nič ni treba. Vse to storfli ste; — in še veliko: »»Namalali«, oj marsiktero sliko. Iz čokov zale ustvarjali svetnike. Svetnike male, srednje in velike. Fotografirali kar cele gruče, Gosposke, kmečke, stare, mlade »buče«. Pa kaj bi dalje Vam vse to našteval, Storili več ste — kar Vam stan veleval! Ohrani Bog še mnogo let Vaš zdrave, Ce tudi ste Cahejeve postave; Kedaj tam gori v prostorih raja, Svetila sreča bode vam najslaja. Naj Bog ohrani še Vam čopič v roki. Sekiro ojstro, da treso se »čoki«, Iz kojih naj postanejo svetniki, Učencem Vašim nemi učeniki. Za pozni čas, slave ime rojaka. Vsestranskega umetnika Dejaka.
Dosezite še petdesetno slavije,
Bog živi Vas še mnogo let, na zdravje!
Oj blagoslovi Ti Gospod! To vince, kapljico predrago; Saj preden je dospela v sod. Je stala marsiktero srago. Glej, v Tvojo slavo trčimo. Za dobro se osrčimo
Vipavski ognjegasci so se postavili in zadnjo soboto objavili v »Narodu« notico, ki mrgoli samih neresnic; spodaj so pa podpisani tile odborniki-junaki: kotlar Mesesnel, dva zidarja J. Poniž in Gr. Nadlišek, ključavničar E. Pavlin, pa J. Durn ter J. Bajec. Pred vsem je gotovo, da nihče od teh tičev ni spisal one notice v »Narodu«, ker ni nihče toliko zmožen; drugič pa sploh dvomimo, da bi bila dotična stvar od vseh imenovanih odbornikov v resnici lastnoročno podpisana. Pa naj bo kakorkoli: mi si bomo te ljudi zapomnili in jih priporočamo vsem somišljenikom, da si jih tudi dobro zapomnijo, zlasti kadar bi ta ali oni rad dobil kako delo. Mi pač ne bomo priporočali ljudi, kojih imena blestijo v »Narodu«. Sicer pa, če bi ti odborniki hoteli živeti samo od dela, ki ga dobe pri »Narodovcih«, bi si še neslanega kropa ne zaslužili!
Poslano.
Velik uspeh
)• doseglo naie avstralno milo brez sode
1281a 26—25 (zak. zav.)
l/» škatlle K !•-, '/, škatlja K 2•-. v dosego čiste, cvetoče polti, brez peg, lišajev, ogrcev itd. Najboljše sredstvo za roke!
Nianol je edino in res preizkušeno, pri plemstvu splošno vporabljeno sredstvo, da se doseže zdrava in čista polt.
Tiso6e priznanj!
Dobiva ce povsod I	Zahtevajte ManolI
'Glavna zaloga i
F. Vitek & Ko., Praga, Vodna ulica.
V LJubljani naprodaj v drožerijah: Anton Kane, A. Korbar, V. Wlebe.
Mm kakao trn t*k*Udo, taat. Ml prip.r.4«n i |
»	Ivana fiofla
Kandol-Kakao
t mM, j« tor^j udlai« I •ik.ll nprtč.ti un Uradao jmoL
U iu ujmuj talite 1 fc.rvn, f nnrota iL ha .kun
Maton iu. ■ latama
•	iTki I.tf
ia a tnj. ruihuo nuuako. Zavoji po j/, kf 90 rlnaij e v!
B.Un M r.mi
53	3
JC	co
i	£
«	3
l	m
H ^
le*
i ^ ca- O
5 o>
m I
M
tftftftftftAft	___
2461 62-25
8?. Petra T T	Sv. Petra
cesta 27 U. LUZdl cesta 27
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo izborno
krojaško delavnico
za izdelavo oblek po meri.
Elegantni kroji Natančno ——delo I Nizke oenel--
Štajerske nouice.
š Proč s Korošcem je upil preteklo soboto »Narod* in pravil, da bo Rebek gotovo zmagal, ako vsak volilec zapiše na volilni listek njegovo ime. Hudomušni Štajerci so poslušali le prvi del »Narodovega« poziva, dru-zega pa ne. Proč s Korošcem so razumeli tako, da so dr. Korošca poslali res proč — na Dunaj. Tako vendar enkrat »Narod« s svojim svetom ni ostal na cedilu, če so ga tudi Štajerci drugače razumeli, nego je 011 mislil. Prosimo še drugič za take svete.
š Kdo je volil Rebeka? Nekateri zapeljani delavci, nekaj različnih škricev po trgih in mestih, na deželi so pa agitirali za Rebeka pred vsem tisti učitelji, ki so naročniki in pristaši »Slov. Naroda«. Ti so najstrastnejši nasprotniki dr. Korošca. S samim vragom bi se zvezali, kedar se gre zoper »farje«. Zapomnimo si to!
š Štajerska Ima malo vseučiliščnikov v »Danici« in »Zarji«. Večinoma so narodno-radikalni in strastni nasprotniki imenovanih društev. Kako li to? Nek gospod, ki ima dolžnost skrbeti za krščanski naraščaj dijaštva se' je izrazil, da štaj. dijaki ne gredo v ekstremna društva. Ekstremni društvi sta mu pa tudi »Danica« in »Zarja«. Zato ni čudno, da ti dijaki še pri volitvah kozolce preobračajo, ker imajo tako »izvrstne« vzgojitelje.
š Ornik v Ptuju je dal na stroške okrajnega zastopa napraviti zemljevid ptujskega sodnijskega okraja. Vsak razred na ljudskih šolah je dobil brezplačno en izvod tega zemljevida. A kar je največja nesramnost, je to, da je zemljevid nemški. Imena so vsa spa-čena in izpuščenih je več imetnitnejših krajev. Ni čudno, da okrajne doklade rastejo, če Ornik uganja take »špase«.
š Vodilni krogi »Štajerčevi« v Ptuju so se i držali silno kislo, ko so izvedeli, da je izvoljen dr. Korošec. Ti izdajalci so mislili v resnici, da bo prodrl njihov Wratschko. Zato so pa za svojega kandidata tudi razvili tako nesramno agitacijo, kakršne še ni bilo na Štajerskem.
š Ptujsko politično društvo je spalo spanje pravičnega med tem, ko so nasprotniki strastno agitirali za svojega kandidata. Gospodje pri tem društvu igrajo slepo miš, nimajo jasnih ciljev in odločnega programa. Cas je, da narede prostor spretnejšim močem.
š Pristaši izdajalske klike »Narodove« in nemškutarji so spravili vse na volišče; mož, ki bi bili glasovali za dr. Korošca, je pa ostalo na tisoče doma. V nekaterih občinah se je udeležilo volitve zelo malo volilcev. Iz tega raz-vidimo, da je politična zavednost marsikje še prav na slabih nogah. Zato zdaj vsi na živahno delo, da ne bomo doživeli presenečenj!
š Še nekaj volilnih izidov. Sv. Lovrenc v Slov. Goricah: K 296, R —, V U. — Sveti Andrej v Slov. Goricah: K 77, R 1, V 1. — Poročilo o volitvi iz Podgorja je napačno. Vseh 128 oddanih glasov je dobil dr. Korošec. Vračko tukaj ni dobil nobenega glasu. — Cer-kovce pri Pragarskem: K 105. — Volilni okraj Sv. Jurij v Slov. Goricah: K 62, R 2, V —. — Partinje: K 68, R —, V —. — Spodnji Ga-šteraj: K 26, R —, V —. — Zgornji in Srednji Gašteraj: K 109, R —, V —.
š Sad slovenskih šol. Pod tem naslovom prinaša zadnji »Novi Slovenski Štajerc« ostro grajo slovenskim učiteljem na Štajerskem, ker pred šolskimi otroci nemško govore in tako v otrocih vzbujajo mnenje, da je nemški jezik nekaj vzvišenega nasproti slovenskemu, ki ga naj govorijo le priprosti ljudje Sploh pa štajerski učitelji tudi drugače greše zoper narodnost, tako nam je n. pr. znan nadučitelj v narodnem trgu B., ki ima svojega sina na nemški gimnaziji v Celju. Saodvi take vzgoje se tudi že pri tem fantiču kažejo v tem, da po celjskih ulicah slovenske dijake predrzno iz-zivlje s hajlanjem!
š Iz Št. Lenarta v Slov. Goricah. Tukajšnja posojilnica je kupila eno najlepših hiš v trgu in jo predelala v Št. Lenardski »Narodni dom«, v katerem sta nastanjena slovenska gostilna in trgovina. — Narodno trgovino ozir. podružnico tvdrke Lončarec & Havelka iz Ptuja je kupil vrl Slovenec g. Anton Zemljič. Nastanjena je ta trgovina v Narodnem domu.
š Vojaški begun Drame, ki je nedavno izvršil v Brežicah roparski napad se klati po brežiški okolici.
š Volitev celjskega župana. Za celjskega župana je izvoljen dr. Henrik Ja-b o r n e g g , za njegovega namestnika pa dr. J e s e n k o.
š slovenska posest. Nemški listi silno javkajo, ker je g. H r e n iz Ljubljane kupil precejšno posestvo v Plaču pri Sv. Kunigundi nad Mariborom. Zakaj ta strah Nemcev? Saj je Spodnji Štajer vendar naš!
š Izvanredno huda toča. Ta teden je šla po ptujskem okraju taka toča, kakršne ljudje še ne pomnijo. Štiri kilometre na široko in deset kilometrov v ealjavo je razbila do drobnega vse. Prizadeti so zlasti kraji: Sorič, Slatina Leskovec, Velanjšek in Medribnik. Škodo cenijo nad en milijon. Mnogo ljudij je spravila ta točka skoraj na beraško palico.
š Dobrna. Tu se je nameravala ustanoviti podružnica c. kr. kmetijske družbe štajarske. Pri zadnji seji osrednjega odbora družbenega v Gradcu so pa prošnjo odbili. O zadevi je poročal družbeni odbornik, gosp. Lenko od Sv. Petra pri Žalcu. Ta »prijatelj« našega ljudstva je predlagal tako, kakor je od njega pričakovati, kadar se gre v prilog napredku kmeta slovenskega. Ž njim jednako misleči odbor je vsprejel njegov predlog: Uslišanje
prošnje se odkloni; gospodarji pa so povabljeni, naj pristopijo k podružnici v Ceije, ki je le 12 kilometrov od Dobrne oddaljeno. Toda v Celje nas ne dobijo lahko. Svoječasno so nas dobili jedino le pod tem pogojem, da smo na Dobrni ustanovili »krožek« ali »filialcirkel« podružnice celjske. Le na ta način so k družbi pristopili tukajšnji gospodarji. Poduk smo redno imeli vsaki mesec po enkrat in sicer v šolskem poslopju. Razlagali so gg.: danes že začneta kanonik Gajšek in odvetnik dr. Lan-ger, potem Karba, Kraner in Zdolšek. Ko ie je pa v kmetijsko družbo zasejala politika, začele so po slovenskem delu Štajarja hirati podružnice, ž njimi pa je smrtno spanje zaspal še mladi »krožek« na Dobrni. Tudi sedaj je le nemška politična strankarska strast zabranila ustanovitev samostalne podružnice za slovensko Dobrno.
Književnost In umetnost.
* Koncert Vere in Nadežde Cernjeckih iz Peterburga. Ni lahka naloga ocenjevati koncert, kakršen je bil včerajšnji, ki sta ga priredili ruski umetnici svetovnega slovesa, če se poleg tega še upošteva bogati spored klasične in moderne glasbe. Navada je pri nas, da se vsevprek hvali, osobito če nostopa slovanski umetnik, kaj še le umetnica. Ako hvalimo nastop in presenetljivo očarujoče proizvajanje peterburških sestra-umetnic — ni le šablonska, žurnalistovska prijaznost, ampak vestna dolžnost. Ne najdemo priznalnih besedi, ki bi z njimi zadostno in vredno odobrili, kar sta nam nudili naši umetnici. Ugodne ocene, laskava priznanja drugih slovanskih listov podpišemo tudi mi v celem obsegu; častne ovacije, ki so se izkazovale našim koncertistinjam doslej na slovanskih tleh, bi podpirali tudi mi. Ne moremo se spuščati v to, da bi podrobneje presojali točko za točko. Dosti je, če rečemo, da smo okušali pri vsaki točki varijante umetniške spretnosti. Nič vsakdanjega, nič pretiranega, nič malenkostnega. Gospica Nadežda Cernjecka ima občudovanja vreden alt, a je obenem izborno izšolana ter ohrani čist, zvočen in poln glas i v višini in i v globoki nižini. Krepka postava, zdrava vnanjost ji daje moč, da se kar nič ne vtrudi. Lahkota, ki z njo obvladuje največje težkoče, kaj milo in prikup-Ijivo vpljiva na poslušalca. Redka prikazen pa je, da njen glas v nižini dobiva barvo prijetnega tenora; človek bi skoraj mislil, da ima izurjenega tenorista pred seboj. Gospo Vero po pravici prištevajo v vrsto najboljših pijani-stinj. Komade kakor Schubert-Liszt: »Erl-kflnig«, ali Lisztov »Slavček«, ki zahtevajo vso tehniško spretnost, je svirala s čudovito sigurnostjo in z umetniškim čutom. V točki Čajkovski- Pabst: »Evgenij Onjegin« je pokazala višek umetnosti, pravo fineso pa v Li-sztovem »Slavčku«. Gospa Vera ume izvabljati orkestralne barve, kar se je čutilo pri raznih komadih. Občinstvo je izkazalo hvaležnost ruskima umetnicama z neprestanim, viharnim in ponavljajočim aplavzom. Obe sestri sta bili obdarovani s krasnimi šopki. Ce priznamo Veri in Nadeždi vso hvalo in čast — pa moramo grajati inteligenco obeh strank, ki je s svojo odsotnostjo pokazala, da nima smisla za slovansko umetnost. Res, da čas ni tako primeren in da se v koncertni dvorani hotela »Union« 250 oseb kar izgubi, vendar tolike ab-sence nismo pričakovali. S stališča umetnosti našo »inteligenco« pač osramote druga mesta, kakor Zagreb i. dr. Za Ljubljano bo res le Buf-falo Bili s svojim dirndajem, dresirana kamela ali pa kaj podobnega!
Dnevne novice.
+ Slovenski Dimež. Dimež je imel raznih oblek. V grmovju razcapan rokovnjač, v mestu eleganten gospod. Po stopnjah tega slavnega moža koraka »Narod«, — obnovljeni slovenski Dimež. V torek je pisal tako-le: »Prihodnjič se prav gotovo zgodi, da bo Susteršič pošteno tekel z Jesenic in mu garantiramo, da jih dobi še več kot petdeset po svojem hudobnem sleparskem jeziku. — Gospod Susteršič, kadar nas zopet obiščete, čutili boste težke delavske pesti.« — To je Dimež iz grmovja! V sredo pa beremo: »Poročilo (»Slovenca« o jeseniškem shodu) je vrhunec s m r d 1 j i v e s u-rovosti, je nekaj tako neotesanega, zarobljenega in gorja nskega — —«. To je pa Dimež iz salona! O dr. Šu-steršiču piše ravno tisti »Narod«: »Koliko se je trudil zastopnik kranjske pete kurije, da bi princu Hohenlohu zlezel od zadaj v čreva!« To lepo podobo vleče z veliko spretnostjo pisec ne ve se kdo vsaksebi. Dimež pri Roži! — Dne 25. maja je pisal o Dr. Korošcevi kandidaturi: »Vsakdo čuti, da se v tem boju ne gre več le za osebe, marveč še za veliko več, za odločitev, ali naj v slovenski politiki na Štajerskem zavlada ostudni in lopovski kranjski kle-rikalizent ali naj se ohrani slovenski politiki dosedanji izključno narodni značaj. Ce zmaga Korošec, je ločitev neizogibna, je gotova stvar in začne se takoj neizprosen boj proti klerika-lizmu na Štajerskem in vsem njega nosite-ljem.« To je farovški Dimež! — Dne 31. maja pa beremo po Korošcevi izvolitvi v »Narodu«: »Daleko nam je, da bi hoteli morda v svojem strankarskem interesu sejati seme razdora in prepira v vrste štajerskih Slovencev.« To je pa štajarski Dimež!
+ Po ruskem koncertu. Buffalo Bili je odnesel iz Ljubljane 20.000 K. Prideta dve ruski umetnici, se trudita cel večer, a dohodki jima ne pokrijejo niti stroškov. Tako stoji umetniški toplomer stolnega mesta Ljubljane, ki v njegovem mestnem svetu govori pritnarij blaz-nice o umetnosti žejnem občinstvu. Včeraj v Unionu! Koncert dveh sestra Cernjeckih — pianistke in pevke. Slovenec je že prinesel oceno zagrebških in belgrajskih listov. Hvala, ki so jo zapisali, je do pičice resnična. Umetniški užitek je bil izreden. Dihati si ni nihče upal, ko ie kakor duh na lahno tipkala Vera po klavirju in prehajala v strasten fortissimo. Toda igra obvlada čuvstvovanje in da hujšega poleta domišljiji. In Nadežda s svojim močnim, zvonkim glasom! Bil je vžitek, a vživali smo ga s sramoto. Dvorana je bila domala prazna. Študent je stal na galeriji in ob stebrih, da je bilo videti par ljudi skupaj; sicer je pa le posamič kakor na skalni planini sem pa tja kak grm, čemel kak zastopnik umetnosti žejnega ljubljanskega občinstva. Študent, ki mu v suhi mošnjici samotari nikelj in baker, ima še zmisla za umetnost — analogno kranjski deželi, kateri vzdržuje šolstvo šnopsar. Barnum Byaley, komedija pod Tivolijem, predvsem pa leno, topoglavo posedanje pri litru, je umetniška zabava našega izobraženstva. Koncerti »Glasbene Matice« so polni edino le vsled tega, ker nima naš purgar poguma, da bi se ustavil javni in zasebni agitaciji zanje. — Še nekaj: »Unionova« dvorana je za koncerte umotvor sam zase. Čudovita akustika! V zadnjem kotiču doni čisto in jasno vsaka najmanjša niansa. Culi smo, da so proti včerajšnjemu koncertu agitirali liberalci, češ, v »Unionu« bo. Zato jih ni bilo! Prav tako! Vse naj propade — podjetnost in umetnost, saj liberalni inteligenci zadostuje, da ji vsak dan v »Narodni tiskarni« nasuiejo korito z odpadki. Cmakanje notic o fajmoštrih in kaplanih je pač najlepša muzika; zraven pa en glažek al pa dva---
+ Prihod novega gospoda deželnega predsednika Teodorja Schwarza v Novo mesto. Dne 29. min. mes. je pričel gospod deželni predsednik svoje uradno potovanje in počastil s svojim prvim obiskom dolenjsko metropolo. Na kolodvoru je bil sprejet od mil. gospoda prošta dr. Elberta, od preblag. g. c. kr. okrajnega glavarja barona Viljema Rech-bacha in od gospoda novomeškega župana pl. Sladoviča. Nastanil se je gospod deželni predsednik v proštiji in kmalu po dohodu obiskal v spremstvu gospoda prezidijalnega tajnika, c. kr. okrajnega glavarja Haasa, mil. g. prošta. Od 11. do 1. ure so bili sprejemi na c. kr. okr. glavarstvu. Sprejeti so bili vsi načelniki c. kr. uradov in drugih avtonomnih oblastij, kakor tudi zastopniki svetne in redovne duhovščine. Jako veliko županov in občinskih odbornikov je bilo došlo. Vse je gospod deželni predsednik silno prijazno sprejel ter poslušal njih težnje in želje. Novi gospod deželni predsednik je zares ljubeznivega obnašanja tako, da dobi takoj zaupanje vsak do blagega gospoda. Zavoljo tega je bilo prav, da je bilo Novo mesto v zastavah in je tako častilo moža, katerega je milost presvitlega cesarja poklicala na tako važno mesto. Popoldne je gosp. deželni predsednik obiskal gg. načelnike c. kr. uradov in gospoda mestnega župana, ter si ogledal državno trtnico in klet, bolnišnico čč. usmiljenih bratov in deželno kmetijsko šolo na Grmu. Zvečer so mu napravili bakljado in med večerjo je svirala godba meščanske garde. Dne 30. maja dopoldne je gospod deželni predsednik obiskal tukajšnjo gimnazijo in ljudsko šolo ter se prepričal, da je neobhodno potrebno novo poslopje. Lep sprejem so gosp. deželnemu predsedniku napravili v zavodu čč. šolskih sester v Šmihelu. Tukaj je prisostoval v nekaterih razredih pouku in se izrekel o vsem jako pohvalno. Zelo laskavo in priznal-110 se je gospod deželni predsednik tudi izrekel o prenovljenih obeh novomeških cerkvah. Popoldne ob 3. uri je zapustil Novo mesto. Pri c. kr. okrajnem glavarstvu so se od njega poslovili uradniki tega urada in gospod mestni župan. Do meje črnomaljskega glavarstva so gospoda deželnega predsednika spremili mil. g.prošt, gospod c. kr. okrajni glavar, župan gospod Zurc in podžupan gospod Znane iz Šmihel-Stopiče. Malo pred mejo novomeškega okrajnega glavarstva na Težki vodi so dokaj primeren odhod napravili gospodu deželnemu predsedniku Stopičani. Postavili so lepe mlaje in vse je bilo v zastavah. Pozdravila ga jc šolska mladina s svojo zastavo pod vodstvom gospoda župnika Jakoba Porenta, ki je tudi krajni šolski nadzornik, gospoda nadučitelja, gospoda kateheta in gdč. učiteljice. Na Luži je bil sprejet od gospoda črno-
maljskega okrajnega glavarja Parma, od gospoda dekana semiškega M. Erzarja in župana semiškega z odborniki. Vse se je čudilo ponižnosti in priprosti uljudnosti novega gospoda deželnega predsednika. Zavoljo tega mu za-kličemo iz dna srca: Bog ga živi in mu podeli milost in moč, da bo dosegel lepe vspehe na Kranjskem, posebno pa še v vedno tako zapuščeni, siromašni Dolenjski in Belokrajini!
+ Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske bo v četrtek, 7. junija t. I. dopoldne ob devetih v veliki dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani. Na občnem zboru se bo med drugim tudi obravnavalo o ustanovitvi deželne zavarovalnice za živino kot zveze vseh krajevnih vzajemnih zavarovalnic za živino. Na dan zborovanja se vabijo vsi udeleženci občnega zbora na skupen ogled gospodinjske šole kmetijske družbe v Ljubljani (v Marijanišču na Poljanski cesti), ki se bo vršil popoldne med 2. in 4. uro. Razkazovali se bodo veliki vzorni goveji hlevi, svinjaki, kurnjaki itd.
+ Umrl je v Gradcu upokojeni kontread-miral vitez J e d i 11 a, brat kontreadmirala Leopold vitez Jedina.
+ Gonja lahonske sodrge proti creski hrvaški duhovščini, postaja vedno hujša. Deželni šolski svet je prepovedal kapelanu č. g. M a -k o v č i č u pouk veronauka v hrvaščini v ljudski šoli v Cresu. G. Makovčič pa se temu krivičnemu postopanju ni pokoril, ker so ondotni šolski otroci po rodu Hrvati in je laški krščanski nauk zanje brez haska. Sedaj pa je sklenil predsednik krajnega šolskega sveta naprositi oblasti, naj verouk odvzamejo duhovščini in ga poveri jo posvetnemu učite ljstvu! Mi smo radovedni na pouk o krščanskem nauku, ki ga bodo učili laški učitelji, najhujši moralni korumpi-ranci, kar jih je na Primorskem, povrh tega pa nevedni, da se jih sam Bog usmili. Kaj bodo neki odgovorile oblasti tem od vsega sveta zavrženim renegatom, ki jih je usoda vsled čudne ironije postavila za učitelje in predstojnike naroda, katerega učijo, goljufajo in poživinju-jejo.
+ Ivan Cankar v »Dom in Svetu«. Opozarjamo svoje bravce na črtico »Spomladi«, ki jo iz peresa Ivana Cankarja priobčuje zadnja številka »Dom in Sveta«. Naš najgenijalnejši leposlovec kaže v nji toliko mehkoto in nežnost, kakršne doslej še nikoli. Toda čemu besed, berite!
SHke g. ravnatelja Jegliča. „Gospo-darska zveza" naroči slike pokojnega zaslužnega ravnatelja gosp. Josipa Jegliča. One zadruge, ki žele kupiti sliko, naj to takoj naznanijo „Gospodarski zvezi", da naroči zadostno število slik.
Juda nit Belili smo si že večkrat lase, zakaj naša liberalna stranka tako sramotno propada. Sedaj smo na jasnem. Juda jim manjka. Liberalne stranke brez Judov so kakor Tavčarjevi govori brez škofa. Ni moči, ni cene. Še z Judom bi težko šlo, a pač boljše nego sedaj. Ferjančič s kravjim zvoncem, pojdi v dumo. Tam so dne 28. maja na predlog juda Ostrogovskija sklenili, da bo imela zbornica vse dni seje, tudi v nedeljo, samo v soboto in sredo dne. Soboto je rešil Jud. Časopisje molči o ti stvari. Rusov je sram, judovskih žurnalistov menda tudi. Predsednik je pač omenjal, da na praznike ne bo seje. Sobota nad nedeljo na Ruskem ! To je moč Juda! Ostrogovskij postane gotovo častni član zvrševalnega odbora liberalne stranke.
Gangl na Krpanovi kobilici. V »Učiteljskem Tovarišu« beremo te le ginljive tožbe: »Človek naj bere le »Slovenca« in »Domoljuba« ! Kaka gnojnica se pretaka po klerikalnih listih! Z njo grde šolstvo in učiteljstvo, ker so njega Ijuti sovražniki in zato očitni krvniki vsakega kulturnega napredka! Z gnju-som se bodo spominjali teh žalostnih časov še pozni zanamci, ko jim bo govorila naša kulturna zgodovina o lopovščinah zatiralcev svobodne volje in svobodne šole!« — Smilijo se nam ti pozni zanamci!
— Šola na Savi. Z Jesenic se nam piše: V četrtek 31. maja je bila stavbinska razprava za novo slovensko šolo na Savi. Nova šola bi bila že lahko stala, ako sc ne bi delale ovire od raznih strani. Opetovano smo žc povdar-jali, kako bi bila potrebna osemrazrednica za celo šolo. Merodajni faktorji svoj čas niso gledali v prihodnost in so tiščali, naj bo na Savi posebna štirirazrednica, na Jesenicah naj pa ostane stara štirirazrednica. Občinski odbor in krajni šolski svet je delal zato in se je denar za to šolo tudi že pobiral. Ko je enkrat sklep, da se zida na Savi nova šola in se za njo napravi nov šolski okoliš pravomočen, so pa ravno tisti možje, ki so prej tako delali za šolo na Savi, na komando Cham-Fabinca rekli, šola ne sme biti na Savi, šolski okoliš se ne sme raztrgati in začeli so nasprotovati, da se je zidanje šole zavleklo. Tačas pa je nemški šolski kuratorij zidal nemško šolo na Savi
in v jeseni letos bo štirirazredna nemška šola že otvorjena. Nemška stoji, slovenske ni. Posledica tega bo, da bodo slovenski otroci pohajali nemško šolo. ker slovenske ni, zlasti, ker je nasprotstvo med Savo in Jesenicami postalo tako napeto. Vsa zadeva glede skupne osemrazrednice je popolnoma zavožena, za-vozili so jo liberalni veljaki, ki so razmere v občini čisto zmedli. Dobro vedo, da z nasprotovanjem proti šoli na Savi ne bodo nič opravili, vendar stvar hočejo le še zavleči. V razmerah, karšne so sedaj, je edina pomoč, da se slovenski otroci odvrnejo od nemške šole ta, da se čimpreje zida slovenska šola na Savi. Kdor to ovira in zavlačuje, bo pomagal le Nemcem ponemčiti slovenske otroke na Savi. Prihodnost bo pokazala, kako prav smo imeli.
—	Resnica o dogodku na Mirni — .Narod' zopet laže. — Iz Mirne, se nam piše: Zopet je sobotni »Narod« v dopisu iz Mirne naredil iz muhe konja. V dolgoveznem članku kvasi, da je bil na Mirni tepen Avguštin Travnikar. Koliko je tepenih? Ali res »Narod« nima več gradiva in mora s tako brezpomembnimi novicami mašiti svoje predale? Seveda se mora zaleteti pri tem v izobraževalno društvo in v gospoda župnika. Nekaj zabele mora biti! Kaj paje na vsej stvari? Travnikar ali po domače Slanguštin, je tisti večer, ko jo je malo skupil, zabavljal fantom, ki so mirno pili pri Kastelicu. Med njimi je bil samo eden član izobraževalnega društva, ki pa trdi, da on ni ničesar hudega prizadejal Travnikarju. Prvi, ki je baje Travnikarja pretepel, bil je znani razgrajač in Smalcov ljubljenec, Bunkar. Ta gotovo ni klerikalec. Potem so prišli še le drugi fantje za Travnikarjem in ga napodili proti domu, niso ga pa vlekli čez brv, ker je sam šel čez. Da je Stanguštin obležal, ni čuda, ker se ga je na Mirni pošteno nalezel. Bil bi vseeno težko prišel domov, ko bi ga tudi fantje pustili v miru. »Narodova« bojazen za Šlanguštinovo nogo je res nepotrebna, saj je že ta teden doma krompir okopaval. Ljudje si tudi pripovedujejo, da se je hotel precej še na potu iz bolnice tepsti z Bonom, ki ga je peljal domov. Naravnost za lase pa privleče »Narod« vmes tukajšnjega gospoda župnika. Podtika mu, da je dejal: »To je božja volja, da je tako stepen!« Tega on nikdar ni govoril. Po- , zna se na prvi pogled, da je »Narodovo« poročilo tendencijozno. Stvar pride v kratkem pred sodišče in »Narod« hoče s tem vplivati na sodnike, naj pritisnejo klerikalce ob steno.
—	Z Vrhnike. Cujte in strmite, vi liberalni učitelji na Kranjskem, kako brco je dal naš gospod župan Gabrijel Jelovšek našemu liberalnemu učitelju. Razven gospoda naduči-telja ni nikogar drugega uvrstil v imenik občinskih volitev med volilce prvega razreda, ampak vse v tretji razred, rekoč, v prvi razred spadajo le gospodje uradniki, častni člani in večji davkoplačevalci, »šovmaštri« pa nikakor ne. Seveda so se gospodje učitelji proti tej nepravični uvrstitvi takoj pritožili, za kar so bili gospod župan zelo užaljeni, ker oni zahtevajo, da se jim vse pokori kar leze in gre, zato se držijo tudi vedno gesla: Tako želim, tako hočem in tako se mora zgoditi. — Volilni imeniki so tekom leta že vdrugič razpoloženi, ker so bili prvič Vsled prevelike »briht-nosti« našega Dorčeka, kateri je pohajal v znamenito enajsto šolo na Vrhniki — ovrženi. Vsled tega smo zelo radovedni, če bode do-šle ugovore razsojevala v ta namen že lansko leto izvoljena komisija, ali bodemo drugo volili. Uda lanske prizivne komisije gospod notar in predsednik kupčijske zbornice gosp. Lenarčič, ki sta voditelja liberalcev na Vrhniki, sta se lansko leto najbolj upirala temu, da se učiteljem ne bi priznala volilna pravica v prvem razredu. Res narobe svet, da so> liberalci čez liberalce. Pri naših liberalcih se tedaj ne upošteva pregovor: »Vrana vrani še ni nikdar oko skljuvala.« Tukaj naj imajo gospodje učitelji zgled, kako jih imajo liberalci radi, ko jim še toliko niso naklonjeni, da bi jim pri občinskih volitvah privoščili volilno pravico v prvem razredu, katera jim vsled različnih odločb upravnega sodišča, posebno pa vsled odločbe z dne 27. aprila 1892, št. 97, gotovo pri-stoji; kako se pa hočejo nadjati, da jim bi še plače zvišali, katere bi znašale tisoče in tisoče kronic. Gospodje učitelji, tukaj pred seboj imate zrcalo, da ste liberalcem le tedaj dobro došli, kadar vas uporabljajo za svoje orodje pri raznih agitacijah. — Končno pa svetujemo »Učiteljskemu Tovarišu«, ker vse, kar se tiče klerikalcev, takoj posname iz »Slovenskega Naroda«, da bi tudi to naše povsem popolnoma resnično poročilo prevzel v svoje predale.
—	Filozof France Porenta. Številnim prijateljem in znancem blagega ranjkega naznanjamo natančneje podatke o njegovi tragični smrti. Rojen je bil v Spodnjem Bitnju ob cesti med Škofjo Loko in Kranjem. Maturiral je skoro z odliko v Kranju 1. 1901, ko je bila v Kranju prvikrat matura. Nato je doslužil vojaško leto pri topničarjih v Pulju in študiral klasično filologijo na Dunaju. Bil je v zadnjem (osmem) tečaju ter je že oddal prošnjo za domače naloge. Nameraval je iti v jeseni supli-rat V zadnjem času je študiral zelo mnogo, zraven pa stal gmotno zelo slabo, kar je pa tovarišem prikrival, kakor ga sploh menda nikdar nikdo ni čul tožiti. Se le po njegovi smrti, ko niso našli pri njem niti vinarja, so tovariši spoznali njegove razmere. Zadnji teden je bil še vedno pri predavanju; zahajal je tudi redno v »Danico« in se sploh ni zapazilo kake večje izpremembe na njem. V sredo 30. t. rn. se je zvečer ustrelil; bil je še isti dan v družbi tovarišev in bil od štirih do petih popoldne pri predavanju. Proti mraku je šel v »Tiirken-schanzpark«, kjer sta ga dobila dva tovariša ob polu 9. zatopljenega v žalostne misli. Na povabilo, da naj gre ž njima, odvrne, da je silno truden. Kar je nadalje rekel, se ni več razumelo. Tovariša sta prepričana, da je bil
kakor telesno tako tudi duševno popolnoma potrt. Ko so drugo jutro pisali dnevniki, da se je ustrelil, ni hotel v »Danici« tega nihče verjeti. Sli so nekateri, na stanovanje, kjer je povedala gospodinja, da je opazovala na njem zadnji mesec precejšnjo izpremembo in da je ukazal policijski uradnik zakleniti, njegove stvari. Porenta pa je ležal v mrtvašnici, v Doblingu, strto nadepolno mlado življenje v dobi 23 let. Pokojnik je bil izmed, najbolj priljubljenih članov »Danice«, mirna duša, Iju-beznjiv z vsakim in čudovito postrežljiv,. zlasti nasproti novovstopivšim na univerzo. Iz srca vesel je bil redko, neka tiha žalost je ležala na njem. Pri sv. obhajilu je bil z več tovariši zadnjo nedeljo dne 27. m., m.. Kolegijalen je bil do skrajnosti. S tovarišem v zadregi je delil svoje zadnje novce. V zadnjem času po izjavi nekega tovariša dva dni ni skoro ničesar po-užil, kar mu je v zvezi z napornim učenjem oslabilo telesne in duševne moči. Cerkveni pogreb se vrši v soboto 2. junija iz mrtvašnice na Doblingu. Svetila mu večna luč!
—	Nove avstrijske alpske čete pojdejo dne 6. t. m. v določene jim kraje.
—	Ogrski bojkot avstrijskim izdelkom. Avstrijska industrijska zveza je naznanila in-dustrijcem, da Ogrska avstrijske pridelke tajno bojkotira. Od strani Avstrijcev treba bo odločnih protikorakov, da se mažarska predrznost nekoliko ukroti.
—	Resnične besede vojaškega dostojanstvenika. Na banketu veterancev preteklo nedeljo v Trstu je govoril tudi fcm. baron Teuf-fenbach, ki živi v pokoju v Gorici. Kakor poročajo listi, je fcm. Teuffenbach naglašal, da se je toliko za časa svoje dolge aktivne službe, kakor tudi pozneje, zasledovaje dogodke, uveril, da so tu doli Slovenci edini element, na kateri se more država zanašati. In na podlagi tega uverjenja je govoril o kratkovidnih in nespretnih vladah! — To so krepke besede, katerih pa navzgor menda ne bodo čuli.
—	40-letnica bitke pri Kustoci bo 24. junija t. I. V Pragi se tem povodom pripravljajo velike slavnosti. V tej bitki se je posebno odlikoval naš domači pešpolk štev. 17. Sijajno sta se v tej bitki odlikovala naša še živeča rojaka sedaj v Ljubljani v pokoju živeča višja častnika gg. L u k a n c in P r a š n i k a r.
—	OJiikovan domači obrtnik. Spoštovani kovaški mojster in posestnik gosp. Ivan Demšar na Marije Terezije cesti št. 6, je dobil v pomladanski splošni razstavi na Dunaju veliko zlato kolajno s prav laskavo čestitko od razstavnega odbora. Vrlemu domačemu mojstru čestitamo!
—	Umrl je na Črnučah 87 let stari gosp. Lovrenc B e r g a n t. posestnik in bivši 52-letni občinski odbornik. — Umrl je vpokojeni orožniški stražmojster g. Josip H a s 1 i n g e r.
—	Poročil se je gospod Fran Konšek, c. kr. poštar v Trojanah, z gdč. Ivanko Kraljevo.
—	Shod sodalitatis za dekanijo litijsko
bo v četrtek, dne 7. t. m., ob 10. uri v Polš-niku.
—	Požar v zagrebškem paromlinu še
vedno ni popolnoma zadušen. Se vedno šine semtertje v zrak kak plamen.
—	Na Krimu. V nedeljo je bilo na Krimu več turistov. Najprijetnejša pot na Krim je s Preserja čez Planinco, kjer se pri »Jernej-čku« za male denarje dobi dobro pokrepčilo. Tu je tudi intresantna globoka jamaozir. prepad, v katerega se lahko eno uro leze. Na Planinci prodaja posestnik I. Uršič hišo, ki bi jo kupilo lahko planinsko društvo za napravo prenočišča ali podobno in, ki bi postala potem lahko zanimiva. Dobila bi se tudi lahko v najem.
—	Hudomušni Tržačani. Neki zelo elegantni gospod se je vozil po ulici S. Seba-stiano v Trstu z zelo lepim konjem. Nakrat se konj ustavi in noče naprej. Gospod se jezi, tepe konja, ta pa majestetično stoji in se negane. Cel kup Tržačanov se nabere; če gospod zamahne po konju in kolne, se mu vsi smejejo in aplavdirajo konju. To gospoda tako razjezi, da vzame iz žepa samokres in hudomušnemu občinstvu preti z morilno cevjo. Seveda mu vse to ni nič pomagalo, nasprotno, prihitela je urno policija in ga zaprla.
—	Velike plasti oglja so našli v Dalmaciji med Drnižem in Mucem. G. dr. Mihalje-vič iz Spljeta je zbral akcijonarje, da si osvoje rudnik in poiščejo novih.
—	Veselica v Dobu. Kat. izobraževalno društvo v Dobu, dasi ravnokar ustanovljeno, vendar prav lepo in uspešno deluje s knjižnico, s predavanji in dr. V nedeljo, 27. majnika pa je priredilo v prostorih g. župana B. Zamika že prvo svojo veselico, ki je vsestransko tako lepo uspela, da je društvu treba le čestitati. Pred vsem nas je prijetno izne-nadil društveni zbor. Zapel je 4 ljubke, v srce segajoče pesmi, ki so pričale, koliko se z resno voljo celo v prav kratkem času že more doseči. Čast pevcem in njihovemu pevovodju! Društvenik Kompare je v navdušenem nagovoru pojasnil namen in pomen izobraževalnega društva. Veseloigra »Kmet-Herod« je ljudstvo izvrstno zabavala. Dasi so igralci nastopili prvič, čutili so se vendar popolnoma domače na odru. Vsi so prav dobro pogodili svoje uloge, posebno še Gašper, Matijče in zdravnik. Občinstva je bilo toliko, da je bil obširni prostor natlačeno poln. Navzoč je bil
tudi baron Rechbach z vso svojo rodbino._
Srčno se veselimo lepega uspeha tega najmlajšega društva v okraju, ki pa že sedaj izredno veliko obeta in kličemo: Le tako naprej!
—	Iz Mengša. Tamburaški zbor izobraževalnega društva je priredil na praznik in v nedeljo dva koncerta, enkrat v Ladstatterjevi tovarni, drugič v Loki pri Slamnikarju. Tam-buraše odičene s trobojnicami je priprostoi ljudstvo s Tirolci vred živahno aklamiralo. Pa
so se tamburaši pod vodstvom svojega marljivega in energičnega pevovodja v kratkem času res dobro izurili. Igrali so koračnico »Banovac«, ki so jo doslej igrali, edino le še v »Straži« na Dunaju. Upamo, da se nam v kratkem posreči na primernem prostoru uprizoriti igro. — Za nove orgije v Trzinu so poslali, fantje iz Amerike 575 K.
—	Stavko pripravljajo delavci v zagrebški plinarni.
—	Ameriške novice. Franca I.vanetiča je je napadel v Jolietu neki zlikovec in ga hudo poškodoval. Zdaj se zdravi v tamošnji bolnišnici. — V Steeltonu (Pa.) je umrla Marija Potočnik iz Gradca na Belokranjskem in Anton Mahorčič iz Drašič pri Metlikh — V Či-kagi je umrla Marija Plešič.
—	176 izseljencev, večinoma, črnogorskih, se je včeraj pripeljalo na parniku »Sofia« v Trst. Ameriške oblasti so jih zavrnile, ker so našle, da so vsi že preje bili za delo najeti V Trstu so se izseljenci utaborili v pristanišču. Nastali so prepiri s policijo, en Črnogorec je bil zaprt. Parobrodne družbe; ki res niso obvezane vrniti jim voznino, so voljne, peljati jih zastonj do Kotora, kar pa izseljenci nočejo.
— Podjetje kranjske nidustrijske družbe v Barkovljah pri Trstu sedaj razširjajo. Sedaj nalagajo zopet 3000 ton železa za Ameriko.
—	Železniška nesreča v Zagorju. Včerajšnjo nesrečo v Zagorju ob Savi, pri kateri sta trčila dva tovorna vlaka, je zakrivil vlak štev. 59, ki je predčasno vozil naprej.
—	Letos je hroščevo leto. Hrasti mole gole veje, ker so jim nepoklicani gostje požrli mlado listje. Toliko jih je, da jih zvečer kar mrgoli po zraku. Umna gospodinja, ki goji kokoši, lahko izrabi hroščevo leto v svojo korist in si napravi za mal denra krme za svoje kokoši. Naroči naj otrokom v vasi, da ji nabirajo hroščev, ki jih bodo dobili lahko na škafe. Ko otroci hrošče prinesejo, naj jih stresejo v kako večjo posodo; potem jih je treba popariti z vročo vodo. Hrošče je treba spraviti v vreče, ki. se obesijo na zračen prostor,, n. pr. na podstrešje, da se posuše. Kokoši te hrošče jako rade zobljejo.
—	Delavsko bralno društvo v Kamni gorici priredi, na Binkoštni ponedeljek ob pol 4. uri popoldne veselico na vrtu gospoda A. pl. Kappusa s sledečim sporedom: 1. Fr. Ferjančič: »Sijaj solnčice«, poje moški zbor. 2. Deklamacija. A. Medved: »Pomlad«. 3. Igra dr. Iv. Kreka: »Pravica se je izkazala« 4. J. Aljaž: »Ne zveni mi«, poje moški zbor. — K obilni udeležbi uijudno vabi odbor.
—	Službo potovalnega učitelja za kmetijstvo razpisuje c. kr. namestništvo v Trstu. Prosilci dobe poleg stalne plače še potni in pisarniški pavšal, stanarino ter štiriletnice. Zahteva se poleg potrebnih študij tudi znanje hrvaškega jezika. Tozadevne prošnje z izpričevali je vložiti do 24. junija pri c. kr. na-mestništvu; v Trstu.
—	Smrtna kosa. V petek zjutraj, l.t. m. je umrl v Rakovci pod sv. Joštom posestnik in mlinar France Sedlar v starosti 65 let. Ril je znan po vsem Gorenjskem pod imenom »Rakovški kovač"; drl je posebno spretno zobe in ljudje so hodili od daleč k njemu. Bil je tudi znan ribič ter je veliko storil za povzdigo ribarstva, zaplodil je zlasti mnogo postrvij v potoku, ki teče mimo njegovega posestva. N. v m. p.!
—	Toča. Z Vrha pri Vinici se javlja, da je 30. maja t. L okoli 9. ure zvečer padala debela toča kot orehi. Tolčnjava je trpela komaj tri minute vendar je toča naredila veliko škodo na polji posebno na Vrhu. Pšenico, rž in ječmen bodo morali pokositi. Trtna uš je uničila vinograde tako, da je samo še semintje rasla kaka trta, a sedaj jo je ta toča oklestila z mladiko in grozdom vred. Ni čuda, da odtod vse beži v Ameriko!
—	Štorkljo ustrelil je na izstopivši Pivki posestnik g. Jos. K o v a č i č.
—	Poštna vest. Dne 1. junija t. I. uvedla se je v Starem trgu pri Kočevju političnem okraju Črnomelj brzojavna služba z omejenim dnevnim službenim časom.
—	Ploh ga je ubil. V petek, dne 1.1, m. je tovarniški delavec Janez Rugelj, rojen 26. dec. 1882 v Sv. Rupertu na Dolenjskem, valil na Savi v tovarni ploha. Na to se mu je podtaknilo, da je pod ploh padel. Rugelj je na mestu obležal mrtev.
Zadružni shod.
Dunaj, 31. maja.
Pogled na to zborovanje kaže, da v Avstriji še ni prave agrarne stranke. Čutijo se potrebe, ki iščejo sanacije v zadružništvu, a do velike akcije v agrarnem smislu danes še ne pride. To bo šele plod dolgoletnega podrobnega dela na zadružnem polju. Pravih malih kmetov je videti le malo. Zastopajo zadruge večinoma njihovi uradniki, ali učitelji, duhovniki itd. Ti se tudi udeležujejo debat. V prvi vrsti se kažejo tu zastopane dežele z imovitim, jako razvitim kmetijstvom. Kmet-proletarec tu nima zagovornikov; glavna misel je, dvigniti produktivnost poljedelstva v večjem obsegu in z velikimi sredstvi.
Kot rdeča nit se vije skozi vse razprave misel, da je Rajfajznova posojilnica tista gospodarska prvina, iz katere se razvije vsa kmečka zadružna organizacija. Posojilnice pa morajo imeti svoje zveze, in sicer velike zveze, ker le take morejo izvrševati tudi velike naloge. Tendenca Dunajčanov je, centralizirati vse na Dunaju. Državna osrednja zveza je oni organizem, ki spaja vse v celoto in je oni končni organ, po katerem govori
zadružništvo s. prvimii faktorji, države. Ni se čuditi:, da je ta osrednja zveza stopila pred zbor s predlogom, da se naj ustanovi za vse zadruge cele države tudi ena državna centralna blagajna. Ta predlog so vrgli, oziroma vsaj zavlekli zastopniki slovanskih zadrug, v imenu katerih je zastopnik praške zveze čeških zadrug predlagal, da se. to vprašanje zdaj še ne reši. Dunajčani niso pričakovali odpora iu so ga nekoliko zamerili. Naša misel je, da morajo biti centralne blagajne velike za določeno ozemlje s kolikortoliko enotnimi razmerami. A cela avstrijska država s svojimi velikanskimi razlikami danes še ni ugoden teren za tako veliko centralizacijo. Da se bo pa osnovala centralna državna blagajna za zveze same, je gotovo, ko se premosti težava zaradi različne obrestne mere.
Važen je sklep, ki zahteva,, da se naj zadružni, organizaciji prizna p u p i 1 a r n a varnost od države. To, kar. žuli nas, boli tudi drugod. Klic: Mi nečemo biti inferiorni, mi zahtevamo, da se ne izpodkopuje ugled zadružništva s tem, da se kapitalističnim podjetjem dajejo predpravice, ki škodujejo ljudskim društvom — ta upravičeni klic naj se upošteva od državnih organov! Naj se o tem zaslišijo zadružne zveze.
Nadaljnje razprave se tičejo skladiščnih zadrug, kletarskih zadrug, v i n i č a r s k i h, mlekarskih in zadrug za prodajo j a j e c. Izdeluje se enotno knjigovodstvo, zanje zahteva zakonitih ugodnosti in uveljavljajo pogoji, v katerih morajo pro-spevati.
Dober vtisk je naredil govor zgornje-avstrijskega u č i t e 1 j a, ki je dokazoval, kako izborno vpliva na zadružništvo, ako delujeta složno učitelj in župnik. Višje šolske oblasti tega ne spoznajo še, in v marsikateri deželi, kakor se je konstatiralo na shodu, se delajo učiteljem prevelike težave od njihovih oblasti, če se hočejo lotiti zadružnega dela. Drugod a je prodrlo tudi že pametnejše naziranje. lezki deželni šolski svet na primer je dovolil celo dopust vsem učiteljem, ki so se hoteli vdeležiti zadružnega shoda. Naglašalo se je tudi, da celo med raznimi ministrstvi še ni enotnega naziranja glede zadružništva. Zlasti finančno in pravosodno ministrstvo ne podpirata še teženj poljedelskega ministrstva pri zadružništvu.
Pred očmi so imeli sklicatelji tega shoda, kot smo omenili, kmetijsko denarno zadružništvo in velike, produkcijske zadruge za zboljšanje in povzdigo poljskih pridelkov. Zato pa niso prišle vpoštev še pri tem shodu zadruge, ki imajo drugačen namen, zlasti kon-sumne in obrtne zadruge. Ker obrtne zadruge zlasti pri nas še nimajo druge zaslombe, nego sedanje splošne zadružne zveze, niso prišle še v poštev na tem shodu, kakor tudi ne nakupne zadruge, ki služijo delavcem ali niso v direktni zvezi s poljedelsko produkcijo. Tu se vidi, da je zadružna misel v svojem razvoju prekoračila področje poljedelskega minii-strstva in da se bodo bodoči taki shodi morali postaviti na širšo podlago ali pa sklicavati posebni shodi za zadruge, ki nimajo dovolj prostora v tem ozkem okviru.
Po dovršenem shodu, ko je bilo mogoče soditi o uspehih in nazorih, ki so se pokazali na tem prvem sestanku, se je tudii to priznalo. Poročevalec je dobil od kompe-tentne strani zagotovilo, da pri naših zvezah ne bo nobenih težav zaradi zadrug-,, ki po svojem značaju ne spadajo v področje poljedelskega ministrstva.
Kar se tiče še našega domačega zadružništva, morem sporočiti, da ga pri centralni vladi upoštevajo kot. veliko Ln potrebno narodnogospodarsko delo in da nam razne- de-nuncijacije od neke strani p o m o rej o v toliko, da obračajo še bolj pozornost na naše delo, da pojasnjujejo nenormalne razmere, ki nam škodijo, ter tako nehote pomagajo k uspehu, ki nameravamo doseči mi našemu ljudstvu v korist.
Ta shod je bil namenjen bolj za preizkušnjo, da se pokaže, kako daleč smo že prišli že v zadružništvu. Oni organi poljedelskega ministrstva, ki so sprejeli zadružno misel v svoj program, danes lahko »navzgor« pokažejo, da je ta trud hvaležen in da je zadružna misel tudi v kmečkem stanu danes eden tistih velikih faktorjev, s katerimi se mora računati. Sledeči shodi bodo brez dvoma imeli jasnejše programe, sigurnejšo tendenco in bodo privedli do znatnejših uspehov. A za zdaj smo lahko zadovoljni;, da je led prebit in bodočnost zagotovljena.
Ljubljanske novice.
lj Jubilej g. župana Hribarja. Slav-
nost v proslavo lOletnega županovanja gosp. Ivana Hribarja se je preložila na dan 16. t. m., ker bo 9. t. m. g. župan zadržan pri seji železniškega sveta. Kakor čujemo, pozdravi 16. t. m. g. župana mestno uradništvo v mestni dvorani in mu izroči album s svo--jimi slikami.
lj Češki tehniki na Kranjskem. Dne 6, t.
m. pripelje se v Ljubljano 22 čeških tehnikov z vseučiliškim profesorjem g. V. Hraskym, docentom češke tehnike v Pragi. G. tehniki napravijo po Kranjskem znanstveno potovanje. V Ljubljani ostanejo od 6. do 10. t. m.
lj V Maribor je prestavljen obč. svetnik g, K e j ž a r. Ljubljančani ga ne bomo pogrešali Ij Na čast v Ljubljano došlim češkim tehnikom priredi 6. t. m. tukajšnja družba »češka obec« prijateljski večer v mali dvorani hotela »Union«, s sodelovanjem društvene godbe. Na ta večer vabi vljudno češka obec vse tu bivajoče rojake, kakor tudi gg. slovenske inženerje in arhitekte in ravno tako gg. visokošolce.
lj Zopet premajhno bo poslopje II. državne gimnazije. Za pararelke In kabinete se v na-
črtih ni dovoli oziralo in so v tem oziru pomanjkljivi. Ali deželni šolski svet nič ne pazi in ne misli pri proučevanju tacih stavb, da bi razmeram primerno velike gradile tudi za bodočnost, ne pa samo za sedanjost? Pri poštnem poslopju, pri justični palači, kakor tudi pri I. drž. gimnaziji so jo na Dunaju prav nemarno zavozili, zdaj jo hočejo zopet pri tem šolskem poslopju! E?a ne da bi državni tehniki v ministrstvu nalašč te kozle streljali?
Ij Blagoslov nove zastave v Križankah.
Dekliška Marijina družba v Križankah si je napravila novo zastavo, katero so jako lično izvršile čč. šolske sestre v Trstu. Zastava ima na eni in sicer na beli strani podobo Brezmadežne, na drugi modri strani pa podobo sv. Jožefa. Obe podobi sta krasno vezani. Zastavo in lep moder kumičin trak s primernim napisom, katerega je izdelala v Ljubljani gdč. Sattnerjeva, je prineslo deset belo oblečenih deklic v slovesno okinčano cerkev. Tu je blagoslovil zastavo mil. g. generalni vikar Janez F1 i s ob asistenci domačih gg. duhovnikov. Po blagoslovu je pripela kumica gdč. Josipina Kačarjeva podarjeni trak in nato se je vršilo običajno zabijanje žreblejv po g. celebrantu, kumici, voditelju družbe, g. superiorju nemškega reda in po zastopnikih ljubljanskih Marijinih družb Lichtenturnove, uršulinske, Št. peterske in križanske možke. Nato je v lepem, navdušenem govoru govoril mil. g. prelat o pomenu zastave, ki je znamenje boja, a tudi zmage. Po odpetih litanijah se je lepa slavnost končala. Pri blagoslovu sta bili navzoči zastavi moške in uršulinske Marijine družbe, ki sta se pobratili z novo kri-žansko.
Ij Ljubljanski obč. svet bo imel v sredo ob 6. uri zvečer redno sejo. Na dnevnem redu so med drugimi poročila: o prošnjah za vsprejem v domovinsko zvezo mestne občine ljubljanske; o prošnjah za podelitev meščanskih podpor; v zadevi imenovanja okrajnega načelnika zaVodmat; o nasvetu zastrara vsebine reverzov pri prizidavah; o prošnji Antonije Ižančeve, udovo po mestnem stražniku Edvardu Ižancu za določitev pokojnine, vzgojevalnine in posmrtne četrti; o prošnji „Dež. zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem" za prispevek; o dopisu prometnega ravnateljstva drž. železnic za prispevek poizvedovalni in potovalni pisarni v Londonu; o vlogi „Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, da bi mestna občina kole-kovala svoje spise z društvenimi znamkami; o prizivu hišnega posestnika Josipa Bahovca; o nazidavi enega nadstropja pri telovadnici I. mestne ljudske šole; o županovem dopisu gtede imenovanja potov in steza na gradu; o ponudbi odbora za dozidavo obmorskega hospica v Trstu, da bi mestna občina ljubljanska zavezala se stalno plačevati nekaj prostorov v tem hospicu; direktorija mestne elektrarne poročilo o obračunu za povečanje mestne elektrarne v letu 1905. Tajne seje: Policijskega odseka poročilo o županovem dopisu gledč nasvetov, katere stavlja začasni vodja policijskega urada po svojem uradnem popotovanju na Dunaj in v Linec; o oddaji dveh ustanov za invalide na Kranjskem; o oddaji službe računskega revidenta.	v
lj Društvo za zgradbo zavetišča in vzgo-jevališča v Ljubljani bode imelo svoj občni zbor dne 7. junija 1906 ob polu 7. uri zvečer v mali dvorani »Mestnega doma« na Cesarja Jožefa trgu. K obilni udeležbi se vabijo najuljud-nejše društveni člani in dobrotniki.
lj V Šiški napadli so vojaki 27. pešpolka Ipretečeno sredo brez povoda dva gospoda, ki sta mirno proti njim prišla, Stajarske Nemce bolela je le slovenska govorica, ker so vpili: »Schau, da sind auch zwei win-dische preklete hudičen, hau im eine obe«. S takimi nastopi, ki niso nobenemu vojaku v čast sl bodo nemški Štajarci le juho za-solili,	$
lj Nesreča. Včeraj popoldne je šla gostija Jera TrebeJnik po stopnjicah iz svojega stanovanja na Radeckega cesti št. 1, kjer je padla tako nesrečno, da si je levo roko dvakrat zlomila. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.	»
Ij Vročo ljubezen ima do Terezije Slamni-karjeve zavirač Adolf Scheicher na državni železnici. Ko ga je sinoči spremila do njegovega stanovanja v Ravniharjevih ulicah, jo je pred hišo začel pretepavati s palico in jo tako vrgel ob tla, da je nezavestna obležala in so jo morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico.
lj Aretovan je bil včeraj 211etni delavec Vllj. Pastator iz Rafolce v kamniškem okraju, ker je ukradel svojemu sodelavcu Matevžu Permetu v Bohorčičevih ulicah št. 28, nove lakaste čevlje, vredne 16 K, črn klobuk, vreden 4 K In par navadnih čevljev, vrednih 4 K. Izročili so ga sodišču.
lj Adela Moraw, dunajska prva operetna pevka, se jutri pred svojim odhodom v Ameriko, s svojim lastnim avtomobilom pripelje v Ljubljano ter bo, kakor smo že poročali, gostovala dne 3, in 4. junija v spremstvu umetnikov v veliki dvorani »Uniona«. Umetnica nastopi najprej v svoji originelni točki »Odstavljena saharska kraljica«, in sicer s svojim čudovito dresiranim velblodom ln spremstvom beduinov. Ta točka je bila predstavljena v dunajskem Apolo-gledišču nad 150krat. Na sporedu je tudi opereta Evgena Matraya in Ludovika Rom&na, dalje pantomina, nastop humorista Julija Chmela in razne druge točke. Predprodaja vstopnic po 3 In 2 kroni je pri Fischerju, na večer predstave pa pri blagajni.
lj Kranjska hranilnica je sklenila sezidati za 40.000 K delavsko hišo. V hiši bo zboro-valna dvorana s čitalnico. Poleg tega se je
osnovala »ustanova Josipa Luckmanna«, katere kapital znaša 100.000 K. Pravico do nje imajo taki, ki so potrebni pomoči in pripadajo trgovskemu ali obrtnemu stanu.
lj Veselica v prid koroškim Slovencem, ki jo priredi »Sokol« 24. junija t. 1. na dirkališču, prične se popoludne ob šestih. Več narodnih trgovskih tvrdk bo prispevalo z raznim blagom v navedeni namen.
lj Umrli so: Silvester Seidl, strežnik, 28 let, Krakovski nasip 10; Anton Apih, narednikov sin, 1 dan star; Anton Peterca, čevljar, 27 let, Kolodvorske ulice 18; Ivan Remaš, delavčev sin; Anton Rugelj, sedlarski vajenec, 17 let; Antonija Arh, žrebljarjeva hči.
lj Ljubljanski šramel kvartet. Nocoj vrtni koncert v hotelu pri južnem kolodvoru (prej Lorber.) Začetek ob 8. uri. — Jutri na binkoštno nedeljo ter binkoštni ponedeljek vsakokrat trije vrtni koncerti v „G0ssovej pivnici" na Sv. Petra cesti. Več v inseratu.
lj Poročil se bo v ponedeljek igralec g. J. P o v k e z gdč. Marijo Krištof. Čestitamo!
lj Na Golico so napravili danes maj-nikov izlet dijaki tukajšnje realke.
Razne stvari.
Najnovejše.
Velik škandalvAmeriki. V Ameriki so prišli na to, da razne tovarne konserv porabljajo za konserve meso živalij, ki: so poginile in katere nakupujejo po celi državi.
Nagloma umrl je v Wiirzburgu slavni pisatelj profesor katališke teologije Herman Schell.
Stavka mizarskih po m o č n i k o v v Inomostu je končana. Mizarski pomočniki, so dosegli deveturni delavnik in zvišanje plače,. zato so pa morali dovoliti prostovoljno akordno delo.
Kovinski delavci v Nemčiji zopet prično z delom, ker so tovarnarji sklenili, da jih zopet sprejmo na delo.
Velike povodnji so na Solnogra-škem. Več mostov je voda odnesla. Mnogo krajev je preplavljenih.
Veliko potresno tresenje oddaljeno 15.000 kilometrov, so včeraj zjutraj zabeležili v dunajskih opazovalnicah potresa.
Zastolnegaproštav Pragi je izvoljen stolni dekan in deželni poslanec dr. Franc Krasi.
Pruski princ Henrik pride na Dunaj 8. junija.
Stavka soboslikarskih pomočnikov v Inomostu je končana.
Dr. Korber je imenovan za častnega člana cesarske akademije znanosti v Pragi.
R i g o J a n s z i živi in so vesti o njegovi smrti neresnične.
Samoumor na pokopališču. Na pokopališču v Belemgradu se je ustrelil major Miloje Jakovljevič radi velikih dolgov.
Novo zrakoplovno železnico je izumel avstrijski inženir Balderauer iz Solnograda. Poizkusi v okolici Solnograda so se kar najboljše obnesli. Za to železnico je treba samo en železen tir, ki se uzpenja po poljubno strmi gori. Na ta tir je pritrjen po zelo močni žici zrakoplov, ki se poljubno dv giana kvišku, ali spušča v nižavo. Prvo se godi s pomočjo vodika in drugo s pomočjo vode. Izumitelj misli, da bo negova zrako-plovna železnica izpodrinila vse dozdaj znane vzpenjače.
Vstreljena nevesta. V češki vasi Drškov se je pripetila velika nesreča. Ko so se vračali svatje iz cerkve od poroke, je zadel en strel 16-letno nevesto Anastazijo Holub, ki je bila takoj mrtva. Truplo so odnesli v mrtvašnico, svatie pa so šli z ženinom vred v gostilno, ne meneč se za žalostni dogodek. Tam so pili in plesali in orožniki so privedli ženina s silo do tega, da je izpovedal, kako se je dogodilo. Končno se je dognalo, da je vstrelil svat Janez Mrva nevesto namenoma iz maščevanja. Trudil se je namreč svoječasno za njeno roko, a prizadevanje je ostalo brez-vspešno.
Pred 18. leti po krivem obsojen. V Debrecinu je bil pred 18. leti radi umora po nedolžnem obsojen dninar Gabor Kovač. Pozneje je bil pomiloščen in izpuščen iz zapora. A zdaj se je dognalo, da je nedolžen. Kovač zahteva 7600 K odškodnine.
Nov Izbruh Vezuva. Iz Neaplja poročajo, da se je dvignil 29. t m. iz Vezuva gost oblak dima in se istočasno čulo rahlo grmenje. Na-pravljanje nove ceste na Vezuv so po odredbi profesorja Matteuccija ustavili. Vulka-nologi imajo ta pojav za zadnjo fazo letošnjega izbruha.
Pred soprogovimi očmi zgorela. Iz Almasa poročajo: Pavel Antonik je že par mesecev bolan in se ne more zganiti iz postelje. Preteklo noč je padla njegova žena, ki mu je stregla, s petrolejsko svetilko tako nesrečno, da se ji je vnela obleka. Nakrat je bila vsa v ognju. Na smrt bolni mož ni mogel iz postelje na pomoč svoji ženi, ki je pred moževimi očmi zgorela.
Ubog uradnik podedoval 10 milijonov kron. »Dziennik Polski« poroča, da je neki ubogi uradnik gališkega deželnega odbora prejel vest, da mu je v Ameriki umrl neki sorodnik, ki mu je zapustil 10 milijonov kron.
Velikanske množine kobilic so na Španskem uničile te dni letino celih okrajev. Na železniških progah leži tolika množina kobilic, da je oviran železniški promet.
Nezgoda v cerkvi. V cerkvi v Campo Fe-fice pri Palermu se je pričel udirati med službo božjo strop. Ljudje so drli iz cerkve. V gneči sta bili usmrčeni dve ženski, 20 oseb pa je bilo ranjenih.
Kako dolgo bo še mogoče stanovati na zemlji? Na to vprašanje je odgovoril chicaški visokošolski profesor dr. Chamberlain. Profesor pravi, da bo vztrajala zemlja tako kakor je še 100 milijonov let docela gotovo. Kar se tiče človeštva, se nahaja zdaj zemlja šele v početku svojega razvoja.
Blazen brzojavni uradnik. V Newyorku je nedavno nenadoma zblaznel pri brzojavnem stroju telegrafist Kellan. V takem stanju je pošiljal razne krive brzojavke na vse strani. Uradno je poročal, da je bil ta ali oni uradnik suspendiran, drugi, da je avanziral itd. Na železniški postaji je naročil razne posebne vlake in ukazal ustaviti druge čez postajo vozeče vlake. Prišlo bi bilo gotovo do kake železniške nesreče, da bi ga ne bili kmalu odstranili in odpeljali v bolnišnico.
Splošna stavke v Braziliji. Iz Rio de Ja-neiro poročajo od 27. maja: Na včerajšnjem shodu v St. Paulo so sklenili delavci pričeti s splošno stavko in postopati skupno z železniškimi delavci.
Trojni umor in samoumor. V Fischa-mendu so potegnili te dni iz Donave devetletnega dečka, kateri je imel v svojem zapisniku zapisano: »Viktor Neuberg, Land-strasse.« Oče tega dečka, 401etni Franc Neuberg z Dunaja, je imel čistilni zavod, ki mu je pa donašal same izgube. Zato je odšel s svojimi tremi dečki in se ni več vrnil. Zena ga je na to iskala po vseh krajih, po celi Evropi in Ameriki, a je bilo vse brezvspešno. Zdaj so potegnili iz Donave najmlajšega sina in mislijo, da je Neuberg šel v vodo s svojimi tremi sinovi vred.
Simplonski predor otvorili so ob navzočnosti laškega kralja.
Čudežna ohranitev katoliškega zavoda. Ameriški list»Pittsburg observer« prinaša sledeče zanimivo poročilo: »Med poslopji v San Francisko, ki jih je potres in ogenj docela uničil, stoji šola Srca Jezusovega popolnoma nepoškodovana. Šola je veliko poslopje, kjer poučuje 23 redovnic in stoji v ulici Franklin Street, 325. Po prvih potresnih sunkih so šle redovnice takoj v kapelo, kjer so z vso gorečnostjo molile. Med tem so bile vse sosednje hiše v plamenu, potres je postajal jačji in poslopja so se rušila. Naposled je ogenj zavod tako obkolil, da ga sploh ni bilo mogoče več braniti. Ko je pa požar prenehal, je stala šola sredi razvalin popolnoma nepoškodovana. Dogodek je vzbudil splošno pozornost. _____
Umorjene ženske. V okolici Curiha so našli več mrtvih ženskih trupel. V Winter-thuru so našli 20-letno dekle, ki je bilo polno ran. V bližini Erlenbacha so našli mlado Italijanko, umorjeno z bodalom. Istotam so našli na podstrešju truplo mlade žene s prerezanim vratom. O zločincih ni nikakšnega sledu.
Oblak se je utrgal v San Frančišku. Londonski »Daily Telegr.« poroča iz New Jorka, da se je v ponedeljek nad San Frančiškom Utrgal oblak. Lilo je tako silno, kakor že ne od leta 1884. sem. Ljudje, ki so bivali v šotorih, so morali zbežati. Pod vodo so bile tudi kleti, ki so do sedaj služile delu prebivalstva v stanovanja.
Telefonska In brzojavna poročila.
NOVO AVSTRIJSKO MINISTERSTVO.
Dunaj, 2. junija. O ravnokar imenovanem novem avstrijskem ministerstvu (glej politični pregled), pravi list moravskega mla-dočeškega poslanca Stranskega, da je Pacak postopal popolnoma na svojo roko. »Politik« pravi, da so Mladočehi popolnoma samovoljno na lastno roko postopali in da bodo radi tega morali nositi tudi odgovornost za to.
Dunaj, 2. junija. »Wiener Zeitung« priobči jutri imenovanje novih ministrov Becka, Bienertha, Korytovskega, Marcheta, grofa Auersperga, Kleina, pl Derschatta, dr. Fofta, dr. Pacaka, grofa Dzieduszyckega in fcm. Schonaicha.
VELIK VIHAR V DUNAJSKEM OBČINSKEM SVETU.
D u n a j, 2. junija. V včerajšnji seji dunajskega občinskega sveta so bili prizori pri točki o letošnjih občinskih volitvah jako burni. Krščanski socialci in socialni demokratje so se tako razburili, da je nastal mir še le, ko je dr. Lueger izjavil, da odstopi kot župan, ako ne bo miru.
OČE MORILEC SVOJIH OTROK.
M a r i b o r, 2. junija. Pred tukajšnjimi porotniki je bil včeraj obsojen v štiriletno ječo 53 let stari Franc V r b n j a k, ki je svoja otroka tako pretepaval, da sta umrla. Potem je prišel pred porotnike 16-letni vlničarjev sin Franc F r a s radi nenravnosti; obsojen je bil v šestmesečno težko ječo. Danes se vrši obravnava proti dekli Tereziji Trinkam iz Št. Jurija na Pesnici.
ATENTAT NA ŠPANSKEGA KRALJA ALFONZA.
Madrid, 2. junija. Vtisek atentata na mlado kraljico, kateri je bila poročna obleka popolnoma oškropljena s krvjo, je strašan. Med solzami toži, da je ona vzrok atentata. Kosec bombe je zadel kralja na prsa, a ga nI ranil, ker je učinek odbila verižica portugl-škega reda. Verižica je raztrgana. Dosedaj je 26 oseb mrtvih, 60 težko ranjenih.
Madrid, 2. junija. Kralj je ponoči obiskal ranjene vojake po bolnišnicah. Angleško poslaništvo zahteva, naj se izpusti zaprtega Angleža Roberta Hamiltona, češ, da ni anarhist.
Madrid, 2. Junija. Kralj in kraljica sta bila rešena le na ta način, ker se je bomba zadela ob električne žice in v zraku eksplodirala. Kralj je po atentatu rekel t »Oužaiujem ne- i
srečne žrtve in moje pridne vojake.« Po najnovejših poročilih je število mrtvecev 28, ranjencev pa 55.
Madrid, 2. junija. Policija je izvršila zopet mnogo aretacij. Aretirala je tudi nekega Roberta Hamiltona, ki je baje pravi krivec in nekega Matesa Moralesa. Ta dva sta bila za časa, ko je bil izvršen napad, na balkonu dotične hiše. Ena bomba je bila vržena iz četrtega nadstropja, ena pa iz prvega nadstropja.
M a d rl d, 2. junija. Pri atentatu je bilo ubitih 13 vojakov in 11 civilnih oseb, težko ]e ranjenih 26 vojakov in 24 civilnih oseb, nešteto oseb je pa lahko ranjenih.
Madrid, 2. junija. Civilni guverner ie demisijoniral. Demisija je sprejeta.
Madrid, 2. junija. Mestni svet je sklenil, da mrtve žrtve pokoplje na mestne stroške.
Madrid. 2. junija. Prizor po atentatu je bil strašen. Čreva ljudij in konj so se mešala s kosci lesa in železa. Ena človeška glava je ležala 100 korakov od trupla. V prvi zmešnjavi in splošnem upitju se ni niti čulo stokanje žrtev, katere so še le pol ure pozneje prepeljali v bolnice. Po atentatu je policija napravila pravcati lov na anarhiste. Aretirala je 100 oseb, a mnoge izpustila, ko so dokazale svo] alibi.
Madrid, 2. junija. Vse kaže, da sta aretirana Robert Hamilton in Španec Morales prava napadalca. Čuje se, da je Morales že priznal.
MAŽARSKI ČASNIKARJI V BELGRAD. _
B e 1 g r a d , 2. junija. Dohod mažarskih časnikarjev sijajen. Hiše v Belgradu so v zastavah. Vladni list »Samouprava« pozdravlja dohod »sinov vitežkega mažarskega naroda«. Srbi so posebno navdušeni za Mažare, ker je gotovo, da bi Ogrska v slučaju carinskega spora Srbije z Avstrijo, napravila s Srbijo samostojno pogodbo na podlagi avtonomnega carinskega tarifa.
AVSTRIJA IN SRBIJA.
Dunaj, 2. junija. Trgovinski provizorij s Srbijo je molče podaljšan.
GAPON RES MRTEV.
Peterburg, 2. junija. Gaponova žena izjavlja, da je Gapon res mrtev in da ga je videla mrtvega.
NOVE RAZMERE NA HRVAŠKEM.
Z a g r e b, 2. junija. Iz narodne stranke iz-stopivši ban Pejačevič se je vrnil sem ter bo izpraznjena višja mesta izpopolnil v sporazumu z združeno opozicijo.
DUBASEV ZBLAZNEL?
Peterburg, 1. junija. V Moskvi se je raznesel glas, da je generalni guverner admiral Dubasev zblaznel.
AGITACIJA REVOLUCIONARJEV.
Pe t e r b u r g , 1. junija. Ruski revolucionarji razvijajo strastno agitacijo za velikanski štrajk, ki naj bi bil ultimatum, ruski vladi zlomiti taktiko reakcionarcev.
Listnica uredništva.
Potrjujemo, da gg. dr. Fr. J a n k o v i č in dr. J. Jančič nista pisala »Glos« o štajerski volitvi v predzadnji številki »Slovenca«. Glo-sam smo dali prostora, ker smatramo za potrebno. da se o predmetu vsestransko razgovori in da se pri tem da vsakemu dopisniku prosta beseda.
J)ruftvo Abstinent" v ljubljani
' * i**	ifi ** ii-ii *	irtfiiL ni
vabi ^
nabavnemu • • večeru - -
katerega priredi
v nedeljo, 10. junija ob pol 8. uri zvečer v prostorih »Rokodelskega doma", pomenskega ulice ft. 12.
U spored:
Govora, govorita gg. \nton Jtfedved in dr. jan. £v Jfre%.
Reklamaciji, solo-petje s spremljevanjem glasovira in igra j absiinenčno tendenco:
Pot do sreče.
Svodejanska slt^a ij življenja rodbine pijanca. X obilni udeležbi vabi
odbor društva Abstinent".
Cene prostorom:	t. vrste po 1 Jf,
sedeji 2. vrste po 60 vin , stojišča po 30 vin.
Izvleček iz poljedelskih poročil.
Da, da, vročina! Če me je kdo v preteklem vročem poletju vprašal: Kaj bi, posebno pri delu na polju, storil proti hudi žeji, tedaj sem mu priporočil, kar s tem vsem mojim bralcem priporočam; poizkusil je in se mi zahvalil za dober svet in se nadejam, da bode marsikateri bralec teh vrstic, čeprav samo v mislih, storil isto, ako poizkusi sam. 1245 S-i Vzemi, sem mu rekel, liter vode, primešaj ji eno polno žlico, približno 15 do 20 gramov
Brankovega" podatka h kavi, katerega ima tvoja žena itak v kuhinji, in kuhaj to dobrih 5 minut, da se sčisti, na to pa odliv prevretka postavi v klet, da se shladi (če ti bolje ugaja, lahko prideneš nekoliko sladkorja) in ga vzemi potem v steklenici s seboj na polje. — Najbolje je, če steklenico zagrebeš na kakem senčnatem prostoru, potem bode ta okrepču-joča pijača ostala dolgo časa hladna.
Ako si žejen, popij precejšnji požirek tega mrzlega „Frankovega" prevretka in čudil se bo-deš, da te žeja ne bode nadlegovala dolgo časa.
„ Fran k" toraj ni samo najboljši pridatek h kavi, ker kot tak je itak splošno poznan, temveč tudi prav primerno sredstvo za žejo.
Izjava.
jaz podpisani Janez Likozar, posestnik v Hotemažah št. 26, zavarovan sem pri sl. c. kr. priv. avstrijski zavarovalni družbi „DUNAV" na Dunaju, a so mi v noči 11. aprila 1906 gospodarska poslopja popolnoma pogorela, kar sem sl. družbi po nje glavnem zastopniku gospodu Rudolfu Kokalju v Kranju takoj naznanil.
Pripomnim, da na dan požara že dne 5. decembra 1905 zapadla premija ni bila plačana.
Z dopisom z dne 6. maja 1906, naslovljen na sl. c. kr. priv. avstrijsko zavarovalno družbo „Dunav° na Dunaju, pa črni meni neznani pisec glavnega zastopnika omenjene družbe gosp. Rudolfa Kokalja v Kranju mej drugim tudi, kot edino krivega, da jaz zapadle premije nisem plačal ob zapadlosti in torej tudi ne ob času požara.
Izjavljam vsled tega jaz podpisani Janez Likozar, posestnik v Hotemažah št. 26:
1)	da nisem jaz s piscetn na sl. družbo naslovljenega pisma z dne 6. maja 1906 v nikakem stiku ter da istega tudi sploh ne poznam;
2)	da sem edino jaz vsled svoje brezbrižnosti kriv, da nisem še do dnč požara 11. aprila 1906, že 5. decembra 1905 zapadle premije plačal in
3)	da sem se na podlagi predložene mi korespondence sl. družbe prepričal, da se mi je ne vsled mojega pritiska, pač pa vsled priporočila gospoda Rudolfa Kokalja, že pred dospelostjo pisma z dne 6. maja 1906 v roki glavnega zastopstva slav. c. kr. priv. zavarovalne družbe „Dunav" na Dunaju, cela zavarovalna vsota po 1400 K — brez kakega odbitka v izplačilo nakazala.
Zahvaljujem se vsled tega slav. družbi, oziroma nje glavnemu zastopniku gospodu Rudolfu Kokalju, za kulantno postopanje in izplačilo.	12..7 l-i
V Kranju, dne 29. maja 1906.
Makso Nitsch,
priča.
Janez Likozar
podp. A. Slana in priča.
Zahvala.
' Štejem si v dolžnost, da se javno zahvalim vsem za izkazano sočutje ob času bolezni in smrti mojega soproga, oziroma očeta, gospoda
Ivana Šusterja
knjigoveza
Osobito se čutim dolžno izreči zalivalo slavnemu „Kat. tiskovnemu društvu" kakor tudi njenemu knjigo-veškemu osobju za krasne vence, nadalje slavnemu . Knjigo veškemu društvu" in sploh vsem za tako obilo počaščenje in spremstvo rajnika k zadnjemu počitku.
Bog plačaj vsem!
Ljubljana, 2. junija 1906.
Žalujoča soproga z otroci.
*
II
ll
S.
V nedeljo, 3. junija in dopoldne
v pondeljek 4. junija je trgovina
flnsiešRo skladišče 00 oblek
LJUBLJANA, MESTNI TRG 5
INT' odprta. 1H
!! Globoko znižane cene ! I
O. Bernatovič
Pozor pivci pivel
II Jermalno pivo4
j (specijaliteta)
iz pivovarn Žalec in Laški trg, izborile kakovosti, se toči v gostilni
Izjava.
Podpisana preklicujem vse žaljive basede. katere sem govorila 19. maja letos proti g<>sMni v Zalokarjevih ulicah 3 in njenim gostom.
1262 l-l
Marija Svetek.
Borzna poročila.
(Kreditna banka1 v LJubljani.
Uradni kurci dunajske borze 1 junija 1906.
Zaloibanl papirji.
4*/. majeva renta......
i*/, srebrna renta.....
t'/, avstrijska kronska renta 4*/, , zlata renta. . . 4•/, ogrska kronska , . . . *•/. . »lata , . . . i'/, posojilo dežele Kranjske . 41/«*/. posojila mesta SpUet . . 4 V/. , » Zader . . I1/«*/, bosn.-herc. iel. pos. 1902 . 4*/. češka dež. banka k. o. . . 4*/. . . , ž. o. . . 4'/i*/, zast. pisma gal. d. hip. b. . * V/, pešt. kom. k. o. s 10*/, pr. i'/,•/. zast. pisma Innerst hr. 4»/,*/, , , ogr. cen. dež. hr. 41/.*/« »	> 1"P- banke
4'/,*/. obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4Vi*/, obl. češke ind. banke . . 4*/. prior. Trst-Poreč lok
i'l, prior. dol žel......
3*/, , Juž. žel. kup. '/i'/, 4Vi*/, avstr. pos. ca žel. p. o.
Srčike.
Srečke od 1 1860'/, • . .
, . , 1864 .....
, tizske ..... „ zem. kreditne I. emisije
II- .
, ogr. hip. banke . , . . „ srbske & frs. 100-— . , turške	. .
Basilika	srečke .
Kreditne	,
Inomoške	,
Krakovske	.	. .
Ljubljanske	, . . .
Avstr. rud. križa .	. .
Ogr. ,
Rudolfove	,
Salcburške	,
Dunajske kom. , ...
Delni«..
Južne železnice......
Državne železnice......
Avstr. ogrske bančne delnico Avstr. kreditne banke . . . Ogrsko , , . . . . Zivnostenske , .... Premogokop v Mostu (Briix) .
Alpinske montan......
Praške žel. indr. družbe . . .
Rima-Murdnyi.......
Trbovljske premog, družbe . . Avstr. orožne tovr. druibe . . Češke sladkorne družbe . . Valut«.
C. kr. cekin........
20 franki...... , .
20 marke.........
Severeigns........
Marke.........
Laški bankovci......
Rublji.........
Dolarji...... ...
Dun
99 7C 99 65 99 80 118 26 95 55 113 80 99 20 100-60 9970 100-45 99 60 »9 60 100 45 106 30 100-20 100 — 100-— loo-—
100-50 9990 99 50 318 80 10046
200 -282 75 156 -29n— 290 — 260--10 -154-25
22	46 •68 -
78--90 -57 -49- -30-
67-
68— &20 —
137-75 676 -1662-672 75 81o-50 242 — 650 — 576-~ 2732 -678 25 271 -597--• 147 -
11-34 1910 23-46
23	96 117225
95 50 252-25 4-84
Blago
99 90 99-85 100-11845 9676 114 — 10020 101-60
100	70 101-45 10010
100-30
101	65 106 33
101-20 100 20 10060 101 — 101-60
100-320 80 101 46
202— 284-75 lt8'
298	60
299	50 270-108 60 165 25
24 45 478 — 84' -94-P3 -51 — 32 -62 -73- -529 80
138-75 676 -1671 -673-78 817 50 243 -654 — 577'— 2742 — 579 25 275 — 607v— 149 -
11-39 19-13
23-535
24-04 117-425
95 7o
263 26 5 |
Slov. katol. akademično društvo „DANICA" javlja pre-tužno vest, da je preminul njen vestni član
Franc Porenta
stud. phil. in rez art. kadet,
dne 30. maja zvečer na tragičen način. Pogreb se vrši dne 2. jun. na pokop, v Dčblingu.
Za odbor: Phil. M. Božič, t. č. preds.
parna žaga Dcg^cng^i
Ljubljana kupuje vedno proti gotovini vsake vrste hlodov in frize za
parkete, potem proda butarice, žamanje in žaganje. 969 6
Išče
mlinar
za dober štulnat mlin
v Dolu pri Ljubljani
Odda se pa ta mlin z zemljiščem tudi v najem po dogovoru. Pojasnila pri lastniku v Ljubljani, Flo-rijanske ulice 29.	1255 1-1
12t3 1-1
Jos. Maček-a
Francovo nabrežje.
IIOOOO m najf. rumb. tkanine
ostankov
I. kakovost, 1. m 20 kr.
IC nnn met- kanafas ostankov
I. kakovost, 1 m 22 kr. 8QQQ '"et. najfinejšihCefir-ostan-Stiiiil kov, I kakovost, za perilo, bluze in obleke, 1 m 20 kr.
1000 met- oksford-ostankov, I.
kakovost, 1 m 20 kr. 2000 metrov ostankov za ponjave prve vrste, 1 meter 42 nov.
Ostanki so dolgi 10—20 m.
Najmanj se naroča 40 in po povzetju,
zajamčeno pristno blago, kar ni primerno, se vzame franko nazaj.
1000 dvanajstoric barvastih robcev
57 cm, rdeči, modri in roza ena dvanajstorica gld. 120. |
potnik
Kot
Posebna bratovščina sv. Jožefa v Ljubljani sklicuje
1 o cm
večje trgovske tvrdke želi vstopiti mož v starosti 30 let. 1192 4_2 Isti ima zadostno znanje na Kranjskem in Spod. Štajerskem.
Ponudbe naj se pošiljajo do dne 15. julija t. i. pod S. t. r. K. štev. I poste restante glavna pošta Ljubljana.
Posojila, predujemi, kredit!
Zelo ugodni pogoji.
Nikakih stroškov! Nikakih predznamb!
Nagla rešitev event. nagla pomoč. Zložno večletno plačevanje. Posebno koristno za častnike, uradnike vseh vrst, osebe vsakega stanu itd. — Na dedščine, užitke, zaloge, volila največje zneske. Pod „Seeretar" na Annon. Exped. Eduard Braun, Dunaj, I. Rotenturmstr. 9. (Vzratni porto.) Nemško dopisovanje.	1258 4—1
Občni zbor
društva za zgivdbo zavtMišča in vzgojevališea v Ljubljani
se vrši
7. junija ob pol 7. uri zvečer v mali dvorani Mestnega doma.
K obilni udeležbi vabi 1265 1-1	ODBOR.
no dan 10. junija 1906 ob 4. uri popoldne
ki se vrši
v prostorih Slov. kršč. socialne zveze v Ljubljani, hotel »UNION", vhod v Frančiškanskih ulicah, s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Računsko poročilo.
3.	Poročilo in sklepanje o premestitvi uradnih in upravnih prostorov.
4.	Volitev novega odbora.
5.	Raznoterosti.	1233 2—2
Odbor.
~Vabilo
občnemu zboru
^Kmetijskega društva"
v Rovtah pri Logatcu registrovane zadruge z omejeno zavezo, kateri se bode vršil
v nedeljo, dne 17. junija 1906 ob 3. uri pop.
v društvenih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo o delovanju v pretečenem letu.
2.	Odobrenje letnih računov za 1. 1905.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
V Rovtah, dne 31. maja 1906.
1242 i-i	Načelstvo.
Opozarja se, da se bo pri tem občnem zboru sklepalo brez ozira na število navzočih članov.
Kovačnica
na Krki, Dolenjsko,
tik deželne ceste, se odda takoj v najem z vsem potrebnim kovaškim orodjem.
Ker je edina kovačnica v tej fari, je dela vedno dosti za dva kovača
Prednost ima,o oženjeni, lepega vedenja in dobro izurjeni kovači.	i*64 l-l
Franc Rebolj, trgovec,
Krka, Dolenjsko.

Častiti m botrcam se priporoča o bin-koštnih praznikih
fotograf
L. Krema.
1260 1—1

VABILO
na
III. redni občni zbor
delniške stavhinske družbe „Union" v Ljubljani
dne 21. junija 1906 cb 4. ari popoldne
v Ljubljani, Frančiškanske ulice št. 2, mala dvorana „Union".
Dnevni red:
1.	Poročilo upravnega sveta o poslovanju leta 1905.
2.	Poročilo o računskem zaključku in bilanci za leto 1905.
3.	Poročilo nadzornega sveta.
4.	Predlog o najetji posojila (§ 13 b).
5.	Prememba sklepa U. rednega občnega zbora glede družbenih pravih § 3. in § 4. Glede razglasitve občnega zbora in da se je zvišala osnovna glavnica od K 300.000 na 600.000.
6.	Volitev upravnega sveta.
7.	Volitev nadzornega sveta.
8.	Predlogi delničarjev, koje pa mora predlagatelj (§ 13. I) vsaj osem dnij pred občnim zborom prijaviti pismeno upravnemu svetu.
Opomba: Delničarji, ki hočejo izvrševati svojo glasovalno pravico, morajo najpozneje do 16. junija 1906 položiti svoje delnice v družbeni pisarni v Ljubljani Frančiškanske ulice — hotel Union — pritličje, ob delavnikih med 11. in 12. uro dopoldne, koder bodo razpoloženi tekom zadnjih 8 dnij pred občnim zborom tudi letni računi delničarjem na vpogled, v smislu določil § 27 družbenih pravil. Ljubljana, dne 29. maja 1906.
1256 i-i	tlpravni $vet.

Važno!
Za
Važno!
gospodinje, trgovce in živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila ln sploh vse toaletne predmete, fotografl&ne aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za dezinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 165H	vod iz soli za kopel. 62—28
Oblastv. končaš, oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol. dvojna sol, soliter, encijan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija Anton Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3*
Pivovarna J. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
v sodčkih in steklenicah. —>— -O-
Najstarejša »večaraka tvrdka. — Uatan. pred 100 let

a petre
priporoča veleč.stltl duhovičlni ter glavnemu občinstva
zajamčeno pristne čebelno" voščene sveče
za cerkev, pogreb« In proceil]«,
voščene zvitke, izborni m6d-pltanec
ko|l ic dobiva v steklenicah,, ikatljah In ikalih v pol|nbnl velikosti ter poceni. Kupu|e sc tudi vsak {as med v panjih, sodčklb, kakor tudi voieb In iuho aatovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za oblla naročila se toplo priporoča In zagotavl|a ločno In poŠleno postreči.
1657 62-42 1^0^1! J Aflfl,
Prešernove (Slonove) ulice 7.	Perlesova hiša.
Tovarna za stole
rs«
ru
n
Francetu suiseljno
na Brega, d. Borovnica, Kranjsko
6 (26-4)	Izdeluje 2526 26—9
vsakovrstne stole
od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence.
Ilustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj in franko.
Postavno varovano. Vsako ponarejanje 1. ponatiskoranje kaznivo.
Edino pristen je Thierryjev 2630 balzam 52-22
le z zeleno znamko »redovnica*. Starozlavno neprekomo
proti slabemu prebavljanjn, krčem v želodcu, koliki, kataru, prsnim boleznim,
influenci itd. itd, Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika specialna steklenica s patent. zamaSkom K J1- franko.
Thierry)avo centi folij »ko mašilo, povsod znano kol non plut utira
proti vsem £e ako starim ranam, vnetjem, ranitvam, abscesom in oteklinam vseh vrst. Cena: i lončka K 8 00 se peilje le preti povzetja ali denar naprej.
Lekarnar A. T4iierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Brošuri s tisoči originalnih zahvalnih pisem jratis in franko. V za-logi? skoro vseh večjih lekarnah in medicinalnihdrogerijah.
POZOR AMERIKAMA
in sploh vsi, ki prihajajo v Ljubljano na,največjo zalogo moških in ženskih
izgotovljenih oblek
domačega izdelka, dalje obuval, srajo, klobukov, kovčegov,
solnčnikov, slamnikov robcev in šerp itd. po izredno nizki ceni.
762 39'—5 Cmmb
"t
MATEJ OREHEK
trgovina v Kolodvorskih ulicah st. 26
v lastni hiši v Ljubljani Q 77/r znane Tišlerjeve gostilna. O
1237 3—2
P. n.
Dovoljujem si poročati slavnemu občinstvu, da sem oddal svojo v Ljubljani na Dunajski cesti pod tvrdko
Ernest Jeuniker
obstoječo trgovino z galanterijskim blagom na debelo In na drobno potom prodaje gosp. Antonu Škofu, ki bode vodil trgovino pod trgovsko-sodnijsko pro-kolirano tvrdko
Ernest Jeuniker-jev nasi.
Anton Škof,
nadalje neizpremenjeno v enakem obsegu.
Proseč najuljudneje, da častiti odjemalci doslej meni izkazano zaupanje izkažejo tudi mojemu nasledniku, se priporočam in be-Iježim
z odličnim spoštovanjem
Ernest Jeuniker.
P. n.
Opiraje se na predstoječo objavo, dovoljujem si slavn. občinstvu uljudno naznanjati, da sem prevzel potom nakupa v Ljubljani na Dunajski cesti doslej pod tvrdko
Ernest Jeuniker
obstoječo trgovino z galanterijskim bla-
fom na debelo in na drobno, katero odem vodil nadalje neizpremenjeno v istem obsegu pod trgovsko-sodnijsko protokoli-rano tvrdko
Ernest Jeuniker-jev nasi.
Anton Škof.
Opremljen z zadostnimi sredstvi in dolgoletno trgovsko izkušnjo, sem v prijetnem položaju, ugoditi častitim odjemalcem s najsotidnejšim blagom, nizkimi cenami ter najtočnefšo postrežbo.
Priporočam se
z odličnim spoštovanjem
Ernest Jeuniker-jev nasi.
Anton Škof.
Oklopno kolo
soliden, najboljši stroj za dalše vožnje z zvonoem, aoetilin svetilko, torbico in orodjem. Dveletno jamstvo za okvir in vse dele z ležišči	Cena K 95.
Veletrgovina
Ulttler tV Co.
Dunaj Xlll|5, Httttelbergstr. 27.
Bogato ilustrovan cenik zastonj in franko. 686 12-10
Dunaj-
■ko želodčno kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalno krogljice, posrebrene, učinkujejo očiščujoče, ne da bi povzročile bolečin. Škat-Uica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mostu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.): Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada-zobni prašek, Ada-voda za laae lo Ada-pomada.	183 49—19
Razglas prostovoljne prodaje.
Potom prostovoljne dražbe razprodajala se bodo na drobno zemljišča rajnega gosp. Antona Lončarič, stavbenega podjetnika iz Selo, in sicer:
1. Celo njegovo v Planini in okolici leže£e posestvo, obstoječe iz hiš št. 115 in 117 v Dolenji Planini, v prvi je stara gostilna, zaradi svoje ugodne lege na cestnem razkrižju pa je tudi pripravna za kakšen drugi obrt; potem iz gospodarskih poslopij, velikih travnikov, njiv in gozdov.
Ta dražba vršila se bode
1225 2-2
dne 6. junija 1906
dopoludne ob 9. uri v hiši št. 115 v Dolenji Planini.
2. V katastralni občini Borovnica in Sabočevo ležeči gozdi. Dražba teh gozdov vršila pa se bode v Borovnici
fcjf dne 9. junija 1906 ^sK
dopoludne ob 9. uri.
Natančnejša pojasnila daje c. kr. notar Anton Galle v Logatcu.
@@ Dolenjske Toplice pri Rudolfovem.
Vsem p. n. domačim gostom, letoviščar- N jem, izletnikom in obiskovalcem kot izborno | zdravilnih priznanih Dolenjskih Toplic & priporočam svojo novo otvorjeno
moderno urejeno gostilno
.prej LJUDMILA NIILLITZ
z lepimi sobami za prenočevanje in za | stalno bivanje.
Za dobra jedila in izvrstno pijačo vedno skrbljeno.
Cene nizke. Postrežba točna.
Za obilen obisk in blagohotno naklonjenost se priporoča z odlič. spoštovanjem
MIHAEL ZUPANC
1231 20-2	gostilničar in pek
v TOPLICAH NA DOLENJSKEM.
Štev. 5802
Razpis.
Podpisani deželni odbor razpisuje ustanovo za 1600 K za pripadnike slovenske narodnosti, ki se nameravajo habilitovati na pravoslovni ali modro-slovni fakulteti kakega avstrijskega vseučilišča za privatne docente. Ustanovo bo deželni odbor za zdaj oddal za eno leto. Prosilci za ustanovo se morajo zavezati, da sprejmo, ako se bo na nje reflek-tovalo, profesorsko mesto na vseučilišču, če se ustanovi v Ljubljani. Opremljene prošnje za ustanovo je vložiti
do 30. Junija 1906 ^
pri podpisanem deželnem odboru.
Ljubljana, 20. maja 1906.
Deželni odbor Kranjski«
1211 3—3
V V
V v
(9l>le4e j&a cpypo2e
3eč^e
<joo-po9e „ „ dcčfoc paleto dame žaUete dame plaoče <za 9e Ulice cg&>
nos 6-4 v VLajv&cji i^Set-i po itajviižj iA eenafV p t-i poroča
§tičaz & 91Cejač
S^e^e-Maoue -ulice, i-t. 9.
Ugodna prilika.
Radi preselitve se proda iz proste roke lepo
posestvo
v Radovljici, Gorenjsko po jako ugodni ceni, in sicer hiša z več sobami, prostorno delavnico, kletjo, z obokanim hlevom ter skednjem, vse še novo. Pri hiši je tudi vodna moi. Jako pripravno za kakega usnjarja ali mizarja itd. Tudi je v hišo napeljan vodovod in sicer lastni. Njive in travniki so poleg domovja. Naprodaj sta tudi dva parna stroja z 10. in 15. konjskimi silami. Oba stroja sta še v prav dobrem stanu, in ju je lahko pogledati pri delu. Vse natančneje se izve pri lastniku Ivanu Derniču v Radovljici.	1160 5


Solidno delo! Nizke cene!
Josip Stariha
692 F. S. Nolli-jev naslednik 52—10
Ljubljana, Vodnikov trg
se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vsa
kleparska in vodovodna
dela kakor tudi za vsa v to stroko spadajoča popravila.

n
r i • ■
Zaščitna znamka: „Sldro"
Lmiment. Capsici comp.
Nadomestek za
Pain - Expeller
je splošno priznano kot Izvrstno bol blaiujoče mazilo; cena 80 v., K 1'40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod pri-ljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatlah z našo zaščitno znamko .Sidro* iz Richterjeve lekarne, potem se Je gotovo prejel originalni izdelek.
Richftrjcva lekarn«
pri »zlatem l«vti" t Pragi
Elizabethgasse štev. fi nova.
H* Onmmnm razpošiljanj0.
S


D ogaška Qlatina
^	IMMMM ^^^
s s
Štajersko
JSvIvznUka poztaja, poHa in brzojavni urad.
Krasna lega, trak poln kl-slika, brez prahu. Moderna uredba, ilrahno družabno življenje.
Rova hydro-elektr. mehan. theraptnt. zdravilnloa v ▼•Ukani modernem | ■logu. Zdravljenje z mrzlo vodo, elektr. razsvetljava ln banj. kopeli, lnhalatorlj, [ pneam. aparat, parne kopeU, elektr. masaia, šolnine kopeli, zdrav, gimnastika, — Prelzkniena zdravilnloa za bolezni v ielodou, firevlh, na Jetrih, ledvloah, I kron. zaprtju, hKmorrholdah, kamna, debelosti, slad. bolezni, dalje proti trganja, I katarom v grla ln krhlju. Najmočuejil zdrav, vrelol, podobni kot v Karlovih I
ln Marijinih varlh.	1247 a 3-1

Katoliška bukvama v Ljubljani.
Pripovedne zbirke:
Andrejčkov Jože — Pripovedni spisi —:
I.	Črtice iz življenja na kmetih. K —'40.
II.	Matevž Klander. — Spiritus familiaris. — Zgodovini motniškega polža. — Gregelj Koščenina. K —'40.
III.	Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. K—"40.
IV.	Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnjf. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Dambeški zvon. K —'4°-
V.	Žalost in veselje. K P05.
VI.	Nekaj iz ruske zgodovine. — Vojniška republika za-poroških kozakov. K —-40.
Vil. Božja kazen. — Plaveč na Savini. — Čudovita zmaga. K --40.
VIII. Emanek, lovčev sin. — Berač. K —'40'
Josip Jurčič, Zbrani spisi:
I.	Deseti brat. K 1-40, vezano K 2'2o.
II.	Jurij Kozjak. — Spomini na deda. — Jesenska noč med slovenskimi polharji. — Spomini starega Slovenca francoskega vojščaka. K 1"40, vezano K 3-20.
III. Domen. — Juri Kobila. — Dva prijatelja. — Vrban Smukova ženitev. — Golida. — Kozlovska sodba v Višnji Gori. K 1-40, vezano K 2'JO. VI. Sosedov sin. — Moč in pravica. — Telečja pečenka.
—	Bojim se te. — Ponarejeni bankovci. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ke» je krompir kradel.
—	Črta iz življenja političnega agitatorja, K »'40, vezano K 2-20.
IX.	Doktor Zober. — Med dvema stoloma. K 1-40, vezano K 2*20.
X.	Rokovnjači. — Moj prijatelj Jamrajec. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevošč-ljivosti. K r4o, vezano K 2-20.
XI. Tugomer. — .Berite Novice'. — Veronika Deseniška. Pripovedne pesni. K i"40, vezano K 2'20.
Kalan, Povesti slovenskemu tfudstvu v pouk in zabavo.
VI. (Hvaležnost sveta. Glas Gospodov. Slika brata Ange-lika. Med nihilisti-zarotniki. K Očetu. Vse pride na dan. Lurd. Na sveti večer. Osodepolna polunočnica. Dva junaka. Kje je brod. Tvoje srce pa bo meč pre-sunil. Slovo. Križ — drevo življenja. Greh in pokora.) K —-50.
Knjižnica za mladino.
XIII-.XIV. Praprotnik. — Pesmi cerkvene in druge. K IM3.
XV.	Zeleni listi. Kratke pripovesti za otroke stare od 6—i o let. K —60.
XVI.	Slomšek. Spisi zbrani za mladino. III. (Basni, prilike in povesti.) K —"6o.
XVII.-XVIII. Tatarji na Moravskem. — Gozdne cvetke. Štiri povesti. K i-13.
XIX.	Milosrčna brat in sestra. Zbirka kratkočasnih in poučnih pogovorov o žjvali. K —'60.
XX.	Bogdanova mlada leta. K —"6o XXI. Gangl. Pisanice. K —-6o.
XXn.-XIII. I.eban. V domačem krogu. K IM3.
XXIV. Savinjski glasi. K —-bo. XXV. Razne pesmi in povesti. K P15.
XXVI. Rakuša. Ciguljka. Zgodovinska črtica K P15.
XXVII.-XXVIII. Dobrota in hvaležnost. Povest K 2 20.
XXIX. I.eban, Milutin Oblokar. Povest. K 1-13.
Krfič, Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva. I. do III. del po K —-70.
Kr{ič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letnik 1894 do 1902, vezan po K 3'30.
Kr(ič, Vrtec, letnik 1903 K 3-70.
» 1904 K 4-30.
, Angelček, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Letnik I. do X. po 95 vin.
Krfič, Angelček. Letnik XI. do XII. po K P15.
Levstikovi zbrani spisi uredil Frančišek Leveč. 5 zvezkov K 21-42.
Mladinska knjižnica. Povesti:
I.	Brinar, Medvedji lov — Čukova gostija. Trdo vezano
K —-90.
II.	Trošt, Na rakovo nogo. Trdo vezano K —-90.
Spillmannove povesti:
I. zvezek: Ljubite svoje sovražnike. Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. K —-45, vezano K — 05.
II.	Maron, Krščanski deček z Libanona. Povest izza časov
zadnjega velikega preganjanja po Druzih. K —-45, vezano K —'65.
III.	Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora. K —-45,
vezano K —'65.
IV.	Praški judek. Povest K —'45, vezano K —'65.
V. Ujetnik morskega roparja, po pošti 45 v., vezan 65 v. VI. Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenja ind. princa; po pošti 45 v., vezan 65 v.
VII. Sultanovi sužnji. Carigrajska povest iz i7. stoletja; po pošti 65 v., vezan 85 vin.
Šmida Krištofa — spisi.
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček. Posl. P. Hugolin Sattner. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo 90 v. II. Jozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo 90 v.
III.	Pridni Janezek in hudobni Mihec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 90 v., trdo K p 10.
IV.	Kanarček, Kresnica, Kapelica v gozdu. Posl. P. Hugolin SattDer. Mehko vezan 50, trdo 70 v.
V.	Slavček. — Nema deklica. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 50, trdo 70 v.
VI.	Ferdinand. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan • 70 v., trdo 90 v.
VII.	Jagnje. — Starček z gore. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 80, trdo K r—.
VIII. Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obitelj (družina). Poslovenil P. F. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
IX. Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl. P. Flor.
Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v. X. I.udovik, mladi izseljenec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v,
XI.	Najboljša dedščina. — Leseni križ. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 50, trdo 70 v.
XII.	Roza Jelodvorska. — Izdalo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
XIII.	Sveti večer. Posl Fr. Salezij. Mehko vezan 70 vin., trdo 90 vin.
XIV.	Povodenj. — Kartuzijanski samostan. — Posl. Fran Salezij. Broš. 70 vin., vez. 90 vin.
XV.	Pavlina. Poslovenil Fr. Salezij. Mehko vezan 70 v., trdo qo vin,
Igrokazi:
Zakrajšek, Oglenica ali hudobija in nedolžnost. Povest. K —70.. Zupančič, Fabijola ali cerkev v katakombah. Po kardinalu M. Wisemanu. K P30, vezano K 1*50.
Poezija:
Jurčič-Kersnik- Govekar, Rokovnjači. Narodna igra v petih dejanjih s petjem. K —"85.
Jurčič-Govekar, Deseti brat. Narodna igra v petih dejanjih. K -85.
Zbirka ljudskih iger. Vsak snopič K —'90. I. snopič (2. natis.) Vsebina: 1. Pravica se je izkazala. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Zamujeni vlak. Šajoigra v petih prizorih. Samo moške uloge. 3. Lurška pastarica. Igrokaz v petih dejanjih. Samo ženske uloge. — II. snopič. Vsebina: 1, Vedeževalka. Gluma v enem dejanju. Samo moške uloge. 2 Kmet-Herod. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uioge. 3. Župan Sardamski. Veseloigra v treh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo ženske uloge. — III. snopič. Vsebina: 1. Mlini pod zemljo. Igra v petih dejanjih. Samo moške uloge. 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. Samo moške uloge. 3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. Same ženske uloge. — IV. snopič. Vsebina: 1. Doktor Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Novi zvon na Krtini. Igrokaz v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Zakleta soba v gostilni „pri zlati goski". Predpustna burka v enem dejanju. Samo ženske uloge.
Zgodovinske in druge večje povesti:
Bedenek, Od pluga do krone. Zgodovinski roman iz minulega stoletja. K 2-20, vezano K 3-10.
Grossi, Marco Visconti, zgodovinski roman. K 2 70.
Kočevar, Mlinarjev Janez slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov. K —-90.
Meško. Ob tihih večerih. K 370.
Pagliaru^i-Krilan, Zbrani spisi. Tretja knjiga. K i'4o.
Pajkova Pavlina, Slučaji usode. Roman. K 1*70.
Pellico, Moje Ječe. Povest K — 80.
Sienkiewic\, Brez dogme. Roman. K 3"3o, vezano K 4-60.
Sienkiewic\, Mali vitez Pan Volodijevski. Zgodovinski roman. 3 zvezki K 7 30.
Sienkiewic\, Rodbina Polaneških. Roman. 3 zvezki K io'3o.
SienkietvicZ ognjem in mečem. Historičen roman. 4 deli K 4 80, vezanj v dveh zvezkih K 6-8o.
Sienkieivici, Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. K 5*50, vezano K 7'6o.
Sienkiewic$, Potop. Zgodovinski roman. I. knjiga K 3.90.
Spillmann, Žrtev spovedne molčečnosti. Povest po resnični dogodbi. K 2' 10, vezana v platno K 270.
Stowe-Malavašič, Strijc Tomova koča ali življenja zamorcev v robnih državah svobodne severne Amerike. Kart. K P50.
Sfeknik, Krištof Kolumb ali odkritje Amerike. Zgodovinski roman. K —"90.
Drugo pripovedno berilo:
Lasserre, Lurška Mati Božja. K 1-45.
Lasserre-Marešič, Lurški čudeži, vez. K S'20.
Merhar, Marjetice nabrane nežni mladini K —75, kartonirano K —95-
Orehek, Za resnico. Spisali slovenski bogoslovci. K 5' 3 5, vezano K 5'35.	>.
Vrhovnik, Sv. Ahacij s tovariši mučenci, kranjske dežele pomočnik. K —'35.
Krajše povesti:
Basnigoj, Zaroka o polnoči. K —-40.
Bedenek, Solnce in senca. Povest. K —-40.
Bre\ovnik,
Šalji vi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. K 170.
Cegnar, Babica. 2 sešitka K 1-30.
Cigler, Sreča v nesreči. K —74.
Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov. K —70.
Cigler, Kortonlca koroška deklica. K —70.
Hoffmann, Bog pomaga. Povest, karton. K —-90.
Hoffmann, Peter Prostak. Povest, karton. K —-'90.
Hoffmann, Kar Bog stori, vse prav stori. Povest, karton. K —'90.
Hoffmann, Kako vzgaja usoda. Povest. K —'90.
Hoffmann, čas je zlato ali od uboštva do bogastva. Povest. K --82.
Keller, Prst božji ali izgledi božjih kazni, oziroma slučaji, ki niso slučaji. 2 zvezka K —'90.
Koder, V gorskem zakotju. Povest. K —'40.
Kosi. Sto narodnih legend. Slovenski mladini in preprostemu ljudstvu v pouk in zabavo. Trdo vezano K i'3o.
Lesar, Perpetua ali afrikanski mučenci. K p3o, trdo vezano K 150.
Parapat, Robinzon starši. Njegove vožnje in čudovite dogodbe. K i'3o, trdo vezano K P50.
Malavašič, Oče naš. Povest za krščansko mladost in krščansko ljudstvo, razprodano.
Mayr, Mučenci. Starokrščanska povest. K P05.
Sienkiewic\-Miklavec, Za kruhom. Povest. K —-40.
Tomšič, Peter Rokodelčič. K —'50.
Trošt, Pri stricu. Povest. K —'95.
Trstenjak, V delu je rešitev. Poučna povest. K —70.
Vonomir-Krifan, Svitoslav. Povest. K —-40.
Baumbach-Funtek, Zlatorog. Elegantno vezan. K 4-20.
Gangl, Iz luči in teme. Vezano K 1*35.
Gregorčič, Poezije. I. zvezek K 2-13, vezan K 3'l3.
Isto	» » J-'3. .. » 3'33-
Isto	III. „ vezan K 4-13.
Gregorčič, Svetopisemska knjiga Job in psalem 118. Vezano K 2-85.
M. Medved, Poezije, broš. K 4- — , vezano K 5-20. Pesjakova, Vijolice. Pesmi za mladost. K p 15. Prešeren dr. France, Poezije. Uredil L. Pintar. K rlo. Sardenko Silvin, V mladem jutru. K l'6o, vezano K 2*35. Zupančič, Pisanice. Pesmi za mladino. Vezano K —-90.
Zemljepis in zgodovina:
Alešovec, Vojska na Turškem od leta 1875 do konca 1. 1878. Začetek ustaje v Hercegovini, vojska Srbov, Črnogorcev in Rusov s Turčijo, zasedba Bosne in Hercegovine po slavni avstrijski armadi. K —'82. Dimnik, Avstrijski junaki. S 17 podobami. K l-6o. Majar, Odkritje Amerike. Poučno zabavna knjiga v treh delih, o Kolumbu, Kortesu in Pisaru. Trdo vezano K 2*20. Maier, Učne slike iz zemfjepisja. Avstrija. Podrobni učni načrt.) K l'6o.
Maier. Učne slike iz prirodoslovja za III., IV. in V. razred.
(Podrobni učni načrt.) K 270. Molek, General Lavdon, oče vojakov imenovan. K —70. Perne, Trstenik. Prispevek k zgodovini župnij v ljubljanski
škofiji, K —-97. Vrhovec, Zemljepis za prvi gimnazijski razred. K 1-30. VWioi>ec, Zgodovinske povesti za meščanske šole. I. do 'II. stopnja, kartonirano i K no.
Poučni spisi za mnogovrstno praktično porabo:
Bele, Vlničarjev kažipot. Navod, kako vinograde na novo
zasajati in kako jih obdelovati. K —'6o. Bele, Trtna uš in trtoreja. Navod, kako se je mogoče vkljub
trtni uši s trtorejo uspešno baviti. K —'90. B!eiweis-Trsteniški, Nauk, kako zdrava in bolna kopita
podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. K 170. Bleitveis, Nauk, kako pomagati živini ob porodu ravnati s staro in mlado živino in ozdravljati poporodne bolezni. K no, vezano K P30. Funtek, Obrtno spisje. K P40.
Jemeršič-Gregorčič, Materino delo za Boga in domovino.
K i-fio.
Kalan, Eočetek protialkoholnega gibanja na Slovenskem.
K —-56.
Kralj, Obrtni red. Zbirka in razlaga najvažnejših obrtnih zakonov, ukazov in razsodb upravnega sodišča. K 2'2$, vezano K 3'85-
Kneipp-Pod gore, Domači zdravnik. K 1-30, vezano K 1-50. Mali vseznalec ali zbirka lahko izpeljivih poizkusov iz fizike, mehanike, aritmetike in glumarstva, smešnic in zastavic z navodom o punktiranju ali geomanciji. K — '66. Navodilo za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov.
Z mnogimi vzorci. K p8o, vezano K 2'20. Pečjak, Stoletna pratika dvajsetega stoletja 1901 — 2000,
K 1'40, trdo vezano K pqo. Premru, Dialoghi, laški, nemški in slovenski pogovori. Broš. K 2'20.
Računar, hitri, z ozirom na sedanji denar po kronski veljavi
in na metersko mero in vago, vezano K —'90. Romih, Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah. Učna knjiga za obrtne nadaljevalne šole, ob jednem priročna knjiga za obrtnike. K p8o. Šašelj. Bisernice iz Belokranjskega narodnega zaklada. I. del. K 2-20.
Schweit\er, Naš društveni in shodni zakon. K 1-15. Smolnikar, Poročilo o I. shodu katol. slovenskih nepoli-
tlških društev. K 1-65. Strupi. Živinozdravništvo ali nauk o spoznanju in ozdravljanju vnanjih in notranjih bolezni. K 3'go, vezano K 4"40. Štrakl, Obrednik za organih te* Vezano K r6o. Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod. K 1*15.
Razne povesti za mladino in ljudstvo:
Vsak sešitek po 45 vinarjev: Črni bratje. — S prestola na morišče. — I.eban 100 beril za otroke. — Vrtomirov prstan. — Feldmaršal grof Radecki. — Mirko Poštenja-kovič. — Venček pravljic in pripovedk. — Pri Vrbor-čevem Grogl. — Lažnjivi Kljukec. — Močni baron Ravbar.
—	Izdajalca domovine. — Tiun-Ling, kitajski morski razbojnik. — Najdenček. — Maksimilijan I. cesar mehikanski.
—	Vstajenje. — Knez črni Jurij. — Repoštev. — Pod turškim jarmom. — Hildegarda. — NaselnikovA hči. — Nikolaj Zrinjski. — Hirlanda. — Kako je izginil gojzd. — Jama nad Dobrušo. — Doma in na tujem. — Potovanje v Liliput — Hubad pripovedke I. — Hubad pripovedke II.
—	Narodne pripovedke za mladino II. — Car in tesar. Vsak sešitek po 37 vinarjev: Božični darovi. — Erazem
predjamski. — 60 malih povestij. — Sveta grofinja Ge-novefa.
Vsak sešitek po 53 vinarjev: Spominski listi iz avstrijske zgodovine. — Šaljivi Jaka 1. — Šaljivi Jaka II. — Izanama, mala Japonka. — Krištof Kolumb. — Darinka, mala Črno-gorka. — Sita, mala Hindostanka. — Narodne pripovedke za mladino 1.
Vse cene se razumejo s poštnino vred; pri skupnih naročilih odpade poštnina.

T T T T 1 T i
i >v 1 ~jv~ 1 ~A— 1 1 y.t 1 i y\ 1 ii~J\ 1 —i\ i—A 1 /v— 1 —/1 /v—

III
i m t t
iii
Tuornee Adele Moraw!
Slovita dunajska operetna pevka nastopi s svojim prvim umetniškim ensemble v svoji izvirni opravi kot
liT ,,Odstavljena kraljica. Sahare"
s čudovito dresiranim velblodom, spremstvom Beduinov in mnogimi drugimi zanimivostmi Amerike
T I
samo dvakrat: dne 3. in 4. junija
v veliki koncertni dvorani grand hotela „UNI0N". 1230 3-3
Cena vstopnicam: Obmizni sedeži 1 —4 vrste 3 K, ostale vrste 2 K, vstupnioa I K. — Predprodaja pri Otonu Fischer. — Začetek ob
8. uri zvečer.
Luka Vilhari
urar v Ljubljani,
^ Kopitarjeve ulice it. 4,
rS pri cesar Franc Joiefa jubilej, mostu poleg „Katol. tiskarne'
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih
^stenskih ur^
W in z novim na zvon udarjaiočim bitjem. ^ Vsake vrste boljše do najfinejše
* o žepne ure o *
iz slovečih, izkušeno najboljših tovarn najceneje. 1244 1—1
Kdor se sklicuje na ka-Jn jflt^-r^ terisibodi kokurenčni ce-
nik' dobl enak0 blaB° Ss
S°/0 do IC0/, ceneje.
— K
Velika zaloga ^
^ zlatnine in srebrnine.
®(g)®® ©©©O®©
.	n	744 62 9
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta St. 14
e a
"i
S »
N N N L
52 5 »
tr r.
2. f N< g
® S
•	S
3 N
•	N
r n
|a
o °w
■ o
r e
'SffiSeC«^ duhovnike obleke
dnega blaga ps nizkih oeaah.
izgotovljene obleke.
80
v izdelovanje Iz trpežnega In solidnega blaga po nizkih oeaah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
DobiTltfli) uniform avstrijskega društva ieleznlšklb oradnlko», ©©©© @@ ©©©©
Dsrso
1 iO
i
S'
Umetni led iT
narejen iz najčistejše stu-denčnice iz tovarne za led I. kranjske eksportne pivovarne in tovarne za slad Teodor Frčhlich na Vrhniki.
Prodaja od 2. junija 1906.
Kosi: posamezno 40 h, na debelo 30 h. Prijave in naročila sprejema zaloga pive Frohlich v Slomškovi ulici 27
Telefon št. 13.
Panorama Kosmorama1 ljubljanski Jrnmel kvartet
Na binkoštno nedeljo ter binkoštni ponedeljek
v Gdssovi pivnici
v Ljubljani Dvorili trg štey. 3,
pod »Narodno karamo".
—o— 123B
Od 3. do vitevJl 9. junija 1906:
Spomin! na rusko-iaponsko vojsko.
Velecenjenemu občinstvu v Št. Vidu nad Ljubljano kakor tudi vsem izletnikom iz Ljubljane in okolice uljudno naznanjam, da sem s 1. junijem prevzel
v Št. Vida nad Ljubljano
v najem ter bodem spoštovanim gostom postregel s pristnim dolenjskim vinom in drugo pijačo, kakor tudi z izvrstnimi gorkimi in mrzlimi jedili.
Za mnogobrojni obisk se priporoča
Janez Chyle,
1262 l—i goslilničar.
■
obakrat 1240 l-i : : zajterkovalni koncert :
začetek ob 10. uri dopoldne,
: popoldanski koncert :
začetek ob 3. uri popoldne,
s s s s večerni koncert : s : :
začetek ob 8. uri zvečer.
Vstop vsakokrat prost.
Ljubljanski šramel kvartet
se priporoča p. n restavraterjem, kavarnarjem itd. Pojasnila daje: „Šramel kvartet", Nova ulica št. 3.
1
<o o o
■o
O
N
§ "D
I n
»a o
_ _ rx
S 71 ~
o Wa -o
S 0 H 5.
MU	_ ±f<
*«• B«	■■ •=::
=r
S 10	£
— O	3
N •	09
<	3
3.
Ct>
CD
ESI »S
C/3 C?
co
Streha prihodnosti.
Patentirana v 30 državah.
ZZ *Z9Z aoiAon zi X3do qiu(j3j;K hjsja afirup
92JESA Zl	lB q 3 J l 8
BSfeimei m B^fau?3djx


30-letnica obstoja tvrdke
Brez konkurence i
Slede kakovosti In cene so izdelki /.domače Cevljarne
F. Jznntner, Ljubljana
Največja Izbera za iospode, dame, deklice ln otroke./.
968 6
Edino le: Jelenburjove ulice St. 4
Birmske kiiteSfke
po zmernih cenah. ::::::

Zahtevajte brezplačno veliki slovenski cenik, ki Je ravnokar izSel.

Pozor izletniki!
i

Usojam si častitim gostom in izletnikom na sv. Katarino, Grmado in Šmarno goro itd priporočati staro znano
gostilno pri KauClču v Medvodah
Tam se toči dobra vinska kapltica in vedno sveže pivo z ledenice. Priporoča tudi okusna gorka in mrzla jedila. Na razpolago je tudi v zabavo velik gramofon. PtfipOKoSa ae za obilen obisk
1251 3-2 IVAN MARINŠEK, gostilničar.
Pozor Amerlkancl!
V neposredni bližini Ljubljane je pod zelo ugodnimi pogoji na prodaj za vsako obrt, posebno še za gostilno pripravna
lm_ i mzm 9
pri kateri je blizo 780 kvadr. sežnjev sveta in prostorno gospodarsko poslopje. Hiša obstoji iz 3 sob, velike kuhinje, sušilnice za meso in kleti. Poleg hiše je velik lep zasajen vrt. Cena za vse skupaj 8000 kron.
Več o tem se poizvč na Opekarski cesti št. 36.	1019 15
Zmanjševalna dražba.
Dne 6. junija, t. j. na binkoštno sredo dopoldne ob 10. url se bodo oddala na zmanjševalni dražbi popravljavna dela pri zvoniku in zakristiji
farne Gerkve na Trsteniku.
Zidarsko, kleparsko in tesarsko delo je proračunjeno okroglo 8000 K. — Natančnejši pogoji se izvedo v trsteniškem župnišču. Oddalo se bode ali vse delo skupno ali posamezno. Položiti je 5 % varščine. - Z zidarskim delom je pričeti takoj.
i2i8 2-2 Stavbeni odbor.
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg. -Podružnica iz Berolina. —
Razstavljeno od 3. do 6. junija:
Potovanje po 12432-1
sveti deželi
od Betlehema v Jeruzalem.
r
1
1
v.
Primerna
birmanska 111814 darila
za deklice in dečke
se dobe najboljše in najcenejše.
Največja izbera konfekcije za gospode In dame po znižani ceni.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg 5.

I
J
S291 149
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podruinioa v CELOVCU.
Kupuje in prodaja
vso vrste rent, zastavnih pisem, prioritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devis.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000 -. Rezervni zaklad K 200.000*-.
Zamenjava ln ekakomptnje	Daje predujme na vrednostne papirje,
liirebane vrednostne papirje in vnovči^je Zavaruje srečke proti kurzal sapale kupone.	Izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojadke ženltnlnske kavcije.
MT Bakompt In Inkaaao rn.nl«. HA	JUT Bortu urailla.lv
Podruinioa v SPLJETU.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu «11 na vložno knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obreatqje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki In nakaznicami.
F. P. lfidic & Komp. Ljubljana,
opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino
zarezane strešne opeke,
..Koroški model"
MIMiMMMMIM
(Strangfalzziegel).
1036 30—9
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnlrani.
Te vrste strešniki so patentovani v vseh kulturnih državah, cd Lastniki patentov: F. P. Vidic & Komp. in Josip Marzola. '
Rr Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. "SJ
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo •o zastopniki.	Takojšnja in najzanesljivejša postrežba.	Sprejmejo se zastopniki.
Ustanovljeno 1. 1842.
Slikarja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Schdnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža In laka
Brafa Eberl, Ljubljana
Prodajalna in kompfolr: Telefon 154. Pelavnlca:
Miklošičeva cesra šf. 6	Igriške ulice št. 8
Ustanovljeno I. 1842.
Zaloga čoplčev za pleskarje, slikarje ln zidarje, štedllnega mazila za hrastove pode, karbolineja Itd.
Priporočava se tudi sl. občinstvu za vsa v najino stroko spadajoče delo v me^u in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
768 62—13
Najprimernejša, najcenejša in dobra vožnja iz
Ljubljane v Ameriko
je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške parobrodne družbe „Cunard Line" to je gotovo in se ne da vtajiti. Veliki moderno spravljeni snažni parniki te družbe odhajaj« iz Trsta vsake 14 dni. Pouk in vozne liste daje oblastveno potrjeni zastopnik Andrej Odlasek, dosluženi uradnik državnih želežnic inhišni posestnik v Ljubljani, Slomškove ulice 25 blizo cerkve Srca Jezusovega. Kdor želi več pojasnila, naj tu pismeno povpraša ali pa pride osebno v pisarno. Po kolodvorih ln cestah nikdo ne čaka in
tudi na druge silne načine nihče ne vabi.	1969 34
Zdravilnica in vodozdravilnica Kamnik na Kranjskem.
Postaja c. hr. državne železnice, (sistem PriesnitZ| Winternitz & Kneip.)
Zdravi z vodo na vse načine, solnčne in zračne kopeli; tudi z ogljikovo kislino se zdravi, z masažo, telovadbo in elektriko.
Zmerne cene. — Sezona od 15. maja do septembra. Prospekte pošilja vodstvo.
Dr. Rudolf Wackenrelter, zdravnik voditelj.
916 15-9
Vino
rumeno, rdeče in belo iz lastnega vinograda v Sromljah prodaja g. J. Zehner v Brežicah ob Savi, od 18 do 21 kr.
819 19-6
Seb. Unterhuber, lastnik Fr. Benque
Ustanovljeno 1870. • tovarna cementa v Weissenbachu, tovarna cementnih % Ustanovljeno 1870. izdelkov in umetnih kamnov, podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
Glavna tovarna v Beljaku, Šolska cesta 21 • FHIJalka v LJubljani, Dunajska cesta 13
Telefon št. 237
priporoča se
nasproti topnlčarskl vojašnici
Telefon št. 237.
v izvršitev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone; grobne spomenike Itd.; stopnice po naročilu narejene z železno sestavo; cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd.; plošče iz cementa (Metallique), preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. — Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in Romancement iz Weissenbacha. — Proračuni zastonj in 748 3o—8	poštnine prosto.
»Vzajemna zavarovalnica"
Dunajska cesta št. 19
38 24-12
v LJubljani
v Medjatovi hiši v pritličju
Dunajska cesta št. 19
sprejema: 1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi, in 3. zavarovanja za ni^jeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju za življenje in nezgode.
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod jako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim!
r
L
Podružnice:
Praga i menjalnicami: Oraben 25, Mala stran, Most. ulic« 17, ulici 37. Brno, Veliki tre 10. teden, Ol.vnl trg 4. ČeJk« I.lp«, Moravski Zumberg, SchlTlerjeva cesta 3. Hodllng, Fran Joalpa t
17, Žlikow, Huaova lp», Ce
Menjalnična delniška družba
67 150—56
Čeftka Kamni c«,
______trg 9. Horl JIM«,
Črna cesta 8. IMien In StIUte.
Menjalnice na Dunaju:
I. WolIzelle 10, II. Taborstrasse 4. III. Ungargasse 69 (vogal Rennwega), IV. Wl»-dner Hauptstrasse 12, V. SchiSnbrunnerstrasse 88 a, VII. Mariahlferstrasse 76,
VIII LercnentelderstrasBe 132, IX. Alserstrasse 32, X. Favorltenstrasse 59, XVIII. Wlhrlngerstrasse 82, XXI. Hauptitrasse 22.__
11
MERCUR"
Dunaj, I., Wollzeile 10.
Ako. kapital K 16,000 000. Beaer zaklad K 7,000.000
Najkulantnejši
W~ nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akci), prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
mr Zamenjava in eskomptiranjc um
izžrebanih zastavnic ln obligacij, srečk in kuponov.
| Stanje »log 80.apr. 1906 j =	f Denarni promet 80. aprila j
| žez 11 milijonov kron. j s[ 2f L *adstr> j 1906 doz 57 milj. K.
-•■••■•MIMIMIIMMIMIMIIIIMMIMIMIMMMMIMItS	'lil......(•■■■(■•(••IIIMIIIIIMt.................
Lastna glavnica K 252.865-93.
Najboljšo in najsigurnejša prilika za štedenje I
Ljtid$^ei posojilnica
4$
0
brez kakega odbitka, tako, da a sprejme vložnik od vsacih vloženih u 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
Stanje vlog 30. aprila 1906: K 12,333,339-52. Denarni promet t letu 1905: 54,418.440-28
Hranilne knjiiice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilniine položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. januarja 1906.
Dr. Ivan Susterilt,	Joilp Slika, kneioškoM|skl kancelar,
'	predsednik	podpredsednik
2546 30-25	O d b o P n i k i i
Joalp Jeglič,	Anton Belec,
hišni posestnik v Ljubljani.	posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu naa Ljubljano.
Anton Kobl,	Karol Kauscheeg,	Matija Kolar,	Ivan Kregar,
pos. in trgovec Breg pri B. veleposestnik v Ljubljani, župnik pri D. M. v Polju. svet. trg. in obrl. zb. v Ljubljani, rran£liek Leskovlc, Ivan Pollak ml.,	Karol Pollak,	Greg. Sllbar,
falfinl pos. In blag. Lj. pos.	tovarnar.	tovarn, in pos v Ljubljani. župnik na Rudniku.
mmmmm
Ugoden nakup!
Ker sem zapuščino umrlega zlatarja Karola Januša v Židovskih ulicah št. 3 kupil in se trgovina popolnoma opusti, si
usojam s tem naznanjati, da se bodo prodajale od danes naprej vse dragotine, zlatnina in srebrnina, potem zlate in srebrne ure
Bflp po znatno znižanih cenah,
Opozarjam slavno občinstvo zaradi bližajočih se Bi n kosti na to posebno ugodno priliko in se priporočam, proseč obilnega obiska
z odličnim spoštovanjem
Franc Meisetz,
1203 4 -4	juvelir fn zapriseženi cenilec.
Stanje hranilnih vlogi 22 milijonov kron.
Rezervni zaklad: nad 760.000 kron.

Mestna hranilnica ljubljanska
v Prešernovih ulicah štev. 3,
v lastni hiši, (poprej ma Mestnem triu zraven rotooža),
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 % ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posojuje se na zemljišča po 43/4°/o na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačali dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 60/0 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačali.	95 12—6
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
Želodčne kapljice
(prej ,,Markove kapljice")
500 let je stara lekarna, kjer se izdeljujejo po pre-izkušenem zdravniškem dilu želodčne kap-J|ve (prej Markove kapljice). Te po receptu, ki mi ga je izročil neki zdravnik, prirejene želodčne kapljice so posebno priporočljive za ohranjenje trajnega zdravja, ker je dokazano, da je nerVOZ-
Zakonito zajamčeno.
nosf, bledica, pomanjkanje spanja, migrena, glavobol vedno le posledica slabe prebave
in vsled tega slabe tVO-ritve krni. - Te kapljice učinkujejo posebno ob
prehlajenju želodca, oslabljenju želodca, slabi prebavi in s tem spojenim Zaprtjem ter pomanjkanju teka.
Izvleček iz prostovoljnih Zahvalnlc, ki mi dohajajo vsak dan.
Z Vašimi želodčnimi kapljicami sem zelo zadovoljen, ker so ozdravile mojo hčer od dolgoletne bledice. Pošljite mi, prosim za 8 kron še 2 tncata. Velespoštovanjem HENRIK KUBRICHT, krajni sodnik v Radenburgu. — Vaše želodčne kapljice so čudovito pomagale moji soprogi proti bolečini v želodcu Pošljite mi še 12 steklenic. JOSIP SCHNEIDER, posestnik na Dunaju, Wiedner Hauptstrasse.
Želodčne kapljice se pošiljajo: 1 ducat (12 steklenic) po 4 — K 3 ducate (36 steklenic) po 11— K. 5 ducatov (60 steklenic) 17'— K.
prosto zavoja in poštnine, ako se pošlje denar naprej ali povzame. — Razpošilja samo
GRADSKA LEKARNA, ZAGREB
Trg sv. Marka št. 36, poleg cerkve sv. Marka. 281 20-17
■
I
Direkten nakup od tovarne!
i
V prospeh plesa, kakor tudi z godbo ipremljevanega petja, kupi se dandanes edino le samoigrajoči
z glasovirjem, mandolinami, zvonkljnnjem, kastanjetami, molim in velikim bobnom, = činelami. =
Vsako teh glasbil igra tudi lahko samo zase.
Vsakemu avtomatu se prida 16 igralnih komadov in sicer si jih kupec lahko sam izbere. Avtomat igra za poljuben denar ter se lahko tako vravna, da igra hitro, počasi, tiho ali glasno, kratko ali dolgo.
Najboljši vir dohodkov za hotelirje, kavarnarje, gostilničarje, zavode in zasebnike. Ti avtomati se ne prekupljujejo, ampak se dobivajo naravnost iz tovarne po: 92 52-10
Ljubljana Kolodvorske ulice štev. 26.
Cene avtomatov so: 1800, 1200, 900 in 800 K, to pa Ie, ako se plačuje v mesečnih obrokih, pri takojšnjem plačilu pa se dovoljuje 10% popusta.
Delo je prve vrste, solidno, trpežno, elegantno in moderno.
Postrežba je reelna in jedno
leto se jamči. Ker je to domača industrija, zato so tudi cene prav nizke
Na najvišje povelje Njeg. ^jfc. in kr.apost. Veličanstva
XXXVII. c. kr. državna loterija
za skupne civilne dobrodelne namene. Ta denarna loterija ^puščeM vsebujekonito 18137 dobitkov v gotovini
1012 10-5	v skupnem znesku 512.200 Kron.
Glavni dobitek znaša 200.000 kron v gotovini.
Srečkanje nepreklicno 21. junija 1906. — Ena sre&ka stane 4 K.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtstrase 7, v loter. kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železn. uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
v|f/Od c.kr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za drž. loterije). \))Jr ___j&JK
fani Suhadolec m
absolventinja c. kr. dunajskih strokovnih Sol
Ljubljana, Gosposke ulice 4, I. nadstr.
Se priporoča veleč, cerkvenim predstojništvom za umetno v e-zenje in izdelovanje cerkvenih paramentov kakor tudi društvenih zastav, trakov itd. v vseh slogih
po primerni ceni.	1212 10-2
Načrti in proračuni so na zahtevanje na razpolago
anje na razpolago.	w
C\6ARETTKOFtieuj.
OtPOSt A>(Eufo.\ OlPOSt
2265 52—311
Zapomni naj si „»lil*o« in ime
ppOttoman^ (Papir za svalčicein cevke), kajti s ponarejanji hočejo p reva riti konsumente!
Denar nazaj
ako brezuspešno, torej noben riziko. Doslej znano edino res zanesljivo sredstvo za pospeševanje močne in nagle rasti brade, las in obrvi je moj eleksir za lase in pomada za lase
Piliosin".
Izreden učinek in prav kratkem času. Cena steklenici ali lončku gld. 1-, gld 1-50.
Sfekl. Z« posKuinJo 60 kr-
Razpošilja le proti povzetju
H. AUER
Dunaj, IX/2, Nu0dorferstra8e štev. 3-44.
Ivan Jax & sin
t LJubljani, Dunajska cesta 17
priporočata svojo bogato zalogo
šivalnih strojev voznih koles
2675 52—19
in
pisalnih -§=> strojev.
Pouk v šivanju in v vezenju na stroje brezplačen.
A. Kraczmcr
zaloga klavirjev
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno zalogo Kratkih klavirjev mlgnonov in planin
najbolj renomiranih firm po rajnižjih cenah. Pre-igra d i klavirji, solidno in sa stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi.
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. BSsendor-ler. c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c.kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje ae pod-latanje z usnjem strokov-njaško in preskrbno in zaračunavajo najcenejše.
2178 52-30
Elegantno
stanovanje
obstoječe iz 4 sob, kopalne in poselske sobe ter z vsemi drugimi pritiklinami, d£ se takoj ali za avgustov termin v najem.	1200 2
Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca".
Zdravilišče Toplice
na Kranjskem, dol, žel, postaja Straža-Toplice.
Akratorvrelec 38° C. Voda za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revmi, ischias, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim. Velike kopelji, separirana kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno.
Zdraviliška uprava.
912 8—4
a
M
U tt
E <
IOT Najcenej6a vožnja v Ameriko, "gf
E. Kristan
oblastveno koncesijoni-rana potovalna pisarna
za
Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
118 52—31
(na dvoriiču).
>
3
(D T
IT
U
IOT Najcenejša vožnja v Ameriko. Tjjg
1223 4—2
V"
omaL. .pmutf.-^^— -
= Priporočamo svoja priznano izborna kolesa po raznih cenah; vedno v zalogi tudi že rabljena kolesa.	-
Cdinc zastopstvo
najbolj slovitih tovarn:
Diirkopp & Co., Oesterr. Uaffenfabrik, Styrla tovarna za Kolesa (Puch & Co.)
= Ivan Jax 4 sin =
Ljubljana, Dunajska cesta 17.
5 kroni
Brez konkurence v tej kvaliteti!
Prva tvlo&nka ■Istem Roskopf patent remont, ura t sidro z masivnim solidnim antlma-gnetlfiklm kolesjem
na sidro, pristno emailiranim kazališčem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno nl-kelnastlm okovom, žanlr-pokrovomčez kolesje, 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, ko-
__mad K 5—, 3 komadi
K 14 —, s sekundnim kazalcem K 6-- 3 kom. K 17-—, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K 10-—, 3 kom. K 28'—, s sekundnim kazalcem K 12-50, 3 kom. K 35 —.
Zamena dovoljena aH pa se vrne denar brez odbitka.
Razpošilja po povzetju
897 10-7
prva tovarna ur Hains Konrad
v Mostu (Briix) St. w 1157, (ČeSko.)
Bogato Ilustr. ceniki M nad iooo slikami ae n« zahtevo pošljejo tratiš in franko.
Kdor želi kupiti domačega sta 950 13 rega in novega
vina
naj se obrne na VINKA VANIČ-a. vinogradnika v Krapini.
Vzorce pošljem na zahtevo.
J&



je varstvena znamka za
Ceres-jedilno mast
1320 39-10 (iz kokos orehov) in
Ceres-sadne soke
Gospodinja, ki hoče pospešiti zdravje svojih, vporabija Ceres-jedilno mast pri peki, praženju in kuhi in postavlja le Ceres-sadne sokove, kot pijačo na mizo. Tovarna živil „Ceres" Ustje.
TiPpternrnKK
Izdelovanje se vrši pod kemiško kontrolo preizkuševalnice za hranila in živila, Dunaj, IX, Spital ulice št. 31, ki jo je potrdilo visoko c. kr. notranje ministerstvo.
Kupovalci Ceres-maščobe smejo v tem zavodu vsikdar brezplačno preiskati dati blago v izvirnem zavitku.
P
Lepa birmanska darila v Ljubljani. Edini zastopnik
■f»r> ^
urar in trgovec V švicarskih tovarn „Union".
Priporočam p. n. občinstvu svojo že obče znano, čez 20 let obstoječo trgovino in največjo in najbogatejšo zalogo. - Velika izbira finih briljantov, zlatih, srebrnih in niklastih ur in verižic. Srebrna in kina namizna oprava in najnovejši okraski itd. — Posebno lepa in velika izbera za gg. ženine in neveste po jako nizkih cenah.
01 c
<U
a> — 'c
58 c N rt
p <j
n S E
XD —
o _ <*• sz o
o
a--
v <u j*
3 -
E
S®
t = jd ca
(J —
u
t/J
O -a
Št. 415. Zlati doublt-uhani fl. 1 —. Zlati 14 kar.
fl. 2-50.
Št. 264. Sreb. cll.-rem. z 10 kamni In dvojnim pokrovom fl. 12'—.
Št. 298.
Srebrna cll.-rem., s 6 kamni fl. 4 20.
St. 287.
Srebrna cll.-rem., s 6 kamni fl. 5-50.
Št. 271.
Srebrna cll.-rem., z 10. kamni fl. 8 50.
Na zahtevo lepi novi veliki ceniki tudi po pošti brezplačno.
Št. 416. 'Zlati doublt-uhani fl. —'90,
vei|l fl. 1-20. »Zlati 14 kar. fl'. 2-50, večji 1*80.
" > 104—34
pLeopold Tratnik
|'' Ljubljana, S?. Petra cesta 27
priporoča visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in
orodja. Vedno velika zaloga. Prečastiti gospod/ Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite n> i pisati in takoj pošljem vzorce. Stare reči popravim, pozlatim itd.
Velika zaloga elektr. ivetli in kiparskih del.
Prave Roskopf golddouble Savonaet remont, ure s sidro
so najnovejše Roskopf. ure. Te Imafo izborno In zajamč natančno kolesje z dvojnim pokrivalom in s tremi prav močnimi golddouble plašči in avtom, zapiralom. Golddouble je zlatu podobna kovina, ki te podobnosti nikdar ne izgubi. Radi krasne opreme te ure splošno občudujejo in jih ui lahko ločiti od pristno zlatih ur.
Cena 5 gld.
Tej primerna golddouble dvojna verižica za gosp. gld. 1'50. — Vsaki uri je
priloženo 3!etno pismeno
jamstvo. Razpošilja le proti pov-; zetju
Josip Spiering
Dunaj I. Postg. 2 27
697 30-9
Zahtevajte zastonj
In franko moj veliki, bogato Uualrovan glavni cenik z nad 100 slikami vaeb vrst nlkeln.ntlh, srebrnih In zlstlb ni z znamko Uoskopf, Hfthn, Ornega, Nrbaffbausen, Olaahutte kakor ludl vseb vrst solidnih clatnln In srebrnln po IrTlrotU tovarnliklh cenah.
Nlkel. remont, ara'......K 3 —
alst. Roskopl palenl ara .....
. . črna jekl. rem. ura . švlc. Izvir. Roskopf pat. ura .
4 —
4'—
Ooldln rem. ara .Luna" kolesje , 7 50
• rebr.
.Olorla' . dvojni plašč
. oklep, verižica z rlnčico na pero in karab., 15 gr. ležka ruika Tula nlkel. rem. ura a sidro z .Luna" kolesjem
7-60 I -50
2 50 9-50
ara • kukovlco K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3 — •	ivarcvaldBka ura K 2-—,
Za vaako aro Dietno pismeno Jam s t to ! Nlkak rlslkol Zamena dovoljena, ali denar nazaj 1
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Briix) št. 843, Češko. 100—94
cv. O)
CO >
v
»N
B co u c
Oi >
O
m ui
3
® C/i	~
"	«
JS .S.	n
<u ta	^
«> .H	r»
»o O .5
u o ^ -o o m

□
«
Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na osebni kredit pod najzmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovalci bo izključeni. Naslove kon-sorcijev naznani brezplačno osrednje vodstvo Uradniškega druStva na
Dunaju, Wippling:er-strasse 25. 720 39-24
Ugodna prilika:
vutjenitrp proda hiša
v kateri je trgovina z mešanim blagom.
Zraven je še velik sadni vrt in nekaj gozda, za 3500 gld.; 1200 gld. se plača, drugo se lahko na obroke plačuje. — Naslov pove uprav. »Slovenca".
Jurčičevem trsu 3
prodajalno vseh vrst prekajenin, vsakovrstnega surovega svinjskega mesa, razpečevanje saloni in gnjati
Vse po pra&kem načinu. * -
ij
Slavnemu občinstvu se priporo-čujč, beležim z odi. spoštovanjem
Jan Chalupnik.
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Hidrniične vidre in sesoike
Josip Weibl
J Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: ilčno omrežje na itroj, obhajilne mize, ograje na mlrodvora obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, itedllnlke, strelovode, železna okna, železne atole itd. Specijaliteta: valjtčnl zastorl in aoln6ne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigalniml 1509 62—42	oporami brez vijakov.
zavarovalnica za življenje v Londonu.
Podružnica za Avstrijo: Dunaj, I. Griselastrasse 1, v družbeni hiši.
Aktiva družbe dnč 31. decembra leta 1904 .........K	216,505.894-39
Letni dohodki na premijah in obrestih v letu 1904 ......„	32,391.311-51
Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za vzvratna nakupila itd. od družbinega obstoja (1848).........„	491,748.857 43
Tekom leta 1904 je družba izpostavila 5803 pogodb z glavnico .	„	46,087.478 74
Kot varščino za avstrijske zavarovance je vlada priznala
naslednje vrednosti:
Zaloga družbe pri c. kr. državni centralni blagajni na Dunaju
je znašala..................K	26,416.938 10 nom
Posestvo na Dunaju................„	1,050.000 —
Posestvo v Pragi.................„	490.000 —
Izplačana posojila zavarovancem........... „	3.840.24938
K	31,797.187-48
Načrte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba zavarovalne pogodbe, kakor tudi
ponudbene obrazce dajč brezplačno
Glavni zastop za Kranjsko in Spodnje Štajersko
v Ljubljani na Franc Jožefovi cesti 17 pri GVIDONU ZESCHKO.
NB. TU ae sprejmi tudi izvedeni potoualsl in zastopniki.	1723 12—10


Vožnja traja	__ __ „
dni f) dni " prstna pnlii^- poiov^in
z najnovejšimi leta 1905 in 06 zgrajenimi velil\_ansi\imi parnih
f,	J V l\al\ordo sedaj veliKj parnimi 2 8-12,000
Pojasnila daje zastopnik {rCgnnin
hubljana j^io^^-uiice 15.28
^^ Odhod izjjubljane vsaKj ponedeleK,torek j" čefnteKj/ tednu.
reglstrovana zadruga z neomejenim poroštvom
Ustanovlj. 1.1882.
Lijubljani
Ustanovlj. 1.1882.
podrejena škontraciji ,ZadruSne zveze" f Celju
na Dunajski cesti St. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuj« hranilne vloge po
Poštno-hranll-ničnega urada St. 828.406.
4'l
0i
2 0
Telefon št. 185
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. ln od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega uradi.
273 9	Upravno premoženje kmetske U O A0/C nnfrin
posojilnice znaša	& 0,y/U.jZU /j.
^^ K 8,702.874*88. ^ornei K 44,396-886-60.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom, ter jih obrestuje po 4*/, % od dne vloge do dne dvige.
f P< L cij
V
Posojuje na zemljišča po 5l/«0/0 z l\i°/o na amortizacijo ali pa po S'///« brez amortizacije; na menico po 6 °/0. Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizo
vanja dolga.
tiza- k tizo- ^
Prodaja na debelo. Prodaja na drobno.
Ustanovljeno 1832. Priznano najboljše in najizdatnejše JESf oljnate barve
flrnež, edino le iz kranjskega lanenega olja, in
IS" najfinejše lake IgJ
angleške, za vozove, kočije itd., barve za umetnike, fine oljnate barve sa Študije dr.Schon-felda; akvarelne barve, trde in tekoče; tempera-barve v tubah za umetnike in šolo, pastelne barve, raznobarvne tinte, tuše in barve za obreze knjig, bronce, slikarsko platno in papir, palete, škatlje za študije, fiopide za umetnike, slikarje cerkva in sob, pleskarje
2364 33-31 in mizarj e,
najnovejSi slikarski vzoroi,
prodaja in ima v zalogi:
Adolf Hauptmann
v JU J mM R»lj»nl
Prvakranjska tovarna oljnatih barv, firnežev,lakovinsteklarskega kleja.
Največja zaloga mavca (glps), karbolineja, kleja za mizarje hišnih fasadnih barv za apno in najboljših čopičev za zidarje In vsako obrt.
Zahtevajte cenike!
FILIP FAJDIGA,
zaloga pohištva 962 52-s
Ljubljana,
St. Petra cesta 19
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega
pohištva
po najnižjih cenah.
Pri nakupovauju
-snknpnpga-
in manufakturnega
' hlaga-
se opozarja na tvrdko
HUGO IHL
v Ljubljani
Špitalske ulice štev. 4..
811 62—7 Velika zaloga ==
Š Velika S suknen
suknenih ostankov. E3«IE3IBIBIBIEX3IHIES
nri MIC^K A nm I7DI ZDRUŽENIH PIVO VAREN z ALEC in LAŠKI
Utl-Ill3l*ll UrlU£.DIl TRG v Ljubljani, telet-št. 163. = pripor.«. ...j.
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
Zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev. 187.
1990 50—13
8
Najcenejša pot za zdaj!!
„RED=STAR=LINE"
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOi
oooooooooooooooo
o
o Kin^H o
o
o_
o Kl^ii^M o v Ameriko
O i ifflB ^nffci O preko Antwerpna v New-York,
Philadelpliia.	O
Hitra in varna vožja na moderno oprav-ljenih, novih brzoparnikih te solidne § družbe s pošteno in čisto postrežbo. O
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne ® vozne liste dobite v Kolodvorskih O ulicah štev. 41 od južnega O kolodvora na desno. Q
Za zastopstvo „Rdeče zvezde": Q
Franc Dolenc. §
V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v	S
torek dopoldne, da prestopite pravočasno	Wr
na barko v soboto zjutraj. — Naši parniki	ft
Finland, Kronlad, Vaderland, Zeeland vozijo	a
^	- do New Yorka osem dni To je pribito. Uljud-	W
OOOOOOOOOOOOOOOOO noat, snaga in zdrava brana je na njih	Q
a	A P" nas Prvo in zadnje.	Bed Star.	a
O 862 52-28	Q	O
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
i
»i
p
K č
I «
p
<s
<u
«1
v. o
N ž
MlcenelSo in injtltrelio vožnja * Ameriko je s parniki ..Severonemškega Lloyda"
□ Bremenu
He(o-9orhD
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. Grosse. m—mm
*/Kff" Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 1663 52-42
E d (lord Toučnr-jll, v Kolodvorskih ulicah ».35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bftltlmore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
fiajvečja zaloga
čevljev za gospode, dame in ofroke ter športnih čevljev
iz najbolj slovitih tovarn.
o Angleški šagrin,
črne, rujave in bele barve. 766 52-7
kep se ponuja mnogo slabih ponarejanj.
Edini tovarnar: Fric Schulz ml. akc. dr., Heb in Lipsko.
STENSKE URE
z bitjem podobno zvonu ^
je zadnja novost v lzdeiavanju ur. Te francoske miniatur-stenske ure so 70 cm dolge , omara , kakor kaže slika, je iz naravnega orehovega lesa najfinejše politirana, z umetno izrezljanim nastavkom in bije vsake
Jiol in cele ure. Olas je prijeten in epodone£, onemu stolpne ure varljivo podoben. Cena K 10'—, z navadnim bitjem K 9 —. Ista ura z godbo, igra vsako uro najlepše koračnice in plese, K 12 —. Zaboj in zavojnina k vsaki uri 80 v. Te stenske ure niso le zajamčene naminuto natančno idoče, triletno pismeno jamstvo, marveč vsled krasne izdelave tudi lep in eleganten sobni okrasek. — Budilka z godbo mesto zvonca K 12 —, nikelnasta Roskopf-remont. ura K 5 —, pristna srebrna remont, ura K 10 —. Pošilja se le proti povzetju. Neprimerno se vzame nazaj in povrne denar, torej nika-kega rizika. — Velik Ilustriran cenik o urah, verižicah, prstanih Itd. zastonj in franko.
Josip Spiering, Dunaj, I.
Postgasse 2—27. 697 b 15-
Mizarske pomočnike
sprejme takoj ali tudi pozneje v stalno stavbno in pohištveno delo pod jako dobrimi pogoji	H6o 6—5
Jakob Homovc
mehanično mizarstvo v Cerknici.
t
M
•o
ta
s
65.
N
0 Cc< p*.
i6 N
01 <3
M
bn
N.
o
P
J?
a
o
* r
a a o
p-i.
S
O1
(V
P
to £
o*.
O ^
o.

N Cb
Pnj
C6 &
O
Oc« ("t. o
a
S ?
P 3
f
is
r1
tj NI
J
P
O
ta
-•sl
J &
o.
o ^
to
^ tt rs «
M.
"S
a tt o
v*
P
A O Cf !"<. rs. Cb
rs. O
tt -3
ts><
$
O &J rs.
(n.
(b

N S
rs. O
tj o
05
C
«1
A
s ^
p
tsi c. rs. C6
P
P
oo< o
tj o 'O o
^ i 3 I
vj" ps.
s O
ts
P N
^ rs
C"1 N
«3
3 s
pni
rs ^
a.
O
rs ❖
P
rs
(X.
Co
s p
p
f. o
s i
5	§
O
6	R. p-j
S?
Vj
P«.
(b rv
Ki cs
P ^
ps.
p 3
N) P
C& *
O
O1 p
"S
p
fVI p
o
Ni p
? p
c^.
P
S
C".
V.
(X.
O ^
0 (r,
rJ (b rt-
to
N.
<5.
R. o
rsi
O &) P>k
I
3 C
r* CJ
PJ
(6
05 ^
P
("J. rs.

O
to
o ^
?!
r-t-pj.
Ci. TO
P ^
(X. p
rs ^
^ J S 0
CN "s
.to
ST
J £
-N
O
3 (6
P
tt H.
Vi.
O
N. ^
tt P
V {b
o Co
3 P 00< (5
v.
05 tt
«5.
P; (b
rsi
P
ta
p
r-si rti
rs.
N P
"SI
P tt
C.
(b
O 05 rs.
■S
N
c:
o 0)
M
o
B 0!
<
to "Ni
O
o p
8B ?
Fr. Stupica
trgovec v Ljubljani
Marije Terezije cesto Stev. 1
naznanja cenjenim svojim odjemalcem, da je prevzel
1188 3
zoloso železnine
tvrdke IHadile Wutscher & Ko.
Vsled tega bode lahko postregel točno in z nizkimi cenami, na kar se cenjeni odjemalci posebno opozarjajo.