d.o.o. Iv,
TRGOVINA, MONTAŽA
•vodovod • centralna kuijava •plinske instalacije •kopalniška oprema •keramične ploščice
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
HIŠA
feflDARIL ▼^•ii t •
Kjer vsa darila so doma!
Panap d.o.o., Supermesto, Ormoška 30, Ptuj
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3
oddajamo že
45 let
Po naših občinah Juršinci • Urejanje prostora po interesih posameznikov? O Stran 2
Po naših občinah
Dornava • Seja v stilu "baba cula, baba rekla"
O Stran 3
Kmetijstvo Ptuj • Spomini in opomini Janija Gonca
O Stran 10
Ptuj, petek, 4. aprila 2008
letnik LXI • št. 27 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
StajersM TEB
Spodnje Podravje • Topla pomlad
Čebele na prvi letošnji paši
Čebelarji sicer tarnajo zaradi slabe prezimitve čebeljih družin, saj naj bi ponekod na širšem ptujskem območju opazili tudi do 40-odstotni pogin.
Nekateri menijo, da je razlog za to nepravilno vzdrževanje čebeljih družin v jesenskem času, ker naj bi nekateri čez zimo v panjih puščali premalo čebeljih mladic, drugi krivijo nepravočasno zaščito pred za-jedavsko varozo, a pravih vzrokov za tako velik pogin stroka še vedno ni potrdila.
Še sreča, da je spet tukaj pomlad, ki prinaša novo življenje in novo upanje. Toplejše vreme v zadnjih dneh je naravo popolnoma spremenilo, vse je ozelenelo, zacvetele so že prve češnje in druge spomladanske cvetlice, nad njimi pa so za-brenčale čebele na prvi letošnji paši. Ivan Jurgec (na posnetku) je bil včeraj po pregledu svojega 24-družinskega čebelnjaka v Pacinju s preživetjem zaroda zadovoljen, zato je brenčeče delavke že spustil na prvo pašo.
Martin Ozmec
Foto: Martin Ozmec
Marko Bezjak •
Za štiri leta v Gorenje O Stran 15
Ormož • Burna politična pomlad M Ptuj • Ministrica za zdravje verjame:
Še drugi referentom? Do stavke ne bo prišlo
Nekoalicijske stranke ormoškega občinskega sveta so nedavno sklicale tiskovno konferenco in pripravi' le nov prispevek k burni ormoški politični pomladi.
Devet svetnikov opozicije je v skladu s statutom in poslovnikom predalo zahtevo za sklic izredne seje, na kateri bi se ponovno odločalo in razpravljalo o projektu rekonstrukcije in novogradnje grajske pristave za potrebe muzejske zbirke in
Vabilo naročnikom Štajerskega tednika:
»OMOOOŠU MA A*
glasbeno šolo s pripadajočo zunanjo in komunalno ureditvijo. Na minuli 14. seji OS so bili namreč preglasovani, dokument pa sprejet.
Opozicijski svetniki so mnenja, da je bilo sprejetje navedenega dokumenta škodljivo za občino. Prepričani so, da je sklep nezakonit in da krši kar štiri predpise. Ker župan Alojz Sok kljub opozorilom ni zadržal objave po mnenju opozicije nezakonitega sklepa, sedaj pričakujejo sklic izredne seje v roku 7 dni, sicer jo bodo v skladu s poslovnikom in statutom OS Ormož sklicali sami.
O Stran 5
V Ptuju je v četrtek in petek potekalo srečanja v organizaciji Ministrstva za zdravje, na katerem so iskali odgovore na prejete pripombe na resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva za naslednjih pet let.
24. maja 2008
Izrežite kupon skupaj s svojim naslovom, ga prilepite na dopisnico in pošljite na naslov:
Radio-Tednik Ptuj Raičeva ulica 6 p.p. 95, 2250 Ptuj
Med prijavljenimi naročniki bomo izžrebali 350 potnikov. Vstopnica za vlak bo posebna majica po ceni 6 EUR.
Drugi dan srečanja je prišla novica, da splošna stavka zdravnikov in zobozdravnikov bo. Začela se bo 18. aprila in bo trajala do izpolnitve stavkovnih zahtev. Ne zahtevajo nemogočega, le obljubljeno plačilo, da bi se vrednotenje zdravniškega dela vrnilo na že izpogaja-no raven.
"Zagotovo to ni enostavna zadeva, kakor hitro se začnejo ljudje kjerkoli odločati o stavki. Gotovo so zdravniki in zdravstveno osebje tisti, ki delajo v pogojih, v katerih si ne bi želel delati vsak. Verjamem pa, da bomo našli skupen jezik in da bomo zmogli z obeh strani takšen uravnotežen pristop, ki bo pripomogel k dobri rešitvi. Kajti ko pride do konflikta, je tako, da mora vsaka stran nekaj popustiti in tudi nekaj dati. Računam, da se bo tudi v tem
primeru izšlo," je bil prvi komentar o napovedani stavki s strani ministrice za zdravje RS Zofije Mazej Kukovič.
V zdravstvu so nakopičene številne težave in problemi, ki jih bo potrebno rešiti. Gre za stvari, ki se leta in leta niso reševale. Rezultat vsega je tudi odločitev o stavki. Mini-
strica pravi, da ji je žal, da je prišlo do tovrstne odločitve, res pa je, da so marsikatere sistemske rešitve ostale nerešene leta in leta, če že ne desetletja. V ministrstvu smo odločeni oziroma bomo naredili vse, da do stavke ne bi prišlo, poudarja ministrica.
O Stran 4
Foto: CG
Juršinci • Zapleti okrog prostorskega urejanja
Urejanje prostora na podlagi interesov posameznikov?
Marčevska seja sveta Občine Juršinci bi se predvidoma morala pričeti s predstavitvijo stališč in razložitvijo strokovnih podlag v zvezi s prostorskim urejanjem prostora. Še preden so točko začeli obravnavati, so jo na pobudo svetnice Dragice Toš Majcen prestavili. Ta je namreč župana opozorila, da je bil dogovor, da se sestanejo na seji, ki bo zaradi kompleksnosti razrešitve nastalih dilem in nejasnosti namenjena zgolj tej točki.
Stanislav Napast iz Skupne občinske uprave je svetnikom uvodoma pojasnil razlog prisotnosti, ki izhaja iz februarske seje, na kateri je bil sprejet sklep, da bodo občinski svetniki skupaj z občinsko upravo do prvega aprila preučili idejne zasnove urejanja problematike razpršene gradnje in razpršene poselitve v vseh trinajstih vaseh občine Juršinci. Svetnikom je Napast predstavil map-ni plan prostorskega razvoja naselja Juršinci, po katerem bi se po njegovih podatkih v samem središču Juršincev dalo zgraditi okrog 60 hiš. Kot je dejal, so se pri izdelavi plana v veliki meri upoštevale pobude, ki so bile podane v obliki predlogov.
Ob tem je svetnica Dragica Toš Majcen izpostavila problematiko nepoznavanja nekaterih pobud in območij, ki so jih podali občani, in dejala, da kompleksnost prostorskega načrta zahteva natančnejši premislek, češ da gre za zelo pomembno in kompleksno zadevo. Napastu je očitala, da je zadeva pristransko narejena, in župana Alojza Kaučiča opozorila na dogovor, da se bodo sestali na seji, ki bo namenjena zgolj tej točki. "Zdi se mi, da si je za tako pomembno zadevo treba vzeti čas," je poudarila Dragica Toš Majcen.
Svetnica Dragica Toš Majcen je Napastu očitala, da je plan narejen pristransko.
Župan se je strinjal, da je o tej točki še treba razpravljati in rešiti izpostavljene dileme glede identifikacije poselitvenih pobud občanov in idejne zasnove občinskih svetnikov. Nejasnosti bodo razreševali na naslednji seji občinskega sveta, ki bo potekala v ponedeljek v prisotnosti Stanislava Napasta in Danice Hren.
Kaj bodo delali redarji na podeželju
Svetniki so na 15. redni seji obravnavali tudi poročilo Skupne občinske uprave Ptuj o delu v letu 2007. Sodeč po
Namesto uvodnika
Bil je 1. april
Da je bil v torek 1. april, ko so dovoljene najrazličnejše potegavščine, ste najbrž ugotovili že sami ob prebiranju Štajerskega tednika. Pa vseeno povejmo, s čim vse smo vas naplahtali. Ali smo uspeli ali ne, pa ne vem.
Že naslovnica o izdelavi stopnic na ptujski grad je potegavščina, saj mestna občina še zmeraj ni niti s prstom mignila, da turisti ne bi padali na mokri travi, ko se po bližnjici vzpenjajo s parkirišča na grad. V uvodniku vas je naaprilila Dženana, na 3. strani nista resnični novički glede hitre ceste skozi videmsko občino (no, če ste si jo poskušali v mislih začrtati po opisani trasi, ste najbrž dobili prej kakšno kačo kot cesto) in glede dornavske Vile pri lipi ter obnove gradu. Žal tudi avtoceste v Spodnji Senarski še nekaj mesecev ne bodo odprli (stran 5), pa Piramida seje za vedno poslovila iz naših krajev. Seveda tudi cirkulanska občinska stavba ne bo v prostorih novega vrtca, na strani 6 Žetalčani (še) ne razmišljajo o svoji deponiji odpadkov, podleh-niški motel pa bo še naprej sameval (razen straniščnega dela). Na strani 7 sta neresnična oba "prihoda" v Ptuj - ne bo ne Rupla niti hotela Hilton, tako da bodo jablane na Panorami še dolgo imele svoj mir. V Ptuju pa so se tudi zaman veselili, da bo Perutnina končno bolj na široko odprla mošnjiček za ptujski šport.
Vse drugo je kolikor toliko res.
Opravičujemo se vsem, ki jim je katera od novičk pretirano dvignila tlak, še posebej ravnateljici šole Cirkulane-Zavrč Diani Bohak Sabath, ki si je, vsaj po njenem telefonskem klicu sodeč, očitno najbolj vzela k srcu našo izmišljotino. In seji sploh ni zdelo smešno.
Pa nas svidenje ob naslednjem prvem aprilu v našem časopisu. Če smo prav izračunali, bo to v petkovi številki leta 2011.
Jože Šmigoc, odg. urednik
podatkih, ki jih je predstavil Drago Slameršak, direktor občinske uprave Juršinci, je Skupna občinska uprava Ptuj vzorčen primer optimalne ureditve in finančne racionalizacije za majhne občine. Največ dvomov v zvezi z vlogo Skupne občinske uprave se je nanašalo na vlogo občinskih redarjev. Svetnik Damjan Šimenko je menil, da le-ti na podeželju nikakor ne bodo mogli izvajati nalog, ki izhajajo iz zakona o redarski službi, ter da se bo kaj hitro izkazalo, da bodo redarji svoje naloge lahko izvajali zgolj v obliki skrbi za nepremični promet in njegovo urejanje. Z navedeno dilemo in vpraša-
Svetniki se bodo ponovno sestali že v ponedeljek.
njem o smiselnosti delovanja redarske službe na podeželju se je strinjala večina občinskih svetnikov.
Strinjali pa so se tudi z ustreznostjo zaključnega računa Občine Juršinci za leto 2007. Tega je predstavila računovodkinja Občine Juršinci Ida Berlak. Pregledal ga je tudi Odbor za finance in proračun, pripomb nanj pa po besedah Stanka Hol-ca ni bilo. Zaključni račun je bil brez večjih pripomb soglasno potrjen. Pri razpravi o letnem
programu za šport in kulturne dejavnosti pa so se svetniki dotaknili tudi proračuna za leto 2008. Tako bo v letošnjem letu za področje športa društvom namenjenih 9700 evrov, društvom s področja kulturne dejavnosti pa 8.300 evrov. Oba programa, ki ju je predstavil Slameršak, so svetniki potrdili.
Velik del dnevnega reda marčevske seje občinskega sveta Občine Juršinci je bil namenjen poročilom.
Med drugim so svetniki ob-
ravnavali letna poročila OŠ Juršinci, Glasbene šole Karola Pahorja, Lekarne Ptuj ter poročilo CSD Ptuj o izvajanju soci-alnovarstvene storitve pomoč na domu.
Občinski svet Občine Jur-šinci je obravnaval tudi vlogo Lekarne Ptuj za izdajo soglasja k izplačilu povečane delovne uspešnosti zaposlenih v Lekarnah Ptuj za leto 2007, k čemur so svetniki podali pozitivno mnenje.
Dženana Bečirovič
Sedem (ne)pomembnih dni
(Ne)prepoznavna Evropa
Ne spomnim se, da bi kdaj v Sloveniji opravili kakšno obsežnejšo raziskavo o tem, kako Slovenci poznajo Evropo in kaj mislijo o njej. Kar naprej se namreč ukvarjamo s "prepoznavnostjo" Slovenije in z različnimi travmami, ki jih prinaša prepogosto spoznanje, da nas pravzaprav ne prepoznajo niti najbližji sosedje, da smo neznanka za premnoge evropske državljane. Ob tem pa zagotovo ne najdemo moči, da bi se (samokritično) vprašali, kaj in kako pa je z nami, ko imamo opravek z Evropo in našim vedenjem o njej. Bojim se, da bi marsikdaj padli na izpitu tako kot mnogi "nepoznavalci" Slovenije. To pa seveda še vedno ni razlog za kakšen velik preplah. Zagotovo pa bi se veljalo trezno vprašati, kaj bi kazalo storiti, da v Evropi ne bi bilo preveč znanih neznancev, saj konec koncev slabo poznavanje drug drugega ni samo dokazilo pomanjkljive (splošne) kulture, ampak marsikdaj tudi eden izmed najbolj resnih razlogov za različne nesporazume in medsebojna nasprotovanja.
V Sloveniji ta čas zagotovo ni organiziranih naporov, da bi Evropo v vseh njenih razsežnostih (in raznolikostih) približali v sleherni
dom. To lahko še toliko bolj dramatično (in tragično) ugotavljamo ob pravkaršnjem poletnem predsedovanju slovenske republike Evropski uniji. To je bila (in je) enkratna priložnost za dodatno "ev-ropeizacijo" Slovenije in za "slove-njenje" Evrope . Slovenija je zdaj tista, ki koordinira in usmerja najpomembnejše evropske akcije in siceršnje dejavnosti, od Slovenije je v marsičem odvisno, katere evropske prioritete bodo najbolj prioritetne. Ob tem pa smo soočeni že tudi s prvo in v bistvu najres-nejšo dilemo - ali je Slovenija v sedanji svoji vladno-diplomatski strukturi sposobna delovati kot kreator politike ali pa zgolj kot nekakšen izvajalec idej in volje drugih. Žal je zelo prevladujoč vtis, da smo razmeroma dobri organizatorji in izvajalci posameznih nalog z lastnimi, izvirnimi pobudami pa se ravno ne moremo pohvaliti, tudi ko gre za tako "domače" teme, kot sta Balkan in Kosovo. Vse prepogosto se zdi, kot da bi bili utrujeni in neza interesi ran i za tisto, kar je (predvsem) za nas prvorazrednega pomena. Premier Janša ima seveda prav, ko pravi, da je v EU vse utemeljeno na dogovarjanju in sporazumevanju, toda pot do sporazumevanja se začenja z različnimi predlogi in iniciativami, med katerimi pa ravno ni prepoznati slovenskih.
Slovenija kot mlada, mala (in razmeroma neprepoznavna) članica Evropske unije bi morala biti še posebej zainteresirana za preseganje vseh tistih razlik v Evropski uniji, ki imajo svoje korenine v preslabem medsebojnem poznavanju in podcenjevanju s kakršnihkoli paternalističnih pozicij. V marsičem, tudi s predsedovanjem, bi jim bila lahko za zgled, kako naj bi funkcioniral tako velik in zapleten mehanizem, kot je Evropska unija, da bi se vsi počutili medsebojno odvisne. Pomembne in enakopravne. S tega vidika
-	vsaj kar zadeva nas Slovence
-	ne bi smel niti en evropski dogodek miniti na način, ki bi kogarkoli ogrožal ali podcenjeval. Tega pomembnega principa pa zagotovo ne spremljajo in ne spoštujejo mnogi na informativnem področju, ki celotno "evropsko zgodbo" vidijo zgolj v površnem in enostranskem prikazovanju različnih "zunanjih" (protokolarnih) dogodkov, brez vsebine in brez ustreznih celovitih informacij, se pravi brez doslednega zagotavljanja tistega, kar je za normalno življenje v Evropski uniji najpomembnejše - pravice do glasu in vedenja, kaj se v njej in v zvezi z njo dogaja. Vsaka, vsaj malo natančnejša analiza poročanja in komentiranja o dogajanju v Evropski uniji bi v Sloveniji zagotovo po-
kazala, da so Slovenci o življenju v Evropski uniji obveščeni veliko slabše, veliko bolj enostransko in manipulativno, kot pa so bili svoj čas informirani o življenju v jugoslovanski federaciji in v tako imenovanem "tretjem svetu" - v neuvrščenih državah z vseh svetovnih kontinentov. To ni več zgolj vprašanje posameznih uredniških politik, "svobode tiska", ampak zadeva splošno nacionalnega pomena. Ali se bomo Slovenci v Evropski uniji pojavljali kot subjekt v vseh svojih razsežnostih, z vsemi svojimi potenciali, z jasnim vedenjem, kaj se v njej dogaja, ali pa bomo zgolj nekakšno (manipulativno) orodje peščice poučenih in "pooblaščenih" politikov, ki naj bi edini vedeli vse o vsem, tudi o Evropski uniji.
Tisto, kar zdaj počenja slovenska nacionalna televizija pod pretvezo "poučevanja" Slovencev o EU (v obliki različnih eksotičnih "evropskih" oddaj), je kratko malo škandal in dokaz notorične-ga podcenjevanja gledalcev. Še zlasti, če pomislimo, da ob slovenskem predsedovanju (vsaj doslej) ni uspela z ničemer prikazati izjemnosti in pomembnosti tega trenutka. Prav tako tega časa ni znala izkoristiti za temeljitejšo (in sistematičnejšo) predstavitev relevantnih aktualnih dogajanj in gibanj. Ali za dokazovanje in dajanje izvirnih pobud, kako naj bi izgledalo resnično kvalitetno in vsestransko enakopravno informiranje o življenju v Evropski uniji. Škoda.
Jak Koprive
Foto: DB
Foto: DB
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Plačani oglasi in objave so lektorirani s strani naročnika. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Dornava • Z zadnje seje občinskega sveta
"Baba čula, baba rekla"
Zasedanje svetnikov v dornavski sejni sobi je vedno dobro začinjeno z vaškimi govoricami, ki občinskim možem bolj ali manj parajo živce, dokler slišanega javno ne povedo na seji. TUdi tokrat ni bilo drugače in treba je priznati, da je padlo kar nekaj krepkih, skorajda neverjetnih, v stilu "baba čula, baba rekla".
Pa poglejmo najbolj zanimive govorice, ki se širijo po Dornavi in polnijo ljudsko domišljijo, še bolj pa zaplotne jezike. Prvi je močno petardo sprožil Janko Horvat: "Dosti imam tega, da me ljudje sprašujejo, ali je res, da občina podžupanu Šilaku plačuje njegov osebni kredit. Bom zdaj kar javno povedal in naj se to zapiše, da sem te govorice preveril in da nič od tega ne drži, nobenega kredita občina ne plačuje nikomur!"
Seveda se je na javno vrženo pasjo bombico takoj odzval tudi Milan Šilak z besedami: "Tem ljudem, ki jih tako zelo muči zavist in širijo takšne laži, bi priporočal, da si čimprej poiščejo pomoč pri ustrezno izobraženih strokovnjakih, da ne bodo zboleli tako daleč, da jim bo potrebna dolgotrajnejša ho-spitalizacija!"
Temu je sledilo še s ciničnim nasmeškom obarvano pojasnilo župana Rajka Jan-žekoviča: "Takih in podobnih kvazi informacij je po naši občini že toliko, da če bi se oziral nanje, mi ne bi ostalo časa za kaj drugega, predvsem pa ne za oglede in obhode bojda nevemkoliko hiš, ki naj bi si jih v času svojega županova-nja že postavil ali kupil ..."
No, potem ko so opravili z najbolj bodičastimi ljudskimi "ugotovitvami", kaj je kdo vse že pridobil na račun občine, so se lahko posvetili točkam dnevnega reda. Po nekoliko natančnejšem pregledu nekaterih postavk, predvsem postavke županovih sponzor-skih sredstev ter materialnih stroškov občinske uprave, so svetniki soglasno potrdili zaključni račun 2007, dogovorili pa so se tudi, da se bodo sredstva za štiri vaške odbore letos razdelila po ključu gla-varine, pri čemer pa bodo za vzdrževanje vseh cest v
občini odslej poskrbeli kar z denarjem direktno iz proračuna in to ne bo več skrb in strošek vaških odborov.
Nadalje so svetniki potrdili le letna programa kulture in športa, po katerih bo za kulturo namenjenih skupno 16.000 evrov, za športna društva pa 23.865 evrov. Do denarja bodo društva prišla s prijavo na razpis, ki ga bo objavila občina.
Kanalščina 1,25 evra za kubični meter porabljene vode
Ena pomembnejših zadev, ki so jo svetniki sprejeli na tokratni seji, je cena kanalščine - se pravi mesečnega prispevka za kanalizacijo. Po izračunih, ki jih je pripravil direktor občinske uprave
Vili Mar, naj bi gospodinjstva plačevala 1,25 evra (z DDV) na porabljen kubični meter vode. Ceno bo sicer pred uveljavitvijo moralo potrditi še pristojno ministrstvo. Za primerjavo je Mar podal tudi ceno, ki jo je izračunalo Komunalno podjetje Ptuj, če bi upravljalo dornavski kanalizacijski sistem, in ta bi znašala 1,91 evra na kubični meter porabljene vode. Podatek o porabi vode je občina že pridobila od Komunalnega podjetja, tako da bodo priključena gospodinjstva prve položnice dobila na osnovi doslej porabljene vode na mesec. Povprečje sicer kaže, da naj bi družina porabila okoli 12 kubičnih metrov vode mesečno, in tako si lahko že vsako dornavsko gospodinjstvo približno izračuna, koliko bo mesečno plačevalo za kanalščino. Cena kanalščine za kmetijske objekte z živino pa
se bo določala pavšalno.
Ob tem je župan Janžeko-vič zbrane seznanil še z informacijo, da izgradnja kanalizacijske veje 3 in 4 v Mezgovcih poteka v skladu s časovnimi termini in da naj bi bila celotna gradnja končana že julija, občani pa se bodo lahko pri-klapljali fazno že pred celotnim dokončanjem del. Sicer pa bo celovito kanalizacijsko omrežje v nižinskem delu Dornave skupno, od prvih do zadnji del, zahtevalo nekaj manj kot tri milijone evrov.
"Kot veste, pa imamo oz. smo imeli tudi težave v našem sistemu, ker je nekdo v kanalizacijo spustil ogromne količine čiste vode, kar sistemu zelo škodi. Zato smo zdaj uvedli poseben nadzor nad ventili, kjer se bo točno pokazalo, od kod je ta čista voda prišla v sistem in ali je bila spuščena namerno ali ne. Ob tem želim še enkrat opozoriti vse, da se meteorna voda nikakor ne sme spuščati v kanalizacijo," je še povedal župan.
Na koncu seje pa se je spet postavila v ospredje problematika polenškega vrtca in šole. Na občino je namreč priromal dopis s podpisi nekaj občanov, ki želijo ustanovitev vrteškega oddelka na Polenšaku, kar argumentirajo z dejstvom, da je najmanj 10 otrok, ki se bodo letos vpisali v prvi razred na Polenšaku, in še z razlago, da šola in vrtec kraju zagotavljata življenje in razvoj. Župan je dokaj dolg dopis v celoti prebral, nato pa povedal, da so bili prav tiste dni na obisku predstavniki šolskega ministrstva, ki so si šolo na Polenšaku tudi ogledali, kakšne bodo prihodnje
rešitve, pa ni hotel razkrivati, češ da je potrebno počakati še nekaj časa in da raje čez čas pove pozitivno presenetljivo novico kot pa zdaj nekaj obljublja, kar potem ne bo izvedeno. "Govorice o tem, da hočem šolo na Polenšaku zapreti, so pa popolnoma zgrešene in zavajajoče!"
Na to temo se je nato oglasil Franc Kukovec, ki je povedal, da so na odboru za gospodarstvo sprejeli sklep, naj se letos uredijo sanitarije v polenški šoli, predvidi pa naj se še temeljita obnova šole v letu 2009. In že znani krog prepričevanj, kaj naj se
zapiše v občinski sklep glede polenške šole, se je ponovno odprl. Župan Janžekovič je vztrajal, da se sklep lahko nanaša samo na obnovo sanitarij, za kar bodo porabili sredstva iz postavke za pripravo dokumentacije za kanalizacijo v gričevnatem delu, Ku-kovec, še bolj pa Hojnik, pa sta na vse načine poskušala v sklep vnesti še zapis o nameri temeljite obnove šole v prihodnjih letih. Na koncu je vendarle obveljala županova in sprejeti sklep zavezuje občino samo za obnovo sanitarij.
SM
Izgradnja kanalizacije v Mezgovcih bo končana letos poleti; cena kanalščine pa bo znašala 1,25 evra za porabljen kubični meter vode.
Oblazinjen stol, sendvič in voda
Po javni pritožbi občana Petra Vesenjaka v našem časopisu, kije redno obiskoval seje občinskega sveta, češ da je kot občan manj vreden od novinarjev, ki imajo na voljo mizo, stol in pijačo, je župan Rajko Janžekovič na tokratni seji poskrbel tudi za primerno udobje pritožbenika. Čakalo ga je celo precej več kot novinarje, ki so dobili le trd stol, mizo in vodo. Za občana pa je bil pripravljen poseben oblazinjen stol, skorajda že fotelj, voda in kozarec, zraven pa še slasten sendvič. Zanj je iz svojega žepa, kot je povedal, poskrbel kar župan. Novinarji smo ostali brez slednjega in smo se spraševali, ali smo res manj vredni od ostalih navzočih na sejah?!
Petra Vesenjaka na sejo, žal, ni bilo, se je pa obrnil na naš časopis s tem komentarjem: "Prvič meje na sejo občinskega sveta, zaradi mojega zanimanja za dogajanja, povabil podžupan. Tako sem se začel sej udeleževati redno, kolikor mi je dopuščal čas. Kljub temu da so seje za javnost odprte, pa je moja prisotnost očitno motila nekatere svetnike in župana, zato so mi želeli ponaga-jati. Ko sem tako izvedel, da mi bo župan Rajko Janžekovič na tej seji pripravil poseben stol, kot ga imajo svetniki, ter mi za svoj denar kupil sendvič, se seje seveda nisem udeležil. Sprašujem pa se, kaj je bilo v tem sendviču, da ga kasneje nihče ni hotel pojesti?! Sprašujem se tudi, kako se lahko župan občine Dornava spusti na tako nizko raven, ki ni primeren županskemu statusu, plačan pa je tudi z mojim denarjem! Župan si tega ne bi smel dovoliti, saj so seje javne in s svojim dejanjem dokazuje, da ni dorasel funkciji župana; s tem dejanjem ni izzival samo mene osebno, ampak se s tem norčuje tudi iz stranke SLS, katere član sem. Ne vem, kako na to gledata dva svetnika prav tako iz vrst SLS. Vendar me tudi to neprimerno in nizkotno početje župana v prihodnje ne bo odvrnilo prisotnosti na sejah občinskega sveta, kolikor mi bo seveda dopuščal čas, saj so seje, kot sem že rekel, odprte zajavnost!"
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Z ministrico za zdravje o aktualnih vprašanjih slovenskega zdravstva
Ministrica še verjame, da do stavke ne bo prišlo
V Ptuju je v četrtek in petek potekalo srečanja v organizaciji Ministrstva za zdravje, na katerem so iskali odgovore na prejete pripombe na resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva za naslednjih pet let.
Foto: Črtomir Goznik
Zofijo Mazej Kukovič, ministrico za zdravje, je novica o splošni zdravniški stavki, ki se bo začela 18. aprila in bo trajala do izpolnitve stavkovnih zahtev, doletela na Ptuju. "Verjamem, da bomo našli skupen jezik in da bomo zmogli z obeh strani takšen uranotežen pristop, ki bo pripomogel k dobri rešitvi."
Pomirjujoče in privlačno okolje je udeležencem nudilo pravo atmosfero, da so se lahko v miru posvetili za nadaljnji razvoj slovenskega zdravstva izredno pomembnemu dokumentu. Javna razprava o resoluciji je bila končana 26. marca, trajala je 60 dni, potekala je tako v zainteresirani javnosti kot v civilni družbi. V tem času so prejeli več kot 100 pripomb in dopolnil, ki jih bodo smiselno vključili v dokument, v kratkem pa tudi predstavili javnosti.
Drugi dan srečanja na Ptuju je prišla novica, da splošna stavka zdravnikov in zobozdravnikov bo. Začela se bo 18. aprila in bo trajala do izpolnitve stavkovnih zahtev. Delo zdravnikov bo v tem času omejeno na zakonski minimum, so sklenili na petkovi izredni skupščini sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides Slovenije. Ne zahtevajo nekaj nemogočega, zahtevajo le obljubljeno plačilo, da bi se vrednotenje zdravniškega dela vrnilo na že izpogajano raven, da bo zdravnik specialist dobival plačilo v višini treh povprečnih plač v državi. Slovensko zdravništvo se srečuje z veliko preobremenjenostjo, nezadovoljstvom in podplačanostjo.
"Zagotovo to ni enostavna zadeva, kakor hitro se začnejo ljudje kjerkoli odločati o stavki. Vsi skupaj smo v neki težki situaciji, na eni strani gre za pričakovanja, na drugi strani za zmožnosti, ki so. Gotovo so zdravniki in zdravstveno osebje tisti, ki delajo v pogojih, v katerih si ne bi želel delati vsak. Zreti smrti v oči vsak trenutek, ni enostavno, tudi za zdravnike in druge zdravstvene delavce ne. S tem se namreč strinjamo vsi, ko smo bolni. Dokler smo zdravi, nas to v večini ne zanima. Verjamem, da bomo našli skupen jezik in da bomo zmogli z obeh strani takšen uravnotežen pristop, ki bo pripomogel k dobri rešitvi. Kajti ko pride do konflikta, je tako, da mora vsaka stran nekaj popustiti in tudi nekaj dati. Računam, da se bo tudi v tem primeru izšlo," je bil prvi komentar o napovedani stavki s strani ministrice za zdravje RS Zofije Mazej Kukovič.
Ministrstvo za zdravje je ves čas sopogajalec v pogovorih, pogajanja sicer vodi Ministrstvo za javno upravo, ker gre za vprašanja, ki so njegova pristojnost in odgovornost. Zadeve niso od včeraj, vlečejo se že nekaj časa. V zdravstvu so nakopičene številne težave in problemi, ki jih bo potrebno rešiti. Gre za stvari, ki se leta in leta niso reševale. Rezultat vsega pa je tudi odločitev o stavki, ministrica pravi, da ji je žal, da je prišlo do tovrst-
ne odločitve, res pa je, da so marsikatere sistemske rešitve ostale nerešene leta in leta, če že ne desetletja. V ministrstvu smo odločeni oziroma bomo naredili vse, da do stavke ne bi prišlo, poudarja ministrica. Menedžment v zdravstvu lahko izboljša vrsto stvari, za to pa potrebuje podporo države. Potrebno je nakazati smeri, po katerih bodo delali zavodi. Delo zdravnikov in medicinskih sester je specifično, uravnilovka, ki je bila v preteklosti, ki jo sedaj želimo izboljšati, je prevelika. Vlada in ministrstvo sta prepričana, da je v smeri njihovih plač potrebno narediti določene korake naprej, o tem je zapisano tudi v Resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva za naslednjih pet let, je še v zvezi s stavko, ki naj bi se zgodila dvanajst let po prvi, povedala ministrica.
Mreža zdravstvenih domov ostaja
"Zdravstveni domovi so infrastruktura, ki je zagotovo dobrodošla. V njih naj bo pravilo, da so koncesionarji želeni del zdravstvenega doma, da skupaj z njimi tvorijo celoto. Za pacienta naj ne bi bilo razlike, s tem se pacient sploh naj ne bi obremenjeval, ko gre po hodniku zdravstvenega doma, ali bo vstopil v ambulanto koncesionarja ali tistega, ki je zaposlen v zdravstvenem domu. Ta sistem je razumen, vsaka sprememba, še posebej v občutljivih področjih, kot je zdravstvo, gotovo ne more biti hitra, pravzaprav gre za evolucijo, ki se postopno dogaja, pri tem pa so naši zdravstveni domovi prednost, ker je vse v njih, od splošnih ambulant do laboratorijev, ginekoloških ambulant, preventivne dejavnosti, zobozdravstva in vsega drugega, kar sodi v primarno raven zdravstvenega varstva. Mreža zdravstvenih domov ostaja in se dopolnjuje, me-nedžment zdravstvenega doma je koordinator zdravstva na območju, na katerem deluje, koncesionarji imajo priporočila z naše strani, ker za zdaj še ni nove zakonodaje, da so obvezni tudi dežurati v zdravstvenem domu, da so dežurstva sestavni del njihovega dela, prav tako nujna medicinska pomoč," pa je o bodočnosti zdravstvenih domov v luči Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva povedala ministrica z zdravje Zofija Mazej Kukovič.
Podeljevanje koncesij je prav tako eno od še od neurejenih področij slovenskega zdravstva, čeprav so prve koncesije bile podeljene že pred šestnajstimi leti. Tega vprašanja so se po besedah ministrice za zdravje lotili zelo analitično, kot tudi tega, kaj je na področju podeljevanja
koncesij potrebno dopolniti. Na tem področju gre gotovo za del nenačrtnega delovanja, pravi ministrica. Tudi pri podeljevanju koncesij je potrebno vedeti, za kaj jo podeljuješ, posebej pa ministrica izpostavlja mrežo specialističnih ambulant, kjer bo potrebno še veliko narediti. Potrebno jo bo bolj jasno definirati, hkrati pa vzpostaviti jasne in pregledne pogoje za podeljevanje koncesij. Prihodnost regionalnih bolnišnic, med katere sodi tudi ptujska, pa je v njihovih specializacijah, ki so nujne. Vse bolnišnice ne bodo zmogle imeti vsega, ne zato, da ne bi imele dovolj površin, dovolj opreme, temveč zato, ker ni pravih kadrov, ki
"Prihodnost regijskih
bi bili nosilci dejavnosti. Za pokrivanje nekega področja je potrebnih med šest in deset specialistov. Rešitev za regionalne bolnišnice je zato na eni strani specializacija na področju, kjer si zares dober nadaljevati in množiti kader, posebej za Ptuj pa se pripravlja projekt enega dela, ki bo namenjen za negovalno bolnišnico, ki bo pokrivala širše območje. "Povprečna ležalna doba je sedaj pet dni, nekateri ljudje, posebej še starejši, po petih dnevih nimajo kam. Nimajo svojcev, ne dobijo mesta v domu ostarelih, skratka gre za to, da se zanje poskrbi. Usmeritev v negovalno bolnišnico je čisto realna priložnost. Ministrstvo za zdravje bo sofi-
v specializacijah."
nanciralo tudi nakup novega CT-aparata za potrebe ptujske bolnišnice," je med drugim povedala ministrica za zdravje, ko je govorila o bodočnosti regionalnih bolnišnic in v tem okviru tudi ptujske.
Zofija Mazej Kukovič je prepričana, da tudi za zdravstvo velja, da ni problem v tem, da bi bilo denarja vedno premalo, bolj kot to je vprašljiva njegova poraba in prerazporejanje. Če ga koristimo za to, da se nek objekt gradi deset let namesto eno leto, da ima projekt dvajset aneksov namesto ene pogodbe, se upravičeno postavlja vprašanje, ali je denarja premalo ali pa gre za to, da ga ne znamo pravilno oziroma učinkovito koristiti. Učinkovito koriščenje sredstev pa je v tesni povezanosti tudi s samim razvojem. "Na silo ne moremo imeti dvajset različnih oddelkov, če nimamo kadra. Gre čisto za strokovni in organizacijski prijem. Zagotovo pa razkošja ni vnobeni od slovenskih bolnišnic, življenje je na koncu zelo skromno," še dodaja ministrica.
Tudi v zobozdravstvu so potrebne spremembe
Nov model financiranja, ki ga predlaga Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zahteva od zobozdravnika, da obravnava čim več pacientov za enako oziroma celo manjšo vsoto denarja. Na vprašanje, ali se tudi v zobozdravstvo uvaja sistem glavarine, je ministrica odgovorila, da tu ni enostavnih odgovorov. V tem trenutku je sicer v zobozdravstvu še vse po starem, kar po njenem tudi ni dobro. Dejstvo je, da ljudje pogosto ne pridejo na vrsto pri zobozdravnikih, ne vedo, na koga naj se obrnejo, ko jih že boli zob, kaj pa šele takrat, ko jih nič ne boli. Na
področju zobozdravstva je veliko odprtih vprašanj. Podpredsednica Zdravniške zbornice Slovenije Sabina Markoli, ki je odgovorna za zobozdravstvo, je povedala, da je zobozdravnikov dovolj, da lahko naredijo to, kar je potrebno narediti. "Pomeni, da je potrebno narediti to povezavo med financiranjem in moti-viranjem zobozdravnikov. To še ne pomeni, da je potrebno tudi občutno več denarja, nekaj več ga je že potrebno, predvsem pa bo potrebno sistem urediti tako, da se ne bomo pretvarjali, da se nekaj ne da, vse je mogoče obdelati, le za vprašanje motiva gre," še pojasnjuje ministrica, ki je tudi prepričana v uspešno poslanstvo preventive na tem področju, s katero je potrebno nadaljevati. Samo uspešna preventiva bo rešila (pre)ve-lik naval na zobozdravstvene ambulante.
Preskrbljenost z zdravstvenimi storitvami jo od območja do območja v Sloveniji zelo različna. Vprašanje zdravstvene podhranjenosti oziroma pokritosti območja z zdravniki in zobozdravniki, s tem pa dostopnosti teh storitev, je vprašanje, ki Ptujsko muči že vrsto let. "Mreža na primarni ravni je takšna, kot je, drugačne si ne moremo izmisliti. Že to, da smo naredili celovit posnetek stanja, je zelo pomembno. Napisali smo pravila, merila in pogoje, po katerih naj se mreža razvija, seveda pa se samo po sebi bo ne nič udejanjilo. Potrebno bo najti stimulacije, da bodo zdravniki šli na periferijo, da bodo šli na območja, ki so zunaj cestnega križa. Cel kup pogojev je, da se bo mreža pomikala tudi v smeri tistega prebivalstva, ki ne živi v samih centrih. Tudi o tem govori Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva. V občinah bodo morali vzpostaviti primerno in prijazno okolje za zdravnika, če tega ne bo, ga nobeden ne bo mogel pripeljati na silo," je še na vprašanja Radia Ptuj in Štajerskega tednika med kratkim obiskom odgovorila ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič.
Med dvodnevno obdelavo predlogov na Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva se je našel tudi čas za krajši delovni pogovor v ptujski bolnišnici. Direktor Robert Čeh se je srečal z državnim sekretarjem v ministrstvu za zdravje Darkom Žiber-no, direktorjem direktorata za zdravstveno varstvo prim. Janezom Remškarjem in v. d. direktorja direktorata za ekonomiko v zdravstvu Jožetom Arzenškom. Osrednja pozornost je veljala vzpostavitvi negovalnega oddelka bolnišnice in sofinancerskemu deležu ministrstva pri tem.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ormož • Nov prispevek k burni politični pomladi
Na obzorju ze drugi referendum
Nekoalicijske stranke ormoškega občinskega sveta so nedavno sklicale tiskovno konferenco in pripravile nov prispevek k burni ormoški politični pomladi. Zbrali so se predstavniki Desusa, SD, LDS, Zares, SLS in neodvisni svetnik Bogomir Luci. Najprej so se opravičili za neresen termin sestanka, bil je namreč 1. april. Zadeva je bila urgentna, ker so opozicijski svetniki dan prej vložili dve zahtevi občinskemu svetu in županu za sklic izredne seje in za razpis referenduma v zvezi z grajsko pristavo.
Predstavniki različnih političnih strank so podali svojo podporo prizadevanjem za razpis referenduma o grajski pristavi.
Devet svetnikov opozicije je v skladu s statutom in poslovnikom predalo zahtevo za sklic izredne seje, na kateri bi se ponovno odločalo in razpravljalo o Dokumentu identifikacije investicijskega projekta za rekonstrukcijo in novogradnjo grajske pristave za potrebe muzejske zbirke in glasbeno šolo s pripadajočo zunanjo in komunalno ureditvijo. Že na minuli 14. seji OS so predstavniki opozicije predlagali, da se z dnevnega reda umakne sprejem projekta rekonstrukcije in izgradnje na lokaciji grajske pristave, vendar so bili preglasovani, točka uvrščena na dnevni red, dokument pa sprejet.
Opozicijski svetniki so mnenja, da za sprejeti predloženi dokument ni bilo potrebnih pravnih podlag in da je bilo sprejetje navedenega dokumenta škodljivo za občino. Primerjali so dokument z veljavnim Odlokom o lokacijskem načrtu središča mesta Ormož, Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe RS v kulturi in Območnim
razvojnim programom za območje Prlekije 2007-2013. Svetniki so prepričani, da je sklep nezakonit in da krši kar štiri predpise. Ker župan Alojz Sok kljub opozorilom ni zadržal objave po mnenju opozicije nezakonitega sklepa, sedaj pričakujejo sklic izredne seje v roku 7 dni, sicer jo bodo v skladu s poslovnikom in statutom OS Ormož sklicali sami.
Z veljavnim lokacijskim načrtom je bila glasbena šola namreč umeščena na Ptujsko cesto 12, v zgradbo Kmetijske zadruge Ormož. Na podlagi lokacijskega načrta je bila v letu 2006 izdelana tudi idejna zasnova za celoten grajski kompleks. Izdelana je bila tudi projektna dokumentacija prostorov za potrebe glasbenega šolstva, izobraževanja odraslih in lokalne radijske postaje.
Bo referendum po vsaki seji OS?
Isti dan je bila tudi vložena pobuda za razpis referenduma, ki so jo zaenkrat podpisali Stanislav Podgorelec, Slavko Kosi in Miroslav Han-želič. Podpisniki dajejo pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
Medtem nam je že uspelo izvedeti, da župan Alojz Sok ne bo sklical izredne seje, kot zahtevajo predstavniki opozicije. Svoje razloge bo podrobneje pojasnil na današnji dopoldanski tiskovni konferenci.
na območju mesta Ormož s primestnim naseljem Hardek o ohranitvi grajske pristave izključno za potrebe muzejske dejavnosti v skladu z izdelano Idejno zasnovo na podlagi veljavnega Odloka o lokacijskem načrtu središča mesta Ormož.
Predlagajo naslednje referendumsko vprašanje: "Ali se strinjate, da se uveljavi celovita idejna zasnova za območje grajskega kompleksa, izdelana v letu 2006 na podlagi veljavnega Odloka o lokacijskem načrtu središča mesta Ormož, sprejetega v letu 2005?" Za kompleks sta bila namreč izdelana dva projekta z območja grajskega kompleksa, ki sta bila uvrščena v Območni razvojni program za področje Prlekije in s tem v skladu z zakonom v Regionalni razvojni program za Podravje in tako zagotovljeno sofinanciranje iz sredstev EU.
"Za prvi program Ureditev grajske pristave za potrebe etnografske in arheološke zbirke v vrednosti 1,4 milijona evrov je kot prioritetni program predvidena realizacija v obdobju 2007-2010. Poleg evropskih sredstev, predvidenih za omenjeni program, je predvideno z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o zagotavljanju sredstev RS za nekatere programe v kulturi tudi sofinanciranje iz državnega proračuna v višini 97 milijonov SIT, po cenah iz leta 2002.
Sporni sklep o gradnji
prostorov za glasbeno šolo na delu grajske pristave ne samo, da je brez pravne podlage, ampak je tudi v nasprotju z vitalnimi interesi občine, zlasti pa mesta Ormož, saj onemogoča koriščenje že zagotovljenih sredstev iz državnega proračuna in evropskih skladov.
Drugi projekt iz grajskega kompleksa, ki je sestavni del enovite Idejne zasnove, izhajajoče iz veljavnega Lokacijskega načrta za središče mesta Ormož, pa je projekt Kulturno-konferenčni center Ormož v vrednosti 3,07 milijona evrov, ki je uvrščen v obdobje 2010-2012, ki je vitalnega pomena za kulturni in turistični razvoj mesta Ormož," sta v imenu predlagateljev utemeljevala Slavko Kosi (LDS) in Stanko Podgo-relec (Zares).
Sicer pa imajo tudi stranke različne poglede na referendum. Zlatan Fafulič (SD) je opozarjal predvsem na nujnost, da se svetniki in župan začnejo pogovarjati in skupaj iskati rešitve, ki bodo ustrezale širši javnosti. Nezadovoljen je, da koalicija ne prisluhne nobeni pobudi, ki ne pride iz njihovih vrst, in da takšna polarizacija ni dobra. Opozarja, da so tudi predstavniki opozicije legitimno izbrani na volitvah in da ni rešitev, da se po vsaki seji OS razpiše referendum. Referendum zagovarjajo kot najvišjo obliko demokracije, vsebinsko pa ga ne zagovarjajo.
Viki Klemenčič Ivanuša
Od tod in tam
Pobrežje • Zaključuje se gradnja pločnika
Potem ko so v centru Vidma pred nedavnim zaključili gradnjo dela kanalizacijskega omrežja, se v teh dneh zaključuje tudi gradnja pločnika v naselju Pobrežje. Dobrih 120 metrov pločnika gradi ptujsko Cestno podjetje, občina pa bo iz proračuna za ta projekt plačala približno 33-000 evrov. Kot so še povedali v vodstvu videm-ske občine, je v prihodnjem obdobju na sporedu modernizacija dveh odsekov cest, sicer pa se v Vidmu že začenjajo tudi priprave na izvedbo prve Vidove noči, ki bo letos nadomestila občinski praznik. Na zadnji marčevski seji pa so svetniki potrdili tudi rebalans letošnjega proračuna ter soglašali s povišanjem cen odvoza odpadkov.
SM
Ljutomer • Sejem sadik in ekološka tržnica
Zeleni Ljutomera so pripravili tradicionalni, vsakoletni sejem sadik in že četrto ekološko tržnico.
Prva javna prireditev v prenovljenem mestnem središču je privabila številne obiskovalce, saj je organizator brezplačno razdelil 500 gozdnih sadik, sadne sadike pa prodajal po zmernih in zelo ugodnih cenah. Z ekološkimi produkti kmetije se je predstavil Stanko Valpatič iz Ostrožna pri Ponikvi. Na degustacijo so se izvrstno odzvali vegetarijanci in zatrjevali, da bodo tudi v prihodnje uporabljali tovrstne izdelke. Kot je dejal predsednik zelenih Ljutomera Rajko Mlinarič, obstaja zamisel po kontinuiranih, vsaj 14-dnev-nih podobnih prireditvah, kjer bi svoje pridelke predstavljali in prodajali pridelovalci hrane iz Ljutomera in okolice. O predlogu bodo razpravljali občinski svetniki na eni od naslednjih sej.
NŠ
Festine in Festinice izredno obiskane
Na petem koncertu iz ciklusa Festine, ki poteka v organizaciji društva Delavnica in Glasbene šole Ka-rola Pahorja Ptuj, se je pod vodstvom dirigentke Žive Ploj Peršuh predstavil Komorni orkester Festine ter vrhunski solisti Boštjan Lipovšek, Zora Slokar, Andrej Žust in Mihael Šuler. Koncertni ciklus Festine-Fe-stinice, ki je lani doživel izjemen uspeh v prestolnici, letos gostuje tudi na Ptuju. Ciklus koncertov, ki so razdeljeni na dva dela - Festine namenjene nekoliko starejši populaciji, Festinice pa predvsem otrokom - se je pričel z januarskim koncertom. Doslej so izpeljali že pet koncertov, ki jih organizirata Glasbena šola Karola Pahorja in društvo Delavnica. Vedno večje zanimanje beležijo organizatorji tudi za Festinice. Minuli teden, ko so potekale pod naslovom Pozavna je zabavna, rog ni strog, so bile polno zasedene. Z odličnim sobotnim koncertom so Festine in Festinice za ta mesec zaključene, že 12. aprila pa se obeta še en vrhunski glasbeni dogodek, na katerem bo gostoval jazz saksofonist Tadej Tomšič s kvartetom.
Dženana Bečirovič
Foto: SM
Foto: NS
Foto: vki
Foto: DB
Ptuj • Zborovala gasilska zveza
Nujna ureditev lastnistva gasilskega doma
Na nedavnem občnem zboru Območne gasilske zveze Ptuj so razpravljavci drug za drugim opozarjali na nujnost čimprejšnje ureditve lastništva gasilskega doma v Ptuju, saj jim pogajanja o tem jemljejo že preveč dragocenega časa in energije, dotrajan dom pa je potreben temeljite prenove.	, ■ j ■	^ ^jj
Tudi letos je delegatom 24 gasilskih društev, ki so združena v Območno gasilsko zvezo Ptuj, in njihovim gostom v petek, 28. marca, uvodoma zapel moški pevski zbor PGD Hajdoše pod vodstvom Jožeta Dernikoviča. Tako so, kot je dejal predsednik zveze Marjan Meglič, svoj 13. redni občni zbor pričeli s kulturnim uvodom, zato je vse delegate pozval tudi h kulturnemu dialogu in konstruktivni razpravi. In v glavnem so njegovim namigom razpravljavci sledili.
Po izvolitvi organov občnega zbora so po krajšem pojasnilu predsednika brez pripomb in soglasno sprejeli poslovnik o delu občnega zbora. Čeprav so poročila predsednika, poveljnika in nadzornega odbora delegati prejeli že z gradivom, so povzetkom njihove vsebine prisluhnili še na zboru.
Tako je predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič ugotovil, da je bilo leto 2007 za Območno gasilsko zvezo Ptuj v celoti gledano uspešno, čeprav so poleg rednega strokovnega in organizacijskega dela aktivno sodelovali pri reševanju lastništva gasilskega doma v Ptuju, kjer kljub vsem naporom še niso prišli do ustreznih rešitev oziroma dokončnega sporazuma.
Tudi na področju financiranja gasilske zveze in dru-
Prejeli smo
Ormoški
referendum
predmet
gostilniških
pretepov
Pojasnilo Upravne enote Ormož
V	zvezi s člankom »Ormoški referendum predmet gostilniških pretepov«, objavljenim v Štajerskem tedniku, dne 1. aprila 2008, v katerem se tudi obdolžuje uslužbence Upravne enote Ormož v zvezi z nezakonitim posredovanjem podatkov o podpisnikih podpore za referendum za ohranitev muzeja, smo dolžni v Upravni enoti Ormož posredovati bralcem Štajerskega tednika pojasnilo.
Kot načelnica Upravne enote Ormož sem odgovorna za zakonito delo upravne enote, hkrati pa sem dolžna zaščititi zaposlene pred neutemeljenimi obrekovanji.
V	času od 4. 2. 2008 do vključno 25.2. 2008je Upravna enota Ormož, Oddelek za upravne notranje zadeve, zbirala na sedežu upravne
štev je bilo leto 2007 nekakšna prelomnica. V skladu z navodili računskega sodišča so skupaj z občinskimi upravami pripravili pogodbe o opravljanju javne gasilske službe za vsa PGD in za zvezo. Svečan podpis pogodbe o financiranju je bil tokrat v občini Hajdina. Sicer pa so veseli, ker so v lanskem letu pod okrilje zveze sprejeli še PGD Cirkulane, tako da sedaj združujejo 2325 gasilcev iz petih občin in so tako po teritoriju kot po številu članov največja prostovoljna organizacija na širšem območju.
Marjan Meglič je opozoril tudi na nekaj odmevnih gasilskih srečanj, od tradicionalnega srečanja članic, do srečanja veteranov, ki so se lani zbrali v Zavrču, ter do tabora mladine, ki je v gasilske vrste prinesel prepotrebno svežino. 11. dan gasilcev so lani praznovali na Grajeni, jeseni pa so pripravili strokovno ekskurzijo v Srbijo, kjer so obiskali poklicno gasilsko brigado v Arandželovcu, med potjo pa so se ustavili tudi v Beogradu, kjer jih je sprejel slovenski veleposlanik Miroslav Luci.
Tudi poveljnik OGZ Ptuj Zvonko Glažar je izrazil veselje nad razširitvijo gasilske družine za eno članico, tako da so sedaj poleg društev z območja MO Ptuj v zvezi še gasilci iz štirih sosednjih ob-
Foto: M. Ozmec
Predsednik OGZ Marjan Meglič (desno) je delegate in zveze pozval, da čimprej uredijo status lastništva gasilskega doma v Ptuju.
čin Markovci, Hajdina, Zavrč in Cirkulane.
Operativne enote znotraj vsake lokalne skupnosti so povezane v občinska poveljstva, sicer pa povezujejo 23 prostovoljnih in eno industrijsko gasilsko društvo. V požarnem okolišu OGZ Ptuj so lani evidentirali 204 dogodke, v katerih je v večini,
enote in na krajevnih uradih podpise volivcev za vložitev zahteve za razpis naknadnega referenduma o uveljavitvi Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož.
Dne 6. 2. 2008je Upravna enota Ormož prejela od tajnice Občine Ormož pismeno vlogo za posredovanje podatkov o aktivnostih pri zbiranju podpisov in sicer število zbranih podpisov na dan 6. 2. 2008, 15. 2. 2008 in 22. 2. 2008.
Glede na to, da Upravna enota ni imela dostopa do vnesenih podatkov, je zaprosila Ministrstvo za notranje zadeve za posredovanje podatkov o številu zbranih podpisov. Vendar pa na pismeno vlogo ni prejela nobenega odgovora.
Razen pismene vloge za posredovanje podatkov, so potekale tudi telefonske poizvedbe s strani predstavnikov Občine Ormož, vendar se upravna enota ni odzivala, ker ni razpolagala s podatki.
Ker se je do sedaj že večkrat omenjalo v medijih, da so posamezni uslužbenci Upravne enote Ormož, ki so sodelovali pri zbiranju podpisov, kršili določila Zakona o varstvu osebnih podatkov,
smo v upravni enoti opravili razgovor z dotičnimi uradniki. Le-ti so podali izjave, da osebnih podatkov posameznikov ob zbiranju podpisov niso posredovali naprej.
Zaposleni v Upravni enoti Ormož se zavedamo, da kršitev dolžnosti varovanja osebnih podatkov predstavlja težjo disciplinsko kršitev v skladu z določili Zakona o javnih uslužbencih in prekršek v skladu z določili Zakona o varstvu osebnih podatkov.
Zaradi navedenega pozivam vse, ki razpolagajo s kakršnimikoli utemeljenimi dokazi o zlorabi osebnih podatkov v primeru zbiranja podpisov volivcev za vložitev zahteve za razpis naknadnega referenduma o uveljavitvi Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, da mi jih predložijo, da bom imela materialno podlago za izvedbo morebiti potrebnega disciplinskega postopka zoper konkretnega uradnika. Kajti le na takšen način bom lahko preprečila nadaljnje zlorabe osebnih podatkov in zaščitila odjemalce naših storitev.
Irena Meško Kukovec, univ. dipl. ekon., načelnica
v kar 164 primerih, delovala osrednja gasilska enota Ptuj, ki je tudi tehnično najbolje opremljena in usposobljena. Enote OGZ Ptuj so sodelovale tudi na večjih intervencijah zunaj svojega območja, na večjem požaru odpadnih gum na deponiji v Lovrencu v občini Kidričevo ter pri reševanju na poplavljenem območju v Železnikih. Sicer pa so med požari tudi lani v ospredju požari v naravnem okolju.
Na podlagi statuta Gasilske zveze Slovenije, ki je bil sprejet na Plenumu 15. decembra lani, pripravljajo tudi spremembe statuta Območne gasilske zveze Ptuj. Ker je potrebno te spremembe skrbno preučiti, so na občnem zboru sprejeli le statutarni sklep, ki jim zagotavlja dovolj časa za temeljito pripravo sprememb statuta, saj naj bi ga sprejeli šele na naslednjem občnem zboru.
V Finančnem poročilu o poslovanju Območne gasilske zveze Ptuj, ki ga je predstavila Tončka Kosi, smo slišali, da so imeli v letu 2007 za 218.666 evrov prihodkov, pri čemer je več kot polovico ali 126.215 evrov prispevala MO Ptuj, občina Markovci 14.805 evrov, občina Hajdina 9.235 evrov, občina Zavrč pa nekaj čez 1.000 evrov. Zanimivo je da so imeli za dobrih 53894 evrov izrednih prihodkov, nekaj čez 10.894 evrov pa so dobili od najemnin za uporabo dvorane in doma.
Med 216.838 evrov odhodkov so v OGZ Ptuj tudi lani največ, kar 47.220 evrov, plačali za zavarovalne premije za premoženje in ljudi, nekaj čez 28.990 evrov so porabili
za vzdrževanje gasilske tehnike in opreme, okoli 23.500 evrov pa za bruto plačo zaposlenega strokovnega delavca zveze. Zanimiv je tudi podatek iz bilance stanja, da je sedanja vrednost osnovnih sredstev okoli 159.649 evrov.
Osrednja pozornost državnemu gasilskemu kongresu
Ko so napovedali letošnje aktivnosti, je predsednik Marjan Meglič med drugim pojasnil, da bodo poleg rednih tekmovanj, proslav, jubilejev društev in tradicionalnih srečanj osrednjo pozornost namenili kongresu Gasilske zveze Slovenije, ki bo tokrat 23. in 24. maja v Krškem. Gasilsko tekmovanje društev in OGZ Ptuj, na katerem pričakujejo od 600 do 700 gasilcev, bo tokrat 8. junija na Grajeni, letošnji 12. dan gasilcev OGZ Ptuj pa bodo proslavili 29. junija v Spodnjem Velovleku skupaj z 80-letnico tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva.
"Čakajo nas tudi spremembe statuta gasilske zveze; ker je naš sistem dokaj zapleten, bomo o tem izvedli javno razpravo. Prizadevali pa si bomo tudi za čimprejšnjo ureditev, oziroma za prenos lastništva gasilskega doma v Ptuju na PGD Ptuj, kajti ta gasilski dom, njegovo lastništvo, tudi nam jemlje preveč energije in dragocenega časa. Zato pozivam vse zveze, da ta prenos čimprej opravijo, da bodo lahko tudi ptujski gasilci enkrat normalno zaživeli," je
poudaril Meglič.
V razpravi je Janez Merc, svetovalec župana mestne občine Ptuj med drugim opozoril na drastične klimatske spremembe, ki prinašajo ciklonske vetrove in vrtince tudi na naše območje, zato morajo biti gasilci na to pripravljeni, saj so močni vetrovi že lani in tudi letos na našem območju razkrili več hiš in povzročili veliko škode. Glede lanskega obiska računskega sodišča v OGZ Ptuj pa je menil, da se morajo tudi v gasilski organizaciji strogo držati vseh predpisov, tudi v zvezi z javnimi naročili. In tudi Merc se je zavzel za to, da bi lastništvo gasilskega doma v Ptuju letos zagotovo rešili, saj je stanje dotrajane zgradbe nujno potrebno sanacij in popravil, zato nujno potrebuje enega lastnika, ki bo za to poskrbel.
Na nekaj novosti na področju alarmiranja in obveščanja je gasilce opozoril Jože Korban iz ptujske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje, ki je ob tem podal tudi krajšo analizo izrednih dogodkov na območju upravne enote Ptuj. O tem smo že poročali, sicer pa naj spomnimo, da so se lani na tem območju pripetili 404 dogodki, od tega dobri dve tretjini na območju OGZ Ptuj. Zaskrbljujoče pa je predvsem dejstvo, da se iz leta v leto povečuje število požarov v naravnem okolju. Ob koncu so svečano podelili dve napredovanji v višja gasilska častnika 1. stopnje, po uspešno opravljenem izobraževanju in stažu sta jih prejela Dušan Vojsk in Edi Rižner.
M. Ozmec
Sveti Andraž • Sprejet proračun
Letos veliko več kompromisov kot lani
V primerjavi z lanskim letom, ko je sprejemanje proračuna v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah predstavljalo izredno velik problem, so ga za leto 2008 sprejeli brez večjih nesoglasij.
Predlog Odloka o proračunu za leto 2008 sta svetnikom na drugi obravnavi predstavila župan Franci Krepša in računovodkinja Monika Čuš. Vanj je občinska uprava vključila tudi pobude občanov in svetnikov, kar štirje amandmaji pa so prišli s strani svetnika Darka Rojsa. Z nekaj spremembami so jih kot sprejemljive ocenili tudi njegovi svetniški kolegi in občinska uprava ter jih vključili v Odlok o proračunu za letošnje leto. Rojs je med drugim predlagal, da se zagotovijo sredstva v višini tri tisoč evrov za asfaltiranje platoja na igrišču ob šoli, več sredstev je zahteval tudi za sponzoriranje društev, posebnih skupin in programov športa. Predlagal je, da se nekaj sredstev za omenjene postavke prenese iz subvencij za kmetijstvo, večji del pa iz sredstev, namenjenih materialnim stroškom delovanja občinske uprave. Ob tem je Krepša izpostavil dejstvo, da je neokusno jemati sredstva, namenjena za delovanje občinske uprave, in spomnil, da so se svetniki strinjali, da se bodo z letošnjim letom zaposlenim v občinski upravi izplačevale nadure.
Rojs je očitke župana za-
Srečko Herak je predstavil varnost v občini Sveti Andraž.
Svetnik Darko Rojs (levo) je vztrajal, da se več sredstev nameni sponzoriranju.
vrnil in svoje predloge jasno argumentiral ter dejal, da vsi amandmaji skupaj zahtevajo okrog sedem tisoč evrov, ter dopustil možnost, da se sredstva prenesejo tudi z drugih postavk. Zataknilo se je predvsem pri prenosu sredstev, namenjenih za subvencioniranje kmetijskih dejavnosti, saj je župan poudaril, da so ta že tako nizka, saj znašajo le nekaj več kot dva tisoč evrov. "Že prej so bila ta sredstva neprimerna, če pa upoštevamo predlog, da jih zmanjšamo, bodo takšna, da bodo ljudje rekli, da se delamo norca iz njih," je dejal Krepša.
Rojs je razlago župana oce-
nil kot sprejemljivo in predlagal amandma na amandma ter zneske, namenjene sponzoriranju, nekoliko znižal. Vsi štirje amandmaji, ki jih je predlagal, so bili z nekaterimi spremembami vključeni v proračun za letošnje leto, saj so jih svetniki soglasno potrdili. Proračun, katerega pri-hodkovna stran naj bi znašala 1.286.023 evrov in odhodkovna 1.316.393 evrov, je bil v celoti sprejet.
Sveti Andraž - oaza miru
Trende varnostnih pojavov
na območju občine Sveti Andraž je svetnikom in občinski upravi na 12. redni seji predstavil Srečko Herak, vodja tamkajšnjega policijskega okoliša. Uvodoma je izpostavil nekaj ključnih točk, ki jih je v predgovoru zapisal komandir Policijske postaje Ptuj Darko Najvirt. Občino Sveti Andraž je Herak imenoval za oazo miru, saj na tamkajšnjem območju v minulem letu ni bilo zabeleženih težjih kaznivih dejanj, kot so umori, pa tudi sicer je poročilo s področja javne varnosti precej ugodno. V letu 2007 so sicer obravnavali nekaj več pro-
metnih nesreč kot leto prej, in sicer se je s štirih leto poprej ta številka povzpela na 12, za kar je po mnenju He-raka vzrok večinoma človeški faktor. Županovo pobudo, da se na nekaterih nevarnih odsekih postavijo radarske kontrole hitrosti, bodo policisti pri svojem delu upoštevali. "Sam ocenjujem poročilo in stanje v občini na področju varnosti kot zadovoljivo," je zaključil Herak.
Dražji odvoz smeti
Potem ko so svetniki na minuli seji obravnavali pred-
log povišanja cene storitev ravnanja z odpadki in sprejeli večinsko mnenje, da je to neupravičeno, se jim je na 12. redni seji pridružil Franc Merc iz Čistega mesta Ptuj. Pojasnil je okoliščine, ki so privedle do predloga za povišanje cene, in spomnil, da je 14 nekdanjih ptujskih občin že sprejelo predlog in potrdilo povišanje za 12,33 odstotka. Upravičenost dviga cene so po besedah Merca že potrdili na Ministrstvu za okolje in prostor, ko ga bodo potrdile tudi vse občine, pa bo poslan še na Ministrstvo za gospodarstvo, ki bo sprejelo dokončno odločitev o podražitvi. Če bo vse teklo po načrtih, bodo višjo ceno začeli plačevati julija. Kot je pojasnil Merc, bo 12,33-od-stotna podražitev za tričlansko gospodinjstvo predstavljala mesečno dodatnih 1,48 evra.
Svetniki so se po izčrpnem poročilu strinjali s podražitvijo, obenem pa so Mercu predali tudi nekaj pobud, med drugim to, da naj po občini vozi manjše vozilo, ki bo manj obremenilno za cestišče. Predstavnik Čistega mesta Ptuj je zatrdil, da bodo predlog upoštevali in poiskali rešitev.
Dženana Bečirovič
Ormož • Ministrica Cotmanova obiskala gimnazijce
EU iz prve roke
V okviru projekta EU iz prve roke je Gimnazijo Ormož obiskala Marjeta Cotman, ministrica za delo, družino in socialne zadeve v Republiki Sloveniji ter članica v Svetu ministrov Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov.
Po pogovoru z dijaki je ministrica Cotmanova našla čas še za prijeten klepet s Sonjo Posavec, v. d. ravnateljico gimnazije, z ormoškim županom Alojzom Sokom in Renato Bezjak, profesorico, ki je na Gimnaziji Ormož poskrbela za izvedbo projekta EU iz prve roke.
Kot je povedala sama ministrica, je bil namen projekta predstaviti predsedovanje Slovenije Evropski uniji, institucije EU in samo EU približati dijakom. "Ker nam je bila dana ta možnost, da dijakom predstavimo EU, sam si sama za kraj obiska izbrala Gimnazijo Ormož, saj sama prihajam iz teh krajev, zato mi je vsak obisk v posebno zadovoljstvo. Zelo zanimiva so bila vprašanja dijakov. Vprašali so me o prostem pretoku oseb znotraj EU, o možnosti zaposlovanja v EU, postavljali so demografska vprašanja, o izobraževanju mladih. Podobne teme bomo obravnavali na konferencah, ki jih bo ministrstvo izvedlo v času predsedovanja."
Ministrica je bila presenečena in zadovoljna, saj so imeli dijaki o marsičem svoje mnenje in določene predloge, kako kaj izboljšati. "Žal mi je, da ni več časa, kajti prav tu med mladimi, bi lahko črpala svojo energijo in dobila nove ideje, ker te se zlahka poraja-
jo med mladimi, ki bi jim morali večkrat prisluhniti."
Na vprašanje, kje vidi prihodnost prebivalcev v tako zapostavljenih okoljih, kot je ormoško, je ministrica povedala, da je mlade je treba spodbujati v tiste poklice, ki bodo prinesli dodatno vrednost. Odločali naj bi se za poklice, kjer se bodo lahko samozaposlili, oziroma zaposlili še druge. Ministrica je mladim priporočala odločitev za vse poklice z medicinskega področja, zdravnike, zobozdravnike, tehnične poklice. Prepričana pa je, da rezultati takšnih odločitev ne bodo vidni takoj, kajti komaj sedaj se generacije zavestno odločajo za poklice, za katere vedo, da bodo v njih dobili delo. Sicer pa si ministrica Marjeta Cotman za Ormož želi, da bi mladi ostali v Ormožu, ker le tako se lahko kraj razvija.
Renata Bezjak, ki je pripravila vse potrebno za izvedbo projekta na gimnaziji, je prepričana, da bo projekt EU iz prve roke tudi v Sloveniji, kot prej v Nemčiji in na Portugalskem, uspešen. Pomembno se ji zdi, da mladi v Sloveniji izvedo čim več o slovenskih in evropskih institucijah, da sodelujejo v razpravi o EU oziroma da dijaki EU spoznajo skozi osebno izkušnjo ljudi, ki ustvarjajo in prispevajo k razvoju evropske politike.
Ob zaključku pogovora si je ministrica Marjeta Cot-man vzela še čas za klepet v družbi Alojza Soka, župana občine Ormož ter poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije, Sonje Posavec, v. d. ravnateljice Gimnazije Ormož, spremljali pa sta jo tudi Marjeta Bec, vodja kabineta, in Terezija Trupi, ki skrbi za odnose z javnostmi.
VKI
Foto: DB
Foto: DB
Foto: vki
Cvetkovci • Mladi in kmetijstvo
Ormožani osvojili regijski kviz
Štiri ekipe mladih so se nedavno pomerile na regijskem kvizu Mladi in kmetijstvo. Poleg dveh ekip Ormoža so nastopili tudi člani Društva podeželske mladine Ptuj in DPM Slovenske gorice. Na koncu so slavili Ormožani, ki bodo Podravje zastopali 12. aprila na državnem kvizu v Metliki.
Foto: vki
Zmagovalna ekipa Društva podeželske mladine iz Ormoža Roman Meško, Dušan Kosi (predsednik društva) in Tomaž Trop
Kviz je organizirala Kmetijska svetovalna služba iz Ormoža in Društvo podeželske mladine Ormož. V imenu organizatorjev je mlade pozdravil Bojan Mlakar, ki je pohvalil prireditev, ki je preživela desetletja in se obdržala skozi različna obdobja. Poudaril je, da se mladi zavedajo pomena znanja v kmetijski pridelavi, mladinski kviz pa je tudi ena izmed oblik pridobivanja le-tega. Nič manj pomembno pa se Mlakarju ne zdi tudi druženje mladih ob tej priložnosti, zato je prireditev uspešna kar z dveh vidikov. "Znanje in informacije so vedno bolj pomembne. V pridelavi se spreminjajo pogoji in vedno bolj evidentno je, da je premalo pridno poprijeti za kmečka orodja, pridno delati na polju, v hlevu, velik delež prihodkov namreč kmetje danes ustvarjajo na drugi način, iz naslova neposrednih plačil, regionalnih plačil, premij in izravnalnih plačil. Zato morajo biti na tekočem, ker je ta del prihodkov danes nujen. Spomnim se predavanja nekega svetovalca iz Avstrije, ki je pri nas predaval nedolgo za tem, ko je Avstrija stopila v EU in je na podlagi podatkov kmetij in statističnih podatkov spremljal vpliv vstopa v EU. Ko smo primerjali avstrijske in slovenske kmetije, smo vsi zagovarjali stališče, da to ni mogoče, saj so avstrijske kmetije večje. Izkušen svetovalec pa nam je povedal, da v bodočem kmetovanju ni velikih in majhnih, so le hitri in počasni." Bojan Mlakar je mladim zaželel veliko uspeha
Prevladovala so suha vina, piko na i pa je dal sladki muškat. K devetim vzorcem, ki so jih tokrat nalili, so ponudili tudi hrano, solato z bučkami in hobotnico v košari s češnjevim paradižnikom ter lososov file v listnatem testu s špinačno peno, z zapečenim vijoličnim krompirjem.
Vinakoper imajo eno največjih kleti v tem delu Evrope in več kot 570 ha vinogradov. Letno napolnijo štiri milijone steklenic, od tega gre večina v izvoz. Malvazija, refošk in rumeni muškat, so njihove avtohtone vrste. Leta 1994 so začeli proizvodnjo penine, s katero so želeli pokazati nekaj novega, penino, katere aroma in trajnost sta drugačni. Gre za penino zvrst, v kateri
in sreče.
Nastopile so štiri ekipe. V ekipi Ormož 2 so tekmovale Janja Kosi, Andreja Kralj in Monika Puklavec (ista ekipa se je pred dvema letoma uvrstila na državno tekmovanje), v ekipi Društva podeželske mladine Slovenske gorice so nastopili Svetlana Kurnik, Primož Marko in Jernej Kraner, ekipo C so sestavljali člani Društva podeželske mladine Ptuj Toni Medved, Anita Medved in Tina Mlakar, v ekipi D pa so tekmovali člani Društva podeželske mladine Ormož 1 Roman Meško, Tomaž Trop in Dušan Kosi.
Tekmovanje je potekalo v treh sklopih po dva kroga vprašanj. V prvem sklopu so mladi odgovarjali na temo vprašanj o slovenskih zaščitenih pridelkih in živilih, drugi sklop se je imenoval Ali razumemo vino?, v tretjem pa so se vprašanja nanašala na ekološko kmetijstvo. Odgovoriti
je 85 odstotkov šardoneja, ki ji daje potencial, strukturo in moč. Ni rezka, je zelo elegantna. Sivi pinot se je predstavil s čudovito sadno aromo s cvetličnimi odtenki, ki je popolnoma drugačen kot so sivi pinoji iz Štajerske. Malvazija capris zori izključno v steklenici, letnik 2006 je bil izredno dober letnik za to sorto. Refošk rex fuscus je posebno mlado vino v zelo zreli obliki, tudi primerno za lajšanje srčnih težav. Refošk capo d Istria je druga različica refoška, letnik 2005, pri katerem so se med sortami igrali z okusom, v njem se prepletajo tanini vina in tanini hrasta, ima tudi drugačen odtenek barve, je bolj globok. Tretji rdeči vzorec, ki je prišel iz najbolj rdeče kleti na Slovenskem, je bil cabernet sovinjon, gre
je bilo treba v 30 sekundah. Strokovna komisija je bila v sestavi Bojan Mlakar, Franc Fekonja in Ivan Puklavec. Vprašanja so se zdela na prvi pogled lahka, a se je izkazalo, da nikakor ni tako. Kaj menite: Ali ročno obiranje oljk pripomore h kakovosti olja? Kakšno zaščito ima kočevski gozdni med? Je prekmurska šunka bledordeče, srednjer-deče ali temnordeče barve? Kakšne barve je bučnica - rjavozelene, olivnozelene ali sivozelene?
Največ pravilnih odgovorov so zbrali člani ekipe DPM Ormož 1, ki so zmagali s 16 točkami, le točko manj je imela ekipa DPM Ormož 2, 9 točk je zbrala ekipa DPM Ptuj, četrto mesto pa je z 8 točkami pripadlo DPM Slovenske gorice. Skozi prireditev so vodile Anja Cvetko, Mihaela Hržič in Sonja Mihorič, za glasbo pa so poskrbeli Tomaž in Matjaž Trop ter David Hržič.
Da je bilo vzdušje zelo veselo in navijaško obarvano, so poskrbeli zlasti člani Društva podeželske mladine Ptuj, saj se jih je kviza udeležilo kar 36. Boris Medved, predsednik društva, je povedal, da društvo sestavljajo predvsem člani s Kidričevega in levega brega Drave, s Ptuja pa jih je bolj malo. Član lahko postane vsak, ki je star med 15 in 30 let in ga zanima obujanje starih običajev, druženje mladih, ki kvalitetno preživljajo svoj prosti čas. Tekmovali so predvsem člani, ki imajo doma kmetije, člani pa so tudi mladi, ki doma nimajo kmetije, pa jih to vseeno vese-
li. S članstvom nimajo težav, ravno na dan tekmovanja se jim je pridružil še 83. član.
Predsednik DPM Ormož je Dušan Kosi, ki je bil tudi član zmagovalne ekipe. Ormoško društvo šteje okrog 80 članov, rednih srečanj pa se udeležuje okrog 15 mladih. Tudi pri mladih Ormožanih je to v prvi vrsti spontano druženje. Na Ormoškem mlade kmete trenutno najbolj zaposluje vprašanje, kako nadomestiti izpad sladkorne pese. Kosi pravi, da velike izbire ni, da se odločajo za oljno ogrščico. Večina se jih sedaj ukvarja s poljedelstvom in živinorejo, kar se jim zdi kratkoročno
dobra izbira, perspektivo pa mladi kmetje vidijo v turizmu in gostinski obrti. Delo na kmetiji imajo radi, a življenje kmeta je drugačno, saj je manj prostega časa, vsak dan so vezani na določena opravila in je manj možnosti za sodelovanje v aktivnostih, ki zanimajo mlade.
Hinka Hržič iz KSS Ormož je povedala, da je bilo na Ormoškem kar nekaj ukrepov prevzema kmetije s strani naslednikov mlajših od 40 let in odločitev starejših gospodarjev kmetij za zgodnje upokojevanje. Viki Klemenčič Ivanuša
za vino, ki se pije od treh let naprej. Na cabernet sovinjon capo d Istria so v koprski kleti zelo ponosni, saj jim je prinesel s pariškega ocenjevanja srebrno medaljo. Shiraz je vino, ki zahteva veliko pozornost, zelo mlado vino, vino s potencialom. Sladki muškat Vinakoper je drugačen, svež, ima zelo bogate aromatične komponente (citruse).
Minil je še en vinski večer z izbranimi slovenskimi vini, ki ga je Iztok Klenar sklenil z izbranimi besedami: "Človek z dobrim vinom je dober človek."
Za kulturne užitke sta tudi tokrat poskrbela Dejan Rihta-rič za klavirjem in mlada pevka Katja Černivec.
Nocojšnji večer bodo ljubitelji izbrane vinske kapljice preživeli z vini VTC 13 in vinskim svetovalcem Andrejem Reberniškom. To bo tudi zadnja vinska zgodba v četrti sezoni, svečano jo bodo zaključili z najboljšimi vini iz tekoče sezone in izbrani ku-linariki na srečanju, ki bo 18. aprila.
MG
Ptuj • Primusove vinske zgodbe 2008
Slovenska Istra v objemu sonca
Na drugi marčevski Primusovi vinski zgodbi je Janez Vrečer gostil Iztoka Klenarja, glavnega enologa in člana uprave Vinako-per, d. o. o. Zgodba večera je potekala pod naslovom Okusi slovenske Istre.
Foto: Črtomir Goznik
Janez Vrečer je na drugi marčevski Primusovi vinski zgodbi gostil Iztoka Klenarja, glavnega enologa in člana uprave Vinakoper, d. o. o.
Cirkuiane • S 15. redne seje
Spori in sporčki, dvomi in dvomčki
Čeprav je kazalo, da cirkulanska redna seja občinskega sveta ne bo prav nič posebnega, jo je prav lepo že na začetku popestril sporček med predsednico NO Majdo Žuran in svetnikom Antonom Podhostnikom, na koncu pa je za poprček poskrbela še ponudbena cena najcenejšega izvajalca modernizacije ceste skozi Cirkulane, ki je kar hudo višja od projektne ocene vrednosti del.
Kar hudo jezo Žuranove je Podhostnik zanetil s sicer verjetno res ne toliko zlonamernim komentiranjem ugotovitev nadzora, ampak bolj s tem, ker si je dovolil svoje široke komentarje na ugotovitve kar vpisati v samo poročilo, to pa je potem preko elektronske pošte razposlal kolegom svetnikom. Žurano-vo je tako upravičeno krepko podžgala takšna poteza svetnika, ki te pravice nima, saj lahko odgovore na poročilo NO daje le občinska uprava, svetniki pa lahko nato svoja mnenja povedo v razpravi o poročilu. Podhostniku je Žu-ranova krepko navila ušesa še zato, ker se je spuščal na področje zakonodaje ter s svojimi komentarji direktno in indirektno nakazoval, da ga je NO v svojih priporočilih pihal mimo, oz. se skliceval na zakone, ki naj ne bi bili več v veljavi: "In ob tem vam moram povedati, gospod Pod-hostnik, da tudi vi ne poznate tako zelo dobro zakonodaje, ker ste zamešali kar nekaj zadev. Poleg tega pa mi nismo nikjer v poročilu karkoli zahtevali, ampak dali le nekaj priporočil, kako naj se določene zadeve vodijo, da bi bile bolj pregledne. Četudi zakon tega danes morda ne zahteva več, so naša priporočila dobronamerna in nikakor ne protizakonita. Če pa dvomite v strokovno opravljeno delo nadzornega odbora, predlagam, da se pokliče Računsko sodišče in naj slednje poda mnenje," je ostro in brezkompromisno povedala jezna Majda Žuran.
Podhostnika je ob izbruhu predsednice kar malo zvijalo na stolu, v svoj zagovor pa je povedal, da ni želel narediti nič slabega in da morda res ni prav, da je svoja mnenja zapisal kar med odstavke poročila ter potem z njimi seznanil ostale svetnike. Kaj konkretno je bilo napisano, medijem ni bilo dano na vpogled, kot je bilo razumeti, pa je vseeno nekoliko prestopil meje pooblastil, ki jih ima kot svetnik. Skrušenemu Podhostniku, ki se je moral za pripravo svojih zakonsko podkovanih komentarjev na ugotovitve nadzornega poročila gotovo več ur ukvarjati z aktualno zakonodajo, je na koncu priskočil na pomoč kar župan Janez Jurgec z besedami, da nekaterih priporočil NO občina nikakor ne bo upoštevala, saj zakonodaja tega več ne zahteva, in da je v tem pogledu imel svetnik popolnoma prav, le način, kako je to izvedel, mogoče res ni bil najboljši.
Besedovanje je trajalo še kar lep čas, dobivalo pa je tudi vse bolj umirjen ton, predvsem po priznanju, da je NO najvišji organ v občini in da je svoje delo opravil zelo strokovno, da pa vseeno občinska uprava priporočil za sprejetje nekaterih pravilnikov ne bo upoštevala, ker ti več niso zakonsko nujni, so pa že upoštevali priporočilo NO, da naj se poslovanje občine vodi analitično. Spor se je tako na koncu koncev končal s premirjem, vsaj do naslednjega poročila NO.
Najcenejši ponudnik za 142.000 evrov dražji od projektantske ocene
Drugič je napeto ozračje v sejni sobi zavladalo ob zahtevi po ocenitvi dela domače ravnateljice. Ker je bilo jasno čutiti, da se svetniki niso in ne bodo poenotili glede ocene, je župan predlagal, naj se odločijo najprej za javno ali tajno glasovanje in proti vsem pričakovanjem je večina svetnikov izglasovala tajno glasovanje. Tako so po 10-minut-nem odmoru izpolnili lističe z obkroženo oceno, komisija pa je na koncu povedala, da je ravnateljica dobila 4 glasove za oceno 2, dva za oceno 5 in tri za oceno 8. Z izračunavo aritmetične sredine so tako na koncu sprejeli sklep, da se ravnateljici poda srednja ocena (5).
Tretjič se je pritajeno zabli-skalo ob županovi informaciji, da je najcenejši ponudnik za izvedbo modernizacije ceste skozi Cirkulane do Malega Okiča s cifro 792.000 evrov, preostala dva ponudnika pa sta podala še višje ponudbene cene, tja do 1,2 milijona ev-rov. Gre za slabe štiri kilometre ceste, v okviru katere se bodo zgradili deloma še pločniki ter trije mostovi, občina Cirkulane pa je za ta projekt dobila odobrenih 338.000 evrov iz naslova regionalnih razvojnih projektov. Svetnike je zbodlo v oči dejstvo, da je bila po projektu vrednost del
ocenjena na 650.000 evrov, in jih je zato zanimalo, zakaj tako veliko odstopanje od predvidene oz. izračunane cene.
Župan Janez Jurgec ni vedel pravega vzroka, pojasnil je le, da je bil projekt ocenjen že lani in da je od takrat gotovo prišlo do zvišanja cen materiala in storitev v mejah med 15 in 20 odstotki, kar lahko pojasni za toliko preseženo ceno, vendar nekaj svetnikov s takšnim odgovorom nikakor ni bilo zadovoljnih. Razlika se jim je vseeno zdela prevelika, zato so podvomili v strokovnost projektanta oz. njegove ocene. Prav tako so, zlasti Milan Žumbar in Mirko Letonja, pa tudi Danica Ranfl,
Srečanje se je pričelo s krajšim kulturnim programom in nagovorom župana občine Lenart mag. Janeza Kramber-gerja in predsednika SLS Bojana Šrota.
Zbrane so razpravljale o problematiki zdravja žensk v Sloveniji, o njihovih specifičnih potrebah ter obravnavale predlog resolucije o nacionalnem programu zdravja 2008-2013. O tej temi je govorila predstavnica Ministrstva za zdravje dr. Marta Ciraj, ki je članica skupine, ki pripravlja nacionalni program. V imenu izvajalk s področja zdravja žena je govorila ginekologinja Ksenja Šelih, pogled zavarovalnice pa je
opozarjali na prevelike razlike med tremi ponudbami ter na dodatno veliko možnost, da bo izbrani najcenejši izvajalec zaradi morebiti nepredvidenih del svojo ceno na koncu še krepko povišal, kar lahko občino nato (pre)hu-do udari po žepu. Ali pa, da se lahko zgodi obratno in bo izvajalec na račun tega, da se čimbolj približa svoji ponudbeni ceni, nekatera dela opravil manj kvalitetno oziroma z manj kvalitetnimi materiali.
Župan na tovrstne dvome ni imel pravega odgovora, pač pa je povedal, da nihče ne bo takega projekta delal "na ključ", zato so cenovne spremembe pač še možne.
predstavila Olga Franca iz Kopra, ena od članic, ki dela na področju zavarovalništva.
Po besedah predsednice Slovenske ženske zveze pri SLS Nade Skuk so zbrane na srečanju želele opozoriti, da je treba v vseh planskih dokumentih, ko se govori o zdravstvenem varstvu, načrtuje zdravstveno mrežo in govori o preventivi in kurativi, nameniti nekaj posebne pozornosti zdravju žensk. Govorile so tudi o konkretnih ukrepih
Nekaj dvomov in ne ravno popolnega odobravanja je bil nato deležen še predlog, da naj občinski svet županu odobri splošno pooblastilo za potrjevanje projektov v naprej. Župan je sicer pojasnil, da bodo svetniki vedno seznanjeni z vsemi projekti, da pa je čas za oddajo le-teh na razpise vedno izjemno kratek, zato jih prosi za pooblastilo, ki bi mu dajalo možnost, da projekt prijavi na določen razpis brez poprejšnjega ponovnega sklica seje. Kljub nekaj pomislekom so mu svetniki na koncu pooblastilo soglasno potrdili.
SM
in opozarjale, da je ravno področju preventive in samega zdravljenja problematično in bi bilo potrebno sprejeti neke normative. Menile so, da je treba dodatno opremiti ginekološke ambulante in omejiti število pacientov na enega ginekologa. Najpomembnejši sklep je bil, da se ženske želijo vključiti tudi pri izvedbi teh programov, ko se bo sprejemala konkretna zakonodaja.
Zmago Šalamun
Lenart • Srečanje ženskih zvez
Govorile o zdravju žensk
V soboto, 29. marca, je v Lenartu v kulturnem domu potekalo srečanje ženskih zvez ob praznovanju materinskega dne in mesecu žensk, na katerem so sodelovale ženske organizacije pri SDS, SLS in N.Si. Z njim so ženske hotele opozoriti na pomembnost enakih možnosti žensk in moških pri odločanju v politiki in drugem javnem življenju.
Na srečanju so sodelovale predstavnice zvez SDS, SLS in N.Si.
Foto: ZS
Slovo od staža uradnega vinskega ocenjevalca
Jani Gonc, po rodu iz prekmurskega Dobrovnika, je prišel na Ptuj že davnega leta 1952, predvsem zaradi službe, malo pa tudi zaradi ljubezni. "Ja, v tistih časih ni bilo enostavno za službo, še posebej, če si bil politično problematičen človek, za kakršnega sem veljal jaz," se svojih začetkov službene poti spominja Jani Gonc med pogovorom z lastnico podjetja Analiza Andrejo Brglez.
Vinarstvo • Spomini in opomini Janija Gonca
Jani Gonc se po skoraj polnih 51 letih poslavlja od statusa uradnega ocenjevalca vin; njegovo življenje pa je polno zanimivih, skoraj neverjetnih, a resničnih zgodb.
Foto: SM
Začel je v vinski kleti takratnega Kmetijskega kombinata kot vinar v kleti, potem se je njegova poslovna pot neprekinjeno vzpenjala; po prvem letu službovanja je postal vodja polnilnice, nato glavni kletar, 10 let enolog in 27 let direktor, do upokojitve leta 1992. "To so bili najboljši časi vinarstva in z veseljem se jih spominjam, čeprav sem tudi še po upokojitvi velikokrat vskočil pri ocenjevanju."
V Sloveniji najverjetneje ni človeka, razen Janija Gon-ca, ki bi imel za seboj nekaj več kot 50 let staža uradnega vinskega ocenjevalca. Gonc je zlato obletnico uradnega ocenjevanja praznoval lani, letos pa se od tega statusa poslavlja dokončno, čeprav bo še vedno sodeloval na raznih neuradnih ocenjevanjih vin: "Bilo je več kot dovolj vsega, dovolj časa sem opravljal to delo, tudi leta so že tukaj. Začel sem leta 1957 v Mariboru, ko sem dobil dekret uradnega ocenjevalca. Takrat smo namreč ocenjevalci morali zapriseči, da s polno odgovornostjo tudi pred sodiščem jamčimo za svoje ocene. Tako sem tudi preživel nekaj sodnih razprav v tistih časih. Prvih deset let tega dela res ni bilo enostavnih, pa tudi zelo malo je bilo uradnih ocenjevalcev, za Štajersko morda osem ali devet. Bil sem eden najmlajših ocenjevalcev na začetku, kasneje se nam je pridružilo več mojih sošolcev. Redno smo se srečevali enkrat tedensko."
Slovo v podjetju Analiza
Gonc je tudi že od leta 1999, na povabilo Andreje Brglez, sodeloval kot uradni ocenjevalec vzorcev pri podjetju Analiza. Andreja in Jani sta se sicer spoznala že veliko prej, ko je Gonc še vodil kombinat
in je v mladi Andreji, enologi-nji, zaposleni pri Slovenijale-su, hitro prepoznal kakovostno in strokovno podkovano poznavalko vin in vinarstva, všeč pa so mu bile tudi njena zagnanost in energija ter želja po pozitivni spremembah, čeprav nikoli ni dobila zaposlitve v ptujski kleti, pač pa je leta 1999 ustanovila svoje podjetje s koncesijo (gre za pooblaščeno organizacijo)za svetovanje in ocenjevanje vin Analiza na Ptuju.
"Ptuj ima izjemno široko vinogradniško zaledje, veliko bolje kot npr. Maribor. Takšno podjetje pa je moralo imeti ocenjevalno komisijo uradnih degustatorjev, to je bil pogoj, in gospod Jani je bil takoj za to. Takrat se je začelo najino sodelovanje," razlaga Andreja, ki kar ne more mimo pohvale, da je bil Jani Gonc vedno pri roki in vedno dobre volje, čeprav uradno ocenjevanje po njenih besedah sploh ni zaslužkarska dejavnost.
"Pa saj nisem zato prihajal na komisije, meni je bila to čast, vedno mi je bilo v veselje in težko je nepoznavalcu razložiti, kakšno bogastvo je poznavanje in okušanje izjemno bogate palete okusov vin različnih letnikov. Jaz sem bil pravzaprav celo življenje enolog, ocenjevalec, nikoli se nisem izklopil iz tega, deloval sem tudi v mednarodnih komisijah, še danes sem v predsedstvu komisije na Festivalu vina v Budimpešti, službeno pa sem zasedal različne položaje," je dodal Gonc.
Prejšnji teden pa je svoj "hobi" uradnega ocenjevalca zaključil in sodelavci v podjetju Analiza so mu ob odhodu pripravili prisrčen poslovilni sprejem. "Za vso pomoč in dobro voljo, ki jo je prinašal k nam v vseh letih skupnega sodelovanja," je pojasnila Andreja Brglez in do-
dala, da ocenjevalca s toliko let izkušenj nikakor ne bo možno kar tako nadomestiti.
Zlati časi ptujske kleti: po 40 vagonov vina v izvoz letno!
Jani Gonc je v iskrivem pogovoru z Brglezovo razkrival številne delčke izjemno pisanega mozaika iz svojega življenja, tako tiste vesele kot grenke: "Svojčas, ko sem nastopil funkcijo direktorja KK, so bili za naša vina iz ptujske kleti še zlasti časi. Vsako leto smo izvozili v Belgijo od 30 do 40 vagonov t. i. mašnega vina. Mašno se je imenovalo zato, ker je delček tega vina odkupila mariborska škofija in ga nato v celoti popeča-tila kot mašno, kar je bilo za uvoznike in tudi za nas zelo dobro, saj je bilo oproščeno davka. Se je bilo pač treba znajti, ne," z neprikritim na-
smehom pripoveduje Gonc, čeprav hkrati priznava, da so časi za vinarje danes precej težji, sploh, kar se tiče izvoza: "Glejte, to so bili časi po drugi svetovni vojni, veliko vinogradov po Evropi je bilo uničenih, vina je primanjkovalo. Vino smo izvažali na veliko, tudi v Avstrijo. Poleg tega je takrat primanjkovalo hrane in dodatne kalorije so ljudje iskali v vinu. Zato je bilo takrat tudi toliko bolj cenjeno sladko vino. Danes so časi čisto drugačni, iščejo se vina s čim manj kalorijami. Pravi enologi morajo danes poznati okus potrošnikov, ne pa vsiljevati svojega okusa. Menim, da je zelo dobra poteza pridelava lahkih vin, saj ni vse v težkih in močnih vinih, ki so značilna za naša območja!"
Grenki odsevi uničenega dela
"Ptuj je nastal iz vinske trgovine, na to se danes preveč pozablja," niza drugačne vrste spominov Gonc in nadaljuje: "Nekoč velikani med vinskimi trgovci so nam zapustili bogato dediščino, ki smo jo v času moje generacije poskušali nadgraditi, zdaj pa se vse naše delo daje vnemar! Poglejte, kaj se je že vse zapravilo; najprej Gorca, ki je bila prodana zasebniku, zdaj je že dolgo zaprta, zapravljeno je bilo Švabovo, ki je danes tudi zaprto, pa viničarski muzej, ki se bo morda vseeno spet malo obnovil, čeprav bo treba še počakati. Ko sem še vodil KK, smo po Halozah asfaltirali 17 kilometrov cest, pa ne iz blagajne družbe, smo se znašli drugače, tudi pri drugih omenjenih objektih. Vse narejeno je bilo tudi v ponos Ptuju. Poleg tega smo takrat, z veliko pomočjo dr. Štefke Cobelj, uredili imeniten vi-
narski muzej v grajski žitnici, takrat eden najboljših v Evropi. Pa je bil požgan, enako se je nato zgodilo s staro domačijo, ki smo jo za drag denar prepeljali s Ptujske Gore na Bakhusov trg, kjer so se odvijala odlična martinovanja. Po osamosvojitvi Slovenije in po mojem odhodu iz KK se je pa vse narejeno začelo kar podirati in zapravljati. Prodano je bilo vse, kar je bilo možno. Pa poglejte naprej: v osmih letih smo v Halozah v času delovanja KK (od leta 1984 do 1992) obnovili čez 200 hektarjev vinogradov! Po tem letu je začelo veliko propadati, ni več obnove, zemljo je dobil v roke sklad, svoje je naredila še denacionalizacija. Najemnine pri skladu so absolutne previsoke, poleg tega pa je tako, da mladi vinogradniki, ki imajo resen namen, ne bodo vlagali v tujo lastnino. Vinogradniške lege bi morali prodati za nizko ceno domačim ljudem, kar sem ob obisku osebno povedal ministru Jarcu. To je edina perspektiva za obnovo vinogradov, druge ni. Ne pa, da se dogajajo absurdi, da domačini sploh ne morejo kupiti zemlje, niti za višjo ceno ne, prodaja pa se tujcem. Spet lahko dam za primer Podlehnik, kjer je tujec kupil ogromne površine, 40 hektarjev vinogradov, pa ne samo zasebnih, večinoma od sklada! Naš človek pa enostavno ne more kupiti zemlje od sklada! To presega vse meje, mi nismo v enakopravnem položaju s tujci v lastni državi!"
Gončeva jeza in razočaranje nad preteklim in sedanjim dogajanjem se zliva tudi na težave, s katerimi se zadnje čase srečuje podjetje Analiza. Slednje ima v najemu prostore v občinski hiši, ki jih bo kupil lastnik hotela Mitra. Zato si mora podjetje najti novo lokacijo; Brglezova
pravi, da ima še tri mesece časa: "Pogovarjala sem se že z občinskim vodstvom, če bi mi lahko pomagali najti oziroma ponudili kakšno drugo lokacijo, kamor bi preselila svojo dejavnost. Ne iščem nobene finančne pomoči, le morebitno prostorsko ponudbo. Vendar sem doslej dobila občutek, da bi bili na Ptuju najraje brez tega mojega podjetja. Kam bom preselila dejavnost, v tem trenutku še sploh ne vem!"
Jani Gonc je nad takim odnosom mestne oblasti zgrožen: "Morali bi se zavzeti, da se taka institucija, kot je podjetje Analiza, nikakor ne zbriše, čeprav je tovrstnih želja kar nekaj. To je pravzaprav baza, kjer se združujejo vinogradniki, vinarji, ocenjevalci. Problem je, ker je pač zasebno podjetje, ne pa javna ustanova v okviru zavoda, in vse kaže, da bi se radi znebili konkurence. Podjetje Analiza bi moralo imeti več podpore, zlasti pri mestnih oblasteh, saj gre za edino dejansko regijsko institucijo. Niti slučajno se ne sme zgoditi, da se takšna institucija izbriše! Niti slučajno! Podjetje se je dobro razvilo, vedno več je uporabnikov, vedno več je vzorcev, uporabniki dobijo odlične strokovne nasvete ter uradno oceno vina, ki ima edina pravo vrednost na vinskem trgu. Občina bi morala podpirati takšno podjetje, ne pa da se obnaša, milo rečeno, in-diferentno! Tako lahko kvečjemu izgubimo še eno izmed odličnih zadev, ki smo jih že doslej zapravili preveč. Tisti, ki količkaj dajo na ta del veje ptujskega gospodarstva, bi se morali zavedati pomena dela, ki ga opravlja Analiza. Dela za celo področje, nekaj 1000 hektarjev in nekaj 1000 vinogradnikov!" Res je sicer, da jih največ prihaja z mariborskega in slovenskogoriškega območja, najmanj pa iz Haloz. In zanimiva ugotovitev zadnjih deset let je, da so prav ta območja vinogradniško zelo napredovala, medtem ko v Halozah vinogradništvo propada.
"Hja, problem je v miselnosti ljudi, po moje. Tisti, ki so gospodarsko naravnani, ki so od nekdaj znali gospodariti sami zase, ne pa zgolj delati po navodilih nekoga drugega, so vedno iskali in izrabili priložnosti za pridobivanje znanja, saj so ga navsezadnje potrebovali. To je ena plat medalje, ki velja za en del Haloz. Za drug del Haloz, če konkretno pogledamo Cirku-lane in Zavrč, pa je ta, da obstajajo znani vinogradniki, ki pa hočejo imeti glavno besedo pri vseh zadevah in se počutijo ogroženi od vseh drugih. Razprtije in razlikovanja pa nikomur ne koristijo, le škodijo," je razmišljal Gonc.
SM
Gornja Radgona • Ta teden sejem MEGRA
Naravnanost k naravi
Na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni se je pričel petdnevni (od torka do sobote) tradicionalni, že 21. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov - MEGRA 2008.
Kot je na otvoritvi uvodoma poudaril direktor sejma Janez Erjavec, MEGRA v obmejnem severovzhodnem predelu Slovenije predstavlja ob izgradnji pomurske avtoceste največje gradbišče v tem delu Evrope. Na površini 20.000 kvadratnih metrov se je zbralo 450 razstavljavcev iz 20 držav, kar je odraz konjunkture v gradbeništvu in konkurenčne sposobnosti na domačem in tujih trgih. "Gradbeništvo predstavlja motor gospodarstva, kar je v preteklih letih tudi dokazalo, saj je veliko prispevalo k dodani vrednosti in visoki ekonomski rasti v Sloveniji. Slednja je trenutno med večjimi v Evropi, saj sodi med tiste, ki imajo več kot 10-od-stotno rast po obsegu kot tudi številu zaposlenih. Še najbolj pomembno pa je, ob navedenih pokazateljih, da se je slovensko gradbeništvo znalo organizirati pri zahtevnih projektih ter jih je tudi uspešno in strokovno izvajalo," je dejal Erjavec.
Na letošnji MEGRI sodeluje 450 gradbenih razstavljavcev.
Slavnostni govornik, minister za promet Radovan Žerjav, je sejem izpostavil kot po-
memben dogodek za Gornjo Radgono in pomursko regijo. "Vsebine sejma so kot vedno
Na slovesnosti v Vojašnici generala Maistra ob prevzemu in predaji dolžnosti v začetku marca je dolžnost poveljnika 72. brigade Sloven-
ske vojske prevzel dosedanji poveljnik 17. bataljona vojaške policije podpolkovnik Ernest Anželj. Dosedanji poveljnik 72. brigade Slovenske
vojske Friderik Škamlec pa je odšel na dolžnost pomočnika poveljnika za kontrolo v Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposablja-
Radovan Žerjav na otvoritveni slavnosti
tudi tokrat izredno zanimive, še zlasti pa me veseli poudarek na okoljski ozaveščenosti
in naravnanosti k naravi, k čemur v svojih programih in aktivnostih težimo tudi na prometnem ministrstvu. Prihodnost gradbene dejavnosti temelji na skladnosti okoljske ozaveščenosti, strokovnih razprav in diskusij, skupaj s celovitim pregledom ponudbe gradbenih storitev in proizvodov," je povedal Žerjav.
V nadaljevanju je poudaril, kako visoko je na prednostni listi vlade RS in Ministrstva za promet čim hitrejša izboljšava prometne infrastrukture. Dejal je, da bo v letošnjem letu v skladu s sprejetim letnim načrtom prometu predanih 80 kilometrov štiripasovnih avtocest, 11 kilometrov hitrih ter tri kilometre navezovalnih cest. Na pomurskem avtocestnem kraku bodo letos odprti odseki Lenart-Spodnja Senarska (v
dolžini 5 km), Spodnja Senar-ska-Cogetinci (9,5 km), Co-getinci-Vučja vas (11,6 km), Beltinci-Lendava (17,4 km) in Lendava-Pince (16,7 km). "Verjamem, da bodo te pridobitve odpravile tudi večino težav, s katerimi se sedaj dnevno srečujemo na glavni regionalni cesti med Dolgo vasjo in Mariborom - na zloglasni G 1-3, ki je hkrati edina povezava z Madžarsko. Razbremenili bomo tranzit skozi mesta in vasi vzdolž tega dela 5. vseevropskega koridorja. Predvsem pa bomo zagotovili večjo varnost, ki je bila zaradi velikega števila dnevnega tovornega tranzita na omenjeni relaciji občutno ogrožena," je ob otvoritvi letošnje MEGRE v Gornji Radgoni povedal minister za promet Radovan Žerjav.
Niko Šoštarič
Maribor • Primopredaja dolžnosti poveljnika 72. brigade
Novi poveljnik brigade podpolkovnik Ernest Anželj
Od septembra 2005 je 72. brigadi, ki ima sedež poveljstva v Vojašnici generala Maistra v Mariboru, poveljeval podpolkovnik Friderik Škamlec. Brigado sestavljajo pripadniki gorske, oklepne, inženirske, artilerijske, enote radiološke, kemične in biološke obrambe, protioklepne enote in enote za poveljniško logistično podporo. Njene enote domujejo po vsej Sloveniji: v Mariboru, Murski Soboti, Novem mestu, Postojni, Pivki, Kranju in Bohinjski Beli.
Podpolkovnik Ernest Anželj je prevzel zastavo 72. brigade od dosedanjega poveljnika podpolkovnika Friderika Škamleca.
nje.
Podpolkovnik Škamlec je vojaško kariero v Slovenski vojski začel leta 1991 kot referent za operativne zadeve na ptujskem območnem štabu za teritorialno obrambo, leta 1992 je bil premeščen v Maribor, kjer so formirali 74. oklepno-mehanizirani bataljon in je opravljal dolžnost namestnika poveljnika sedem let. Potem je prevzel dolžnost poveljnika tega bataljona. Nato je vojaško kariero nadaljeval na Gene-ralštabu Slovenske vojske v Ljubljani kot načelnik odseka za oklepno-mehanizi-rane enote, potem je v Pivki opravljal dolžnost poveljnika novo formiranega oklepnega bataljona, leta 2003 se je po predaji dolžnosti v Pivki vrnil v Maribor in v poveljstvu 72. brigade prevzel dolžnost načelnika štaba, to dolžnost je opravljal do septembra 2005, ko je prevzel dolžnost poveljnika brigade.
Poveljevanje 17. bataljonu vojaške policije je od Anželja prevzel major Marjan Sirk.
Zmago Šalamun
Gornja Radgona
Upravljanje gradu v Negovi
Občinski svet v Gornji Radgoni je ustanovil Zavod za kulturo, turizem in promocijo, ki ga bo s 1. aprilom kot direktorica vodila dosedanja profesorica nemščine na ljutomerski gimnaziji Norma Bale.
Občinska uprava na čelu z županom Gornje Radgone Antonom Kampušem je v lanskem letu pripravila odlok, na podlagi katerega bi pristopili k ustanovitvi Zavoda za kulturo, turizem in promocijo. Ustanovitev tovrstne ustanove je narekovala država, ki po dokončni obnovi negovske-ga gradu ne more prenesti v upravljanje občini, temveč lahko za grad skrbi zavod. Občinski svetniki so prižgali zeleno luč za ustanovitev, za vršilko dolžnosti direktorice pa septembra lani imenovali članico občinskega sveta Normo Bale. Slednja, ki bo s 1. aprilom prevzela mesto direktorice, je do konca lanskega leta uredila vse potrebne postopke za začetek delovanja omenjenega javnega zavoda.
Norma Bale je po izobrazbi profesorica slovenščine in nemščine, v zadnjih šestih letih pa je bila zaposlena na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru. "Grad v Negovi je velik zalogaj za zavod, vendar se odgovornosti ne bojim, skupaj s sodelavci bom poskušala narediti vse, da bo zaživel v pravem sijaju," je pred prevzemom direktorskega mesta povedala Norma Bale.
"Norma je glede na njeno delo v preteklosti prava oseba za vodenje našega novoustanovljenega zavoda. Zadovoljen sem, da se je odločila prevzeti direktorsko mesto, ker je odlična poznavalka kulture, pa ne dvomim v njeno uspeš-
Norma Bale, direktorica Zavoda za kulturo, turizem in promocijo
nost na novem delovnem mestu," je povedal radgonski župan Anton Kampuš.
Za delovanje zavoda bo sredstva zagotovila Občina Gornja Radgona iz svojega proračuna, za izvajanje programov pa si bodo morali sredstva zagotoviti "na trgu". Norma se zaveda, da bo zavod uspešno deloval le, če se bosta povezala gospodarstvo in kultura, načrtuje pa uspešno povezavo s sosednjo Avstrijo, kjer si je kot profesorica nabrala nekaj poznanstva, kar ji bodo pri delu direktorice zavoda prišlo še kako prav. Že v prvih dneh na delovnem mestu pričakuje na dvodnevnem obisku v Gornji Radgoni okoli 60 predstavnikov Evropske komisije, prav tako pa jo čakajo priprave na veliko prvomajsko kresova-nje, ki tradicionalno poteka ob radgonskem gradu.
Niko Šoštarič
Foto: NS
Foto: NS
Foto: NS
Foto: ZS
12 Štajerski
Kultura, izobraževanje
petek • 4. aprila 2008
Ptuj • O Evropski uniji iz prve roke
Politiki v šolskih klopeh
112 slovenskih uradnikov, ki svojo poklicno kariero ustvarjajo bodisi v okviru Evropske komisije bodisi v okviru kakšne druge institucije EU, ter visoki predstavniki evropskih in slovenskih institucij so se v ponedeljek ponovno vrnili v šolske klopi.
V sklopu projekta EU iz prve roke so v ponedeljek obiskali dijake kar 79 slovenskih šol. V Šolskem centru na Ptuju se je mudil mag Zvonko Zinrajh, državni sekretar Ministrstva za notranje zadeve RS, ptujske gimnazijce pa je obiskal minister za šolstvo dr. Milan Zver.
Projekt EU iz prve roke je nastal na pobudo zvezne kanclerke Angele Merkel, prvič pa so ga izvedli januarja 2007 v času nemškega predsedovanja Svetu EU. Pobuda se je nadaljevala v času portugalskega predsedovanja jeseni 2007, ko sta se portugalskim uradnikom pridružila tudi predsednik portugalske vlade José Socrates in predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso. V okviru projekta, ki poteka pod okriljem Evropske komisije, se uradniki in visoki predstavniki države, ki predseduje Svetu EU, vrnejo v srednje šole ter dijakom predstavijo in posredujejo svoje izkušnje z Evropsko unijo - študij v državah EU, zaposlitev v institucijah EU, življenju v multikul-turnem okolju ipd. Slovenija kot trenutna predsednica Sveta EU je projekt nadaljevala in 31. marca je 112 uradnikov obiskalo 79 srednjih šol. Nekateri med njimi so se vrnili med dijake srednjih šol, ki so jih obiskovali sami, drugi pa so zaradi zagotavljanja enakomerne geografske pokritosti Slovenije obiskali druge zainteresirane srednje šole in tako omogočili, da so
Dr. Milan Zver je obiskal dijake ptujske Gimnazije, kjer je tudi sam preživel srednješolska leta.
Mag. Zvonka Zinrajha so gostili na Šolskem centru Ptuj.
imeli dijaki v vseh slovenskih regijah priložnost, da EU spoznajo iz prve roke.
Ptujske dijake sta obiskala dva predstavnika države: v prostorih Šolskega centru na Ptuju se je mudil mag. Zvonko Zinrajh, državni sekretar
Ministrstva za notranje zadeve RS, ptujske gimnazijce pa je obiskal minister za šolstvo dr. Milan Zver. Druženje med gostoma in dijaki, ki je trajalo dobro uro, je potekalo v obliki dialoga. Na ta način so dijaki dobili možnost, da iz
prve roke dobijo informacije o različnih zadevah. Zver je v kratkem uvodnem govoru dejal, da v svojih dijaških letih ni upal niti sanjati, da bo nekoč minister. Možnost za zastavljanje vprašanja ministru so ptujski gimnazijci dobro izkoristili, na njihovem seznamu so se našla zelo raznolika vprašanja, od tega, zakaj je na maturi malo izbirnih predmetov, kako so se obnesli evropski oddelki gimnazij, vloga in pomen zasebnega šolstva, prehranjevanje dijakov pa vse do Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Tudi o študiju in delu v tujini so dijaki lahko dobili informacije iz prve roke, saj se je srečanja z gimnazijci na Ptuju udeležila tudi Tina Košir iz direkto-rata za prevajanje pri Evropski komisiji. Medtem ko je beseda v Gimnaziji Ptuj tekla predvsem o šolstvu, je mag. Zvonko Zinrajh v prostorih Šolskega centra predstavil potek dela Ministrstva za notranje zadeve, odkar je Slovenija vstopila v Schengen. Ob tem je izpostavil politične in gospodarske učinke Schenge-na ter pomen nadzorovanja.
Ob zanimivih in poučnih temah, ki sta jih predstavila Zver in Zinrajh, je predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji za dijake pripravilo tudi različna informativna gradiva o Evropski uniji, s čimer so omogočili še zanimivejše in temeljiteje spoznavanje Unije.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Koncert učiteljev Glasbene šole Karola Pahorja
Učitelji blesteli že četrtič
Četrti koncert učiteljev Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, ki mu je bilo možno prisluhniti minuli petek, je bil posvečen 130-letnici obstoja organiziranega glasbenega izobraževanja na Ptuju.
Leta 1878 so prebivalci Ptuja ustanovili glasbeno društvo in glasbeno šolo, ki je v prvem letu delovanja vpisala 17 učencev. Zadnjih 121 let domuje šola v Dravski ulici 11, od leta 1975 naprej pa nosi ime Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj. Tega je dobila po znanem slovenskem skladatelju, ki je bil med letoma 1926 in 1930 ravnatelj šole. Danes se ponašajo s kar 650 učenci, s katerimi dela 44-članski kolektiv.
"Naši predniki so se pred 130 leti zavedali pomena glasbene vzgoje mladih rodov in danes, ko smo priča velikemu navalu nekvalitetne glasbe, se moramo še posebej zavedati poslanstva slovenskega
glasbenega šolstva - ozavestiti mlade pa tudi malo manj mlade ljudi, kaj je kvalitetna glasba, kako jo je treba doživljati in kako izvajati. To osnovno poslanstvo se v 130 letih ni izgubilo in upam, da nas bo v bodoče podprla tudi politika," je dejal ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja Štefan Petek.
Na koncertu učiteljev, ki so ga posvetili 130-letnici glasbenega delovanja na Ptuju, prisluhnilo pa mu je okrog dvesto gostov, se je predstavilo sedem glasbenih zasedb. Večina aktivnosti, povezanih s praznovanjem, bo izpeljanih v jesenskih mesecih. Izšel bo zbornik o zgodovini šole, učenci bodo v studiu Radia Maribor posneli zgoščenko,
izvedli bodo koncert bivših učencev šole, oktobra pa bodo praznovanje zaključili
z osrednjim slavnostnim dogodkom.
Dženana Bečirovič
Učitelji so zablesteli.
Tednikova knjigarnica
Seznam Bralne značke za odrasle 2008
Nadaljevanje iz prejšnje številke
7.	Erica Johnson Debeljak: Tako si moj. Prevedel Andrej E. Skubic. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007. (Zbirka Nova slovenska knjiga). 181 str.
..."Še dva obrata, pa priletiva iz jaška kot novorojenčka: najprej Flora, potem jaz, četvero oči, ki mežikajo od presenečenja. Dojenčici dvojčici, ki se znajdeta pod klorovo lučjo operacijske dvorane. Samo da tokrat ne jočeva. Smejiva se. Neznansko se smejiva, že vse odkar je moj mož, njen oče, pred dvema mesecema izginil ... "
Tako si moj je odlična, napeta, sodobna, urbana zgodba avtorice (Tujka v hiši domačinov, 1999), ki jo je leta 1993 ljubezen preselila iz rodne Amerike v Slovenijo. Bralce navdušuje tudi njena knjiga Srečko Kosovel: pesnik in jaz, 2004).
8.	Maruša Krese: Vsi moji božiči. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006. (Zbirka Nova slovenska knjiga). 111 str. "Zadnja leta nam je prešlo že v navado, da se peljemo na božični večer iz Berlina v Ljubljano. Menjavamo radijske postaje, poslušamo sveto noč v vseh mogočih izvedbah in vseh jezikih. Avtocesta je prazna in na vsaki bencinski postaji nas ljudje gledajo s pomilovanjem. Blagajničarka na eni izmed njih nam zaželi vesel božič in nam podari majhno plastično božično drevo. Verjetno se ji zasmilijo otroci s tako neodgovorno mamo ."
Svobodna novinarka in pisateljica, izjemna osebnost, ki jo je nemški predsednik nagradil z zlatim križem za humanitarno in kulturno posredništvo med Bosno in Nemčijo, Maruša Krese (Ljubljana, 1949) je bila nagrajena za navedeno knjigo z Dnevnikovo fabulo 2008.
9.	Antologija slovenskih pesnic. Izbrala in uredila Irena Novak Popov. Ljubljana: Tuma, 2007. (v treh knjigah). Kako neznane so ženske pesniške besede! In kako presenetljiva so hrepenenja, hotenja, iskanja žensk v literaturi. Kako pesem dobro dene!
10.	Vida Jeraj Hribar: Večerna sonata: spomini z Dunaja, Pariza in Ljubljane 1902-1933. Po pripovedovanju zapisal Marjan Kovačevič. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1992. (Zbirka Sledi). 95 str.
Pripovedovalka, glasbenica in violinistka se je rodila 4. 5. 1902 mami pesnici Vidi Jeraj in očetu violinistu Karlu Je-raju. Ko je bila še otrok, so njen dom na Dunaju obiskovali znameniti Slovenci (Cankar, Prijatelj, Hubad).
11.	Saša Pavček: Na odru zvečer. Dob pri Domžalah: Miš, 2005. 167 str.
Vrhunska dramska igralka in avtorica dramskih besedil je ustvarila posebno poetično, osebno izpoved igralskega poklica, umetniškega iskanja in zaodrja. Poglobljenost in srčnost ter jezikovna virtuoznost Pavčkove neverjetno odseva v esejih Na odru zvečer.
12.	Skrito. si. Uredili Mitja Čander, Aleš Šteger, Sanja Gro-bovšek. Ljubljana: Študentska založba, 2007. (Knjižna zbirka Beletrina). 439 str.
Več kot dvajset slovenskih avtorjev srednje in mlajše generacije zapisuje v besedilih male, skrite prostore Slovenije ali zamejstva, ki imajo za avtorja posebej intimen pomen . Za kratkimi biografijami literatov sledijo podobe mlajše in srednje generacije fotografov.
13.	Feri Lainšček: Ne bodi kot drugi: pesmi o dvojini.
Ilustracije Zora Stančič. Ljubljana. Mladinska knjiga, 2007. 72 str.
Ali katerokoli drugo delo najbolj nagrajevanega literata v Sloveniji.
14.	Astrid Lindgren: Pika Nogavička. Iz nemščine prevedla Kristina Brenkova. Ilustrirala Marlenka Stupica. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005. npr. (Zbirka Andresenovi nagrajenci). 307 str.
Pika je bila izbrana za "najljubšo knjigo moje mladosti" na Slovenskem.
Liljana Klemenčič
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Ormož • Območna revija lutkovnih skupin
Ostržkov dan 2008
JSKD, območna izpostava Ormož, je v ormoškem domu kulture pripravil območno revijo lutkovnih skupin občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž.
Prijavljenih je bilo sicer šest skupin, vendar so lutkarji OŠ Ivanjkovci, ki so nameravali zaigrati Mojo pesem v režiji Saše Veler, v zadnjem trenutku nastop odpovedali. Najmlajši nastopajoči so bili Lutkovna skupina Vrtca Ormož, ki deluje pod mentorstvom Slavice Kolarič. Lia, Kaja, Miha, Ina in Brina so zaigrali igrico Pujskov bratec. Malo večji so bili lutkarji Mlajše lutkovne skupine OŠ Ormož, ki jo vodi Ksenija Šoštarič. Učenci prvega triletja so zaigrali Kadar mačke ni doma. Lutkovna skupina OŠ Središče ob Dravi je pripravila igrico Sneženi mož. Režijo je vodila Sonja Kosi. Starejša lutkovna skupina OŠ Ormož je zaigrala Lahko bi bilo še slabše. Skupina uspešno deluje že vrsto let pod vodstvom Ljube Fi-šer. Revijo je zaključila predstava Babica Marmelada, ki so jo odigrali člani Lutkovne skupine OŠ Tomaž pri Ormožu pod vodstvom Zvonke Lalič.
Revijo je strokovno spremljal Danilo Trstenjak, ki pravi, da je presenečen, da je spoznal v prvi vrsti delo malih lutkarjev. "Takih malih lutkarjev ni nikjer, na odru so bili triletni otroci in lepo se je videlo delo mentorjev, ki poskušajo lutke vključiti v svoje vzgojno-izobraževalno delo v vrtcu. Tudi v prvem triletju delo z lutkami poteka skozi igro. Zato so mali lutkarji pripravili kratke predstavice, razen OŠ Ormož in OŠ Tomaž pri Ormožu, ki sta predstavili večje projekte.
Zelo sem vesel, ker letos že vidim, da se delo z mentorji obrestuje, to, kar jim povem, upoštevajo, in napredek je viden. Lutkarji OŠ Tomaž pri Ormožu s predstavo Babica Marmelada v režiji Zvonke Lalič.
Strokovni spremljevalec srečanja Danilo Ttstenjak je bil po reviji zelo zadovoljen.
Nadgradili so svoje znanje, otroci so napredovali v interpretaciji, izbrali so primernejše tehnike. Zelo sem zadovoljen z videnim, ampak pričakoval bi tudi kakšen scensko večji projekt. Vendar pri tej starosti lutkarjev in času, ki ga imajo mentorji na voljo, se to ne da.
Prikazana je bila široka paleta lutk, videli smo ročne, lutke na palici, ki jih prenašajo lutkarji pred sabo, zelo pestra je bila izbira tehnologij in materialov, iz katerih so bile izdelane lutke.
Letos revijo spremljam že tretje leto in z veseljem ugotavljam, koliko se lutkarstvo razvija, otroci se namreč menjujejo, mentorji pa ostajajo. Nerad sem, da me vidijo v funkciji selektorja, raje nastopam kot mentor, prijatelj, ki jim skozi pogovor poskuša z nasvetom, ki si ga upam dati, ker se že 30 let ukvarjam z lutkami in funkcioniram iz prakse. Povem jim, kako bi lahko določene stvari izgledale še bolje. Letos je bil pohvalen tudi govor, ki počasi prehaja iz recitiranja, pojčkanja, v podajanje interpretacij, kar daje vlogam dinamiko."
VKI
Ormož • Območno srečanje gledaliških skupin
Igrajmo se gledališče 2008
Kar dva dni je v ormoškem domu kulture trajalo območno srečanje otroških gledaliških skupin, ki ga organizira območna izpostava JSKD Ormož. Minuli petek in soboto se je zvrstilo dvanajst gledaliških predstav.
Srečanje, na katerem so nastopile večinoma osnovnošolske gledališke skupine, je odprl Gledališki krožek Gimnazije Ormož, dijaki pa so pod vodstvom Aleksandre Stih pripravili predstavo
Poslednji mož. Gledališka skupina Dioniz OŠ Ivanjkovci je predstavila V ozvezdju postelje v režiji Tatjane Majdič in Saše Veler. Mini gledališče OŠ Miklavž pri Ormožu vodi Mojca Novak, ki je svoje
mlade gledališčnike navdušila za predstavo Žigovi prijatelji. Iz iste šole prihaja tudi gledališki krožek, ki ga vodi Simona Klasinc. Zaigrali so igrico Magnetni deček. Mini gledališče OŠ Kog ima prav tako
Prizor iz predstave Matilda v izvedbi dramskega krožka OŠ Velika Nedelja
dve skupini, ki ju vodi Milena Orešnik. Starejša skupina je pripravila odlomek iz dela Erazem in potepuh, druga skupina pa je zaigrala igrico Deseti raček. Mlajši gledališki krožek OŠ Ormož je odigral predstavo Gradič, ki jo je režirala Urška Gled. Starejši učenci OŠ Ormož pa so pripravili predstavo Kekec, ki je nastala v mentorstvu Irene Blagovič.
Najbolj živahno gledališko dogajanje pa je bilo letos v OŠ Velika Nedelja, saj so pri njih nastale celo tri predstave. Dramska skupina OŠ Velika Nedelja je pod vodstvom Tamare Čeh pripravila Mojco Pokrajculjo. Dramski krožek OŠ Velika Nedelja, kjer režijo vodi Gordana Černivec, je zaigral predstavo Matilda. Letos pa so se izkazali tudi velikonedeljski de-vetošolci, ki so oblikovali svojo gledališko skupino. Naštudirali so Sneguljčico, ki jo je priredil Anton Žumbar, ki je vodil tudi režijo. Srečanje se je zaključilo z nastopom Dramske skupine OŠ Voličina, Zaigrali so Martina Krpana v režiji Petre Caf.
Strokovna spremljevalka prireditve je bila Branka Bezeljak Glazer.
Viki Klemenčič Ivanuša
Svet je majhen
Slovenska menjava stolčkov
Včasih srno bili sestavni del najmočnejšega, rimskega cesarstva na svetu, danes le mirni kotiček male državice, na katero smo upravičeno ponosni, ker predstavlja uresničitev idej razsvetljenstva in romantike, na katerih še vedno temeljijo državni sistemi. Vendar že dolga leta pogrešamo "vrnitev"pravega Marka Avrelija, Rimski cesar, filozof, razgledan politik, vojskovodja, izjemen strateg, človek časti, kije znal vladati s pravimi osebami, Rimu pa podeliti zadnjo veliko vizijo pred začetkom propada. Pax Romana je simbolično zapečatila dolg kulturni in politični razvoj bojevitega kmečkega naroda iz okolice Rima, ki je znal združiti moč z modrostjo grškega sveta ter tako ustanovil temelje civilizacije, na katerih še danes gradimo naše življenje.
V	našem malem političnem prostoru smo zadnje čase priča kot sredi nekakšne nogometne sezone, pridobivanju oz. preskakovanju kadrov iz ene politične stranke v drugo. Zakaj se to dogaja? Ker res, kot je včasih trdil dr. Dimitrij Rupel, Slovenija ne more zagotoviti več kot eno elito in pol zaradi svoje strukturalne majhnosti ali ker si tega naša ustaljena politična elita ne želi?
Če analiziramo našo notranjo politiko po merilih mednarodnih odnosov, se moramo zavedati, da je suverenost naše notranjepolitike omejena. Ko smo postali neodvisni, so vodilne države sveta priznale takratno slovensko elito, ji s tem zagotovile pečat kredibilnosti, istočasno pa si zagotovile njihovo lojalnost. Francozi, Nemci, Američani so vsi prepričani, da lahko vedno in brez večjih težav vplivajo na naše odločitve. Po sedemnajstih letih obstoja države so najvišji kadri naše politike še vedno isti, a nikjer ni nobenega Marka Avrelija. Po nujnem začetnem, skupnem nastopu so si razdelili prostor in se udobno namestili na stolčke, ki sijih tu in tam zamenjajo, da nam zagotovijo občutek demokracije, vendar skoraj vsi izvirajo iz istih krogov. Dr. Anton Trstenjak bi rekel, da je nastanek novih strank še vedno samo frakcijski boj znotraj partije.
Velike monarhije, cesarstva, države so vedno znale poskrbeti za dolgoročni razvoj. Svoje kadre so (in še) pripravljajo v najboljših akademskih ustanovah za to, da jim bodo lahko nekega dne predali oblast brez potrebe po revolucionarnih preobratih ali socialnih napetostih. V takšnih državah velja pravilo kooptacije sposobnih ljudi med vodilno elito. Tako trenutni voditelji pridobijo sveže ideje, si zagotovijo podporo, usposabljajo novince in, seveda, nadzorujejo morebitne izbruhe nezadovoljstva, vsaj dokler ne pride čas za uradno primopredajo med "mentorjem" in "učencem".
V	Sloveniji, kjer smo vsi zgodovinsko nagnjeni medsebojnemu nezaupanju in konspiratorski logiki, takšen sistem ne obstaja. Na sončni strani Alp je značilen "boj za uničevanje" po začetni rimski ideji vladavine »mors tua, vita mea«, tvoja smrt, moje življenje.
Politika, teoretično, bi morala predstavljati utopičen prostor, v katerem se lahko zberejo najboljše moči in najsposobnejše glave, predstavniki kategorij in sistemov, ki so pripravljeni posredovati ter oblikovati interese za to, da se v državi lahko zagotovijo mir, razvoj, blaginja in sproščenost.
Prav sproščenost je vrlina, ki manjka našemu prostoru. Še vedno je razmišljanje omejeno na naš mali vrtiček. Ne vidimo, da odprti sistemi ustvarjajo večje možnosti. Naši predsedniki strank, od prvega do zadnjega, gledajo na politični prostor, kot nekateri ekonomisti gledajo na gospodarstvo. Vidijo torto in so prepričani, da bodo pri mizi prikrajšani, če nekateri vzamejo večji kos, namesto da bi razumeli, da povečano število igralcev lahko peče veliko več tort in s tem zadovolji tudi nove in drugačne okuse.
Poznam osebe, ki bi bile vredne zaupanja in vse možne podpore, da bi se prebile do najvišjega državnega vrha, vendar so samostojne v glavi in srcu. Nenadzorovano razmišljanje ni dobrodošlo, in če se ne bodo vključile v normalne tokove, bodo težko napredovale.
Velikokrat, po starem udbovskem načinu, se demokratična tekmovanja v Sloveniji odločajo pred nastopom. Na primer, pri nas nihče ne bi javno izkoristil dejstva, kot se je pred desetimi dnevi zgodilo v svobodno misleči deželi Danski, da je štiriin-tridesetletni predsednik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve imel neprimerno obnašanje zaradi intimnih odnosov s šestnajstletnim, za to, da bi prišlo do političnega obračuna in bi se neka stranka rešila propada. V takšnem primeru bi si naše zapletene glave raje izmislile in dodale še kakšen pikanten dodatek ter sprožile val opozorilnih klicev, s katerimi bi bili zaželeni učinki še globlji, ker v politiku, ki je po naravi osebno pripravljen tvegati in se boriti, sprožijo človeško potre-bopo zaščiti ljubljenih oseb in se ga tako "znebijo".
Volitve se bližajo. Jeseni verjetno ne bomo videli veliko novih obrazov v Državnem zboru, a vsem tistim, ki vedo, da nekaj veljajo in so pripravljeni podariti nekaj dobrega naši lepi državici, svetujem sodelovanje z današnjimi strankarskimi voditelji, ker bodo po volitvah nekatere stranke potrebovale popolno obnovo oziroma revitalizacijo zaradi napak, ki jih danes delajo. Takrat bo napočil čas za male, pozitivne spremembe, ki jim bo zunanja podpora zagotovljena.
Marka Avrelija so ubili, ker je bil nadpovprečnež, a njegova čast, ime in misli še danes živijo.
Laris Gaiser
Foto: vki
Foto: vki
Ptuj • Zbor članov Društva diabetikov Ptuj
Za večjo kvaliteto življenja in počutja
Več kot 200 članov se je udeležilo zbora članov Društva diabetikov Ptuj, ki je bil 29. marca v restavraciji Gastro na Ptuju.
Kot predstavnik MO Ptuj se ga je udeležil Albin Pi-šek, mestni svetnik in častni občan MO Ptuj, drugih predstavnikov občin ni bilo, čeprav člani društva prihajajo iz 19 občin. V kulturnem programu so tokrat nastopili Ljudski pevci KD Bukovci, novosti pri zdravljenju sladkorne bolezni pa je predstavila Marta Simonič, dr. med., spec.
Na 34. zboru članov so pregledali delo v letu 2007 in sprejeli okvirni progam dela z okvirnim finančnim načrtom za letos. Odločili pa so tudi, da bo članarina za leto 2009 sedem evrov. Društvo diabetikov Ptuj je humanitarno društvo, ki osrednjo pozornost posveča osveščanju, izobraževanju in spodbujanju k zdravemu načinu življenja, da bi bilo življenje s kronično in neozdravljivo sladkorno boleznijo čim kvalitetnejše. Kljub temu da se trudijo, da bi svoje delo čim bolj približali tudi posameznim občinam, le-te ne kažejo pretiranega zanimanja za svoje občane, sladkorne bolnike. To se kaže tudi po prispelih donacijah iz občin, ki so za celotno območje 19 občin lani komaj presegle dva tisoč evrov. Zgledno sodelujejo z Zvezo
društev diabetikov Slovenije, ptujsko društvo je s svojim delovanjem v samem vrhu in mnogim za zgled. Predsednik zveze Janko Kušar, ki se zbora članov ni mogel udeležiti, je v pozdravnem pismu pohvalil vodstvo ptujskega društva, člane upravnega obora in drugih organov društva, še posebej pa predsednico Marijo Velikonja. Zadovoljni so, da se vedno več osnovnih šol s Ptujskega in Ormoža vključuje v vsakoletno državno tekmovanje o poznavanju sladkorne bolezni, lani jih je bilo že osemnajst. Vseh prihodkov je društvo lani imelo 23.600 evrov, odhodki pa so presegli prihodke za dobrih 219 evrov, je povedal društveni blagajnik Drago Plečko.
Tudi z letošnjim programom dela in finančnim načrtom si bodo prizadevali za večjo kvaliteto življenja in boljše počutje svojih članov, pomagali jim bodo tudi kriti stroške šole za diabetike, ki bo letos potekala v Rogaški Slatini od 29. junija do 6. julija, je med drugim povedala predsednica društva Marija Velikonja. Maja pa se bodo udeležili tudi športnega srečanja diabetikov Slovenije v Slovenj Gradcu. Organizirali bodo tudi tri izlete po Slo-
Filatelizem • Nove poštne znamke
Pet znamk iz serije rastlinstvo in turizem
Pošta Slovenije je 28. marca izdala pet novih priložnostnih poštnih znamk, štiri iz serije rastlinstvo in eno iz serije turizem.
Na štirih znamkah iz priljubljene serije Rastlinstvo nadaljujejo predstavitev redkih in tipičnih predstavnikov slovenske flore, tokrat s kraškega območja. Na znamkah, ki so izdane v po-lah po 25, so prikazani cvetovi potonike, gorskega kosmatinca in ilirske perunike, na znamki, ki je bila izdana v bloku, pa je prikazan tržaški svišč.
Znamke iz serije Turizem pa prikazujejo najlepše dele naše dežele. Letošnja prva znamka poleg lepote Trente zaznamu-
- „,,=v„,.!i SLOVENIJA SLOVENIJA SLOVENIJA! L. v
SLOVENIJA
Foto: Črtomir Goznik
Predsednica Društva diabetikov Ptuj Marija Velikonja je Anici Prešeren, predsednici odbora za društveno kontrolo, izročila srebrno plaketo Zveze društev diabetikov Slovenije za njeno dolgoletno požrtvovalno delo v društvu.
veniji, prvi bo že 19. aprila. Ob sredah pa v društvenih prostorih po novem merijo tudi krvni sladkor. Ob 14. novembru, mednarodnem dnevu sladkorne bolezni, bodo člane tako kot vsako leto povabili na krajše sprehode. Z letošnjim finančnim načrtom načrtujejo nekaj manj kot 33 tisoč evrov prihodkov. V okvirni program dela bodo na predlog Dragice Verbega dodali tudi delavnico o funkcionalni inzulinski terapiji.
Letošnji zbor članov Društva diabetikov Ptuj je pozdravila tudi Marija Ackerman, ki se že vrsto let ukvarja s problematiko diabetičnih stopal. "Imamo samo dve nogi, vsak dan jih poglejte, noge so naše največje bogastvo," je bilo njeno sporočilo.
MG
Ptuj • Občni zbor Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj
Kvalitetni programi zahtevajo tudi več denarja
Župani občin oziroma njihovi predstavniki s ptujskega in ormoškega območja že po tradiciji niso našli poti na občni zbor Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj, ki so svoje delo v letu 2007 pregledali na občnem zboru, ki je bil 28. marca v Narodnem domu na Ptuju.
je 150. obletnico rojstva Juliusa Kugyja.
V naslednjem sklopu pa bo Pošta Slovenije 29. maja izdala znamke v seriji Evropa, Slovenska mitologija in šport, s katero bodo zaznamovali 39. poletne olimpijske igre na Kitajskem. Izdali bodo tudi znamko ob 70-letnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter ilustrirano dopisnico ob 500-letnici odkritja bogatih plasti cinabaritne rude.
-OM
Foto: M. Ozmec
Pet novih poštnih znamk iz serije Rastlinstvo in Turizem, ki so izšle 28. marca.
Izjeme so le volilna leta, takrat si eden ali dva župana s tega območja le vzameta toliko časa, da pozdravita tudi občni zbor slepih in slabovidnih, družbeno zelo občutljive populacije, ki si še kako prizadeva za enakovreden družbeni položaj. Prvič pa se je zgodilo, da so nekateri župani svojo odsotnost upravičili, opravičilo z željo po uspešnem delu je prišlo od županov Ormoža, Podlehnika, Destrnika in Hajdine. Od sosednjih društev so se tokratnega občnega zbora udeležili predstavniki iz Murske Sobote in Maribora, od zunanjih sodelavcev pa Majda Šerona iz Centra za socialno delo Ptuj in Silva Razlag, dolgoletna sodelavka, ki je dva njihova kegljavca Mitjo in Marjana Žalarja popeljala v sam vrh svetovnega in evropskega kegljanja za slepe in slabovidne.
Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj je lani praznovalo 60 let uspešnega delovanja, društvo je pričelo delati leta 1947. Od leta 2003 ima status invalidske organizacije. Konec lanskega leta je imelo 204 člane z območja 19 občin. V letu 2007 so izvajali 27 posebnih socialnih
programov, razdeljenih v štiri kategorije, ki slepim in slabovidnim pomagajo pri premagovanju vsakodnevnih življenjskih ovir, da lahko kvalitetneje in čim bolj samostojno ter neodvisno zaživijo. Uresničevali pa so tudi nekatere posebne storitve za zadovoljevanje potreb slepih in slabovidnih kot nadgradnjo storitev javnih služb. Programe so izvajali delavci društva, zunanji strokovni sodelavci (socialna delavka, psiholog, defektolog, pedagog in dru-
gi) ter številni prostovoljci, ki so prav tako člani društva. Podoben program bodo izvajali tudi letos, prizadevali pa si bodo, da bi zanje pridobili tudi čim več finančnih sredstev. Predsednik društva Anton Žerak je še posebej poudaril, da mora čim več denarja priti na teren, neposredno k uporabnikom oziroma tja, kjer se programi za slepe in slabovidne izvajajo, s ciljem, da se zagotovi njihova socialna varnost in enakovredno vključevanje v
družbeno življenje in delo. Lani so razpolagali s 95 tisoč evri, porabili pa nekaj nad 92 tisoč evrov. Več bo potrebno narediti tudi pri pravicah socialne rehabilitacije pozneje ogroženih, pri uveljavljanju osebne asistence pri premagovanju komunikacijskih in gibalnih ovir, na področju zgodnjega odkrivanja potreb otrok s posebnimi potreba-
mi.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj je v lanskem letu dobro delalo, uspešno so uresničevali tudi 27 posebnih socialnih programov, je povedal predsednik Anton Žerak.
Rokomet
Pokalni zmagovalci enostavno boljši
Stran 16
Rokomet
Ptujčanke kljub težavam optimistke
Stran 16
Gorišnica
Najboljši Damjan Fras in rokometaši
Stran 17
Kolesarstvo
Perutninarji upajo na boljši zaključek
Stran 17
Strelstvo
Izboljšale najstarejši državni rekord
Strani 19
Nogomet
Aluminij U-10 drugi v Sloveniji
Strani 18
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
RADIOPTUJ
na. afelettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 2. SNL
Na Ptuj prihaja največji dolžnik
Za nogometaši v 1. SNL je 25 odigranih krogov. V zadnjem so velik izkupiček pobrala gostujoča moštva, ki so zabeležila kar tri zmage (Drava, Interblock in MIK CM Celje) in en neodločen izid (Primorje). Slednje je na Ptuju potrdilo naše domneve, da bo imel Maribor z njimi velike težave. Vijolice so v spomladanskem delu še naprej neporažene, vendar igrajo neprepričljivo. Še precej slabše se godi aktualnim državnim prvakom iz Domžal. Ti so v soboto prvič izgubili, s čimer so najbližjim zasledovalcem poslali jasno sporočilo, da je sezona lova na njih odprta. Če trenutne kronične neučinkovitosti ne bodo odpravili v naslednjih dveh krogih, potem se bo njihova razlika kmalu stopila na povsem znosno raven, ko bo prvenstvo postalo po dolgem, dolgem času spet odprto glede osvojitve naslova državnega prvaka.
Edino domačo zmago je v zadnjem krogu dosegla Gorica, ki se je z dvema zaporednima zmagama prebila tja, kamor sodi - blizu vrha. V njihovi zmagi proti Nafti lahko najdemo tudi globlji simbolični pomen. Gorica po treh uvodnih
Foto: Črtomir Goznik
Mitja Emeršič (desno) in Marko Drevenšek (modri dres, oba Drava) bosta v nedeljo poskušala ustaviti Fuada Gazibegoviča (Livar). Jima bo v tretjem poskusu uspelo?
Medsebojne tekme Kopra in Livarja v letošnji sezoni:
8. krog: Drava - Livar 1:3 (Kronaveter; Božičič, Perme 2x) 17. krog: Livar - Drava 4:2 (Prejac ag, Božičič, Kremeno-vič 2x); Sahiti 2x)
porazih ni odpustila trenerja Milaniča, ampak mu je dala jasno vedeti, da zaupa v njegovo delo. Na drugi strani so se Lendavčani Nenadu Gračanu po treh porazih zahvalili za sodelovanje, nato pa z novim (seveda nič krivim) trenerjem doživeli - poraz.
Drava je tudi drugi domači poraz v spomladanskem delu kompenzirala na najboljši mož-
Drava - Livar,
nedelja, 6. 4., ob 16.30 na Ptuju.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Zaostala tekma 24. kroga: MIK CM Celje - Koper 0:2 (0:1).
Pari 26. kroga, 5. 6., ob 16.30: Nafta - Primorje (glavni sodnik: Boris Toševski), Interblock - Maribor (Matej Jug), MIK CM Celje - Domžale (Robert Krajnc), ob 18.00: HiT Gorica - Koper (Davor Drečnik). 6. 6. ob 16.30: Drava
- Livar (Peter Šart).						
1. DOMŽALE	25	14	7	4	43:19	49
2. HIT GORICA	25	12	6	7	37:28	42
3. KOPER	25	11	8	6	43:33	41
4. INTERBLOCK	25	12	5	8	35:25	41
5. MARIBOR	25	9	8	8	36:34	35
6. MIK CM CELJE	25	9	5	11	31:28	32
7. NAFTA	25	7	10	8	33:43	31
8. PRIMORJE	25	8	6	11	34:19	30
9. DRAVA	25	8	5	12	3248	29
10. LIVAR	25	4	2	19	30:67	14
Lista najboljših strelcev: 14 zadetkov: David Bunderla (Primorje); 12 zadetkov: Dario Zahora (Domžale); 10 zadetkov: Nejc Pečnik (MIK CM Celje), Milan Osterc (Hit Gortica), Dimitar Ivanov Makriev (Maribor); 8 zadetkov: Marko Kmetec (Drava), Dalibor Volaš (Koper), Ermin Rakovič (Interblock); 7 zadetkov: Doris Kelenc (Drava), Enes Demirovič (HIT Gorica), Zlatan Ljubijan-kič (Domžale), Mate Eterovič (Nafta); 6 zadetkov: Amer Jukan (Koper), Darko Kremenovič (Livar), Jozsef Sebok (Nafta), Andraž Kirm (Domžale) ...
ni način - z zmago v gosteh. Koper je bil vse prej kot lahek tekmec, a so Ptujčani še enkrat dokazali, da se lahko enakovredno kosajo z vsemi. Mož odločitve je bil spet Marko Kmetec, ki je v petih spomladanskih krogih dosegel že štiri zadetke, toliko kot prej v dvajsetih! V južnoameriškem slogu, s samostojnim prodorom čez celo igrišče, je smetano na torto dodal Lucas Horvat, ki se počasi, a zanesljivo vrača v tisto formo, s katero si je pred letom že prislužil uvrstitev na širši reprezentančni spisek.
Pred nogometaši Drave pa je v nedeljo nova težka preizkušnja. Sam pogled na lestvico tega ne razkriva, saj na Ptuj prihaja ekipa, ki bo naslednjo sezono spet nastopala med drugoligaši. A prav Livar je v dosedanji sezoni Ptujčanom najbolj zagrenil življenje in jim zadal dva boleča poraza. Tokrat je situacija že precej drugačna, saj za Livar upanja na obstanek praktično ni več; njihov zaostanek se je po zadnjem porazu proti Celjanom doma (in zmagi Drave) povečal na ogromnih 15 točk (toliko jih doslej niso zbrali v vsem prvenstvu). Trener Duričič je v Kopru spet začel tekmo s trojko KKK (Kme-tec-Kelenc-Kronaveter), kar pa proti Livarju ne bo mogoče, saj bo Kronaveter po izključitvi na Bonifiki moral počivati dve tekmi. Najverjetnejši alternativi sta Bošnjak in Ogu John, ki se spet vrača v postavo. Ob primernem pristopu bi zmaga morala ostati doma, previdnost in popolni angažma pa sta glavna predpogoja za to.
Če bi se slednja predpostavka uresničila, potem bi Drava (29 točk) po dolgem času pobegnila z mesta, ki vodi v dodatne kvalifikacije; Nafta
(31)	in Primorje (30) se bosta namreč pomerila med seboj, zmaga pa lahko samo eden. Tem klubom je blizu še Celje
(32),	ki je v sredo v zaostali tekmi 24. kroga doma izgubilo s Koprom (spet je dva zadetka dosegel Darko Djukič).
V	26. krogu bomo lahko spremljali dva derbija, primorskega med Gorico in Koprom in ljubljansko-mariborskega med Interblockom in Mariborom. Slednji je sicer nekoliko manj nabit s čustvi kot pred leti tisti med Mariborom in Olimpi-jo, a je del tega vendarle ostal.
2. SNL
V	2. SNL se začenja zadnja tretjina prvenstva. Aluminij bo v nedeljo gostil ekipo Zagorja, ki je v prejšnjem krogu presenetila Muro 05 na njihovem igrišču. Po dveh zaporednih zmagah lahko Kidričani mirno pričakujejo to tekmo, saj je tudi tradicija na njihovi strani: Zagorje so letos dvakrat že premagali. Podobno je tudi v primeru Zavrča in Rudarja, ki se bosta pomerila v Velenju: štiri točke so v dveh tekmah osvojili Zavrčani. Pri slednjih se bodo po porazu s Krko v ekipo vrnili trije pomembni aduti: Murat, Golob in Murko. Lahko še enkrat ponovijo tekmo iz uvoda v spomladanski del, ko so četi Marijana Pušnika v Velenju od-ščipnili točko?
JM
Rokomet • Marko Bezjak
Naslednja štiri leta pri Gorenju!
Zadnjih nekaj let je prestop najboljšega ormoškega rokometaša Marka Bezjaka v drugi klub visel v zraku, sedaj je do tega končno prišlo. Marko bo po koncu letošnje sezone oblekel dres velenjskega Gorenja, letošnjega udeleženca evropske Lige prvakov, s katerimi je podpisal štiriletno pogodbo.
»Ocenil sem, da je prišel čas, ko moram narediti novi korak v moji rokometni karieri. Gorenje je zelo organiziran in kvaliteten klub, v katerem bom zagotovo imel možnosti za nadaljnji razvoj. Obstajale so sicer še nekatere druge ponudbe, a je bilo Gorenje najbolj konkretno, zato odločitev niti ni bila težka,« je za Štajerski tednik svojo odločitev pojasnil Marko.	QM)
Foto: Črtomir Goznik
Marko Bezjak (Jeruzalem Ormož) bo naslednja štiri leta svojo kariero nadaljeval v velenjskem Gorenju.
Boks • Dejan Zavec
Dobra in slaba novica
V povezavi z Dejanom Zavcem lahko posredujemo dve novici: dobro in slabo. Prva je ta, da je drugič postal očka (Ivoni se je pridružila Tija - čestitamo!), druga pa je povezana s poškodbo hrbtenice. Pred časom je namreč začutil bolečine. »Zdravniki so ugotovili, da imam zamaknjena vretenca. S terapijami smo to že uspeli delno izboljšati, čez kakšen teden pa bomo videli, kdaj bom lahko začel trenirati. Za 19. april napovedan dvoboj zaradi tega seveda odpade,« je na kratko pojasnil Dejan.	QM)
Foto: Črtomir Goznik
Ivoni se je pridružila Tija.
Rokomet • 1. A SRL (m) - MIK liga, Liga za prvaka
Pokalni zmagovalci enostavno boljši
Jeruzalem - Cimos 24:33 (12:15)
Ormož - Športna dvorana Hardek, gledalcev 400, sodnika Krstič In Ljubic (oba Kozina).
Jeruzalem: G. Čudič 13 obramb, Cvetko; Korpar 2, Krabonja, Belšak 2, M. Bezjak 3, Bogadi, R. Bezjak 1, Ra-dujkovic 1, B. Čudič 6 (6), Sok, Hebar, Žuran 6, Potočnjak, Korez 2, Pisar 1.
Cimos: Sarkič, Vran (9 obramb), Tahirovic (11 obramb); Skoko 1, Praznik 1, Brumen 4, Bombač 1, Doborac 8, Poklar 3, Buntic 5, U. Rapotec 7, Titov 1 (1), Ščurek, R. Rapotec, Kojic 1, Jovičic 1.
Sedemmetrovke: Jeruzalem 6/6, Cimos Koper 1/1
Izključitve: Jeruzalem Ormož 12 minut, Cimos 8 minut
Koprski Cimos je še enkrat podrl hardeško trdnjavo, sicer težje kot kaže končni rezultat, saj so Ormožani še v 45. minuti zaostajali le za gol, 20:21. Zadnjič so Ormožani na Hardeku premagali Cimos 18. marca 2006. Takrat so za vinarje med drugim nastopali: Koražija, Blaževic, Hrnjadovic, Ivanuša, Grizolt ...
Zaključek tekme 2. kroga Lige za prvaka je bil popolnoma v znamenju Primorcev, kjer je v golu v zadnjih petnajstih minutah s kar devetimi obrambami zablestel Jure Vran. Cimos je na krilih zadetkov Doborca, Uroša Rapotca in Buntica napolnil mrežo sicer solidnega domačega vratarja Gregorja Čudiča, ki je zaustavil 13 strelov koprskih rokometašev, ki so pred dnevi v Celju osvojili pokalno lovoriko. V dveh primerih je pred-
Foto: Črtomir Goznik
Rok Zuran (z žogo) in Tadej Sok (beli dres, Jeruzalem Ormož) nista mogla preprečiti zmagoslavja koprskega Cimosa, čeprav je njuna ekipa do 45. minute še držala rezultatsko ravnotežje.
nost Cimosa v zaključku tekme narasla že na 10 zadetkov. Sicer sta s prikazano igro obe ekipi razočarali okrog 400 gledalcev. Pri Jeruzalemu ni bilo čutiti pravega pristopa, razen redkih izjem. Izgledalo je, kot da bi prvenstvo že bilo končano, igralci pa že na dopustu. Ob tem ormoška krila niso dosegla niti enega zadetka. Prvi igralec Ormožanov, Marko Bezjak, je popolnoma zatajil. Zdaj več ni skrivnost, da Bezjak po koncu sezone zapušča vrste Jeruzalema in od-
haja v Velenje k Gorenju. Mogoče je ta prestop razlog slabe igre ormoškega rokometaša.
Na drugi strani niso blesteli niti Koprčani, ki se le sreči pri žrebu lahko zahvalijo, da so po finalu pokala gostovali v Ormožu in osvojili dve točki pri neprepoznavnih Vinarjih. S tako igro bi Cimos zagotovo padel v Trebnjem, Hrpeljah, Velenju ali Celju. Koprčane v soboto čaka prva polfinalna tekma pokala EHF proti danskemu Kopen-hagnu.
V naslednjem 3. krogu Lige
za prvaka Jeruzalem 12. aprila ob 19. uri gostuje v Trebnjem pri Trimu.
Uroš Krstič
Matjaž Brumen, Cimos Koper: »Zmagoslavje v pokalu Slovenije smo v nedeljo primerno proslavili, že v ponedeljek pa nas je čakal trening. Takšen ritem se bo nadaljeval vse do konca sezone. Tekmo v Ormožu smo vzeli zelo resno, zapravili pa smo preveč stoodstotnih priložnosti.«
Rokomet • RK Jeruzalem Ormož
Ormožani v gosteh pri banjaluškem Borcu
Petčlanska ekspedicija, na čelu s predsednikom rokometnega kluba Jeruzalem Martinom Hebarjem, je dva dni gostovala v Banji Luki pri športnih prijateljih iz rokometnega kluba Borac. Tam smo se lahko prepričali, kako velik pomen ima Borac v svojem okolju in tudi po svetu. Klub, ki je bil ustanovljen leta 1950, se lahko pohvali z naslovom evropskih pokalnih prvakov iz leta 1976, ko je v legendarni dvorani Borik s 17:15 »padla«
danska Fredericia. Evropski naslov v pokalu EHF so Banja-lučani osvojili leta 1991, ko so bili v dveh tekmah boljši od ruskega vojaškega kluba CSKA iz Moskve. Borac je tudi 7-krat osvojil naslov državnih ter 12-krat pokalnih prvakov v bivši državi Jugoslaviji.
Klub je zelo prizadela vojna in danes Borac v prvenstvu BiH Premiere 1. lige zaseda šele šesto mesto. V klubu so spet zavihali rokave in želijo v roku treh do štirih let spet igra-
ti vidno vlogo v Evropi. Kmalu bo dvorano Borik, ki sprejme 3500 gledalcev in je dobila ime po naselju Borik, ki pokriva 2/3 Banje Luke (220.000 prebivalcev), zamenjala nova dvorana s 6000 sedeži. V upravi kluba se nahajajo kar štirje ministri Republike Srpske, ki s svojo pomočjo iz državnega vrha želijo, da Borac postane glavni prepoznavni znak Republike Srpske. Na gostovanju smo si ogledali še klubske prostore Borca, ki so polni osvojenih pokalov in
V prostorih RK Borac: (od leve) Vlado Hebar (športni direktor RK Ormož), Abass Arslanagic (trener RK Borac), Martin Hebar (predsednik RK Ormož), Boris Džogo (športni direktor RK Borac) in Uroš Krstič.
urejeni s slikami iz preteklosti. Zanimivo, da v vitrinah ni pokala evropskih prvakov iz leta 1976. Za njim se je namreč v času vojne izgubila vsaka sled.
Tudi v Borcu v zgodovini ni šlo brez Slovencev. Iztok Puc ter Jani Čop sta tam pustila velik pečat in o njima v Banji Luki govorijo le v superlativih. V gosteh pri banjaluškem Borcu smo imeli priložnost podrobneje spoznati 64-letnega trenerja Abassa Arslanagica, ki ga starejši poznavalci rokometa poznajo kot odličnega vratarja. Profesor športne vzgoje je kot igralec osvojil zlato na OI 1972 v Munchnu ter kot trener bron na OI 1988 v Seolu. V njegovi zbirki so tudi medalje iz svetovnih prvenstev. Pri »borcih« so še posebej ponosni na svojo vratarsko šolo, za katero pravijo, da je še danes najboljša na področju bivše države. Na samem treningu smo se lahko prepričali, da se delo z vratarji res razlikuje od dela pri nas v Sloveniji.
Na srečanju v Banji Luki sta se kluba dogovorila o medsebojnem sodelovanju na športnem in trgovskem področju. Tako bodo še letos Ormožani s člansko zasedbo gostovali v Banji Luki in bodo gostje na močnem turnirju meseca avgusta, kjer bodo nastopili tudi rokometaši Celja ter prvoligaški klubi iz Nemčije, Francije ...
Uroš Krstič
Rokomet • Finale pokala
Ptujcanke kljub težavam optimistke
V	soboto in nedeljo bo v Celju potekal zaključni turnir v ženskem pokalnem tekmovanju, kjer bodo nastopile ekipe Olimpije PLK, Celjskih mesnin, Krima Mercatorja in Merca-torja Tenzorja Ptuja. Lovoriko branijo krimovke iz Ljubljane, ki so lani v finalu premagale ekipo iz Ptuja. Dejali bi, da se vse to letos lahko ponovi, saj ne verjamemo, da lahko Olim-pija presenetil svoje evropske sosede, Ptujčanke pa morajo za vstop v finale izločiti celjsko ekipo.
V	letošnji sezoni so bile Ce-ljanke uspešnejše v medseboj-
nih srečanjih, vendar ptujske rokometašice v Celje ne odhajajo z belo zastavo. Nikola Bist-rovič, trener ekipe Mercator Tenzor Ptuj, je pred finalom pokala dejal: »V Celju bomo poskušali odigrati po svojih najboljših močeh. Seveda upamo, da bo to dovolj za finale. Ob začetku tekme s Celjankami moramo pozabiti na vse težave s poškodbami in na majhen izbor igralk ter se osredotočiti le na igro. Naše sobotne nasprotnice so premagljive, le da moramo pokazati svojo pravo igro.«
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Rokometašice ZRK Ptuj bodo poskušale na finalnem turnirju pokala Slovenije v Celju ponoviti lanskoletno uvrstitev.
Rokomet
Veteranom Ormoža pokal KS Velika Nedelja
Krajevna skupnost Velika Nedelja je ob svojem prazniku v športni dvorani v Veliki Nedelji organizirala turnir rokometnih veteranov, kjer so se zbrale ekipe Gorišnice, Ormoža in Velike Nedelje. V precej izenačenih tekmah, kjer ni šlo brez starega rivalstva, so največ prikazali veterani Ormoža, ki so prejeli pokal za prvo mesto ter še prehodni pokal, ki bo naslednjo leto v lasti Ormožanov. Pravico na turnirju so delili Davorin Zorli, Peter Zorli in Marko Meško.
Rezultati:
Velika Nedelja - Gorišnica 18:16 (10:7) Velika Nedelja: Vaupotič, Lah 3, Bokša, Bezjak, Kačič-nik, Brinjevec 1, Hržič 5, Podlesnik, Marin, Prejac 1, Kumer 2, Cvetko 2, Meško 1, Sok 3.
Gorišnica: R. Sok, P. Zorli 1, Roškar 1, Ranfl 6, T. Sok 2, Kovačec 1, Kelenc 5, F. Šandor, M. Šandor, Žnidarič. Gorišnica - Ormož 20:27 (8:15) Gorišnica: R. Sok, P. Zorli 1, Roškar, Ranfl 4, T. Sok 2, Kovačec, Kelenc 2, F. Šandor 6, M. Šandor 2, Žnidarič 3.
Ormož: Mi. Antolič, Ma. Antolič 3, Polak 1, Grabovac 1, M. Hebar 3, Kirič 3, Zabavnik, Hedžet 8, Žižek 3, Potočnjak 5, Zemljič. Velika Nedelja - Ormož 16:18 (9:13) Velika Nedelja: Vaupotič, Lah 1, Bokša, Bezjak, Kačičnik
1,	Brinjevec 1, Hržič 4, Podlesnik, Marin 2, Prejac 1, Kumer 5, Cvetko, Meško, Sok.
Ormož: Mi. Antolič, Ma. Antolič 6, Polak 2, Grabovac 1, M. Hebar 1, Kirič 3, Zabavnik, Hedžet 2, Žižek 1, Potočnjak
2,	Zemljič.
Uroš Krstič
Kegljanje • 2. SKL (ž, m)
Dekleta na koncu celo druga
Sezono 2007/2008 so zaključili kegljači in kegljavke ptujske Drave. Ptujčanke so v zadnjem krogu v Slovenski Bistrici premagale domači Impol in s tem na koncu osvojile zelo dobro drugo mesto na prvenstveni razpredelnici! Ob tem uspehu lahko dekletom samo čestitamo! Tokrat so bile v Slovenski Bistrici boljše v skupnem seštevku podrtih kegljev. Razlika je bila majhna (samo 17 podrtih kegljev), a je bilo dovolj za zmago in veselje po končanem tekmovanju.
Fantje so zaključili sezono s porazom v Šoštanju. Dolgo časa so bili tik pod vrhom, žal pa so v samem zaključku prvenstva močno popustili in na koncu osvojili peto mesto.
2. SKL VZHOD (ž)
REZULTATI 14. KROGA: Impol - Drava 3:5, Komcel - Nafta 7:1, Šoštanj - Miroteks III. 6:2
1.	ŠOŠTANJ	12	8	0	4	16
2.	DRAVA	12	6	2	4	14
3.	NAFTA	12	6	0	6	12
4.	FUŽINAR	12	6	0	6	12
5.	IMPOL	12	5	1	6	11
6.	MIROTEKS III.-2 12	5	2	5	10
7.	KOMCEL	12	3	1	8	7
Impol - Drava 3:5 (2995 - 3012)
DRAVA: Fridl 518, Krušič 493, Ko-lar 510, Plajnšek 473, Bombek 519, Kramberger 499.
2. SKL VZHOD (m)
REZULTATI 18. KROGA: Šoštanj - Drava 5,5:2,5, Rudar II. - Konjice II. 6:2, Miklavž - Litija 6:2, Impol - Konstruktor 2:6, Lent - Pivovarna Laško 6:2.
1. KONSTRUKTOR II.	18	13	2	2	28
2. MIKLAVŽ	18	12	3	3	27
3. ŠOŠTANJ	18	10	2	6	22
4. LITIJA	18	9	3	6	21
5. DRAVA	18	9	2	7	20
6. IMPOL	18	9	1	8	19
7. LENT	18	8	2	8	18
8. PIVOVARNA LAŠKO	18	5	1	12	11
9. KONJICE II.	18	4	2	12	10
10. RUDAR II.-2	18	2	0	16	2
Šoštanj - Drava 5,5:2,5 (3229-3083)
DRAVA: J. Podgoršek 486, Čeh 514, Arnuš 510, Dremelj 592, Čuš 505, Zorman 584.
DK
Kolesarski novički
Uspešen začetek nove sezone
Kolesarji kolesarskega kluba TBP Lenart so se udeležili otvoritvene dirke v mestu Zombi na Madžarskem. Domov so se vrnili zadovoljni, saj so dosegli tri zmage. V kategoriji dečki A je na 34 kilometrov dolgi progi slavil Simon Komperšak, v kategoriji mlajših mladincev (prevozili so 73 kilometrov) je zmagal Andrej Rajšp, Dani Pšajd je bil tretji, Nejc Širec pa četrti. V konkurenci starejših mladincev je na 120 kilometrov dolgi progi slavil Primož Obal, Miha Holsedl je bil osmi. V ženski konkurenci je tretje mesto osvojila Andreja Holsedl.
DK
Odlična ekipna uvrstitev mladih perut-ninarjev v Italiji
Na uvodnih dirkah sezone žanjejo uspehe tudi mladi kolesarji Perutnine Ptuj. Na dirki »Trofea Diego Manunza« v kraju Pieris v Italiji je ekipa mlajših mladincev v postavi Jan Kresnik, Marko Kuhar, Blaž Zelenko in Amadej Petelinšek
Foto: DK
Od leve: Andrej Petrovič, Primož Obal, Simon Komperšak, Andrej Rajšp in Dani Pšajd (vsi TBP Lenart)
dosegla skupno 2. mesto. V konkurenci 75 tekmovalcev iz Italije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije sta Kresnik (peto mesto) in Kuhar (deveto mesto) z uvrstitvama med najboljšo deseterico presenetila tudi svojega trenerja. Zelenko in Petelinšek sta ciljno črto prav tako prečkala v glavni skupini, na 17. in 19. mestu. »Tako obetavnega začetka sezone nismo pričakovali in tako fantom kot meni ta rezultat veliko pomeni, saj je bila konkurenca s prisotnimi vsemi slovenskimi klubi zelo močna,« je povedal trener ekipe, Boštjan Lampret.
UG
Mladi perutninarji so v Italiji osvojili 2. mesto
Foto: Lampret
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Perutninarji upajo na boljši zaključek
Kolesarji Perutnine Ptuj ta teden nastopajo na šestdnevni kolesarski dirko po pokrajini Lombardija v Italiji. Za njimi sta šele uvodni dve etapi, štiri jih še čakajo. Po tretjini dirke je v vodstvu Italijan Alberto Lodo, za njim pa je razvrščenih njegovih sedem sotekmoval-cev iz moštva Tinkoff Credit Systems. Ptujčani zasedajo mesta od 62. do 68., najvišje je Matej Stare. Za trenutno stanje je največ »kriv« moštveni kro-nometer, ki je bil na sporedu uvodni dan, v torek. Prvi mesti sta osvojili dve italijanski moštvi (drugo je bilo moštvo LPR, bivšega ptujskega kolesarja, Jureta Golčerja, ki prav tako nastopa), tretji je bil Nizozemski Rabobank. Ptujčani s svojo predstavo in desetim mesto med 24 ekipami niso bili najbolj zadovoljni. Zaostanek do tretjega mesta je znašal 27 sekund, do četrto uvrščene
Foto: Marjan Keiner
Kristjan Fajt (v ospredju, KK Perutnina Ptuj) jo je v drugi etapi skupil v skupinskem padcu, a težjih posledic ni utrpel.
Adrie Mobil 17 sekund. Na dirki nastopa še eno slovensko moštvo, ljubljanske Radenska KD Financial Point, ki si je za zmagovalci že prvi dan privo-
zilo skoraj minuto in pol zaostanka.
Prva polovica dirke je namenjena sprinterjem, povsem ravninska je bila druga etapa,
podoben profil je imela tudi tretja. »Tu ne moreš storiti prav ničesar. Tiste ekipe, ki imajo sprinterje v moštvu, kontrolirajo ves potek. Vsi pobegi so usojeni na propad. Mi čakamo na težje gorske etape, ki prihajajo,« je po sredini etapi dejal vodja ptujskega moštva, Srečko Glivar.
Prva, hkrati še najdaljša na dirki, bo na sporedu že danes, ko bodo kolesarji prečili tri gorske cilje druge kategorije. Na razplet zadnjih dveh etap prav tako težavnega gorskega profila pa utegne precej vplivati tudi že utrujenost tekmovalcev. Glivar ima na razpolago kar polovico moštva, od katerih lahko pričakuje viden rezultat. A potrebno bo počakati do konca, perutninarji v tako močni konkurenci letos še niso nastopali.
UG
Naj športnik občine Gorišnica za leto 2007
Najboljši Damjan Fras in rokometaši
Športna zveza (ŠZ) občine Gorišnica je v četrtek, 27. marca, organizirala prireditev Športnik občine Gorišnica leta 2007. Prireditev je pomenila prepletanje športa in kulture, dogodek pa je popestril Dejan Zavec, ki je s svojo srčnostjo in odprtostjo še enkrat dokazal, zakaj se ga je v Nemčiji prijel
vzdevek Mister Simpatikus.
Za naj športnika občine Go-rišnica za leto 2007 je bil izbran Damjan Fras, član Judo kluba Gorišnica, za najboljšo ekipo pa članska ekipa Rokometnega društva Moškanjci-Gorišnica. Priznanje trenerju za strokovno delo za leto 2007 je dobil Ivan Hrupič, trener članske
ekipe RD Moškanjci-Gorišnica. Priznanje zaslužnemu delavcu za organizacijsko delo so podelili Dušanu Janžekoviču.
Podelili so tudi priznanja najuspešnejšim posameznikom, posameznicam in ekipam v šolskem športu in šahu. Najboljši športnik šolskega športa je Luka Pravdič, najboljša
FOTO: ARHIV SZ GORIŠNICA
Prejemniki priznanj Športne zveze Gorišnica na prireditvi Športnik občine Gorišnica za leto 2007.
Košarka • OMREZJE.NET & PARKL
KK Ptuj ekspresno v prvo ligo
m
S tekmami 16. kroga je končano tekmovanje tudi v drugi ligi. Povratne tekme za prva štiri mesta v drugi ligi so bile izredno napete in izenačene. Zdaj sledi le še pika na i, to je izvedba zaključnega turnirja, ki bo v terminu dveh sobot v športni dvorani Rače in na katerem se bodo štiri najboljše ekipe v 1. ligi potegovale za naslov prvaka Parkl. Ali bo ekipi Good guys uspelo obraniti naslov prvaka ali bodo Pragerčani potrdili vlogo favorita ali se bo po treh letih naslov preselil ponovno v Starše ali bodo tako želeni naslov prvič osvojili Račani so vprašanja, na katera bomo dobili odgovore čez štirinajst dni.
Vsekakor bosta dali vse od sebe tudi ekipi Kidričevega in Cirkovc, ki se bosta na zaključnem turnirju »udarili« dvakrat. Če bodo v seštevku dveh tekem boljši Kidričani, bodo obstali v prvi ligi, v nasprotnem se selijo v
drugo ligo.
Povratna tekma med ekipama TED ŠD Cirkovce in KK Ptuj je bila poslastica tedna. Cirkovčani so lovili 16 košev zaostanka. Domači so eksplodirali v drugem delu in si do odmora priigrali enajst košev prednosti. V zadnjem delu igre so bili Ptujčani že večkrat na meji zaostanka za 16 košev, a so vedno znova z uspešnimi meti za tri ohranjali zaostanek na varnih desetih koših razlike. Ob zvoku sirene sta obe ekipi poželi aplavz občinstva, ki jih je nagradilo za solidno in športno predstavo. Ptujčani so zrelo in dostojanstveno proslavili uvrstitev v prvo ligo, tiskarji so žalostnih obrazov zapuščali parket, saj so bili na pragu misije nemogoče. Fortuna ni bila na njihovi strani. Kdo ve zakaj? Morda bo drugače že naslednji dve soboti, ko bodo odigrali še dve tekmi.
V tekmi za 5. mesto je ekipa Avto-
efekta dosegla najvišjo zmago v sezoni.
2. liga, rezultati razigravanja
-	povratne tekme:
Za 1. mesto: TED ŠD Cirkovce
-	KK Ptuj 77:69 (19:20, 22:10, 19 :19, 17:20); skupaj 1:1; ekipa KK Ptuj boljša zaradi medsebojnega količnika
-	ekipa KK Ptuj napreduje v prvo ligo, ekipa TED ŠD Cirkovce igra na zaključnem turnirju dve tekmi z ekipo ŠD Kidričevo za napredovanje v prvo ligo;
za 3. mesto: ŠD Majšperk - Bar LM Prag. Veterani 85:80 (25:16, 13 :18, 21:23, 26:23); skupaj 1:1; ekipa ŠD Majšperk boljša zaradi medsebojnega količnika; za 5. mesto: KK Nova vas MB
-	KK Avtoefekt 74:121 (12:31, 17:34, 17:33, 28:33); skupaj 2:0 za KK Avtoefekt.
športnica pa Rebeka Kovačec. Najboljša šolska ekipa je šahovska ekipa starejših deklic, ki so jo sestavljale Rebeka Kovačec, Tjaša Lubec, Ana Reberc in Lea Florjanič.
Letos so bila podeljena tudi priznanja za perspektivne športnike. Dobili so jih: Luka Pravdič (RD Moškanjci-Go-rišnica), Blaž Šegula (ŠD Go-rišnica), Tanja Kociper (JK Gorišnica), Tadej Arnuš (RD Moškanjci-Gorišnica), Matic Majcenovič (ŠD Gorišnica) in Anja Petek (JJ Gorišnica).
Polna občinska dvorana in aplavz na koncu prireditve je še enkrat pokazal, da je šport v občini Gorišnica pomemben del vsakdana. Znano je, da je zraven zelo razvitega tekmovalnega športa zelo razširjena rekreacija, ki je postala življenjski stil številnih občanov.
V četrtek je bila pred omenjeno prireditvijo izpeljana tudi redna letna skupščina Športne zveze. Na njej so pregledali delovanje v letu 2007 in omenili naloge, ki jih čakajo v tekočem letu.
Dušan Janžekovič
Končna lestvica 2. lige:
1. KK Ptuj, 2. TED ŠD Cirkovce, 3. ŠD Majšperk, 4. Bar LM Pragersko veterani, 5. KK Avtoefekt, 6. KK Nova vas MB, 7. ŠD Ptujska Gora, 8. ŠD Podlože, 9. KK Starše mladi, 10. ŠD Destrnik.
Končna lestvica najboljših strelcev 2. lige:
1. Mitja Blažič (KK Nova vas MB) 313 košev, povprečje 24,1 na tekmo,
2.	Alen Horvat (KK Ptuj) 308/ 22,0,
3.	Sebastajn Holc (KK Avtoefekt) 266/20,5 ...
Razpored zaključnega turnirja v soboto, 5. 4. 2008:
ob 16.00: ŠD Kidričevo - TED ŠD Cirkovce (tekma za obstanek/napredovanje)
ob 18.00: KK Starše - KK Rače (prva polfinalna tekma za prvaka)
ob 20.00: KK Pragersko - Good guys (druga polfinalna tekma za prvaka).
Radko Hojak
Nogomet • Prijateljska tekma ženske državne reprezentance M Športni napovednik
V Dornavi tesna zmaga reprezentance Srbije
Dornava je v razmaku enega tedna še drugič gostila slovensko državno reprezentanco. Tokrat so se izbranke selektorke Tine Kalenberger v prijateljski tekmi pomerile z izbrano vrsto Srbije. Tako kot zadnjič proti Hrvaticam so tudi tokrat morale Slovenke priznati premoč gostjam, saj so slednje slavile minimalno zmago 0:1. Edini zadetek na tekmi je bil dosežen v 15. minuti, naša dekleta pa do konca niso uspela rezultata izenačiti. V naši reprezentanci sta nastopili tudi dve članici ŽNK Ljudski vrt Katja Nežmah in Martina Potrč.
Slovenija - Srbija 0:1 (0:1)
Športni park Dornava, gledalcev: 120, glavni sodnik: Roman Glažar.
Strelka: 0:1 Maja Dimitrijevic (15)
Slovenija: Čevnik, Levačič, Horvat, Golob, Žganec, Nežmah, Potrč, Vehar, Vrabel, Črnko, Redenšek. Igrale so še: Kadunc, Cankar, Kavčič, Andreje, Stipič, Antolič, Jerina.
PG
Nogomet • Rad igram nogomet, RN U-10
Aluminij U-10 drugi v Sloveniji
I
V soboto, 29. marca, je v Radencih potekal finalni turnir zimske lige Rad igram nogomet za dečke in deklice stare do osem in do deset let. Kot smo že poročali v eni izmed prejšnjih številk Štajerskega tednika, se je selekcija NK Aluminij do 10 let uvrstila v finale tega tekmovanja, v katerega so se uvrstile štiri najboljše ekipe iz Slovenije (NK Aluminij, NK Domžale, NK Primorje in NK Veržej).
Mladi Kidričani so tudi na finalnem turnirju pokazali dobre predstave in so ostali neporaženi. S tremi neodločenimi rezultati so na koncu zasedli 2. mesto.
Simon Vidovič, vodja NŠ Aluminij: »Samemu rezultatu v teh kategorijah ne posvečamo posebnega pomena, so ga pa seveda veseli otroci. Pred tekmovanjem ekipi nismo postavili nobenih rezultatskih ciljev, prišel je spontano.«
Rezultati Kidričanov: NK Aluminij - NK Domžale 0:0, NK Aluminij - NK Primorje 1:1 (Matic Dobnik), NK Aluminij - NK Veržej 0:0.
Končni vrstni red: 1. NK Domžale, 2. NK Aluminij, 3. NK Veržej, 4.
Ekipa Aluminij U-10, ki je osvojila 2. mesto v Sloveniji v tekmovanju Rad igram nogomet.
NK Primorje.
NK Aluminij: Luka Janžekovič, Erik Zorec, Denis Hreljič, Tilen Ahec, Vito Meznarič, Blaž Bezjak, Matic Do-
bnik, Marko Panikvar, Gregor Emer-šič, Nik Krajnc, Domen Klajnšek, Jetmir Muharemi, Aljaž Kaisesber-ger, Žan Hliš, Žiga Brglez, Jan Bračič,
Aleks Lozinšek, Miha Goričan, Šprah in Aljaž Avguštin. Trenerja do Ripak in Borut Kolar.
Luka : Vla-
UR
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, 2. SML, 2. SKL, U-14, U-17 dekleta
1. SML
REZULTATI 18. KROGA: Svoboda
-	Aluminij 2:2, Bilje Primorje - Rudar Velenje 1:0, MIK CM Celje - Maribor 2:2, HIT Gorica - Koper 2:0, Britof
-	Mura 05 2:4, Dravograd - Domžale 0:2.
1. MARIBOR	19	16	3	0	56:10	51
2. DOMŽALE	19	11	4	4	40:17	37
3. MIK CM CELJE	19	10	3	6	43:29	33
4. MURA 05	19	10	2	7	32:36	32
5. TRIGLAV	18	9	3	6	42:33	30
6. HIT GORICA	19	8	5	6	38:25	29
7. RUDAR VELENJE 19		7	6	6	36:32	27
8. INTERBLOCK	18	8	3	7	30:26	27
9. ALUMINIJ	19	7	6	6	25:23	27
10. KOPER	19	6	5	8	31:33	23
11. BILJE- PRIM.	19	6	2	11	24:41	20
12. DRAVOGRAD	18	4	2	12	15:31	14
13. BRITOF	19	3	2	14	15:54	11
14. SVOBODA	18	2	2	14	14:51	8
3. HIT GORICA	19 11	4	4	43:13	37	12. BISTRICA 16 3 2 11 16:70 11
4. TRIGLAV	19 10	3	6	35:25	33	13. MALEČNIK 16 3 1 12 23:89 10
5. MARIBOR	19 10	2	7	44:25	32	14. ŠMARTNO 16 3 0 13 12:51 9
6. INTERBLOCK	19 9	5	5	29:18	32	ŠMARTNO 1928 - NŠ POLI DRA-
7. ALUMINIJ	19 8	6	5	41:18	30	VA 0:9 (0:3)
8. MIK CM CELJE	19 8	5	6	41:18	29	STRELCI: 0:1 Gavez (12), 0:2
9. BILJE-PRIMORJE 19 8		4	7	37:34	28	Joldič (24), 0:3 Požegar (39), 0.4 Tur-
10. BRITOF	19 4	5	10	26:53	17	kuš (47), 0:5 Bečiri (56), 0:6 Požegar
11. MURA 05	19 4	3	12	20:31	15	(61), 0:7 Požegar (65), 0:8 Lenič (75.
12. DRAVOGRAD	18 3	4	11	18:61	13	z 11 m), 0:9 Požegar (83)
13. RUDAR (V)	19 3	1	15	16:69	10	2. SKL - VZHOD
14. SVOBODA	18 1	3	14	9:56	6	
SVOBODA - ALUMINIJ 2:2 (0:0) STRELCI: 1:0 Canovič (9), 1:1
SVOBODA - ALUMINIJ 1:1 (0:0) STRELCA: 0:1 Čeh (57), 1:1 Red-žič (80)
2. SML - VZHOD
REZULTATI 17. KROGA: Šmartno 1928 - NŠ Poli Drava 0:9, GIC Gradnje Rogaška - Nissan Ferk Jarenina 0:2, Ljutomer - Nafta 0:3, Železničar
-	Pohorje 2:0, Zreče - Krško 1:3, Bistrica - Simer šampion 0:5, Dravinja
-	Malečnik 6:1.
2:2 Nukič (91)'	1. NŠ POLI DRAVA 16 13		2	1	95:16	41
	2. SIMER ŠAMP.	17 10	5	2	49:21	35
1. SKL	3. NAFTA	16 11	1	4	73:20	34
REZULTATI 18. KROGA: Svoboda	4. FERK JARENINA 16 10		3	3	40:14	33
- Aluminij 1:1, Bilje Primorje - Ru-	5. KRŠKO	16 10	2	4	44:19	32
dar Velenje 3:1, Interblock - Triglav	6. LJUTOMER	17 8	2	7	36:28	26
1:0, MIK CM Celje - Maribor 2:0,	7. ŽELEZNIČAR	16 7	4	5	40:25	25
HIT Gorica - Koper 1:2, Dravograd	8. DRAVINJA	17 7	2	8	22:28	23
- Domžale 1:5.	9. GIC ROGAŠKA	17 6	3	8	24:43	21
1. DOMŽALE 19 14 4 1 53:14 46	10. ZREČE	16 3	4	9	19:56	13
2. KOPER 19 13 3 3 38:14 42	11. POHORJE	16 3	3	10	15:28	12
REZULTATI 17. KROGA: Šmartno 1928 - NŠ Poli Drava 0:6, GIC Gradnje Rogaška - Nissan Ferk Jarenina 0:2, Ljutomer - Nafta 5:1, Železničar
-	Pohorje 2:4, Zreče - Krško, 1:0, Bistrica -Simer šampion 1:4, Dravinja
-	Malečnik 2:1.
2.	POHORJE
3.	SIMER ŠAMP.
4.	LJUTOMER
5.	NŠ POLI DRAVA
6.	BISTRICA
7.	ŽELEZNIČAR
8.	ZREČE
9.	DRAVINJA
10.	MALEČNIK
12.	KRŠKO
13.	NAFTA
14.	ŠMARTNO
ŠMARTNO 1928 VA 0:6 (0:3)
16	14	2	0	56:11	44
16	13	0	3	65:16	39
17	12	2	3	66:10	38
17	12	2	3	43:18	38
16	12	1	3	64:9	37
16	9	1	6	33:27	28
16	6	1	9	24:37	19
16	6	1	9	17:35	19
17	5	1	11	26:59	16
16	4	1	11	11:52	13
17	3	3	11	19:53	12
16	2	4	10	16:37	10
16	3	1	12	13:40	10
16	2	2	12	13:54	8
NS POLI DRA-
STRELCI: 0:1 Kurež (2), 0:2 Mat-jašič (16), 0:3 Kurež (33), 0:4 Kurež (49), 0:5 Kurež (58. z 11 m), 0:6 Ku-rež (64)
LIGA U-14 VZHOD
REZULTATI 17. KROGA: Maribor
-	Aluminij 4:0, Rudar Velenje - Ljutomer 0:4, Tehnostroj Veržej - Aha EMMI Bistrica 3:0, MIK CM Celje
-	Davidov Hram Radgona 3:1, Dravograd - NŠ Poli Drava 5:2, Le Cog Sportif - Mura 05 1:4, Nafta - Simer šampion 0:3.
1.	MURA 05	17
2.	MARIBOR	17
3.	DRAVOGRAD	16
4.	SIMER ŠAMP.	16
5.	MIK CM CELJE	17
6.	ALUMINIJ	16
7.	NŠ POLI DRAVA	16
8.	TEHNO. VERŽEJ	17
9.	NAFTA	16
10.	RUDAR (V) 16
11.	L. C. SPORTIF 16
12.	LJUTOMER 16
13.	AHA BISTRICA 16 4 0 12
14.	RADGONA 16 MARIBOR - ALUMINIJ 4:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Stres (41), 2:0 Gru-
šovnik (51), 3:0 Grušovnik (61), 4:0 Stres (70)
DRAVOGRAD - NŠ POLI DRAVA 5:2 (3:1) STRELCI: 1:0 Jezeršek (3), 1:1
2	0	57:2	47
0	4	52:14	39
1	3	47:13	37
3	4	25:14	30
2	6	29:26	29
3	6	22:22	24
4	6	34:32	22
3	8	17:27	21
1	9	18:34	19
1	10	15:42	16
3	10	28:41	12
3	10	13:36	12
0 12		15:40	12
2	12	11:40	9
NOGOMET
1.	A SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 26. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Nafta - Primorje, Interblock
-	Maribor, MIK CM Celje - Domžale; SOBOTA ob 18.00 HIT Gorica - Koper; NEDELJA ob 16.30; Drava - Livar.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 19. KROGA - SOBOTA ob 16.30 Aluminij - Zagorje; NEDELJA ob 16.30: Bonifika - Krka, Rudar Velenje - Zavrč, Triglav Gorenjska
-	Krško, Bela krajina -Mura 05.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - vzhod
PARI 18. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Tehnostroj Veržej - Pohorje, Trgovine Jager - Paloma, Dravinja - Roma; NEDELJA ob 16.00: Stojn-ci - MU Šentjur, Koroška Dravograd - Malečnik, Odranci - Črenšovci, Šmartno 1928 - Kovinar Štore.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 18. KROGA - NEDELJA, 6. 4., OB 16. URI: Železničar Maribor -Podvinci, GIC Grad. Rogaška - Gerečja vas Unukšped, Oplotnica - Peca, Zreče - SIMER Šampion, AHA-EMMI Bistrica - Šentilj-Jarenina, Holermu-os Ormož - Mons Claudius, Partizan Fram - Šoštanj.
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Cirkulane - Skorba Saš, Hajdi-na - Bukovci, Boč - Apače: NEDELJA ob 10.30: Videm - Gorišnica; NEDELJA ob 17.00: Središče - Rogoznica, Dornava - Zgornja Polskava.
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 10. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Markovci - Spodnja Polskava, Pragersko - Tržec; SOBOTA ob 19.00: Podlehnik - Hajdoše; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc - Leskovec; NEDELJA ob 17.00: Slovenja vas - Grajena.
VETERANSKA LIGA - ZAHOD
PARI 11. KROGA - PETEK ob 17.00: Skorba - Polskava, Lovrenc
-	Pragersko, Podlehnik - Hajdina, Apače - Zgornja Polskava.
VETERANSKA LIGA - VZHOD
PARI 11. KROGA - PETEK ob 17.00: Stojnci - Leskovec, Markovci
-	Grajena, Dornava - Gorišnica, Videm - Tržec.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
20. KROG: Aluminij - Dravograd (nedelja ob 15.00)
1.	SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
20. KROG: Aluminij - Dravograd (nedelja ob 13.00)
LIGA U-14
18. KROG: NŠ Poli Drava -Nafta (sobota ob 10.00), Aluminij - Dravograd (sobota ob 11.00)
2.	SLOVENSKA MLADINSKA LIGA - VZHOD
18. KROG: NŠ Poli Drava - Dravinja (sobota ob 16.00)
2. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
18. KROG: NŠ Poli Drava - Dravinja (sobota ob 14.00)
ROKOMET
KONČNICA ŽENSKEGA POKALA
SOBOTA ob 15.30: Celjske mesnine - Mercator Tenzor Ptuj; SOBOTA ob 18.00 Krim Mercator - Olimpija PLK. Finalno srečanje bo v nedeljo ob 17.30.
1.	B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 19. KROGA: Moškanjci-Gorišnica - Ajdovščina (sobota ob 19.30), Grosuplje - Krško, Istrabenz plini Izola - Dol TKI Hrastnik, Mitol Sežana - Klima Petek Maribor, Dobova - Ribnica Riko hiše, Radeče MIK Celje - Krka.
2.	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 4. KROGA: Velika Nedelja - Grča Kočevje, Kranj - Drava, Alples Železniki - Sevnica, Šmartno 99 - Duplje Tržič.
NAMIZNI TENIS
EKIPNO DRŽAVNO PRVENSTVO
V soboto in nedeljo bo v športni dvorani Center potekalo ekipno državno prvenstvo za mladinke in mladince. V obeh kategorijah bo nastopilo po osem ekip.
TENIS
ZIMSKA LIGA 2007/2008
PARI 10. KROGA - 2. LIGA (ŠC Goya): 9.00: TK Enigma - Skorba gad, TK Gorišnica - Kellersports;12.00: TK Tigri - TK Štraf.
Danilo Klajnšek
Kajzer (10), 2:1 Jezeršek (11), 3:1 Jezeršek (16), 4:1 Jezeršek (36), 4:2 Pukšič (42), 5:2 Jezeršek (52)
DEKLETA U-17
REZULTATI 8. KROGA: Ljudski vrt - Velesovo 0:1, Škale Senožeti 7:0, Pomurje - Slovenj Gradec 4:0.
1.	POMURJE 8 7 1 0 55:8 22
2.	KRKA 7 6 1 0 57:3 19
4 1 3 32:35 13 3 2 2 34:10 11
3 2 3 19:18 11 3 1 4 21:26 10
3.	SKALE -SENOŽ. 8
4.	MARIBOR	7
5.	SLOV. GRADEC	8
6.	VELESOVO	8
7.	LJUDSKI VRT	8
8.	OLIMPIJA	8
LJUDSKI VRT
(0:1)
STRELKA: Vehar (37)
Danilo Klajnšek
1 0 7 0 0 8
10:38 2:92
VELESOVO 0:1
petek • 4. april 2008
Šport, šolski šport, rekreacija
Štajerski	19
Kickboks • 1. krog DP
Ptujčanom pet, Ormožanom štiri prva mesta
V soboto, 29. marca, je v Zagorju potekal 1. turnir državnega prvenstva v kikboksu v disciplini semi kontakt za vse starostne kategorije in glasbenih formah. V športni dvorani v Zagorju se je zbralo več kot 175 tekmovalcev iz 14 slovenskih klubov, med njimi tudi tekmovalci Kluba borilnih veščin Ptuj in Ormož. Tekmovalci iz Ptuja so odlično nastopali, saj so osvojili pet prvih mest.
Ptujčani so presenetili na turnirju z odličnimi rezultati predvsem zato, ker so v letošnji sezoni iz mladinske prestopili
v člansko kategorijo (Korez, Bedenik, Janžekovič, Golob). Tudi tisti, ki so nastopali prvič na državnem prvenstvu, so zadovoljili in so dali svoj delež k veselju ptujske ekipe v Zagorju.
Ekipo Ptuja so na tekmovanju vodili trenerji Dušan Pavlica in Vladimir Sitar, pri borbah pa sta z nasveti tekmovalcem pomagala Aleksander in Sabina Kolednik. Sodili so tudi sodniki iz Ptuja Marjan Šibila in Milan Breg ter sodnica iz Ormoža Tončka Kaluža.
Naslednje domače tekmovanje je 12. aprila v Velikih Laščah, kjer bo potekal 1. turnir državnega prvenstva v disciplini light kontakt.
Franc Slodnjak
Rezultati KBV Ptuj:
1.	mesto so osvojili: Luka Vindiš (dečki do 155 cm), Filip Janžekovič (mladinci do 57 kg), Anej Štrafela (mladinci do 69 kg), Sabina Kolednik (članice do 50 kg) in Adrijana Korez (članice do 55 kg).
2.	mesto so osvojili: Nejc Popošek (dečki do 135 cm), Tilen Abraham (dečki do 165 cm), Matic Bedenik Raušl (člani do 69 kg), Izidor Janžekovič (člani do 74 kg), Sabina Kolednik (članice do 55 kg);
3.	mesto so osvojili: Gašper Polanec (dečki do 135 cm), Gašper Mlakar (dečki do 145 cm), Filip Janžekovič (mladinci do 63 kg), Benjamin Golob (člani do 63 kg).
Rezultati KBV Ormož:
dečki - do 135 cm: 1. Rok Tomažič; do 145 cm: 1. Dejan Kociper, 2. Žan Tomažič; deklice - 1. Nuša Štefančič, 3. Lucija Kovačič. Mladinci - do 74 kg: 1. Florjan Kuharič, 2. Jaka Štefančič.
Kasaške dirke v Ljutomeru
Las Palmasu zmaga pokroviteljev
Na ljutomerskem hipodromu so uspeli izpeljati preloženo velikonočno dirko - uvod v letošnjo kasaško sezono. V lepem vremenu se je le 44 kasačev pomerilo v šestih dirkah, ki jih je spremljalo nekaj več kot tisoč gledalcev. Osrednja dirka pokroviteljev - Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS ter Zveze kasaške centrale Slovenije, je pripadla 6-letnemu Las Pal-masu, z voznikom Darkom Sodcem
iz Ljutomera. Že po startu je prevzel vodstvo in ga obdržal do konca, čeprav sta se mu v ciljni ravnini povsem približala Apofis in Paris Dream. Nastop šesterice slovenskih, uvoženih in tujih kasačev se je končal s t. i. »mrtvo dirko«, saj tudi po pregledu počasnega posnetka ni bilo mogoče ugotoviti zmagovalca. S kilometrskim časom 1:17,0 sta si prvo mesto razdelila Preussenliebe in Arctic Flash.
Tudi naslednja kasaška prireditev nove sezone bo v Ljutomeru (13. april).
Niko Šoštarič
»Mrtva dirka« tujih kasačev v Ljutomeru
Mini rokomet
Sodelovalo 37 ekip iz 17 klubov
RK Jeruzalem Ormož in glavni pokrovitelj Zavarovalnica Triglav sta uspešno organizirala 6. turnir v mini rokometu za dekleta in fante letniki 1997, 1998, 1999. Sodelovalo je več kot 300 otrok oz. 37 ekip iz 17 klubov. Na štirih igriščih v športni dvorani Hardek in Gimnaziji Ormož je bilo odigranih kar 108 tekem. Pravico na rokometnem direndaju so delili sodniki iz Spodnjega Podravja.
Med dekleti 1997 je slavila ekipa Rač pred Športno šolo Celje in Mercator Tenzor Ptuj 1. Med fanti 1997 je zmaga pripadla OŠ Miklavž pri Ormožu pred Krimom in Rokometno šolo Ptuj 1. Po kvaliteti je bila najmočnejša kategorija fantov letnik 1998, kjer je zmaga pripadla OŠ Ig pred OŠ Ormož in ekipo Dol-Hrastnik. Tudi pri letnikih 1999 je zmaga odšla v OŠ Ig, sledili so jim Športna šola Celje in trboveljski Rudar.
»Obisk otrok je bil rekorden, vendar bomo zaradi zelo velike udeležbe naslednje leto znižali število prijavljenih ekip ali pa turnir izpeljali v dveh dvoranah. Vtisi sodelujočih ekip so pozitivni, lahko pa glede na našo udeležbo na vseh turnirjih po Sloveniji (Ilirska Bistrica, Izola, Celje) potrdim, da je turnir po kvaliteti na visoki ravni. Še enkrat več se je pokazalo, da ekipe iz našega konca (Ptuj, Velika Nedelja, Gorišnica, Ormož) delajo kvalitetno, saj so vse igrale vidno vlogo na turnirju,« je dejal Mladen Grabovac, eden od organizatorjev 6. turnirja Zavarovalnica Triglav v mini rokometu.
KU
Strelstvo • 7. krog državne mladinske lige v Leskovcu
Izboljšale najstarejši državni rekord!
V	zaključku 1. slovenske mladinske državne lige, ki je potekala preteklo nedeljo v Le-skovcu pri Krškem, so najbolj prepričljive nastope pokazali najmlajši ormoški strelci in strelke Kovinarja, ki so v najtežji in najštevilčnejši kategoriji dosegli kar dvojno ekipno zmago, pionirke so bile tokrat s 549 krogi boljše od svojih deških klubskih kolegov, ki so dosegli 539 krogov, zares dobro streljanje pa začinile še z novim ekipnim državnim rekordom ter na ta način popravile še najstarejši državni rekord dosežen v samostojni Sloveniji daljnega leta 1992! Piko na i so postavile v posamični konkurenci, kjer so dosegle dvojno posamično zmago: 1. Melanie Habjanič (187 - posamični državni rekord je zgrešila samo za en krog!), 2. Petra Vernik (185), 6. Melisa Kosi (177).
V	skupnem seštevku sta si zmago priborili prav zmagovalki zadnjega turnirja, vendar v obratnem vrstnem redu, saj je ligaška prvakinja postala Petra Vernik. S točko naskoka in srečnim razpletom na zadnjem turnirju so si priborile še ekipni naslov ligaških prvakinj (108:107)!
Pri pionirjih je zmagal Urban Gale iz Grosuplja s 188 krogi (državni rekord je 190
Judo
Foto: Simeon Gönc
Strelke ormoškega Kovinarja, Petra Vernik, Melanie Habjanič in Melisa Kosi so v Leskovcu dosegle ekipno zmago z novim državnim rekordom in zraven tega še dvojno posamično zmago v skupnem seštevku!
krogov, dosežen letos), najboljšo uvrstitev med strelci iz Spodnjega Podravja pa je dosegel rehabilitirani povratnik Jan Šumak, Kovinar Ormož, s 184 krogi na 5. mestu, Aleš Pernat, SD Kidričevo, je osvojil 7. mesto (180). Drugi rezultati: 10. Grega Polajnko, 15. Tilen Vnučec, SD Ormož, 41. Niko Visočnik, 52. Tomi Jev-šovar, SD Kidričevo. Tudi v skupnem seštevku pionirjev so ormoški strelci s tremi zma-
Pokal Pikapolonice Ptujčanom
Ptuj, Športna dvorana Center, 30. marec 2008. Drugi dan mednarodnega prvenstva za Pokal Ptuja so se na blazinah pomerili tudi najmlajši judoisti (letnik 1999 in mlajši) za Pokal Pikapolonice. Skupaj jih je nastopilo 60 iz devetih slovenskih klubov. Skupno 1. mesto in s tem Pokal Pikapolonice so osvojili judoisti JK Drava iz Ptuja in prispevali pomembnih 80 točk k osvojitvi skupne lovorike v obeh dnevih.
Ptujski judoisti so osvojili dve prvi mesti med cicibani (Nejc Tomasino, Blaž Farič) in tri prva mesta med cicibankami (Maruša Plohl, Nina Kolnik in Nika Šlamberger), med katerimi je dvakrat zmagala tudi Gorišnica (Nina Cvetko in Karmen Kostanjevec).
Rezultati:
cicibani: -20kg: 1. Jure Kouter
-	JK Murska Sobota; -25kg: 1. Nejc Tomasino, 3. Luka Tomasino - oba JK Drava Ptuj; -30kg: 1. Anej Duka-rič - JK Oplotnica, 2. Žiga Vidovič
-	JK Drava Ptuj, 3. Primož Zajc - JK Gorišnica, 7. Severin Bedekovič
-	JK Drava Ptuj; -35kg: 1. Tim Dem-
šar - JK Železničar MB, 2. Tim Žni-darič - JK Gorišnica, 3. Niko Rakuš
-	JK Drava Ptuj, 3. Miha Vinkovič
-	JK Gorišnica, 5. Jernej Domanjko
-	JK Drava Ptuj, 7. Nino Sok - JK Gorišnica; -40kg: 1. Alen Vučina -JK Oplotnica, 7. Jure Lesjak in Luka Šlamberger - oba JK Drava Ptuj; -45kg: 1. Filip Vrbnjak - JK Murska Sobora, 3. Uroš Barič - JK Drava Ptuj; +45kg: 1. Blaž Farič, 2. Miha Hajduk - oba JK Drava Ptuj.
Cicibanke: -20kg: 1. Nina Cvetko - JK Gorišnica; -24kg: 1. Karmen Kostanjevec - JK Gorišnica, 2. Špela Cvetko - JK Gorišnica; -28kg: 1. Larisa Črešnar - JK Oplotnica, 2. Anja Kostevc - JK Gorišnica; -32kg: 1. Ana Horvat - JK Tatami; -36kg: 1. Maruša Plohl - JK Drava Ptuj; -40kg: 1. Nina Kolnik - JK Drava Ptuj; +40kg: 1. Nika Šlamberger
-	JK Drava Ptuj, 2. Maša Flor - JK Oplotnica.
Skupno:
1.	JK Drava Ptuj - 80
2.	JK Murska Sobota - 59
3.	JK Gorišnica - 47 točk
Sebi Kolednik
Zmagovalna ekipa cicibanov JK Drava Ptuj
gami in dvema 2. mestoma zanesljivo osvojili ligaški naslov prvakov, med posamezniki v skupnem seštevku pa je največ konstantnosti pokazal Grega Polajnko, ki je z 79 točkami dosegel 5. mesto. Drugi rezultati: 8. Jan Šumak, 10. Aleš Pernat, 15. Tilen Vnučec, 35. Sašo Sto-jak, Ptuj.
Pri kadetinjah s pištolo je še drugo zaporedno in tretjo skupno zmago s 358 krogi dosegla dornavska strelka Staša Simonič, ki se je tako v skupnem seštevku posameznic prebila na 2. mesto s 191 točkami. Pri kadetih s pištolo je znova dobro, vendar žal tudi tokrat nehvaležno 4. mesto s 341 krogi osvojil Ivan Druzovič, SD Juršinci, 8. Niko Pšajd 338 krogov, 19. Jernej Pondelak
273 krogov. V ekipnem seštevku so juršinski strelci osvojili 3. mesto, v skupnem seštevku pa so bili četrti. Skupno posamično: 7. Niko Pšajd, 9. Ivan Druzovič.
Pri kadetinjah s puško je Barbara Muhič, SD TS Ormož, s 369 krogi zasedla 4. mesto, v skupnem seštevku je bila osma. Pri kadetih s puško je v manjšo krizo zapadel kidri-čevski strelec Uroš Mohorko, ki ni zdržal pritiska in je s 373 krogi zasedel šele 10. mesto, v skupnem seštevku pa je iz 4. nazadoval na 5. mesto.
Pri mladincih s pištolo je presenetljivo zmago slavil Gabrijel Urban iz Trebnja s 365 krogi, juršinski strelec Rok Pučko je s 361 krogi zasedel
3.	mesto (5. Uroš Pešakovič, 10. Rok Veršič, oba Ptuj). V skupnem seštevku je Juršin-čan Rok Pučko s petimi zaporednimi zmagami zanesljivo opravil s konkurenco in z 231 točkami postal ligaški prvak. Ptujčan Uroš Pešakovič je na petih turnirjih zbral 97 točk in s tem osvojil 6. mesto, 11. je bil Rok Veršič. Pri mladinkah s pištolo je Ptujčanka Mateja Pe-šakovič na zadnjem turnirju dosegla 330 krogov in osvojila
4.	mesto, v skupnem seštevku pa je s 180 točkami obranila visoko 2. mesto. V ekipnem seštevku so Ptujčani v Leskovcu dosegli 1016 krogov in zasedli 3. mesto, ki so ga s 70 točkami osvojili tudi v končnem seštevku ekip, ligaški prvaki so postali strelci iz Škofje Loke s 117 točkami.
Simeon Gonc
Bowling • Podjetniška liga
Intera in Projektis v »mrtvem teku«
Rezultati 7. kroga niso bistveno spremenili pogleda na skupno lestvico. Med Intero in Projektisom je razlika še naprej minimalna, tudi sicer pa so se oblikovali pari, ki so si zelo blizu po točkah (Tames
-	SAR, Saš bar - Talum, Damoss
-	VGP ...).
Prvič je magično mejo 2000 prestopila ekipa PSS, kar ji je prineslo visoko 6. mesto. Njihov član Janez Rakuš je s svojim rezultatom zaostal le za Brankom Kelencem (VGP), ki si je ta teden prislužil laskav primat med posamezniki.
Najboljši posamezniki 7. kroga: 1. Branko Kelenc (VGP) 778, 2. Janez Rakuš (PSS) 763, 3. Matej Rifelj (Intera) 736, 4. Igor Šoštarič (Projektis) 734, 5. Dušan Lozinšek (Saš bar) 730, 6. Robert Šegula (Tames) 726, 7. Boris Sagadin (Intera) 710, 8. Jernej Rifelj (Intera) 710, 9. Dušan Kostanjevec (Avtoprevozništvo Novak) 699, 10. Aleš Korošec (Saš bar) 697.
Rezultati 7. kroga: 1. Intera 2156 (22 točk), 2. Projektis, d. o. o., 2121 (21), 3. Saš bar 2096 (20), 4. VGP Drava 2053 (19), 5. Tames 2035 (18), 6. Podjetje za stanovanjske storitve 2002 (17), 7. SAR avtomatizacija 1999 (16), 8. DaMoSS 1937 (15), 9. Radio-ted-nik Ptuj 1921 (14), 10. Talum 1888 (13), 11. Bowling center Ptuj 1875 (12), 12. db Transport 1867 (11), 13. Avtoprevozništvo Novak 1841 (10), 14, Kager hiša 1831 (9), 15. MO Ptuj 1794 (8), 16. Projekta inženiring 1771 (7), 17. Sanjski moški 1745 (6), 18. Agis plus 1648 (5),
19. Ilkos candles 1563 (4), 20. MP Ptuj 1562 (3), 21. Modmed 1509 (2), 22. Garant-zavarovanje d.o.o. 1386 (1).
1.	INTERA	14.777 141
2.	PROJEKTIS D.O.O.	14.653 139
3.	TAMES	14.399 130
4.	SAR AVTOMATIZACIJA 14.397 128
5.	SAŠ BAR	14.083 122
6.	TALUM	14.118 121
7.	DAMOSS	13.908 113
8.	VGP DRAVA	13.899 112
9.	DB TRANSPORT	13.345 97
10.	RADIO-TEDNIK PTUJ 13.436 95
11.	KAGER HIŠA	12.883 72
12.	AVTOPREVOZ. NOVAK 12.752 70
13.	SANJSKI MOŠKI	12.648 70
14.	BOWLING CENTER PTUJ 12.653 68
15.	POD. ZA STAN. STORITVE 12.608 64
16.	MO PTUJ	12.115 53
17.	ILKOS CANDLES	12.056 49
18.	PROJEKTA INŽEN. PTUJ 11.820 42
19.	AGIS PLUS	10.094 37
20.	GARANT ZAVAROVANJE 10.206 17
21.	MODMED	10.185 17
22.	MP PTUJ	9.683 14 Posamezni vrstni red po 7.
krogu: 1. Sebastijan Kotnik (Projektis), povprečje 188,1, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 183, 3. Bojan Klarič (Sar avtomatizacija) 178,6, 4. Robert Šegula (Tames) 178, 5. Matej Rifelj (Intera) 176,5, 6. Jernej Rifelj (Intera) 176,3, 7. Tomi Držaj (db Transport) 176,1, 8. Dušan Kostanjevec (Avtoprevozništvo Novak) 173,4, 9. Črtomir Goznik (Radio-tednik Ptuj) 172, 10. Marko Drobnič (Talum) 171,8 ...
JM
Foto: NS
Ptuj • Občni zbor društva Sožitje Ptuj
Članom in uporabnikom želijo ponuditi cim vec
V restavraciji Gastro na Ptuju je potekal letošnji občni zbor društva Sožitje Ptuj, na katerem so 28. marca pregledali delo v letu 2007 skupaj z varstve-no-delovnim centrom ter sprejeli program dela s finančnim načrtom za leto 2008 za oba.
Začeli so s kulturnim programom, zapela je nova sodelavka Simona Meznarič, ki bo pomagala tudi pri delu posebnega pevskega zbora, in podelitvijo donacije Rotary cluba Ptuj v višini 2000 evrov. Predsednik Sožitja Janko Šuman je povedal, da so bili lani uspešni na vseh področjih dela tako v društvu kot v varstveno-delo-vnem centru, katerih delo se prepleta, vsak zase pa deluje kot celota s ciljem osrečiti vse tiste, ki se sami ne morejo. V bivalni enoti bodo letos zagotovili štiri stalna mesta za osebe, včlanjene v društvo Sožitje Ptuj oziroma za uporabnike storitev VDC. Uspešni so bili tudi na razpisu za investicijska sredstva
FIH, prejeli so okrog 11 tisoč evrov. Po odločbi Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve bodo z novo koncesijsko pogodbo lahko zaposlili še deset uporabnikov. V okviru treh pomembnejših socialnih programov, ki jih sofinancirajo tudi v zvezi Sožitje in v občinah upravne enote Ptuj, so izvajali rehabilitacijski program, izobraževalni program za družine ter program izobraževanja in usposabljanja družin in vseživljenjskega učenja. V okviru VDC Sožitje se izvajajo programi varstva, vodenja in zaposlitve pod posebnimi pogoji. Lani so bili v program varstva vključeni štirje uporabniki, vseh 25 pa v program vodenja in zaposlitve pod posebnimi pogoji.
Uporabniki so bili zaposleni v lastnem in kooperacijskem programu. Vključevali pa so se tudi v program aktivnosti prostega časa. Lastni program je razdeljen na oblikovanje tekstila, papirja in gline, pralni program, ki je polno zaseden, program skrbi zase, program skrbi za urejenost lastnega okolja, likovne delavnice in kuharske delavnice. Junija 2007 so za 30 izdelkov pridobili certifikat Obrtne zbornice Slovenije za izdelke domače in umetnostne obrti. V okviru kooperacijskega programa so lani sestavljali pet do sedem sklopov. Skupni prihodki iz kooperacije in lastnega programa so lani presegli 18 tisoč evrov. Izvajali so še pros-
Foto: Črtomir Goznik
Stefan Petek je v imenu Rotary cluba Ptuj predsedniku društva Sožitje Janku Šumanu izročil donacijo v višini dva tisoč evrov.
Foto: Črtomir Goznik
V kulturnem programu je zapela Simona Meznarič, pevka Dinamike, nova sodelavka, ki bo pomagala tudi pri delu posebnega pevskega zbora, ki je tik pred ustanovitvijo.
točasne aktivnosti in druge aktivnosti. VDC Sožitje vodi mag. Srečko Šalamun, skupinski habilitator, ki tudi ugotavlja, da na območju upravne enote Ptuj, predvsem v neurbanih okoljih, skupaj z ostarelimi starši živi še veliko oseb z motnjami v duševnem razvoju. Tem bi morali preko Centra za socialno delo Ptuj ponuditi oblike pomoči in pripravo na trenutek, ko staršev več ne bo. Po podatkih iz leta 2005, zbral jih je CSD Ptuj, naj bi bilo takšnih oseb, ki niso vključene v nobeno obliko obravnave, kar 167.
Društvo Sožitje je vsa poročila o delu za lansko leto za društvo in VDC predstavilo v glasilu, zato jih na letošnjem občnem zboru niso posebej predstavljali. V letošnjem letu bodo skupaj z Rotary clubom Ptuj pričeli zbirati sredstva za
izgradnjo hiše, bivalne enote še za 12 svojih članov. Anton Ivančič, tajnik društva Sožitje Ptuj, pa je na kratko predstavil tudi novo rekreativno dejavnost, s katero bodo začeli letos, gre za pohodni-štvo lažje oblike, ki ga bodo izvajali ob sobotah. Marina Krajnc pa se je na občnem zboru zavzela za povečano aktivnost pri iskanju in oza-veščanju ljudi, ki želijo delati kot spremljevalci ljudi z motnjami v duševnem razvoju, in ki bi to svoje delo sprejemali kot vrednoto, ki bi jo družba morala tudi bolj spoštovati. V tem duhu bi morali vzgajati tudi mlajše rodove. Nove spremljevalce bodo skušali iskati tudi v društvih upokojencev in Rdečem križu ter v drugih humanitarnih organizacijah.
MG
Sv. Tomaž • Ob materinskem dnevu
Sreča je v tebi
Prleški kvintet KD Frana Ksavra Meška in Občina Sveti Tomaž so minulo nedeljo pripravili prijetno popoldne, ki so ga namenili ženam in materam ob njihovem prazniku.
V čast žena in mater, ki so srce družine in od katerih modrih odločitev je odvisna družinska sreča, so organizatorji pripravili prijetno prireditev, ki je združila male in velike izvajalce. Lepe besede zahvale in občudovanja je ženam in materam izrekel tudi tomaževski župan Mirko Cvetko. Domači župnik Stanko Matjašič pa je poleg Marijinega praznika spomnil tudi na to, da je leto družine, v katerem naj si vsi še bolj zavzeto prizadevajo za družinsko razumevanje in srečo.
Prireditev je pričel Prleški kvintet s pevko Zdenko Ša-farič, ki je tudi vodila skozi prireditev. Zelo doživeto so zapeli Zlati dečki in Ljudske
pevke od Sv. Tomaža. Nastopili so tudi Vesna Cizrl, Lana Drobec, Janja Letonja, Jasmina Kosi, Niholina Hajadari, Miha Magdič ter Danijel in Primož Kosi. Lep vtis sta pustila tudi Violinski orkester in Harmonikarski orkester, saj se je v prireditev s svojimi učenci vključila tudi Glasbena šola Ormož, ki deluje tudi pri Sv. Tomažu.
Vezno besedilo, ki je povezovalo posamezne točke, je bilo domiselno in globoko, obiskovalcem je gotovo dalo možnosti za razmislek. Prebirala sta ga Mihaela Petek in Damjan Pevec. Nastopajoči so materam in ženam podarili tudi cvet, ki je povedal več od besed.
Za vesel konec prireditve pa so organizatorji pripravili še srečelov. Sponzorji - Gostišče Ozmec, Bar pri Jošku, Gostišče Marta Cvetkovci in Kmetijska zadruga Ormož, trgovina Sv. Tomaž - so prispevali nagrade, ki so med publiko poskrbele za napeto pričakovanje. Po prireditvi so obiskovalce povabili še na druženje ob domači kapljici in pecivu.
Gonilna sila prireditve je nepogrešljiva Zdenka Šafarič, ki se je s to prireditvijo na nek način poslovila od toma-ževske publike, saj njen novi dom raste v drugi fari in bo gotovo kmalu tudi tam skrbela za prijetne prireditve.
vki
S Prleškim kvintetom je tokrat zapela tudi odlična mlada pevka Lana Drobec.
Foto: vki
Ljutomer • 16. srečanje turističnih delavcev Pomurja
Prlekom številna priznanja
Ljutomerski Dom kulture je gostil številne prleške in prekmurske turistične delavce. Ob prisotnosti najvišjih predstavnikov slovenskega turizma so bila podeljena priznanja in nagrade, veliko tudi turističnim zanesenjakom iz Prlekije.
"Minulo leto je oznanilo v pomurskem turizmu pozitivne trende," ugotavlja predsednik Pomurske turistične zveze Damijan Jaklin, ki je v svojem pozdravnem nagovoru na 16. srečanju turističnih delavcev Pomurja povedal, da so tudi v lanskem letu v deželi ob reki Muri zabeležili porast nočitev in enodnevnih gostov. Prleški in prekmurski turistični delavci so produkte predstavljali na številnih sejmih doma in v tujini, veliko pozornosti pa je bilo namenjene tudi projektom s sosednjo Madžarsko.
V prisotnosti direktorja direkto-rata za turizem pri gospodarskem ministrstvu mag. Marjana Hribarja, Dimitrija Picige iz Slovenske turistične organizacije in predsednika Turistične zveze Slovenije Domini-
ka S. Černjaka so bila podeljena priznanja, med drugim tudi mestom, krajem, šolam in posameznikom iz Prlekije. V okviru izbora Moja dežela, lepa in gostoljubna je med izletniškimi kraji slavil Jeruzalem, med manjšimi mesti Ljutomer, med turističnimi kraji Banovci v občini Ver-žej in med drugimi kraji Boračeva v občini Radenci. Med izobraževalnimi institucijami so bile najboljše Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, Vrtec Radenci in Osnovna šola Šalovci.
Priznanje Pomurske turistične zveze sta iz Prlekije prejela Janko Horvat s Cvena pri Ljutomeru in ljutomerski hotel Jeruzalem, plaketa pa je pripadla Turistično-narodopis-nemu društvu Razkrižje.
"Turizem je razvojna priložnost
pomurske regije in je kot tak opredeljen v vseh razvojnih dokumentih. Pomembni dejavniki bodoče uspešnosti pomurskega turizma bodo razvoj, promocija in trženje. Glede na dejstvo, da se pomurski turizem povezuje tako kapitalsko kot vsebinsko, se morajo tudi te aktivnosti povezovati in usklajevati. Rešitev se nakazuje v nadgradnji delovanja Pomurske turistične zveze, v smeri oblikovanja organizacije za skupno planiranje, razvoj in trženje turistične destinacije, ki bi prevzela vlogo ključnega partnerja Slovenske turistične organizacije in regijske destinacijske organizacije," je svojo vizijo pomurskega turizma v prihodnje predstavil Jaklin.
Niko Šoštarič
Janez Jaklič • Nepal - dežela gora (2.)
Država slikovitih mest
Eden izmed njih je zapisal: "Vsepovsod so stali zlati vodnjaki-vodometi, iz katerih so zmaji bruhali bistro studenčnico. Kralj je med sprejemom sedel na levjem prestolu, ozaljšan z zlatom, dragulji in jantarjem. Obkrožen je bil z dvorjani, ki so sedeli na tleh na levi in desni strani njegovih nog. Za varnost je skrbelo na stotine oboroženih stražarjev."
Navadni prebivalci tedanjega časa so uporabljali bakreno orodje in denar. Živeli so v lesenih hišah, ki so jih krasili lesorezi in slikarije. Popotniki so opazili, da se umivajo večkrat na dan. Simbol lepote so jim pomenila od težkih uhanov razvlečena ušesa,
njihovo kulturno življenje pa so izpolnjevale verske dramske predstave.
Obdobje blagostanja je zamenjala tema. Lokalni kralji so preveč hlepeli po bogastvu svojega bližnjega. V medsebojnih vojnah so vabili na pomoč vladarje Tibeta in Indije, ki so že sami
preradi prihajali v dolino kot osvajalci.
V	časih brezvladja in medsebojnih bojev so se nekatera mesta obdala z zidovi. Kmetje so živeli ob glavnih poteh v strnjenih, včasih obzidanih naseljih, da so se lažje ubranili plenilskih hord in banditov. V enem izmed žalostnih obdobij so privihrali muslimani, ki so poškodovali svetišča in pobili svečenike. "Ves Nepal je v ognju," je dejal kronist tistega časa. Številni begunci so se pred mečem umaknili v gorovje, ki jim je s svojimi dolinami ponudilo prijazno skrivališče. V tem času je bilo v Nepalu šestinštirideset malih kraljevin, ki so jih vodili hindujski princi.
V	petnajstem stoletju je kralj Yaksha Malla po dolgem času zopet zavladal večini Nepala. Katmandujska dolina je drugič zacvetela. Večina lesenih stavb, ki jih občudujemo danes, je iz tega časa. Njegovi dediči pa so deželo raztrgali in ponovno pahnili v vrtinec medsebojnih vojn.
Konec osemnajstega stoletja so nastale zasnove modernega Nepala. Kralj ozemlja okoli mesta Gorkha, ki je še danes na pol poti med Pokharo in Katmandujem, je v letu 1786 izpol-
Predsednik Turistične zveze Slovenije Dominik S. Černjak (desno) je direktorju Lokalne turistične organizacije Prlekija Ljutomer Andreju Vršiču predal priznanje za prvo mesto Jeruzalema med izletniškimi kraji.
nil svoje desetletne sanje. Kot vihar je privihral v katmandujsko dolino in v kratkem času združil vso deželo. Opoju zmage se je kmalu pridružil priokus pelina. Pri širjenju je Gorkha dreznil v Tibet. Prevelik zalogaj se je Nepalcem zataknil v grlu. Kitajcem, ki so s sedemdeset tisoč vojaki prišli v Katmandu, je moral obljubiti, da Tibeta, ki so ga Kitajci že takrat imeli za svojega, ne bo napadal. Nepal je plačeval vazalski davek vse do leta 1912. Ker se je kraljevina nato začela širiti proti jugu, so se tudi angleške simpatije ohladile in prerasle v vojno. Prijateljski sporazum leta 1816 je bil za Nepal neugoden. Nova dežela, ki je bila do sporazuma dvakrat večja kot danes, je užaljeno zaprla meje. Zaprto deželo so zaznamovali hudi spopadi med plemstvom. Jung Bahadur je leta 1846 pobil vse nasprotnike in se polastil oblasti. Začela se je krvava vladavina dinastije Rana, ki ji niso bile tuje intrige, zapiranja in umori nasprotnikov. Vloga kralja se je skrčila na golo formalnost in postal je lutka v rokah Ranov.
Gorkhe so se Britancem tako priljubile, da so si v pogodbi ob koncu medsebojne vojne zagotovili pravico, da jih novačijo v svojo vojsko. Postali so najbolj slavni najemniški vojaki, ki jih je odlikovala zvestoba poveljnikom. Ob njihovem bojnem kriku: "Ajo Gorkhali," kar pomeni približno: »Prihajajo Gorkhi«, je ledenela kri nasprotnikom angleške vojske v jarkih prve svetovne vojne, Japoncem v zatohlih gozdovih Burme in Argentincem na Falklandih. "Raje umrem, kot da bi bil strahopetec," je geslo malih žilavih vojakov, ki jih je kalila trda vzgoja v
skromnih razmerah. Prav tako slaven je njihov prijatelj "kukri", kot britev oster nož s triintrideset centimetrov dolgim rezilom. "So pogumnejši od pogumnih. Ne bežijo in ne bojijo se smrti," hvalijo britanski oficirji svoje najemnike.
Temno obdobje diktature se je končalo leta 1951. Ljudsko vrenje je odplaknilo osovražene Rane in vzpostavilo kraljevino.
Mesto nas je sprejelo neprijazno. Tujci smo se z avtobusne postaje negotovo porazgubili v vlažno noč. Srečo sem poizkusil skupaj z mladim, medvedu podobnim kanadskim študentom, ki se je že dobrega pol leta potikal po prostranstvih Azije. Nova združba je obrodila sad. V temni ulici sva končno odkrila hotel, ki nama je odprl vrata.
Sončni žarki so nežno božali bela in rjava pročelja večnadstropnih hiš in se nagajivo sprehajali po lesenih balkonih in umetelno rezljanih naoknicah. Tišino mesta so v jutranji zori zmotili hitri drsajoči koraki črno in belo oblečenih mož. Po sveže umitem kamnu ozkih ulic so hiteli proti kapelicam na vogalih cest in proti številnim templjem na osrednjem trgu. Bogovi so zahtevali jutranjo daritev. Nemir se je bliskovito razširil po vsem mestu. Šelestenju stotinam kril golobov, ki so se v jatah spuščali pred svetišča hindujskih bogov in pobirali ostanke darovanega riža, se je pridružil šklepet prastarih ključavnic na vratih trgovin in nato ropot lesenih zaslonov, ki so jih trgovci pobirali iz izložbenih odprtin. Katmandu se je ponovno prebudil. Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Janez Jaklič
Hindujski romar sadu pred kapelo boga Sive
Prebivališče žive boginje Kumari
Foto: Janez Jaklič	Foto: Janez Jaklič
Darovalci pred templjem
Foto: NS
Kuharski nasveti
Ribje jedi
Ocvrta postrv s koruzno moko
Sestavine (za 5 oseb): 5 postrvi
10-15 dag koruzne moke sol
maščoba za cvrenje limona, peteršilj
Potek priprave: Postrvi najprej filiramo, tako da jim odstranimo glavo in glavne kosti. Kožo pustimo. Iz dveh dobljenih polovic vsake postrvi narežemo 2 do 3 manjše kose. Ribje file-je malo posolimo, povaljamo v koruzni moki in jih v vroči maščobi na hitro ocvremo. Preden postrežemo, jih po-kapljamo z limoninim sokom in okrasimo s peteršiljem.
Ostriž v omaki s porom in korenjem
Sestavine (za 4 osebe): 80 dag ostriževih filejev 1 dl olja
2	pora
3	korenčki
sol, poper, timijan 2 dl sladke smetane voda ali juha po potrebi Potek priprave: Ostriževe fileje narahlo solimo, popramo in potresemo s timijanom. Posebej v kozi-ci segrejemo olje, na njem z obeh strani opečemo ostriže-ve fileje in jih damo na krožnik. Na preostalo maščobo damo na kolobarje narezano korenje, rahlo spražimo in nato dodamo še narezan por. Zalijemo z malo juhe ali vode in v omako nazaj vložimo ribje meso. Dušimo 5 minut, nato zalijemo s sladko smetano in dušimo tako dolgo, da
se omaka zgosti. Ponudimo kot glavno jed, zraven pa postrežemo zelenjavne ali krompirjeve priloge.
Ribja rulada
Sestavine (za 5 oseb): 50 dag osličevih filejev (uporabimo lahko tudi fileje drugih rib) 2 žlici drobtin 2 dl vode
2 žlici kisle smetane 2 rumenjaka sol, poper 1 žlička parmezana 10 dag graha 6 listov svežega zelja Potek priprave: Liste zelja dobro operemo in damo kuhat v vrelo slano vodo. Kuhamo jih odkrite 6 do 8 minut, da se zmehčajo. V vodo vsujemo drobtine, premešamo in pustimo, da drobtine popijejo vodo. Posebej v mali količini slane vode skuhamo do polovice grah. Ribje fileje fino sesekljamo, dodamo namočene drobtine, rumenjaka, kislo smetano, parmezan in rahlo solimo ter popramo. Na koncu dodamo v maso grah. Zmehčane liste zelja damo na desko enega zraven drugega, na njih ena-
komerno porazdelimo nadev in zavijemo. Folijo narahlo premažemo z oljem, nanjo damo ribjo rulado, zavijemo in kuhamo v vodi 20 minut
Ponudimo kot toplo ali hladno jed.
Solata iz prekajene postrvi
Sestavine (za 2 osebi): 1 file prekajene postrvi 15 dag svežih kumar 10 dag krompirja 5 dag sojinih kalčkov (po želji)
sol, poper kis, peteršilj
Potek priprave:
Krompir operemo, olupimo in narežemo na male kocke ter v slani vodi skuhamo. Posebej narežemo na male kocke sveže kumare (lahko jih zamenjamo s kislimi). File postrvi prav tako narežemo na male kocke. Sestavine med sabo pomešamo, narahlo solimo, popramo, kisamo in dodamo sojine kalčke. Preden postrežemo, potresemo s sesekljanim peteršiljem in sojinimi kalčki. Ponudimo kot predjed ali kot samostojno jed.
Vlado Pignar
Tačke in repki	.
Operirati ali samo imobilizirati v primeru zloma okončine
Na žalost se prepogosto dogaja, da se naš ljubljenček poškoduje v prometni nesreči ali med neprevidno igro in rezultat je zlom noge. Po opravljenem rentgenskem slikanju se moramo glede na naravo zloma odločiti, kako se bomo lotili imobilizacije zlomljene okončine. Velika težava je v tem, ker naši mali kosmati bolniki vsi po vrsti zelo težko prenašajo mavec oziroma kakršnokoli drugo obliko imobilizacije z opornicami in ostalim. To še posebej velja za muce, ki jim je praktično nemogoče namestiti kakršnokoli obliko mavca in opornic, saj naredijo vse, da se bremena čim prej znebijo.
Pri kužkih predvsem večjih pasem in tistih, ki so maksimalno socializirani, kar pomeni, da res zaupajo gospodarju, je v določenih primerih možno namestiti mavec na zlomljeno okončino in seveda potrpeti 4 do 6 tednov z mavcem na nogi. Vedeti moramo, da bolečina v zlomljeni nogi popusti po nekaj dneh in kužek začne veselo tekati z mavcem. Pogosto se dogaja, da se na mestu zloma zaradi pretirane uporabe zlomljene noge pod mavcem kosti premaknejo in tako je velika možnost, da kost zaceli nepravilno, kar pomeni najrazličnejše šepanje živali v prihodnosti. Pod mavcem pride
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Foto: E. Senčar
pogosto do poškodb kože zaradi drgnjenja mavca ob kožo pri uporabi noge, kar vodi v vnetna stanja, dostikrat katastrofalna gnojna vnetja kože in podkožja, ki jih nakazuje značilen močan smrad, ki se širi iz mavca. Ko lastniki smrad zaznajo in pridejo k veterinarju, se je pod mavcem razvilo že močno nekrotično in težko ozdravljivo gnojno vnetje, kar vodi v evtanazijo živali ali v amputacijo okončine. Podobno se dogaja z najrazličnejšimi opornicami, ki jih živali mimogrede stresejo s sebe, pa naj se še tako trudimo pri njihovi pravilni namestitvi.
Zaradi zgoraj omenjenega je vsekakor najuspešnejša in pro-gnostično najboljša kirurška metoda sanacije zlomov pri malih živalih. To pomeni, da zlome rešujemo z operacijo z namestitvijo najrazličnejših ploščic, kostnih vijakov, igel, žice in ostalih pripomočkov. Velika prednost pred imobilizacijo z mavcem je v tem, da so tako zlomi fiksno utrjeni in prenesejo tudi marsikateri prekršek v mirovanju
naše živali. Živali začnejo že nekaj dni po operativnem posegu obremenjevati okončino, in če vsaj malo pazimo in jim omejimo gibanje, je uspeh zagotovljen. Ploščice se ne pobirajo in ostanejo dosmrtno na kosteh. V zadnjem času se vse pogosteje uporabljajo tudi tako imenovani zunanji fiksatorji, s katerimi uspešno fiksiramo tudi zlome, pri katerih so kosti zdrobljene in je zaradi tega nemogoče uporabiti ploščice. Prednosti je nešteto, slabost operativne sanacije zlomov pa je v relativno visoki ceni posega, ki izvira že iz visoke cene materialov in seveda tudi zaradi visoko specializirane kirurške ekipe, ki poseg izvede. Kljub temu v naši Veterinarski bolnici opažamo velik porast lastnikov, ki se odločajo za kirurško metodo zdravljenja zlomov in s tem močno olajšajo okrevanje svojim malim prijateljem.
Bingljajoča in boleča zlomljena tačka je v nekaj dneh po operativnem posegu že pozabljena težava, le omejitev gibanja je za našo živalco opomin in spomin na neprijetnost, ki se ji je zgodila.
Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Vrtna narava v malem travnu
Po latinski besedi »aperire« imenovan mesec april ter slovensko »mali traven« je označen za pomladni mesec, v katerem se zemlja odpira za novo rast, travniki, gozdovi, polja in vrtovi pa ozelene ter vzbrste. Hladno, deževno ter vetrovno neprijazno marčevsko vreme je vrtnarjem prekrižalo upanje na zgodnjo spomlad, ki se je obetala v februarju. Vrtno naravo je pri brste-nju drevnin ter zgodnjih setvah vrtnin nekoliko zadržalo, vendar nič ni zamujenega. Obeta se prijetno, toplo sončno pomladansko vreme, ugodno za vrtna opravila, s katerimi se bo mogoče izkazati v pričakovanju: tako kot bomo sejali, takšna bo žetev!
V SADNEM VRTU aprila meseca vzcveti večina sadnih vrst, koščičarji ozelene, peškarji pa se olistajo že pred cvetenjem. Marelicam, ki so cvetele v času hladnega vremena, nizke temperature, razen na izpostavljenih legah, niso povzročile zmrzali cvetov, ker jih je dobro obvarovala cvetna ovojnica. Obdobje cvetenja sadnega drevja je naj-prijetnejše ter najlepše obdobje v sadnem vrtu, ki sadjarja ne spremlja z lepoto in navdihom, marveč se tedaj z vso skrbnostjo ozira po cvetočih in dehtečih drevesih, da bi cvetenje in oprašitev potekalo brez motenj ter da mu je pripravljen opraviti potrebno varstvo. Od škodljivcev bi zlasti v bližini gozdov utegnil v še zaprte cvetne popke polagati jajčeca jabolčni cvetožer, iz katerih izležene ličinke pojedo cvetno sredico, da se cvet ne odpre in propade. Cvetne brste, še preden se cvetovi prično odpirati, se okužijo s cvetno monilijo ter odmro. Ob primerni toploti, začetku listanja ter deževnem vremenu so pogoji za okužbe na sadno plesen, pojavljajo se že okužbe po pe-pelnici. Pred cvetenjem vzbrstele cvetne brste z majhnimi lističi zavarujemo z ustreznimi fungicidi, če pa menimo, da predpomladansko škropljenje proti jabolčnemu cve-tožerju ni bilo učinkovito, pa škropivu dodamo neki do-tikalni insekticid. Opažene plesnive poganjke, okužene s sadno pepelnico, odrežemo do zdravega lesa, odstranimo ter zažgemo, šele nato poškropimo z enim od žveplenih pripravkov proti pepelnici.
V	času cvetenja v odprti cvet ne škropimo, ker lahko pride do poškodb cvetnih prašnikov in brazde, pa tudi čebele, ki med cvetenjem vrše pomembno opraševanje, ko obiščejo cvet ali med letom, če jih zajame prha škropiva, umro. V primeru nujnega škropljenja tega opravimo v času cvetenja v poznem popoldanskem času, ko čebele več ne izletavajo. Rumene lepljive plošče, ki zaradi rumene barve ter vabljivega vonja privabljajo ter ujamejo insekte, da na njih zaznavamo čas in obseg pojava insektov, v času polnega cvetenja odstranimo, da se nanje ne bi prilepile in umirale čebele.
Po suhi trati ali v širši sadni kolobar pred okopavanjem potrosimo spomladanski odmerek mešanega gnojila za sadno drevje ali nitrofoskal NPK 15:15:15, da jih bodo deževne padavine odplavile h koreninam, oziroma ga ob rahljanju ali okapanju zagrebemo.
Niti en dan ne pozabimo na možnost pojava voluharja, da ga že v aprilu, ko se skoti prvi zarod tega najbolj požrešnega in zahtevnega sadnega škodljivca, pričnemo loviti in uničevati.
V	OKRASNEM VRTU cvetijo različne vrste spomladi cvetočih čebulnic. Po cvetenju odcvetele cvetove s cvetnim pecljem vred odrežemo in odstranimo, da se ne bodo tvorile semenice, liste pa z dognojevanjem, pletvijo ter okopavanjem ohranjamo, dokler bodo zeleni, za dohranje-vanje in krepitev čebulic. Ob prvih košnjah se jih v vrtni trati izogibamo, pokosimo jih šele, ko prično rumeneti in se sušiti.
Vrtno trato v spomladanskem času pogosteje kosimo in redno dognojujemo, to pa ne z željo, da bi bolje rastle z več utrudljivimi košnjami, marveč je pri dobro negovani trati bolje raščena, utrujena, gostejše ter odpornejša travna ruša z gostim koreninskim spletom, ki preprečuje oziroma ovira razraščanje širokolistnih plevelov.
Miran Glušič, ing. agr.
Bwkúkdm 4 aprila -10, aprila
4-petek	5-sobota	6-nedelja	7-ponedeljek
8-torek	9-sreda	10-četrtek	
Modrosti dežele vzhajajočega sonca
Nedavna finančna kriza se očitno nadaljuje?!
Na svetovnih borzah je danes odprtih veliko vprašanj. In ko je neznank veliko, borzniki niso pripravljeni kupovati. Likvidnost in psihologija sta bistveni za kratkoročni razvoj borz, nobeden od teh dveh faktorjev pa v tem trenutku ni pozitiven. Denarna škoda zaradi špekuliranja na ameriškem nepremičninskem trgu je svetovne banke do sedaj stala približno 140 milijard dolarjev. To je veliko denarja, ki se je praktično spremenil v prah in izginil s finančnih trgov. Po drugi strani si borzni vlagatelji niso na jasnem, kakšno bo bodoče stanje v svetovni ekonomiji in v tem trenutku delnic raje ne kupujejo. Zgodovina pa kljub vsemu pravi, da ni na mestu vprašanje, ali se bo situacija na borzi v prihodnosti izboljšala, temveč kdaj se bo izboljšala! Za veliko večino borznih vlagateljev, tako izkušenih kot tudi novih, trenutek na borzi ni nikoli najbolj pravšnji. Bodisi se ocenjuje, da so tečaji še previsoki in da bodo še padli ali pa borzniki menijo, da so cene delnic že preveč zrasle in bodo padle. Preveč natančen pristop k borzi in posebej stalno omahovanje pri delnicah ni najboljše, ker zavira investiranje. Kdor pa ne investira in tudi tvega, tudi ne more profitirati! Vendar to ni le problem malih vlagateljev, ampak tudi velikih investicijskih skladov, ki v zadnjih mesecih prav tako preštevajo izgube.
V velikih finančnih hišah po svetu veliko preučujejo, ali sledi dvema valoma padanja borze še tretji. Prvi se je zgodil zgodaj jeseni, ko je počilo na hipotekarnih trgih, drugi se je zgodil januarja letos, ko so močno padle delnice. Padale pa so tudi obveznice: tako imenovane obveznice junk-bonds (obveznice izdajateljev slabše bonitete), so izgubile preko 7 %. Trenutno je nelikvidnih le 1 % slabo bonitetnih podjetij, finančna hiša Moddy's pa ocenjuje, da bo do konca leta nelikvidnih skoraj 5 % teh firm. Kaj to pomeni za borzo? Nič drugega kot še en val znižanj cen na borzi. Vendar kljub težavam, ki jih imajo nekatera podjetja pri plačevanju svojih obveznosti iz obveznic, mnoga podjetja skozi vrsto let ustvarjajo dobičke. Znižanja gospodarske rasti in tudi recesija običajno odpihnejo manj uspešna podjetja. Podjetja, ki to preživijo, postanejo močnejša in v sedanjih časih celo povečujejo cene.
In kako je v Evropi? Januarska inflacija v območju evra je bila 3,2 %, kot jo je preliminarno izračunal Eurostat, računi pa so bili za potrošnike višji predvsem v sektorjih energije, hrane in tudi pri telefoniranju. Nekatera podjetja poslujejo dobro in imajo dobre izglede za naprej ne glede na izgube v finančnem sektorju.
Ali bo sledil na borzi še tretji negativni val? Tega ni mogoče vedeti. Ko vsi gledajo v rdečo borzno tečajnico, mislijo zgolj črnogledo, kot nek možakar, ki z ženo gleda v kinu akcijski film. V filmu nepridipravi razstrelijo neko skladišče. Zgradba in bencinska črpalka v bližini sta v visokih plamenih. Možakar, ki gleda film, izusti: "Vau!" Preden mu žena kaj odgovori, nadaljuje: "Tole je pa bila močna eksplozija. Ampak, si videla ceno bencina? 1,08 evra za liter."
Mitja Petrič
www.poravnava.si
Divji prašič - široka in poštena poljana optimizma
Ljudje, rojeni v letih: 1923, 1935, 1947, 1959, 1971, 1983, 1995, 2007, 2019
Leto splošne dobrovoljnosti, odlično za poslovne podvige in celotno industrijo. Ljudje so bolj svobodni, sproščeni in zadovoljni. Seveda se istočasno poraja nekaj dvomov o lastnih sposobnostih. Značilna čutnost tega znamenja spodbuja k sladkemu življenju in k užitkom. Ravno slednje se zajema z veliko žlico, kajti v nasprotnem primeru ni vredno živeti. Ljudje rojeni v tem znamenju so zelo darežljivi in tudi sami imajo nadvse radi optimizem. Zdi pa se, da se širi zavest, da sreča ni pogojena z materialnim blagostanjem. Izogibati se je potrebno tveganim finančnim investicijam in stvari dati na tisto mesto, kamor sodijo. Cveti družabno življenje, kontakti z ljudmi so pravi balzam za dušo. Varovati se je potrebno slabih navad.
Oseba rojena v letu merjasca: to znamenju slovi po poštenosti, preprostosti in veliki vzdržljivosti. So krepkega značaja in odločnega duha, tako zastavljene naloge in projekte speljejo vedno do konca. Zaradi vesele narave se zdijo od časa do časa neotesani. Naravni so in zaradi tega ne uporabljajo nizkih udarcev. Prav tako kot ljudje rojeni v letu koze in mačke se tudi sami zavzemajo za vesoljno pravičnost. Nikoli ne rinejo v ospredje in ne izzivajo, kajti rajši počakajo na svojih pet minut in se na podlagi tega odločijo, kako in kaj. Zelo pa so vztrajni in zaradi tega so med ljudmi priljubljeni - v njihovi družbi se ostali počutijo varne. Pojem užitek je pri njih sila širok in tako si morajo postaviti meje, ki se jih od časa do časa ne držijo. Zaradi lojalnosti in zveste narave sklepajo trajna prijateljstva. So veseljaki in mnogokrat sami poma-
gajo organizirati naravo, glasni so v družbi in po tem jih pozna mnogo ljudi. Vljudnost jim je v plus, seveda morajo zelo paziti, da ne gredo v življenju čez mejo dobrega okusa in da znajo na pravilen način ločiti zrno od plev. Če bi premislili dobro, nimajo nobene močne kvalitete in vendarle so pogostokrat tisti, ki morajo vleči niti iz ozadja. Svojim bližnjim in tudi drugim so pripravljeni pomagati in jim stati ob strani, tako ob veselih trenutkih in tudi tedaj, ko to ni tako. Dobro se znajdejo v vlogi svetovalca.
Kar je moje, je tvoje, kar je tvoje, pa moje
Ženske rojene v tem znamenja ločimo po tem, ali so zelo urejene ali pa ne. Vsekakor blestijo po tem, da so magnetično privlačne. Po naravi so skromne in tako velikokrat dajejo več, kot prejemajo, toda se pri tem odlično počutijo. Čustva izražajo spontano in učinkovito. Toda ko ljubijo, to delajo s srcem in z neko posebno energijo. Odlične gospodinje so in ljubeče žene, zaradi tega so od nekdaj priljubljene, tudi ljubezen je tisto vodilo, ki jih vodi. Zanimivo je, da se predstavniki tega znamenja ravnajo po načelu: "Kar
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Svetovanje za vas, za vse nas
Ženska sem, cenim se! 2. del
Da, ženska sem. 24 ur na dan, vse dni v tednu, letu. Tudi mati sem vse te ure, vse trenutke, od kar je moja prva hči privekala na svet. Opravljam tudi svojo službo. Vsak dan imam mnogo obveznosti, najdem pa tudi čas zase, za drobne reči, ki me veselijo, za trenutke, ko se soočam sama s seboj, ko spoznavam tisti del mene, ki mi je bil dolgo časa skrit oz. sem ga zanemarjala. Kaj je tisto, kar me radosti, kaj je tisto, kar mi vsak dan da nov polet za življenje, kar mi vsak dan daje navdih, da počnem nove stvari? To je moj dih - je moja želja po svežem zraku, je kot svež vetrc v zatohlem zraku. Z vsakim novim vdihom pridobim vse tisto, kar je v prostoru, ki je okrog mene. Prostor, v katerem se gibljem, določam sama. Vsak dan ... imam možnost izbire - lahko grem v službo ali pa tudi ne ... lahko se naredim, da sem bolna, ker mi ni za v službo, lahko pa se veselim tega, da sem zdrava in sposobna, da opravljam službo, ki sem si jo izbrala.
Prostor okrog rastline je namenjen njeni rasti, zemlja, v kateri so njene korenine, jo napaja z vsem, kar potrebu-
je, voda, ki jo vlaži, ji dodaja svežost in še tiste snovi, ki so nujno potrebne, da se razvija. Ravno tako je z nami - smo del narave kot rastlina. Prostor, v katerem smo se rodili, nam je bil namenjen za naš razvoj in rast. Vsak dan sprejemamo v svoje telo zrak, hrano in vodo. Kaj vnašamo v svoje telo, se odločamo sami, sami si določimo kvaliteto svoje prehrane, vode ...
Naša družina nam je dala zavetje - miru, sloge in možnosti
-	da napredujemo. Prav tako smo v naši družini dobili ime in priimek. Ime, ki so nam ga določili, nam je lahko všeč ali pa tudi ne. Tisti, ki so nam dali ime, so nam ga dali z najboljšimi nameni - ker jim je bilo všeč ali pa smo ga podedovali od naših prednikov. Takšno ime, kot so nam ga dali, nas je označilo - določilo. Vsi, ki nas poznajo, nas poznajo pod tem imenom - in to nas označuje
-	ko nas kdo vpraša, kdo smo; povemo svoje ime - poistovetimo se z njim. Pa smo res to -kar označuje naše ime? Ko se pogovarjamo o tem, je nekaterim všeč njihovo ime, drugim ne. Nekateri se dobro počutijo, ko jih pokličeš, drugi se kar zdrznejo - ne čutijo, da bi bili
080 13 14
mag. Rok Snežič,
univ. dipl. prav.
mag. Nenad Bukii,
MBA
je moje, je tvoje, kar je tvoje, pa moje," in to upoštevajo tudi v praksi.
Nekoliko težje se znajdejo pri financah in tako se zdi, da jim denar priteka kot odteka. Vsak dan jim je pomemben in zdi se, da si nikoli ne delajo pretiranih planov, kajti pomembno je, da ustvarjajo v danem trenutku. Toda za prijaznim nasmehom je skrita notranja moč in trdna volja do življenja. Ta je največkrat povod, da se borijo in dokažejo, kaj zmorejo.
Nesebična pomoč prijatelju
Vsekakor je resnica skrita v tem, da ima tudi zaupljivost svoje meje. Slovijo po svoji čutnosti in strasti. Mnogokrat morajo narediti določen kompromis in se odločiti, kaj jim je blizu in kaj ne. Morda zelo težko rečejo "ne", kajti vedno imajo v mislih neko višjo noto pomoči. Vestno in dosledno skrbijo za blagor svojega okolja, s katerim delijo denar, oblast in uspeh. Čeprav niso znani po tem, da bi bili pobudniki novih idej, so za spre-
Poravnava, d.o.o., odgovarja
Vprašanje
Poškodoval sem se, ko sem pri prijatelju padel po nevzdrževanih, strmih in okrušenih stopnicah, ki vodijo v klet Utrpel sem zvin desnega zapestja Ali lahko zahtevam kakšno odškodnino? Robert; Postojna
Odgovor
V primeru, da ima vaš prijatelj sklenjeno stanovanjsko zavarovanje, lahko dobite odškodnino iz njegove police stanovanjskega zavarovanja, saj bi kot lastnik moral skrbeti za vzdrževanje stopnic in vam tako omogočiti varno hojo po njih. Za uveljavljanje odškodnine potrebujete stanovanjsko polico, vso zdravstveno dokumentacijo, fotografije stopnic ter izjavo lastnika hiše, kjer ste se poškodovali Oglasite se v kateri od naših poslovalnic in naši pravniki vam bodo pomagali do čim višje odškodnine.
Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov Poravnava, d. o. o., Vodnikova ul. 2, 2250 Ptuj in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d. o. o., ali pa nas pokličite na brezplačno teL št 0801314.
ste bili POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2 T ^te^l ™ 080 1 3 1 4
membe dovzetni in v tistem trenutku se odločijo z večino. Zelo ugodna vrlina je, da zaupajo v pozitivni smeri in da vedno znajo nesebično in optimistično pomoč ponuditi prijatelju. Večino problemov rešijo z dobro voljo in z željo, da gredo naprej. Najbolje se ujamejo z mačkami in s kozami.
Če vas je štorklja obiskala v letu merjasca: zanašal se bo nase in na svoje odločitve. Raziskovalni duh mu bo v pomoč in tako bo spoznaval tisto, kar mora še spremeniti. Seveda je že po naravi krepak in tako bo kmalu pridobil določeno avtoriteto. Na svoj način je znan po idealizmu in tako daje občutek,
da je sam tisti, ki piše pravila in sledi svoji osebni legendi. Načeloma pričakuje poštenje in deluje po principu daj-dam. Ima odlične sposobnosti za skupno sodelovanje in za druženje. Očitke sprejema s poslušnostjo, spremeni pa se le po potrebi oz. če si to sam želi. Okoli sebe širi duh optimizma in neskončne življenjske strasti. Vedno zna odpusti in tako ima ob sebi veliko prijateljev.
Prihodnjič: PODGANA -pet življenjskih elementov Tadej Šink, horarni astrolog
Obiščete me lahko tudi na spletu: www.tadej-sink.si
to, za kar jih imenujemo. Vsaka beseda, ki jo izrečemo, ima določeno vibracijo - vsak jo občuti drugače - odvisno od njegovega dojemanja in sposobnosti čutenja. Ko opazujemo ljudi, lahko vidimo, kako so nekateri usklajeni s svojim imenom, kako jim pristoji, da se z njim kar zlijejo oz. ga povedo s ponosom. Ravno tako je s priimkom. V našem rojstnem priimku je zapisana naša zgodovina, po njem vemo, od kod izviramo, kdo so bili naši predniki. Kako na nas vpliva priimek? Odvisno od nas - če smo srečni v svoji družini, čutimo pripadnost, so okrog nas dobre vibracije in nam tudi priimek odgovarja. Kaj se zgodi z žensko, ko se poroči? Ponavadi povzame priimek moškega, s katerim se poroči. Do tedaj je bila deklica, mladenka, imela je svoj rojstni priimek, ki jo je določeval, na njo je vplivala zgodovina in počutje njene osnovne družine. Tudi različne navade, razvade, dobre in slabe lastnosti družine, v kateri je do tedaj živela, so imele vpliv na njeno življenje.
Milena Jakopec,
društvo Feniks -051 413 354.
Duševno zdravje
Nima sreče z moškimi
Anja nima sreče s svojimi moškimi. Tudi pri zdajšnjem, spoznala sta se pred tremi meseci, se ji zdi, da ni vse v redu, da ji nekaj prikriva, morda je celo poročen, glede na to,da ga pogosto ni ob koncu tedna in da ga v tem času nikoli ne more priklicati. Želela bi priti na čisto tudi v tem odnosu, a ne ve, kako naj se zadeve loti.
Ne vem, zakaj je Anja tako negotova v vase, toda očitno je problem tudi v njej, saj ni to edina zveza, v kateri ni bila uspešna. Kar se tiče sedanje zveze, je vsaj na videz dejansko dokaj očitno, da ji sedanji partner nekaj prikriva, saj so konci tedna najbolj prikladni za sestanke in krepitve odnosov med partnerjema. Menim pa vseeno, da bi morala Anja najprej ugotoviti, kakšna je in kakšen odnos do sebe in seveda do drugih ima ona sama. Če tega sama ne zmore, ji svetujem, da se oglasi pri strokovnjaku in se z njim pogovori, kakšna je in kaj pričakuje od sebe in od drugih. Vsaj kratka psihoterapevtska obravnava ji bo omogočila vpogled vase. S tem bo uvidela, kakšna je in kaj lahko pričakuje od sebe v odnosu do moških in kaj lahko pričakujejo tudi možni partnerji od nje. Toda ne glede ne to, naj jasno vpraša sedanjega partnerja, kaj je z njim, in če ne bo jasen v odgovorih, naj mu pokaže »vrata« in se distancira do njega, saj z neiskrenimi ljudmi nima nobene bodočnosti, saj so iskrenost, neposrednost in spoštovanje, ob ljubezni seveda, edini kriteriji čvrstega in dolgotrajnega medsebojnega partnerskega odnosa.
mag. Bojan Šinko
Slo POP novice
Eden največjih slovenskih hitov v zadnjih mesecih A veš je dobil novo preobleko. Alyi se je s svojo liriko pridružil 6pack Čukur. Sodelovanja, kjer gre za mešanje različnih stilov, so vedno dobrodošla in ponavadi tudi uspešna. Brez dvoma sta to upravičila tudi Alya in 6pack.
S pesmijo A veš Alya napoveduje novo ploščo, katere producent je Žare Pak. Plošča, ki bo sicer zrelejša od prvenca, pa vendar še vedno eksplozivna in seksi, naj bi izšla v spomladanskih mesecih prihodnjega leta. Pri snemanju sodeluje kar nekaj slovenskih in tujih imen, omenimo pa zgolj Henninga Rumenappa, kitarista zasedbe Guano Apes. Žare Pak obljublja: "Plata bo huda!"
■k-k-k
Rebeka Dremelj je svojo zmagovalno skladbo Vrag naj vzame, s katero se bo 20. maja predstavila na polfinalu za popevko Evrovizije, posnela tudi v angleščini in hrvaščini. Zakaj ne v srbščini, če izbor za evrovizijsko popevko gosti Beograd in ne Zagreb? Je možno, da pristojni ne poznajo razlike med tema dvema jezikoma? No, Rebeki bi na pomoč pri prevodu lahko priskočil tudi njen (znova odkriti) prijatelj Željko Joksimovic.
V Beogradu pa so na prvem sestanku vodij delegacij vseh 43 držav, ki bodo sodelovale na 53. tekmovanju za pesem Evrovizije, izžrebali vrstni red nastopov izvajalcev na obeh polfinalnih večerih in tistih, ki so se v finale 24. maja uvrstili neposredno. Rebeka Dremelj bo na prvem polfinalnem večeru 20. maja nastopila kot osma. Medijska menedžerka Eurosonga Duška Vučinic Lučic jepove-dala, da so na sestanek, ki je bil zaprtega tipa, delegacije vseh držav prinesle skladbe v nekaj različicah, biografije izvajalcev in spote s pesmimi za tekmovanje.
Vodje delegacij so soglašali, da bo eden od voditeljev skladatelj in pevec Željko Joksimovic, sicer avtor pesmi Oro v izvedbi Jelene Tomaševic, s katero se bo predstavila Srbija. Po zmagi te pesmi se je namreč porodil dvom, ali njegovo vodenje Evrovizije ne bi predstavljalo konflikta interesov.
■k-k-k
Legendarna skupina Pop Design je v originalni postavi iz leta 1990, z glavnim vokalistom Miranom Rudanom, posnela videospot za najnovejšo uspešnico, romantično balado Dum, dum, dum. Fatalno lepotico je odigrala sanjska ženska Miša Margan. Po besedah očividcev naj bi se Miran in Miša v času snemanja zelo zbližala, kar je v zraku ves čas ustvarjalo potrebno iskrenje emocij.
-k-k-k
Vvideospotu za zadnji singel Vladarjev dan seje Omar Naber preizkusil v vlogi napovedovalca. Štrene so mu mešala dekleta - statistke, ki so sicer Omarjeve prijateljice in so mu z veseljem priskočile na pomoč. Omenjeni videospot, ki so ga snemali v turški restavraciji Yildiz Han, je režiral Ven Jemeršič ob podpori sestre Dafne.
Pripravila: MZ
BTlr
1 O CA
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. DOMEN KUMER: METEOR 9. ADI SMOLAR: ZLATA RIBICA 8. OMAR NABER: SANJAM 7. TABU: PESEK IN DOTIK 6. EROIKA: SOLINAR 5. REBEKA DREMELJ: VRAG NAJ VZAME 4. NUŠA DERENDA: DANES VRAČAM SE 3. NEISHA: OGENJ POD NOGAMI 2. VLADO KRESLIN: CESTA 1. LANGA: ZA SVOBODO DIVJEGA SRCA
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Glasbeni kotiček
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
The Rolling Stones
Začelo se je v garaži ... Leta 1960 se je rock slišal že do Velike Britanije. Tega leta je Bill Halley izdal Rock around the Clock in odkrili so Elvisa Presleyja.
Ljubljenec (predvsem) ženskih src je prevzel tudi prijatelja iz otroštva: Micka Jaggera in Keitha Richardsa. Med njunimi najstniškimi idoli sta bila še črnska kitarista in pevca Chuck Berry in Bo Didlley. Keith in Jagger sta obiskovala koncerte in pela vsak v svojem garažnem bendu, dokler nista srečala leto starejšega bodočega člana Bria-na Jonesa, ki je slovel kot izvrsten kitarist iz premožne družine. Trojica je leta 1961 ustanovila skupino The Rolling Stones. V predmestju Edith Groove so najeli majhno stanovanje, tam vadili in živeli. Kmalu so povabili nove člane: pridružil se jim je basist Dick Taylor, za njim pa še Tony Chapman in pianist boogiwoogieja Ian Steward. Fantje so prvič stopili na oder v kultnem londonskem klubu Marquee 12. julija 1962 in želeli igrati rhythm & blues. Še danes so simbol rock'n'rolla in najstarejša aktivna skupina v zgodovini te zvrsti. Vodilno vlogo v skupini sta Jonesu prevzela Jagger in Richards, ki sta poskrbela, da so vsi člani dobili sloves slabih fantov, "bad boy-sov" rock glasbe. Nizali so hite
enega za drugim, med prvimi pa je legendarni (I Cant Get No Satisfaction) iz leta 1965.
V divjih sedemdesetih so Sto-nesi kljub - ali pa ravno zaradi njega - vedno večjem uspehu zapadli v tipične rockerske težave - mamila. Največ težav jim je povzročal Richards, ki so ga večkrat ujeli policisti in skupini celo prepovedali vstop v nekatere države, kar je seveda pripeljalo do prepirov med člani. Ko so zaradi neplačevanja davkov postali v začetku sedemdesetih
Filmski kotiček
Točka prednosti
Na ameriškega predsednika v času srečanja voditeljev držav teroristi izvedejo atentat. V lov na storilce se poženejo takorekoč vsi: osebni stražarji, lokalni policisti in naključni mimoidoči ...
Film Točka prednosti si je za vzor več kot očitno vzel skoraj 60 let staro japonsko klasiko Rashomon, saj dejanje atentata prikaže kar sedemkrat. Tako večino od 90 minut filma gledamo en in isti dogodek. S tem film podaja enako idejo kot Kurosawvova klasika: da resnica ne more biti objektivna, saj smo ljudje s svojimi čutili preveč podvrženi lastnim interpretacijam zaznav iz okolice. Ne vidimo tistega, kar se dogaja, temveč tisto, kar nam akumulacija življenjskih izkušenj narekuje, da vidimo. Opazovanje je pravzaprav primerjalen proces, ki temelji na naših osebnih podatkovnih bazah zbranih doživetij in pojmov in je kot takšno eno izmed najbolj nezanesljivih pokazateljev resnice. Vso šibkost pojma objektivna resnica,' s katero se zadnje čase tako rado opleta, še najbolj raziskovalni novinarji, nam film Točka prednosti pokaže kot neulovljiv in nedosegljiv ideal. Žal to, kar nam drugi, še posebej mediji, servirajo kot čisto in distilirano resnico, to
Vantage Point
Igrajo: Dennis Quaid, Forest Whittaker, Sigourney Weaver, William Hurt Režija: Pete Travis Scenarij: Barry Levy Žanr: politični triler Dolžina: 90 minut Leto: 2008 Država: ZDA
sploh ni, ker to ne more biti oz. ne more obstajati. Ustroj človeškega mišljenja je preveč ego-centriran, da bi lahko svet videl popolnoma odklopljen od svoje biti.
Tako film Točka prednosti lepo pokaže, kdo pravzaprav vidi najmanj: novinarji in televizija. Ravno samookolicani mediji, ki se imajo za najbolj informirane in ki čutijo dolžnost informirati druge, vidijo najmanj. Pravzaprav ne vidijo ničesar, le streljajo v temo in se svojega kratkega dometa niti ne zavedajo. Film v nadaljevanju teče naprej po lestvici progresivnosti: malo več, a še vedno skoraj nič ne vidijo službe za varnost. Naslednji so policisti in tako naprej vse do absurda, ko se izkaže, da ima še največji približek resnice slehernik s kamero - čeprav tudi ta nepopolnega.
Film nam nazorno tudi pokaže, kako utrujajoče in teč-
slave iz sedemdesetih, sta se pa prodajno odrezala odlično. Še več so služili z razprodanimi svetovnimi turnejami, ki so jih popeljale na lestvico priznane angleške glasbene revije Q.
Mick Jagger, Keith Richards, Charlie Watts in Ron Wodd. V svoji zbirki imajo že 15 zlatih in 60 platinastih albumov. Leta 1986 so za življenjsko delo prejeli prestižno nagrado grammy za glasbene dosežke. Vendar niti to niti smrt njihovega skupnega prijatelja in nekdanjega pianista Iana Stewarta ni zgladila spora med Jaggerjem in Richardsom. Njuni včasih tudi javni spori so trajali vse do leta 1989, ko je skupina še enkrat združila moči, posnela album Steel Wheels in se podala na svetovno turnejo. Leta 1991 je skupino zapustil basist Bill Wy-man in nekaj mesecev zatem objavil avtobiografijo z naslovom Stone Alone. Po njegovem odhodu je skupina nadaljevala kot kvartet, ki je do konca leta 2005 skupno zaslužil že okoli 162 milijonov ameriških dolarjev.
The Rolling Stones so objavili seznam skladb, ki jih bomo poslušali ob gledanju dokumentarnega filma o njihovem ustvarjanju, ki ga bo režiral kultni režiser Martin Scorsese.
Film nosi naslov Shine a light in v kina prihaja ta mesec. Obenem pa izide tudi dvojni album z največjimi uspešnicami legendarnih Stonesov.
MZ
še tarča britanske davčne službe, se je celotni bend preselil na jug Francije v dvorec. Na tej lokaciji so deloma posneli tudi album Exile on Main St. (1972), ki še danes velja za enega njihovih najboljših. Sedemdeseta so bila zagotovo prvi vrhunec Rolling Stonesov, v osemdesetih sta Jagger in Richards izdajala solo albume, ki niso nikoli dosegli popularnosti njunih skupnih, v devetdesetih pa albuma Voodoo Lounge in Bridges to Babylon sicer nista presegla
CID vabi!
Na ogled še vedno
razstava slik Gregorja Samasturja 3. festival kitare
v soorganizaciji s Klubom ptujskih študentov V teh dneh bo Ptuj za postal slovensko središče kitarske glasbe! V goste prihaja vrsta nadarjenih mladih glasbenikov skupaj z mednarodno uveljavljenimi mojstri kitare. Spored smo objavili v prejšnji številki. Naslednji teden
Od srede, 9. aprila, do 25. aprila: razstava foto natečaja »Si-kajoči pogledi, regajoče misli«. Razstavo je na osnovi nagradnega foto natečaja pripravilo društvo Societas herpetologica slovenica - Društvo za preučevanje dvoživk in plazilcev - v sodelovanju s fotografskim društvom Grča in pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije. Na razstavi so na ogled fotografije žab, močeradov, kuščarjev in kač, ujetih v zanimivih trenutkih. Razstava bo na ogled vsak delavnik od 9. do 18. ure razen v času tečajev. Skupine naj se za ogled predhodno naročijo.
Petek, 11. aprila, ob 20. uri: potopis: Afrika - Kenija in Tanzanija. Z nami bo popotnik Zoran Furman. Dnevni center
Namizni tenis, pikado, družabne igre, poslušanje glasbe, prostor za druženje in učenje - vsak dan »po pouku«. CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si. CID Ptuj je odprt od ponedeljka do četrtka od 9. do 18. ure, ob petkih od 9. do 23. ure, ob sobotah od 19. do 23. ure, za prireditve, seminarje, delavnice, tečaje, srečanja, zabave .... pa po urniku uporabe prostorov in po dogovoru izven teh terminov. vsak delovni dan od 9. do 18. ure, zunaj tega časa pa po dogovoru. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
no je iskanje prave resnice. Početje morda ni jalovo, a je mestoma preveč dolgočasno in mučno: ko gledamo en in isti dogodek četrtič, petič in šestič, je z našo potrpežljivostjo hitro konec - pa čeprav resnici nismo prišli do dna. A kaj bi to, če se nam pa ne da? Zaradi ter inherentnih človeških lastnosti pravica ni samo slepa, temveč bi jo lahko poleg zavezanih oči upodabljali še jokajočo.
Žal je to edina ideja filma, ki ni niti nova niti obdelana na kakšen posebej originalen način. Pravzaprav je kot poli-
tični triler precej privlečen za lase, še posebej podzgodba z malo punčko, prav tako pa se ne dotika ključnih političnih vprašanj. Kaj sploh poraja terorizem? Idealna priložnost za introspekcijo Amerike je tako še enkrat zapravljena, saj so vzgibi teroristov popolnoma spregledani in njihova dejanja prikazana kot dejanja zlobnih vojnih iracionalistov, ki so proti dobremu in skrbnemu očetovskemu ameriškemu predsedniku, ki se razdaja za blagodar vsega človeštva. Propaganda.
Matej Ferce
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: potka, obrok, donda, Steer, detektiv, Ostrovka, cilkravt, surovost, stilistka, amater, predali, Sun, taj, Sevnica, le, PG, Irka, Crane, gotovine, Štore, tri, pedal, bon, čivava, Ejrene, Ikast, Enakit, Kastav, torta. Ugankarskj slovarček: ATTA = islamski terorist v napadu na ameriški WTC (Mohammed); ELST = belgijski pisatelj in filozof (Koenraad, 1959 - ); LOBODELJ = ljudsko ime za rastlino studenčni jetičnik; LUČEV = hrvaški filmski in TV igralec (Leon, 1970); RILOGA = drsni tir karnise; SABATIER = francoski kemik, nobelovec 1912 (Paul, 1854 - 1941); TAPACHULA = mesto v Mehiki; TARO = desni pritok Pada pri Cremoni.
Zanimivosti
Italijani živijo najdlje v Evropi
Rim, 30. marca (STA) - Kot kažejo uradni podatki, se je zdravje Italijanov v zadnjih letih poboljšalo, njihova življenjska doba pa podaljšala, tako da je najdaljša v Evropi. Moški v povprečju dosežejo 78 let starosti, ženske pa 84, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Podatke navaja poročilo za leti 20052006, ki ga je ministrica za zdravje Livia Turco poslala predsednikom poslanske zbornice in senata.
Manj je rakastih obolenj zaradi zmanjšanje števila kadilcev, k čemur je po navedbah Anse prispeval protikadilski zakon, ki so ga v Italiji uvedli leta 2003. Zmanjšalo naj bi se število smrtnih žrtev za posledicami aidsa, manj pa je tudi infekcijskih bolezni.
Zaskrbljujoč pa je podatek, da ima vse več ljudi prekomerno težo, ki trpijo za boleznimi, povezanimi s slabo prehrano,
kot so diabetes in kardiovaskularne bolezni. V Italiji je pa še vedno zelo pogosto uživanje alkohola predvsem med mladimi ob vikendih, poročata Ansa in časnik Il Giornale.
Lastniki toples klubov v Houstonu v boju proti mestu
Houston, 30. marca (STA) - Lastniki to-ples klubov in drugih lokalov za pregrešno zabavo odraslih v ameriškem mestu Houston so sredi meseca izgubili bitko z mestnimi oblastmi, tako da naj ne bi smeli imeti klubov blizu šol in cerkva. Da bi se temu izognili, pa nameravajo svoje plesalke le malce bolj obleči.
Houston je tretje največje ameriško mesto za zabavo odraslih, takoj za Las Vegasom in New Yorkom. V skladu z navado, da morajo na jugu ZDA, še posebej v Teksasu, vse narediti veliko večje, kot je potrebno, imajo tudi v Houstonu posebne "mega cerkve" in tudi "mega toples klube", kar je šlo delu prebivalcev
na živce.
Leta 1997 so tako mestne oblasti sprejele zakon, ki je pregrešnim ustanovam ukazal preselitev najmanj pol kilometra daleč od vrtcev, cerkva in šol. Lastniki klubov so vložili tožbo in 11. marca letos so jo izgubili, ker ameriško vrhovno sodišče ni sprejelo obravnave njihove tožbe. Zaradi tega se mora preseliti 38 klubov, ki zaposlujejo 6000 ljudi.
Vendar pa 39-letni lastnik največjega javnega podjetja za zabavo odraslih "Rick's Cabaret International" Eric Lan-gan meni, da je mesto dobilo bitko, da pa bo izgubilo vojno. Langanovo podjetje, ki ima štiri velike klube, je vredno skupaj 176 milijonov dolarjev, delnice pa so na Nasdaqu v petek kotirale pri 23,33 dolarja.
Mesto naj bi izgubilo vojno, ker bodo plesalkam "zgoraj brez" na bradavice nalepili majhne krpice in to potem več ne bo toples klub. Zamisel naj bi prevzelo še več doslej navadnih barov, ki si bodo tako povečali obisk. Vodstvo mesta Hou-
ston pa bo potem moralo znova sprejeti nove zakone oziroma verjetno meriti dovoljeno veličino krpic.
Namesto krvnih preiskav v prihodnje preiskave izpljunka?
Washington, 30. marca (STA) - Potem ko so ameriški znanstveniki identificirali vseh 1166 proteinov v človeški slini, je odprta pot za nadomestitev neprijetnih krvnih preiskav s preiskavo izpljunka. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, bi lahko tako diagnosticirali najrazličnejše bolezni, od raka, diabetesa in bolezni srca do Parkinsonove in Alzhei-merjeve bolezni.
V raziskavi, objavljeni v Journal of Proteome Research, so znanstveniki še zapisali, da so lahko proteini v slini novo orodje za ugotavljanje bolezni v različnih delih telesa. Preiskave izpljunka bi bile po njihovem mnenju precej enostavnejše in tudi cenejše od sedanjih krvnih preiskav.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04I3mhz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 05. april:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva - Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cen-čič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). NEDELJA, 06. april: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OB-
VESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignar-jem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). PONEDELJEK, 07. april: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport.
14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). TOREK, 08. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 V živo. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Ptuj). SREDA, 09. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00.
5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin). ČETRTEK, 10. april: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čveka-rije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za
duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin). PETEK, 11. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napo-vednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox).
Frekvence:
89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
V	tem tednu boste spoznavali in spoznali, da je sreča na strani pogumnih. Nedvomno bo za vas
neka ugodna priložnost, kjer boste morali uporabiti inteligenco, razum in zdravo pamet. Improvizacija se vam bo izplačala v ljubezni, kolikor boste dajali, toliko tudi prejemate.
BIK
Notranja volja in trdnost vam bosta v pomoč in spoznali boste, da je življenje kot prijetna pesem. Počasi in vztrajno si boste morali zavihati rokave in se tako lotiti vseh obveznosti, ki vam bodo dane. Sprostila in z energijo vas bo napolnila narava in delo na vrtu.
DVOJČKA
, Delovne obveznosti se bodo J kopičile. Četudi ne boste najbolj ^	navdušeni, se morate odločiti in
reči bobu bob. Čustveno življenje bo simbolizirano s školjko bisernico, ki v sebi skriva prelep zaklad. Pomladna jutra bodo božala vašo dušo in skozi pogovor boste odkrivali neznano.
RAK
Hrepenenje vam bo pokazalo pot in vlilo motivacije. Pred vami je energičen čas in zadevam boste v celoti kos. Ne smete se obremenjevati in morate narediti določeno selekcijo, tako tudi vidite, kdo potrebuje vašo pomoč. Ambiciozno obdobje vas čaka na delovnem mestu.
LEV
* Odprle se vam bodo nove poti in stvarem boste prišli do dna. Nujno pa je, da na zadeve pogledate iz drugega zornega kota. Notranja volja in trden namen vam bosta v pomoč. Na delovnem mestu se bodo uspehi odvijali bolj uspešno v primeru skupinskega dela in naporov.
DEVICA
Pred vami je čas poslovnih odločitev in trezne presoje. Nakazano je, da se ne boste zanašali na druge, ampak se vsega lotili aktivno. V ljubezni vas bo spremljala strast in ljubljeni osebi boste na pravilen način izpovedali ljubezen. Resnica je ta, da iz majhnega raste veliko.
TEHTNICA
V	vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vas bodo osrečili. Čustveno se odprite in se začnite na
pravilen način pogovarjati. Trdna odločitev vam bo v pomoč. Na delovnem mestu se bodo kocke usode dolgo časa vrtele in na koncu se bo vse odvilo v vašo korist.
ŠKORPIJON
Vaša intenzivna čustva se bodo okrepila in dokazali boste, da ste lahko zelo magnetični. Dogodilo se bo, da se bodo zadeve odvijale v vaši bližini in v vašo korist. Notranja trdnost in besedna impulziv-nost prinašata zmes uspehov. Odpravite se lahko k kozmetičarki ali frizerju!
STRELEC
Ljubljeni osebi boste izpovedali ljubezen in naredili boste pomemben korak naprej. Seveda ima vsako obdobje svoje izzive. Pomembno bo, da se vsega lotite s pridihom umetnosti in kreativnosti. Notranji pogum in volja vam bosta v pomoč, čaka vas oaza sproščujoče zabave.
KOZOROG
Spoznali boste lepote življenja in se odločili, kaj morate narediti, da doživite neko posebno srečo in harmonijo. Počasi bo čas, da sledite osebni legendi in tako boste naredili dobro zase. Notranja volja in trden namen vnašata prijetnosti in končno boste sledili svojim sanjam.
VODNAR
Pred vami je prijeten teden, napredek je viden skozi komunikacijo in intelektualne stvari. Pogumno stopajte naprej in skozi pogovor napredujte na osebni ravni. Na delovnem mestu vam bodo v pomoč sodelavci, v ljubezni bodo dobrodošli partnerjevi namigi.
RIBI
Korak za korakom hitite naprej. Tako boste uvideli, kaj morate še spremeniti in spoznali boste, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Notranja modrost vam prinaša neke poglede in trden namen po spremembah. Blesteli boste na delovnem mestu kot tudi pri denarnih zadevah.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Sela • 30 let od hudega požara
Ob požaru na Selih je šetega aprila 1978 poročal tudi Tednik.
Vaščani Sel na Dravskem polju so se 29. marca spominjali nadvse žalostnih in grozljivih trenutkov, ko so se na ta dan, leta 1978, v zelo vetrovnem zgodnjem dopoldnevu oglasili klici na pomoč in gasilske sirene, ki so zavijale po vsem Ptujskem in Dravskem polju, vse do Maribora.
Na domačiji danes že pokojne Marije Lozinšek na Selih 16 je petletni vnuk, ki ga je varovala, ob kolarnici z vžigalico zanetil papir, ki ga je močan veter v hipu odnesel pod kmečki voz, s katerega je Marija ravno metala slamo. Kot bakla se je vnelo vse gospodarsko poslopje. Močan veter je takoj zanesel ogenj na sosednje gospodarsko
poslopje Muzekovih na Selih 18, kjer je pogorelo veliko gospodarsko poslopje s krmo za živino, slamo, kmetijski stroji, vozovi in orodje, celo pes na verigi, ki ga za razliko od večine drugih živali zaradi hude vročine in gostega dima niso mogli več rešiti. Skoraj istočasno je povsem zgorelo tudi precej oddaljeno sosednje gospodarsko poslopje Princ-lovih na Selih 20, od tam pa se je ogenj razširil na s slamo krito stanovanjsko hišo Ludvika Rogine na Selih 22, zajel del drvarnice Janeza Maroha in nadaljeval svoj osvajalski peklenski pohod še na drugo stran vasi, kjer je zajel gospodarsko in stanovanjsko poslopje Štefke Anžel, ki je bilo pokrito s slamo. Ogenj
je domala v celoti upepelil vse omenjene zgradbe, nad 70 prizadevnim gasilcem iz Sel, Ptuja, Tržca, Kidričevega, Starš, Nove vasi pri Markov-cih, Hajdine in od drugod, celo mariborskim poklicnim gasilcem, pa gre zahvala, da so uspeli zavarovati več sosednjih zgradb, ki so prav tako bile v neposredni nevarnosti, oz. da ogenj, ki se je širil z neverjetno močjo in hitrostjo, ni upepelil še več gospodarskih in stanovanjskih objektov v tej strnjeni vasi. Res je, da je pogumnim so-vaščanom iz večine poslopij uspelo rešiti živino. Sosed je pomagal sosedu, pa niti opazil ni, da je že tudi pri njem doma vse v ognju. Tako je ob pogledu na domače pogo-
rišče enemu od domačinov opešalo srce. Kmalu zatem se je zrušil in rešilni avto ga je odpeljali na okrevanje v ptujsko bolnišnico. Človeška stiska je bila tako huda, da so ob prebivalcih Sel bili prizadeti tudi prebivalci širšega Dravskega polja. Rane, ki jih je povzročila otroška igra, se dolga leta niso zacelile.
Prizadeti še živeči vaščani Sel (nekaj od njih jih že počiva v grobu) se v teh dneh ponovno s hvaležnostjo spominjajo vseh, ki so jim tedaj takoj priskočili na pomoč in ki so razumeli njihovo takratno stisko in potrebo po brezplačni pomoči.
Frenk Muzek
Ptuj • Ucenci na Haloski planinski poti
Sončen pohod
Že v načrtu za šolsko leto 2007/08 smo si na OŠ Ljudski vrt zadali nalogo, da oživimo pohod po Halo-ški planinski poti.
Tako smo se v soboto, 29. marca, vsi razredi od 1. do 9. podali novemu projektu naproti. Pot smo razdelili na 9 etap, različnih po težavnosti in dolžini. Pri pripravi poti in izvedbi so nam pomagali člani Planinskega društva Ptuj', za kar se jim še posebej zahvaljujemo.
Sobota je bila kot nalašč za pohod. Topel, sončen dan nas
je naravnost vabil med haloške gorice in gozdove. Uživali smo v lepotah kar prevečkrat pozabljene in premalo obiskane domače planinske poti.
Še več, radi bi, da bi naši učenci ob koncu šolanja prehodili celo Haloško planinsko pot z vsemi kontrolnimi točkami na njej.
Simona Lozinšek, prof. šp. vzg.
Foto: S. Lozinšek
Skupinska fotografija 8. razredov ob poti na Jelovice
Od tod in tam
Podlehnik • Čistilna akcija 2008
Foto: ZG
V soboto, 29. marca, je Turistično društvo Podlehnik v sodelovanju z občino, šolo in vsemi društvi izvedlo čistilno akcijo. Pred pričetkom so se vsi zbrali pred krajevno dvorano, kjer sta navzoče pozdravila predsednik društva Milan Vidovič in župan Marko Maučič. Akcije se je udeležilo veliko število krajanov, članov društev in učencev ter njihovih učiteljev. Na čiščenje so se podali na več lokacij, od centra Podlehnika do izliva Rogatnice v Dravinjo, na Gorco in Rodni Vrh, proti Leskovcu ter mejnemu prehodu. Po zaključku čiščenja so se zbrali pri družini Konrada Vaupotiča v Se-dlašku, kjer so svečano posadili drevo - letos so posadili skorš, saj je to drevo leta v občini Podlehnik.
Zdenka Golub
Podlehnik • Materinski dan
Foto: ZG
V nedeljo, 30. marca, so na podružnici Marije Sedem žalosti pri pozni maši pripravili slavnostno akademijo v čast matere Božje in vseh mater. Mašo je daroval p. Damjan Tikvič. V doživetem programu so sodelovali veroukarji, birmanci in dramska skupina Davidov stolp. Ob zaključku so otroci materam razdelili srček in cvet. Med mašo je bil podeljen tudi sveti krst novemu članu Cerkve.
Zdenka Golub
Sv. Trojica • Obnovili križ
Foto: ZG
Na belo nedeljo, 30. marca, so župljani, sosedje, prijatelji in sorodniki zbrali pri Merčevem križu na Gorci, saj je družina Merc je s pomočjo prijateljev obnovila križ. Leseni kip je izrezljal Franc. Blagoslov je opravil domači župnik p. Janko Gaparič. Franc Merc je tudi ljudski godec in izdelovalec najrazličnejših predmetov iz lesa: klopotcev, figur za jaslice, obnavlja lesene kipe. Sosedu je pomagal pri izdelovanju največjega in najtežjega klopotca v Halozah (750 kg), ki stoji v Jablovcu na vikendu Andreja Rožmana.
Zdenka Golub
Iščete svoj stil
Športni stil v stilu safarija
Mojca Žitnik je 22-letna absolventka Visoke zdravstvene šole iz Ptuja, ki želi izobraževanje nadaljevati v smeri fizioterapije. V prostem času dela v papirnici in pleše pri rogozniški folklori. Še vedno pa ne ve, kdo jo je prijavil za akcijo Iščete svoj stil, izziv je sprejela, saj se je že dolgo želela tudi sama prijaviti.
Mojca je prvič obiskala kozmetični salon, zato je od kozmetičarke Nede Tokalič dobila vrsto koristnih nasvetov za nego kože doma. Po površinskem čiščenju in pilingu so ji uredili še obrvi. Ker je njena koža občutljiva, so ji predlagali, da naj tako poleti kot pozimi pri negi obraza uporablja kremo z visokim faktorjem zaščite. S tem bo preprečila nastanek kapilar, obenem pa izboljšala kvaliteto kože. Priporočili so ji tudi globinsko čiščenje kože.
V Frizerskem salonu Stanka je za Mojčino novo frizuro poskrbela frizerka Danica Zorčič. Mojca ima lepe dolge zdrave lase, lepo postrižene in tudi z novo barvo. S tem ko se je odločila, da jih nakodra, je izpolnila tudi Mojčino željo, da bi enkrat za spremembo imela kodre. Navila jih je na navijalke, razčesala pa s prsti.
KOLEKTIV SALONA
mosKo in zensKo
FiU2£iiSCV0 z Slomškova 22 10 % popust v aprilu *
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Mojca prej ...
... in pozneje
Vizažistka Minka Feguš je make-up začela z nanosom kremnega pudra. Oči je poudarila temnorjavo in s temno šampanjsko barvo. Rahlo je poudarila tudi trepalnice in ličnice. Na ustnice pa je nanesla močnejši roza odtenek glosa.
"Počasi se bo tudi v izbiri oblačil dalo slutiti, da bi čim več časa radi preživeli zunaj, na soncu, v kratkem tudi na plaži. Tako sem se tudi pri Mojci odločila za peščene barve in kombinacijo temno-rjave barve v detajlih. Športni slog Mojčine preobrazbe se je začel pri izbiri bombažnih hlač, na dolžini rahlo razširje-
ne in z zanimivim detajlom, razporkom z gumbi. Aktualna tunika s kratkimi rokavi, ki se obleče preko hlač ali kot samostojna srajčna oblekica, ima na sebi vse potrebne detajle, ki nas spomnijo na safari avanture. Očitno so tudi pri Elkroju že zakorakali v toplejše dni. Tunika in hlače so namreč iz trgovine Elkroj. Ker pa so jutra še vedno hladna, je bilo potrebno poiskati še kos oblačila, ki bo Mojco ščitil pred jutranjim še vedno bolj svežim zrakom. Zelo zanimiv, mladosten in igriv model plašča v peščeni barvi sem odkrila v novi Murini kolekciji, ki se je že prikradla
na police trgovine. Plašč je zvonaste oblike, z velikim ovratnikom, velikimi gumbi in malce širšimi rokavi. V sebi skriva nekaj osnovnih detajlov letos nepogrešljivega trenčkota, vendar spretno komponiranih v modernejši videz. V trgovini Mura sem odkrila tudi zanimivo torbico, v kombinaciji temno rjavega usnja in lanenega platna v peščeni barvi, ki je več kot odlično dopolnila celotno podobo naše Mojce. Tudi v Alpini je na policah že videti, da se počasi poslavljamo od mrzlih dni in zimskih presenečenj. Izbrala sem nizek, zelo športni model čevljev. Za tisto nekaj, brez česar bi nekaj manjkalo, pa sem odkrila temnorjav usnjen pas, s katerim sem rahlo zvezala plašč v pasu; s tem pa poudarila Mojčino figuro.
Mojca je pripravljena, da v svoji opravi in s kodri odfrči po mestnih ulicah do kakšne potovalne agencije in se vsaj s pomočjo promocijskega materiala skuša za trenutek prepustiti pravemu safariju ali pa kar kakšni peščeni obali, kjer bo lahko sezula čevlje in slekla plašč," je podrobno predstavila novi Mojčin imidž stilistka Sanja Veličkovic.
V Kozmetičnem studiu
Olimpic so Mojci opravili nego nog oziroma pedikuro in manikuro rok. Mojca je na nogah vsak delovnik po osem ur, zato se je te nege zelo razveselila. Seznanili so jo z osnovno nego nog in predlagali ustrezne kreme za lajšanje napetosti, ki se pojavljajo osebam ob vsakodnevnem enakem naporu. V službi dela s papirji, dobesedno, saj dela v papirnici. Zaradi prelaganja in zlaganja le-tega pride na rokah do manjših poškodb,
vreznin na blazinicah prstov, ki pa zelo bolijo in se počasi celijo. Delo s papirjem tudi izsušuje kožo, zato je potrebno roke vsakodnevno negovati in jih zaščititi z ustrezno kremo. Kozmetičarka Tamara ji je opravila manikuro, roke je negovala s hranljivo masko za izsušeno kožo in masažno kremo, je o storitvah, ki jih je bila Mojca deležna v Kozmetičnem studiu Olimpic, povedala vodja studia Silva Čuš.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Mojca v oblačilih iz Elkroja in Mure, iz Mure je tokrat tudi torbica, ter čevljih iz Alpine.
KOLEDAR DOGODKOV ZA APRIL 2008
Sreda, 2.4. ob književnosti
pravljic
Pon., 7.4. ob
17:00
Predstavitev Andersenovih
Svetovni dan zdravja
Tečaj 1. pomoči
Pon., 7.4. do 21.4. Razstava prometne šole Pon., 21.4. do 5.5. Razstava cvetja Sobota, 26.4. ob ^ffl Karaoke s Spidijem
Torek, 29.4. ob
Izbor mini zvezde Qlandie 17:00
Predstavitev plesnih šol
O.
OLANDIA
Dežela nakupov
www.qlandia.si
sonna
trgovina
KUHINJE
Delovni čas za PTUJ 8.00 - 19.00 ure
Sobota 8.00 - 13.00 ure
Kontaktna oseba Zvonko Planine
Gsm: 041 887 694
E-mail: vodja.ptuj@spona.si
Za splošne informacije www.spona.si
Nahajamo se na Rajšpovi b.š. (zraven Qlandije)
10. razlogov. Zakaj kuhinje Spona
1)	kuhinjo si sestavite po želji, izberete si lahko baivno lestvico vrat in ogrodij elementov	financiranje:
2)	nestandardni elementi	na gotovino nudijo dodatne popuste; omogoiajo nakup
3)	predstavitev kuhinje v 3D-izrisu	na potrošniški kredit do 24 mesecev (najvišji znesek je 2.500 €), s kartico Diners
4)	strobvno svetovanje v salonih pohištva	in American Express nakup do 12 obrokov brez obresti
5)	enak slog opremljanja kuhinje, jedilnice in drugih bivalnih prostorov	in omejitve višine zneska
6)	svetovanje in izmern lahb tudi na vašem domu	garancija:
7)	držijo se dogovorjenih rokov dobave	Kuhinje Spona imajo garancijo 3 leta, aparati od 3 do 5 let
8)	široka izbira bele tehnike	brezplačno svetovanje po telefonu in elektronski pošti
9)	smo v vaši bližini	Za vprašanja ali dodatna pojasnila je kontaktna oseba ZVONKO PLANINC,
10)	prilagodijo se vašim željam	gsm 041 887 694, E-mail: vodja.ptuj@spona.si. Za splošne informacije www.spona.si
INŽENIRING
Čeprav je slovensko tržišče kar dobro založeno, boste težko našli proizvajalca, ki bi vam nudil to, kar ponuja SPONA:
- Celotno opremo kuhinje, jedilnice in dnevne sobe iz istih barv, - Pohištvo, izdelano po merah vaših prostorov, - Naročanje opreme pri istem prodajalcu
SPONA Inženiring se ukvarja z načrtovanjem, oblikovanjem in postavljanjem notranje opreme:
1	Hotelsb sobe, recepcije,
2	Domovi za ostarele,
3	Restavracije, bari, casinoji,
4	Pisarne,
5	Individualna stanovanja,
6	Šole,
7	Trgovine (parfumerije).
SPONA POHIŠTVO
V naših trgovinah boste lahko izbirali iz široke ponudbe pohištva odlične kakovosti: sedežne garniture, klubske mizice, omare, mize, stole, postelje, otroške sobe in dodatke k pohištvu. Zraven tega pa še okrnjena ponudba za mizarje.
Izdelke dobavljamo skoraj izključno neposredno od proizvajalca pohištva, ki izpolnjujejo naša visoka merila. Kratki dobavni roki in hiter pretok blaga zagotavljajo, da imamo pohištvene izdelke do vrednosti 200 € večinoma na zalogi.
Našo ponudbo vedno znova dopolnjujemo s privlačnimi in cenovno ugodnimi izdelki, kot so gospodinjski aparati, LAMINATI, dodatki h kuhinji.
Krvodajalci
10. marec - Dejan Rižnar, Ptujska c. 10, Ormož; Dušan Kosec, Vinski Vrh 84; Anica Plohl, Kajžar 28; Robert Štampar, Brcetova 2, Središče ob Dravi; Kristina Kuhar, Strelci 14; Borut Korenjak, Anželova 1, Ptuj; Andrej Vidovič, Mezgovci 46/c; Olga Golob, Prerad 49; Franc Cigu-la, Dornava 141; Bojan Vrabl, Zg. Hajdina 1/a; Janko Kodrič, Bukovci 92/a; Suzana Kramberger, Mestni Vrh 50; Ludvik Kokol, Zamušani 87/ a; Ivan Gajšek, Podlehnik 61; Daniel Vrtačnik, Zabovci 29; Ivan Sagadin, Cirkovce 59/b; Andreja Gajšek, Že-tale 99; Stanislava Gabrovec, Vukov-ci 137; Ljudmila Krajnc, Stojnci 47; Milan Železnik, Kočice 67; Elizabeta Petrovič, Moškanjci 53/a; Darko Klaneček, Skorba 19/b; Boštjan Kostanjevec, Moškanjci 14/a; Franc Vindiš, Soviče 18; Majda Zmazek, Ribiška pot 20, Ptuj; Janez Škerja-nec, Tibolci 19/b.
13. marec - Roman Kolenič, Oslu-ševci 54; Rado Marčec, Trška 6; Franček Veber, Skolibrova 6, Ormož; Roman Kostanjevec, Zagojiči 21; Jožica Forštnarič, Borovci 54; Jožica Slodnjak, Mezgovci 56/c; Jožef Florajnič, Dornava 131/b; Miran Dominc, Hajdoše 74; Andrej Flajs, Pobrežje 85; Irena Ljubec, Spuhlja 133; Mateja Kodrič, Bukovci 92/a; Franc Herga, Dornava 129; Milica Petek Filipovič, Ul. 25. maja 9, Ptuj; Vlado Krajnc, Sp. Velovlek 26; Marija Arnuš, Rimska ploščad 3, Ptuj;
DOSTAVIMO ZMONTIRAMO
Za splošne informacije www.spona.si
m
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
IHH
Smo uspešna veriga otroških prodajaln ter eno vodilnih podjetij v Sloveniji na področju izdelkov za otroke. Zaposlimo:
SERVISERJA - VZDRŽEVALCA izdelkov za otroke
Pričakujemo:
•	vsaj poklicno izobrazbo ustrezne smeri,
•	delovne izkušnje na področju servisiranja,
•	izpit B kategorije.
Nudimo dinamično delo v timu ter redno in pošteno plačilo. Zaposlitev bo sklenjena za določen čas, s poskusno dobo 3 mesecev ter z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas.
Vaše vloge za zaposlitev pošljite na naslov podjetja: Apollo d.o.o., Slomškova 3, 2250 Ptuj ali na info@apollo.si najkasneje do 10. 4. 2008.
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, LJubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
RENT- A-K0M8I
041 60 95 96
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Jadranko Kusanovič, dr.dent.med v Volkmerjevi ulici na Ptuju
GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNII
thtttt
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
Telefon: 02 461 24 58 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor
•	Splošno gradbeništvo
•	Fasaderstvo
•	Kompletna obnova kopalnic in stanovanj
JH Obiektiehnik d.o.o.
Žamenci 5B, 2252 Dornava, GSM: 031/26 73 77, email: ¡h-
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Barva
Letnik Cena.
petovia^vto
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
MODEL	LETNIK	CENA	KM	BARVA
CITROEN C41.6 HDI VTR PACK	2005	9.990	144.480	KOV. MODRA
PEUGEOT 407 SW CDN. PACK 1.6 HDI	2005	13.450	109.328	SV. MODRA
MEGANE 1.B/16V TEAM 5 VRAT	2006	10.500	27.200	SREBRNA
MEGANE 1.9 DCI PRIV. LUX	2004	10.300	120.121	SV. SIVA
MEGANE 1.5 DCI/100 EXPRESSION 5 VRAT	2005	8.500	103.667	DELA
MEGANE 1.5DCI/100 EXPRESSION	2005	11.800	100.181	TEM. SIV
ESPACE 3.0 DCI AVTOMATIK PRIVILEGE	2005	19.200	139.869	BOR. RDEČ
LAGUNA GRANDT. 1.9 DCI EXPRESSION	2005	11.800	100.181	TEM. SIV
ESPACE 3.0 DCI AVTOMATIK PRIVILEGE	2005	17.990	139.869	BOR. RDEČ
VW TRANSPORTER 2.5 TOI	1998	5.500	245.000	DELA
CITROEN C31.4 HDI SX	2004	7.900	66.231	ZELENA
RE CUO 1.2/12GV DYNA. (VEČ VOZIL)	2007	8.590	0-17302	VEČ VOZIL
DACIA LOGAN 1.4	2005	4.580	116.500	BELA
DACIA LOGAN 1.4	2005	4.200	92.000	BELA
NOVO: ročna in avtomatska avtopralnica!				
Herman Roškar, Formin 2/a; Suzana Trunk, Cunkovci 8/a; Simona Petrovič, Ulica 25. maj 17, Ptuj; Sonja Jevšenak, Bukovlje 62; Slavko Čeh, Pivkova 7; Branko Korez, Stogovci 22; Aleksandra Petek, Polenšak 15/ b; Igor Radaš, Gregorčičev drevored, Ptuj; Marija Žmauc, Dragovič 9; Marija Vesenjak, Placerovci 1; Simona Mihalinec, Gorišnica 34; Tatjana Gojkošek, Draženci 76/c; Alojz Kikl, Skorba 6; Silva Prezelj, Podvinci 51/ a; Brigita Bezjak, Formin 39; Anton Deželak, Mezgovci ob Pesnici 6. 17. marec - Slavko Kous, G. Slaveči 46, Kuzma; Janez Malok, Veščica 26/a, Murska Sobota; Franc Maru-šič, Zg. Velovlek 22; Franc Kralj, De-snjak 3; Tomaž Munda, Kolodvorska cesta 2, Ormož; Boris Dimitrovski, Senik 4; Darinka Kovač, Vitan 27, Gomila pri Kogu; Miran Kolednik, Gorišnica 76; Marija Šterbal, Kukava 44; Emil Kvar, Dolga ulica 28, Miklavž pri Ormožu; Alojz Horvat, Jur-šinci 77; Damjana Krošl, Savinsko 38, Majšperk; Irena Rajh, Gabrnik 34/a; Darinka Holc, Senčak pri Jur-šincih; Marjan Vrtič, Gajevci 11/a; Davorin Šegula, Bodkovci 42; Franc Žmauc, Zagorci 59/a; Štefka Plohl, Sakušak 52; Ivan Kolenič, Finžgarje-va 19, Ptuj; Martina Šterbal, Kukava 44; Mitja Božnik, Fram 78/a; Štefka
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
• POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
-	tudi za dohodke nižje od 400 EUR
-	poplačamo vam stare kredite
• STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na : 051 804 324
INOVATIVA, Milena Prapotnlks.p. Pivkova ulica 19/a. 2260 PTUJ
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Majcen, Zagorci 3/a; Damjan Vaj-nhandl, Spodnja Velka 5, Dražen Vrh; Jožefa Horvat, Juršinci 42; Jelica Divjak, Grlinci 10; Maja Ta-šner, Grajena 57; Gorazd Kozoderc, Skorba 51; Jožef Rižnar, Bodkovci 38; Franc Simonič, Gabrnik 3; Majda Marinič, Pobrežje 74/a; Mihael Herega, Panonska 5, Ptuj; Martina Bohinc, Dragovič 39; Simon Belna, Ihova 56, Benedikt v Slovenskih goricah; Darko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj; Otilija Medved, Ul. 5 Preko-morske 9, Ptuj; Aleksander Purg, Ul. 25. Maja 4, Ptuj; Miroslav Pavalec, Juršinci 42; Marija Kovačič, Juršinci 43; Marija Novak, Kukava 1; Franc Gabrovec, Gorca 69; Tina Smoga-vec, Rep 3, Zgornja Ložnica; Franc Vaupotič, Keleminova 7, Maribor; Miran Maltarič, Gorišnica 76; Gregor Muršec, Jurovska 33, Lenart v Slovenskih goricah; Aleš Lukman, Slovenska c. 37, Središče ob Dravi; Jože Bezjak, Mestni Vrh 88/g; Monika Klobasa, Žitence 34, Jurovski dol; Marjan Munda, Juršinci 27/b; Franc Šmigoc, Kukava 74; Janez Furman, Zagorci 71; Milica Markotic, Kaju-hova 1, Ptuj; Jože Pečnik, Trniče 68, Marjeta na Dravskem polju; Damjan Holc, Senčak 19; Rok Osterc, Sakušak 52; Ana Roškar, Zagorci 13; Boris Kuhar, Podvinci 27/b.
SELITVE,
041 60 95 96
www.selitvedoo.si
pilHilillMJiMiWIII: C 02/2280110
SoliS d.
Razlagova 24, Maribor
3
KREDITI D010 LET
za vse zaposlene, tudi za določen čas, In upokojence, do 50 % obremenitve, stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice.
Pridemo tudi na dom. NUMER0 UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
VRTEC PTUJ
OBJAVLJA
Javni razpis za vpis predšolskih otrok v vrtec za šolsko leto 2008/2009
Obveščamo starše, da je vpis predšolskih otrok v vrtec za šolsko leto 2008/2009 do 18. 4. 2008 na upravi Vrtca Ptuj, Prešernova 29/III in sicer:
-	v ponedeljek, torek in četrtek od 7.00 do 15.00 ure,
-	v sredo od 7.00 do 17.00 ure in
-	v petek od 7.00 do 13.00 ure.
Otroci lahko obiskujejo oddelke za otroke od enega leta do treh let (jasli) ali od treh do vstopa v šolo (vrtca) in kombinirane oddelke od 2 let do 4 let v naslednjih programih:
a)	dnevni program v vseh enotah vrtca, ki imajo različni posloval-ni čas od 5.30 do 17.00 ure
b)	program dvoizmenskega vrtca (dopoldan in popoldan) v enoti MAČICE Potrčeva 9/a in NARCISA Raičeva 12
c)	program za otroke s prilagojenim programom. Prijazno vabljeni!
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
Smer Grajena ^
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Ponudba rabljenih vozil
Znamka
PEUGEOT 406 2,0 HDI MITSUBISHI OUTLANDER 2,44X4 MERCEDES C 220 CDI FORD MONDE01,8 CITflOEN XSARA PICASS01,8 FIAT PANDA 1,2 4X4 CUMBING RENAULT SCENIC 1,9 DCI ALFA ROME01561,8 TS VWGOLFIVSDI FIAT STILOJTO DYNAMIC SHARAN
RENAULT CUO ,,<.„. FIAT BARCHETTA 1.8 LTD RENAULT ESPACE 2,2 DCI 5V FIAT PUNT01,3 MULTIJET DAEWOO NUBIRA WAGON 2,0
IAN 1.9TDI ULT CUO 1,23V

SERVIS IN PRODAJA VOZIL, KLEPARSKA DELAVNICA
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
petek • 4. aprila 2008
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	29
Mali oglasi
STORITVE
36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovreto-va pot 42, Ptuj.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Medrib-nik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi) PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO. Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
HÍasi^
KROVSKO-KLEPARSKA in TESARSKA dela ter montaža knauf sistema. Pri sanaciji strehe je zelo pomembno pravilno svetovanje, saj strehe ne delamo za kratek rok. Montaža vseh vrst kritin, razen S-metal. Izmeritve in izdelovanje ponudb. Info: Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375 838 ali 02 755 74 21.
KMETIJSTVO
PRODAM, ugodno, betonske stebre za gorice. Telefon 420 31 60.
PRODAM telico simentalko, brejo v osmem mesecu. Telefon 031 788 502.
PRODAM nemške ovčarje odličnih staršev, vrhunsko leglo. Telefon 051 216 147.
PRODAMO dva bikca težka 90 in 120 kg ter teličko staro 10 dni, kravo za zakol in dve kravi dojilji, ena breja devet mesecev, druga nebreja. Vse živali so simentalske pasme. Telefon 041 297 279.
PRODAJO kolje za vinograd. Telefon 041 378 353.
PURANE, 6-tedenske, cepljene, bodo prodajali 12. aprila, možnost dostave, naročila na telefon 02 688 13 81 ali 040 531 246.
KUPIM travniške brane, pajek sip na dve ali štiri vretena in kosilnico BCS 127 v okvari za rezervne dele. Telefon 041 261 676.
PRODAM motokultivator Gorenje Muta, luščeno koruzo in suh češnjev les. Telefon 051 340 496.
NEPREMIČNINE
KUPIMO 1,5- ali 2-sobno stanovanje v Kidričevem. Tel. 031 659 550.
PRODAM trisobno stanovanje v Ptuju, v izmeri 68 m2, ostalo po dogovoru. Telefon 041 681 481.
PRODAM garažo v garažni hiši, Ulica 5. prekomorske, telefon 041 434 089.
ODDAM trisobno opremljeno stanovanje v osebni hiši, 5 km iz Ptuja. Telefon 041 279 034.
PRODAM trisobno stanovanje na Ptuju, 70 m2, na Rimski ploščadi. Stanovanje je vpisano v zemljiško knjigo in je prosto bremen. Cena 85.000 evrov. Telefon 031 540 617.
V NAJEM ODDAM skladiščne prostore od 100 do 300 m2. Telefon 031 317 931.
m
ttlarkottlark
www.markomark.5i
Ovoji ti Slove i« ka Eislrka
•	odlična lob(¡|0 v isilni innig,
•	rete íltHWflmisb ptwrsne: 8St
•	vifat parat mi 350 do 50ÍHÍ ■ opremljeni ra v$efelev (5. gí]
DELO
KUPIM traktor IMT, Ursus ali Zetor. Tel. 041 679 937.
PRODAM SUHA bukova drva, metrska, razkalana, z dostavo. Tel. 041 312 621.
SEMENSKI KROMPIR sante-bio in desire ter pujske prodam. Tel. 02 790 72 21.
PRODAM koruzo. Tel. 031 214 143.
PRODAM svinji težki okrog 180 kg, domače reje. Tel. 782 43 31.
PRODAMO prešo, leseno, za preša-nje ali okras. Telefon 041 353 243.
OGRAJE ROGINA PTUJ Iščemo sodelavce: 1. več monterjev ograj - gradbenik ali gradbeni delavec, lahko priučen 2. kovinarja za proizvodnjo in samostojno montažo ograj Pogoji: izpit B-kat., želja za sodelovanje v urejenem kolektivu, s stimulativnim OD, zaposlitev za nedoločen čas s preizkusom. Pokličite 02 778 87 51 ali se oglasite: ROGINA MARJAN s.p., RAJŠPOVA ULICA 15, 2250 PTUJ od 7. do 15. ure.
Podjetje Vratko, d. o. o., iščemo sodelavca/ko tehnične smeri, strojni tehnik, ing. strojništva, ki že ima nekaj izkušenj ter z znanjem računalniških programov. Če si želite to delo, se nam prosim javite. Vratko, d. o. o., Duple-ška cesta 10, 2000 Maribor, 02 480 01 41.
KUPIM vse vrste starih predmetov in umetnin, tudi staro orožje in orodje. Tel. 031 546 905.
Prireditvenik
IŠČEMO dekle za strežbo v Pizzeriji. Redna zaposlitev za polni delovni čas. Pizzerija Marakuja. Telefon 02 748 19 30.
NUDIM pomoč pri urejanju vrtov in okolice. Telefon 031 476 548.
AKTAL d.o.o. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31
©laua m wtEMT m i m M patseiMW
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
euronautic
Organiziramo tečaj in izpit za voditelja čolna na Ptuju 18. in 19. april. Prijave: Navtika Čarter, d. o. o., tel. 02 780 11 50 ali 041 359 505, info@euronautic.eu
DOM-STANOVANJE
V	NAJEM ODDAM enosobno opremljeno stanovanje, osebam brez otrok, slov., nekadilcem. Tel. 031 424 952.
V	NAJEM oddam mini vikend, ki zajema zemljišče, zidano shrambo z leseno šupo, elektriko in vodo. Tel. 031 424 952.
ODDAM na Viru pri Zadru dvosobni apartma za štiri osebe, prosto od junija do 11. julija in od 12. avgusta dalje. Apartma je v pritličju, s teraso, SAT TV, oddaljen od morja 150 metrov. Telefon 031 74 2 714, 0 2 4702 682.
MOTORNA VOZILA
PRODAM avto Opel vectra 1,8, starejši letnik. Cena po dogovoru. Telefon 040 611 231.
HI$A|^DARIL
Iščemo ambicionze komercialiste, ki želijo sodelovati pri nadaljnjem razvoju uspešnega podjetja!
Smo podjetje z dobro razvito veleprodajno mrežo in k sodelovanju vabimo nove komercialiste in trgovske potnike za teren Štajerske in Prekmurja. Od prijavljenih kandidatov pričakujemo:
-	ambicioznost
-	razvite delovne navade
-	izkušnje pri prodaji v komerciali, na terenu ali kot poslovodja trgovin
-	izpit B kategorije
-	pripravljenost za sodelovanje v teamu „
Vloge pošljite na Panap d.o.o., Rogozniška c. 33, 2250 Ftuj s pripisom "razpis". Pričakujemo kratko in jedrnato vlogo z življenjepisom, delovnimi izkušnjami in izraženo željo po osebnem dohodku. Vloge sprejemamo 8 dni po objavi.
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASKO IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Znamka
Letnik Cena Oprema Barva
VW POLO 1.21LASTN.	2004	7.350	KLIMA 5 VRAT	KOV. SREBRNA
VWPASAT1.8	1999	4.990	AVT KLIMA	BELA
VW POLO 1.2	2002	6.890	KLIMA	KOV. SREBRNA
VWSHARAN1.9TDI	2004	14.300	KLIMA	KOV. SIVA
VW POLO 1.0.	2001	4.990	KLIMA 5 VRAT	KOV. SREBRNA
VW P0L01.2	2002	6.990	KLIMA 5 VRAT	KOV. SREBRNA
VW GOLF 1.9 TDI	2000	7.990	KLIMA 5 VRAT	KOV. MODRA
AUDI A41.9 TDI KARAVAN	2004	13.990	KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061.4	2003	6.900	AVT. KLIMA 5 VRAT KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061.4	2004	6.850	AVT. KLIMA	KOV. RDEČA
CITROEN PICASSO 2.0 HDI	2000	6.490	KLIMA 5 VRAT	KOV. MODRA
AUDI A31.9 TDI	2000	8.990	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT KANGOO 1.5 DCI SED. 2004	7.900	KLIMA	BELA
RENAULT TVINGO 1.2	2004	5.800	KLIMA SERV0.ABS	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 3071.6 HDI	2005	9.750	KLIMA	BELA
RENAULT TRAFIC 1.9 DCI	2006	16.900	KLIMA, 9 SEDEŽEV	BELA
AUDI A6 3.0 TDI,QUATTR0	2004	24.900	KLIMA, AVTOMAT.	KOV. SIVA
BMW 320 D KARAVAN	2005	22.500	KLIMA NOVI MOD.	KOV. ČRNA
BMW 5201AVTOMATIK	2004	23.990	VSA OPREMA	KOV. SREBRNA
VWBEETLE1.9TDI	2001	9.500	KLIMA	KOV. ČRNA
FIATPUNT01.3D	2004	5.990	KLIMA	BELA
AUDI A31.9 TDI	2000	8.600	KLIMA	KOV MODRA
CHRYSLERPTCRUISER2.2CRD 2003	10.600	KLIMA	KOV.ČRNA
MITSUBISHI PAJERO 3.2 DID	2003	18.990	KLIMA USNJE	KOV. SREBRNA
OPEL CORSA 1.2	2004	6.600	KLIMA 5 VRAT	BELA
VW TOURAN 1.9TDI	2004	13.900	KLIMA	KOV.ČRNA
VWPASAT2.0TDI	2005	16.900	KLIMA KARAVAN	KOV. SIVA
AUDIA41.8|kJ	1998	5.490	KLIMA	KOV.ČRNA
CITROEN JUMPER 2.2 HDI	2007	18.500	POVIŠAN PODALJ.	BELA
AUDI A41.9 TDI LIMUZINA	2004	14.800	KLIMA	KOV. SREBRNA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
Petek, 4. april
18.00 Središče ob Dravi, avla občinske zgradbe, odprtje razstave likovnih
del, likovnega pedagoga in slikarja Bojana Oberčkala 19.00 Ivanjkovci, telovadnica OŠ, dobrodelni koncert z naslovom Učenje je življenje, življenje je učenje, koncert so pripravili učenci 9. razreda, starši in osnovna šola Ivanjkovci 19.00 Dornava, vaška dvorana, 12. redni občni zbor GZ Dornava 19.00 Ptuj, CID, koncert študentov kitare z glasbenih akademij v Ljubljani,
Zagrebu in Gradcu 19.00 Ptuj, klub Gemina XIII v novem Grand hotelu Primus v Termah, Vino se predstavi, tokrat se bodo predstavila Vinakoper, d. o. o., okus slovenske Istre, z vami bo enolog Iztok Klenar 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, Gronholmova metoda, za izven 19.30 Maribor, SNG, balet, Komorni koncert, KazDvo, za abonma Savitra in izven
19.30 Maribor, SNG, drama, Tramvaj poželenje, StaDvo, za abonma Drama vikend 1 in izven
21.00 Ptuj, kavarna pod odrom pri Mestnem gledališču Ptuj, večer z mladim
italijanskim kitaristom Andreom Valerijem Ptuj, v Gimnaziji, Srednješolski državni debatni turnir in okrogla miza o Opravičilu belega človeka in prekupčevanju z ljudmi Ptuj, CID, klubski prostor, v njem potekajo koncerti, potopisi, prostor je namenjen druženju mladih, poslušanju glasbe, zabavi ... Ptuj, CID, na ogled je razstava slike Gregorja Samasturja Ormož, kulturni dom, Območno srečanje odraslih gledaliških skupin, Linhartovi dnevi
Sobota, 5. april
8.00 do 12.00 Markovci, Občina Markovci organizira spomladansko čistilno
akcijo na celotnem območju občine Markovci 8.00 Cirkulane, čistilna akcija po vaških odborih občine Cirkulane skupaj s
sodelovanjem nekaterih društev 10.00 Ptuj, Mestno gledališče, Mizica, pogrni se, otroški abonma Kresnička in izven
11.30 Ptuj, Mestno gledališče, Mizica, pogrni se, otroški abonma Zvezdica in izven
14.00 Pavlovci, kmetija Kralj, redni letni občni zbor Turističnega društva Pavlovski Vrh
16.00 Središče ob Dravi, prostori Strelskega društva, Strelsko tekmovanje s
serijsko zračno puško za pokal občine Središče ob Dravi 17.00 Hajdina, dvorana pri cerkvi, premierna uprizoritev za najmlajše otroke od 3 do 10 let, lutkovna predstava Debela repa, v priredbi ge. Danice Serdinšek z imenom Pesa Velikanka 17.00 Ptuj, Športna dvorana, predavanje na temo Osvoboditev od bremen, za katera niste ustvarjeni: breme dvoma in domotožja, predava mag. Zmago Godina 18.00 Cirkovce, v dvorani, območna revija folklornih skupin Pod lipo 19.00 Podlehnik, krajevna dvorana, srečanje Ljudskih pevcev in godcev,
Jaz pa v gorico grem, prireja kulturno folklorno društvo Podlehnik ljudski pevci-kopači 19.00 Ptuj, v slavnostni dvorani na ptujskem gradu, koncert kubanskega
kitarskega virtuoza Marca Tamaya 19.00 Desenci, gasilski dom, 10. redni občni zbor gasilske zveze Desenci 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, Gronholmova metoda, za izven 19.30 Obrež, Dom kulture, folklorni večer
19.30 Maribor, SNG, drama, Tramvaj poželenje, StaDvo, za abonma Drama sobota in izven
21.00 Ptuj, Kavarna Ptujskih študentov na Slovenskem trgu, kitarski večer z
Igorjem Bezgetom in zaključek festivala Ptuj, v Gimnaziji, Srednješolski državni debatni turnir in okrogla miza o Opravičilu belega človeka in prekupčevanju z ljudmi Ptuj, CID, klubski prostor, v njem potekajo koncerti, potopisi, prostor je namenjen druženju mladih, poslušanju glasbe, zabavi .
Nedelja, 6. april
9.00 Središče ob Dravi, telovadnica OŠ, tekmovanje v namiznem tenisu za
pokal občine Središče ob Dravi 14.00 Središče ob Dravi, v slaščičarni pri Rupertu, tekmovanje v šahu za
pokal občine Središče ob Dravi 16.00 Podlehnik, krajevna dvorana, veseloigra Klopčič, v izvedbi dramske
sekcije KD Podlehnik Ormož, izlet na Snežnik iz Leskovške planine, zahtevnost izleta - lahka
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Tradicionalna akcija spomladansko čiščenje okolja celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja. Zeleni Ptuja podelili tisoč drevesnih sadik. Perutnina Ptuj v letu 2007 in v prihodnosti. Makete ladij razstavljene v Salonu umetnosti na Ptuju. Literarni večer z Davidom Bedračem. Oto Mesarič daroval kri stoštiri-krat. Obnovljena Vukova domačija v Dobrini ponos Haloz. 21. pokal Ptuja v Judu. Materinski koncert mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Ptuj. Območna revija otroških folklornih skupin.
Kino Ptuj
4., 5. in 6. april, ob 17.30 Horton (sinhronizirano) - animirana komedija. Ob 19.20 Neodgovorjeni klic - grozljivka. Ob 21.00 Art program: Ni prostora za starce - akcijska drama.
TV
JiEiupaslfe |Kß®?jmJa pssgpsnua©!?
SPORED ODDAJ
Sobota, 5. april
08.00 Kronika Občine Markovcl
10.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 17
11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja
12.00 VIDEO TOP 10 Odd. 69
13.00 SUPER HITI odd. 51
14.00 SIP lestvica - odd. 26
17.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 18
18.00 PRI GAŠPERJU Odd. 111
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 157
20.00 Ob Materinskem dnevu Markovcl - Vrtec, VO Borovci
Nedelja, 6. april
08.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 09.00 Kronika Občine Hajdlna 10.15 Kuhajmo skupaj - kuharska oddaja 18 11.00 Veselo na Jožefovo 1. del 13.00 Materinski dan Mezgovci, Polenšak 15.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Koncert Okteta Destrnlk 07 Ponedeljek, 7. april
08.00 Dan OŠ Videm, Velikonočna razstava na Selah
17.00 PRI GAŠPERJU odd. 111
18.00 Veselo na Jožefovo 1. del
19.15 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 18
20.00 Ob Materinskem dnevu Markovcl - Vrtec, VO Borovci
SC Štajerski
Objave, poslovna in druga sporočila
petek • 4. aprila 2QQ8
Bojan Amuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka Letnik		Censfo	Oprema	Barva
RENAULT MODUS 1,216V	2005	7.990,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
CITROEN SAX01,11	2000	2.750,00	PRVI USTNIK	KOV ZLATA
CITROEN XSARA 1,6 i 16V EXCLUSIVE	2004	8.190,00	AVT. KLIMA	KOV SREBRNA
RENAULT TWING01,2	1998	2.200,00	SONČNA STREHA	KOV. ZELENA
VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 TDI KARAVAN	2000	6.990,00	AVT. KLIMA	KOV SREBRNA
ŠKODA OCTAVIA1,6 LIMUZINA	1999	4.560,00	PRVI UST.	KOV SREBRNA
VOLKSWAGEN GOLF 1,4 CL	1994	1.990,00	CEN. ZAKLEPANJE	B0RD0 RDEČA
SEAT CORDOBA VARI01,4	2001	5.300,00	PRVI UST.	KOV SREBRNA
CITROEN C5 2,0 HDI SX BREAK	2006	14.190,00	AVT. DEU. KLIMA	KOV. ČRNA
OPEL MERIVA 1,416V	2004	8.150,00	PRVI UST.	MODRA
PEUGEOT 4061,8 ST	1997	2.790,00	KLIMA	KOV B. RDEČA
PEUGEOT 106 XN	1998	2.170,00	2XAIRBAG	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN LUP01,4 MPI	2000	4.200,00	PRVA REG. 2001	ZELENA
RENAULT MEGANE1,616V GRANDTOUR	2003	8.400,00	AVT. KLIMA	KOV SIVA
MAZDA 6 2,0 CD	2003	10.390,00	PRVI UST.	KOV. ZLATA
FORD MONDEO 2,016V UMUZINA	2001	6.700,00	SERV. KNJIGA	KOV SREBRNA
OPEL ASTRA 1,4 SWING	1995	1.900,00	2XAIRBAG	KOV B. RDEČA
RENAULT CLI01,216V EXTREME	2004	6.700,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 206 BREAK 1,4	2003	6.900,00	SERV. KNJIGA	KOV SREBRNA
PEUGEOT 2061,41 BREAK	2003	6.850,00	PRVI UST.	KOV SREBRNA
BMW 3181	1997	4.190,00	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
FIAT PUNT01,2 SX	2001	3.700,00	SERV. KNJIGA	KOV ČRNA
DAEWOO TACUMA1.8 SX	2001	5.400,00	PRVA REG. 2002	KOV ZELENA
AUDI A41,9 DTI KARAVAN.	2002	11.900,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL 0D LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL				
ZNAMKA	LETNIK	CENAg.	OPREMA	BARVA
ALFA ROME01471,9 JTDM	2006	14.990	KUMA	RDEČA
AUDI A6 2,0 IDI	2005	24.990	AVT. KUMA	KOV. SV. MODRA
BMW SERIJA 3 318 D M-0PT1C	2007/2008	32.990	AVT. KUMA	KOV. T. SIVA
BMW SERIJA 3 3181	1998	6.900	KUMA	KOV. SREBRNA
BMW SERIJA 5 TOURING 525 D	2004	11.990	DVOJ. KUMA	ČRNA
CHRYSLER PT CRUISER 2,2 CRD NÄVI	2004	11.990	KUMA	KOV. SREBRNA
CIHIDEN C31,4 RDI EXLUSIVE	2006	9.990	AVT. KUMA	KOV. MODRA
FORD ESCORT l,4¡	1999	2.295	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
MERCESDES BAZ. E KAR. 270 CDI	2003	17.990	DVOJNA KUMA	ČRNA
OPEL CORSA 1,3 DU	2005	8.490	KUMA	KOV. SREBRNA
BENAULT MEGANE SCENIC 1.6	1999	4.590	EL PRED. STEKEL	KOV. T. SIVA
SEATTOLEDO 1,9T01110 KM	2003	7.990	AVT. KUMA	KOV. SREBRNA
VW PASSAT VARIANT 1,9 TDI	1999	4.990	KUMA	BELA
VW SBARAN 1.9 TDI 11D KM FAMILY	1999/2900	6.990	AVT. KUMA	RDEČA
VW PASSAT VARIANT 1,9 TDI	2005	16.990	AVT. KUMA	T. MODRA
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL PREPISI, KREDIT NA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.s
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
CITROEN C5 2,0 HDI EXCLUSIV LIMUZ.	2005	11.980,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
CHEVROLET KALOS 1,2	2004	5.600,00	KLIMA	KOV. SIVA
FIAT ST1L01,9 JTDMULT1W. DYNAMIC	2004	7.990,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
FORD C-MAX 1.8 TD Cl TRENDLINE	2005	11.980,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
MERCEDES E 270 CDI KARAV.	2004	21.300,00	AVT. KUMA	ČRNA
MITSUBISHI CARIZMA 1,6	2002	7.450,00	AVT. KUMA	KOV. SREBRN
OPEL VECTRA KAR. 1,9 CD H EXCUUVE	2005	13.500,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
PEUGEOT 307 1,6 HDI LIMUZ.	2006	11.290,00	KLIMA	KOV. SREBRN
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI GRANDTOUR	2000	5.980,00	AVT. KUMA	KOV. SV. MODRA
R. LAGUNA 1,9 DCI GRANDTOUR CONFORTEXP.	2005	11.200,00	AVT. KUMA	KOV. MODRA
RENAULT VELSATIS 3,0 PRIVILEGE	2002	9.980,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
SSANGYONG MUSSO 2,9 TD	2002	8.290,00	KLIMA	KOV. SIVA
VOLVO V 401,9 TD	2001	6.970,00	KLIMA	MODRA
VW GOLF V 1,9 TDI UMUZ.	2004	11.400,00	KLIMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1,9 TDI UMUZ.	2006	19.970,00	AVT. KUMA	ČRN
>o
CO CT
"O
<D ■ ^^^^^^
CC
je zredila
Hujšanja ne začneš na krožniku ampak v glavi
Ločevalna dieta je odpravila ^»Ojo'
Kako skrbita zase
Alya in 6 pack Čuku
Do lepšega teleS Recepti po ločevaln Vsako srce hreH
Od 1. aprila vam
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3
www. rad io -ted n i k.si
PODARJA VIKEND VOŽNJO Z AVTOMOBILOM.
Več v Štajerski budilki.	")
TO NI ŠALA!	ffcrj
Skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša dobro vesta, kako boli, ko te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in dedka
Stanka Gorjupa
1. 7. 1952 - 29. 3. 2008
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Hvala tudi internemu oddelku Splošne bolnišnice Ptuj, gospodu doktorju Matjažu Brenčiču in medicinskemu osebju. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za maše ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala tudi podjetju Slovenske železnice Maribor in PGD Bresnica. Zahvala velja tudi gospodu župniku za opravljen obred in mašo, pogrebnemu podjetju Aura za opravljene storitve, pevcem, godbeniku za odigrano žalostinko ter govornikoma za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste bili v najtežjih trenutkih z nami.
Žalujoči: njegovi najdražji
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACUA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajcnovc 1, Pivi (ob Mariborski cesti), tel,: 02 780 6710
Z0BN0PR0TET1ČNI NADOMESTKI V5 DNEH
možnost obročnega odplačila
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po o. 0038549 372-605
Na zalogi preko 40 vozil.
Okusiti Slovenijo
s.
rgovski center
Supermesto
Ormoška 30, Ptuj
sobota, 5. april od 10. do 17. ure
Degustacija gorenjskih jedi s hišo kulinarike Jezeršek in nastop folklorne skupine Triglav.
nedelja, 6. april od 10, do 13. ure
Hoduljaški rokenrol in etno ustvarjalna delavnica na temo Gorenjske.
Vikend najboljšega soseda
Spoznajmo Gorenjsko!
Nova in atraktivna serija prireditev v Mercator Centrih z naslovom Vikendi najboljšega soseda - okusiti Slovenijo vabi!
Skozi pokušine slovenske gastrono-mije in spoznavanje folklorne in kulturne dediščine bomo okušali bogastvo različnosti in vrednot naše domovine, ki jo vse premalo poznamo.
t\


nm m
gjig^y
Za povrhu pa vikend najboljšega soseda prinaša še druga presenečenja - dvojne pike pri nakupih z Mercator Pika kartico v Supermarketu, Intersportu, Modiani, M tehniki, prodajalni DZS in Mestni optiki, popuste in darila ob nakupu v ostalih prodajalnah Trgovskega centra Supermesto, animacije, program za najmlajše in še in še...
iiliif
B_H-f=l
sld^ötch
'À
Center tehnike in gradnje

f- /yUtterfly
FASHION
~t zapp1 s coffee —
VINTERSPORT
BfoÄf
Gomfci
HliAg&DAftlL
J t »WA'J M Í Glu
«»■■■■■MIMS
Vabljeni!
P Zlatarna Celje m "SSSSST NLB®
(PtWffÇ t VA
KwW DOM ^mESinn DPIIHR
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 87. letu zapustila naša draga
Lizika Kmetec
IZ VELIKE VARNICE 34
Od nje se bomo poslovili jutri, v soboto, 5. aprila 2008, ob 13. uri izpred vežice na leskovškem pokopališču. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 9. uri.
Žalujoči: vsi njeni
Nisem umrl, ker ne bi hotel živeti, umrl sem zato, da sem nehal trpeti.
ZAHVALA
Na prvi pomladni dan smo se za vedno poslovili od dragega moža, očeta, deda, tasta, brata in strica
Slavka Murkoviča
IZ MALE VASI 30
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter nam izrazili ustno ali pisno soža-lje. Iskrena hvala nečakinji Olgi in sosedi Kristini za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala KD Mala vas, pevcem za odpete njemu najljubše pesmi, g. Konradu Kostanjevcu za poslovilne besede v vežici in ob odprtem grobu. Hvala GD Mala vas za častno stražo in spremstvo ter izrečene besede slovesa. Hvala vsem, ki ste ga v času bolezni obiskovali in ga bodrili. Posebej še VMS Anici, ki mu je bila v vsestransko oporo v času njegove krute, neozdravljive bolezni. Hvala župniku g. Ivanu Holobarju za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, pogrebnemu podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Njegova družina in sorodniki
Pogrešali ga bomo!
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, odšel si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja ne gorja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, tasta in dedka
Antona Toplaka
IZ GRAJENE 50
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam pisno ali ustno izrazili sožalje.
Zahvaljujemo se tudi sodelavcem Taluma, d. d., in Mini tehna, d. o. o.
Hvala patru Andreju za cerkveni obred, ge. Veri Kokol in g. Albinu Krambergerju za besede slovesa in pogrebni službi Komunale Ptuj za opravljene storitve.
Žalujoči: hči Irena in sin Igor z družinama
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 76. letu zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Janez Bedenik
S PTUJSKE GORE 107
upokojenec Hidromontaže Maribor
Od njega se bomo poslovili jutri, v soboto, 5. aprila 2008, ob 15. uri na pokopališču na Ptujski Gori. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 13. uri.
Žalujoči: njegovi najbližji
Že leto dni v grobu spiš, v mislih naših še živiš, spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, dokler bomo mi, boš z nami tudi ti. Le lučka vedno ti gori in rožica ti grob krasi, a če bi te solza obudila, ne bi tebe, dragi ata, črna zemlja krila.
SPOMIN
Mineva žalostno leto, odkar nas je mnogo prerano zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat, tast, stric in boter
Jožef Kaučevič
IZ ZGORNJE PRISTAVE 50
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu ter z lepo mislijo in svečko počastite spomin nanj.
Vsi njegovi najdražji
Mama, skozi vse življenje
boriti si se znala,
v tihem pomladnem jutru
od bolezni utrujena si zaspala.
Izčrpala si svoje moči,
miru naj ti Bog podari.
Ostala je beseda hvala,
ki v naših srcih za vedno bo ostala.
V SPOMIN
4. aprila mineva 1 leto, odkar smo te za vedno izgubili, draga hčerka, mama in babica
Nada Žuran
1955 - 2007
Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ji prižigate sveče, nosite cvetje in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu.
Vsi njeni
Kruh nam dober si delila, in z nami se večkrat razveselila, ostala je tvoja dobrota in bolečina, nič več te ne boli in nikjer v hiši te ni. Hvala ti!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage skrbnice, sestre, tete, sestrične in svakinje
Elizabete Brodnjak
IZ FORMINA 28
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili k počitku ter nam ustno in pisno izrazili sožalje. Hvala za darovane sveče, cvetje in sv. maše.
Prisrčna hvala intenzivni negi Bolnišnice Ptuj, govorniku sosedu Ivanu Kelencu za ganljive besede slovesa. Hvala g. župniku Ivanu Holobarju za pogrebni obred, pevcem, godbeniku, g. Arnejčiču in pogrebnemu zavodu Mir. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo spoštovali in pospremili na njeno zadnjo pot.
Njeni najdražji
Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje!
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta
Janeza Botolena
ZAGREBŠKA C. 108
1939 - 2008
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam stali ob strani v težkih trenutkih, darovali sveče, cvetje in za sv. maše.
Posebna zahvala govorniku g. Kodermanu, pevcem za odpete žalostinke, zastavonoši, godbeniku za odigrano Tišino in podjetju Talum, g. župniku za opravljen pogrebni obred ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Z žalostjo v srcu: tvoji najdražji
www.radio-tednik.si
Hotel sem uloviti ptico, pa je odletela, hotel sem utrgati cvet, pa je ovenel,
hotel sem vam nekaj reči, pa sem odšel.
ZAHVALA
Ob izgubi strica in svaka
Stanislava Vaupotiča
IZ TRŽCA 51, VIDEM PRI PTUJU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje.
Posebna hvala PGD Tržec za opravljen pogrebni obred in govor, Gasilski zvezi Videm, drugim gasilskim društvom, godbi na pihala Podlehnik, KS Tržec, oračem Lancova vas in Društvu upokojencev Videm.
Hvala g. župniku za molitev in pogrebni obred, pogrebnemu podjetju Mir, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Koder-manu za besede slovesa in vsem zastavonošem. Hvala tudi ge. Anici za molitev, sosedi Mimici in sosedu Ivanu za pomoč. Hvala tudi O. I. LJ, dr. Zwittru, osebju internega oddelka ptujske bolnišnice ter dr. Pelclovi, sestri in patronaži. Vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali in stali ob strani, ISKRENA HVALA.
Žalujoči: vsi njegovi
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice
Marije Šegula
28. 6. 1943 - 20. 3. 2008
IZ GORIŠNICE 13
se iskreno zahvaljujemo gospodoma župnikoma Ivanu Holo-barju in Andreju Firbasu iz Limbuša za opravljen cerkveni obred, vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, pevcem, govornikoma Frančki Šegula in Lojzetu Matjašiču, pogrebnemu podjetju Mir, dr. Darji Pribožič, sestri Andreji, kliniki ginekološkega in onkološkega oddelka Maribor, posebej dr. Čebulj.
Posebna zahvala velja sosedom Petek.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za maše ter nam izrekli sožalje.
Žalujoči: mož Franc, sinova Boris in Bojan, hčerka Doris z družinami
Se vedno prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče.
Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni!
V SPOMIN Francu Prelogu
IZ CIRKULAN 51
Žalosten in boleč je spomin na 2. april 2005, ko smo te za vedno izgubili.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižgete svečo!
Vsi tvoji najdražji
Bilo je - življenje, a je odšlo, bil je le hip, a bogat in plemenit... Veliko je žalostnih dni in noči, ker tebe, naš dragi, v našem domu več ni.
SPOMIN
Mineva deset let, odkar si nas zapustil, naš dragi
Ivan Zagoršek
IZ SP. VELOVLEKA 43
Hvala vsem, ki se ga spominjate, se ustavite ob njegovem mnogo preranem grobu in mu prižigate svečke.
Njegovi najdražji
Ptuj • Deset let Veterinarske bolnice Ptuj
Kje je meja med zdravljenjem in mučenjem
Veterinarska bolnica Ptuj je nastala iz bivšega Obdravskega živinorejsko-veterinarskega zavoda Ptuj. V procesu lastninjenja se je stvar morala odviti po zakonu: vse zdravljenje živali, razen inšpekcij, je šlo v zasebne roke. Lastnikov je več, počasi pa se tudi lastništvo konsolidira.
Na začetku je bilo vseh zaposlenih okoli 25, danes jih je 18. Pri velikih živalih (zdravljenje velikih živali na podlagi zakonodaje, osemenjevanje govedi in svinj) pokrivajo koncesijski teren, to je mestno občino Ptuj in občine Mar-kovci, Dornava, Zavrč, Hajdi-na, Juršinci in Destrnik, pri malih živalih pa koncesij ni.
Odnos do živali je nadvse pomemben, naj gre za veliko ali malo žival, poudarja direktor Veterinarske bolnice Ptuj Emil Senčar, s katerim smo se pogovarjali ob 10-letnici Veterinarske bolnice Ptuj.
Skrb za male živali je zadnja leta zelo napredovala, danes je čisto normalno, da z malo živaljo, ko je bolna, poškodovana, obiščemo ambulanto. Redko kdo še pusti žival, da se muči, ko bruha, ko ima drisko oziroma druge težave, ne da bi ji pomagal. Še pred nekaj leti ni bilo tako. Ko je Emil Senčar začel delati kot veterinar, je bila ambulanta odprta le enkrat tedensko po dve uri in obiski so bili bolj ali manj redki. Ni mu žal, da se je odločil za to delo. Danes je ambulanta za male živali Veterinarske bolnice Ptuj zelo močna, dela vse dni v tednu od jutra do večera, razen sobote in nedelje. Tudi naročanje živalskih pacientov so uvedli že pred nekaj časa, da bi bilo čakanje na preglede čim krajše. Živalske paciente imajo iz cele Slovenije. Gradijo na kvaliteti in zaupanju, tudi s cenami ne pretiravajo; cen pri sterilizaciji muc na primer niso spremenili že štiri leta, tudi s tem želijo pomagati, da bi bilo čim manj nezaželenih mladičkov.
V Veterinarski bolnici Ptuj so veliko investirali v opremo zaradi diagnostike, da bi lahko bolnim, prizadetim in poškodovanim živalim čim bolje pomagali, ker ne moreš delati na pamet, pravi Emil Senčar.
Razpolagajo z izredno kvalitetnim ultrazvokom, ki jim je pri pregledih in diagnostiki vseh internih obolenj neprecenljiv pomočnik. Poskrbeli so tudi za kompletno krvno diagnostiko, ki jo opravljajo kadarkoli in ob katerekoli uri. Rentgenski aparat imajo že od leta 1994, tudi bioskopski aparat za gledanje žive slike med operacijami.
Tudi ambulanta za ostarele pse in muce
Na račun ultrazvoka so diagnostično lahko toliko napredovali, da se zdaj že pospešeno ukvarjajo tudi s srcem, v kratkem bodo odprli kardiološko ambulanto za male živali. S srčno-žilni-mi boleznimi se bo ukvarjala veterinarka, specializantka ultrazvoka in srca. Vse bliže pa je tudi dan, ko bodo odprli geratrično ambulanto, saj se tudi živali vse bolj starajo. Tudi za starejše živali se da veliko narediti, jim olajšati kakšno starostno težavo, da bo njihovo življenje kvalitetno. Vsak starejši človek poje pest tablet dnevno, žival nima nobene, tudi ne ve povedati, kaj jo boli. Prav tako so se močno izboljšali kirurški posegi, ki so bili prej močno invazivni z velikimi ranami, danes muce sterilizirajo tako, da se poseg komaj opazi. Emil Senčar pravi, da se trudijo predvsem zaradi živali same, da je lahko že dan po posegu spet v polni kondiciji, kot da se z njo ni zgodilo nič. Veliko pozornost posvečajo izobraževanju, še vedno pa so za farmacevtsko stroko premajhni, da bi jim plačala izobraževanje, zato si ga morajo plačati sami. Na evropskih in svetovnih kongresih so redni udeleženci.
Veterinarska medicina je podobno kot človeška zelo napredovala. Pri velikih živa-
Napoved vremena za Slovenijo
Foto: Črtomir Goznik
Emil Senčar, dr. vet., med., direktor Veterinarske bolnice Ptuj: "Danes še redko kdo pusti žival, da se muči, ko bruha, ko ima drisko ali kakšno drugo težavo, ne da bi ji pomagal."
lih ni toliko zdravljenja kot pri malih; če si krava zlomi nogo, zdravljenja ni, čeprav bi lahko, ker pretehta ekonomski interes - takšna žival gre ponavadi v zakol, kar je kruto, vendar resnično. Čisto drugače je pri malih živalih: če si kužek zlomi nogo, mu naredijo mavec, opornico oziroma drugi ustrezen poseg. Nekoč so morali malo žival z zlomljeno nogo voziti v Ljubljano, zdaj tega ni več, ker jo lahko oskrbijo sami v celoti, razen poškodb hrbtenice. Uspešni so tudi pri mehki kirurgiji: operirajo razne vrste kamnov v mehurju in drugih organih, pogosto se dogaja, da morajo odstranjevati tujke, ki jih živali pojedo in ostanejo v njih, uspešno rešujejo reproduk-tivne motnje, opravljajo porode, carske reze. Pri zdravljenju malih živali so izredno napredovali in dosegli visoko raven. Ukvarjajo se tudi z zdravljenjem rakavih obolenj živali, od samega začetka imajo protokole za zdravljenje onkoloških bolezni pri malih živali. Lepe rezultate dosegajo pri terapiji in zdravljenju tumorjev vimena. Pri onkolo-giji je tako kot pri ljudeh: prej začneš ukrepati, boljše je. Opravljajo tudi kemoterapijo, vendar se zanjo ljudje redkeje odločajo. Če je pravi čas, v nekaterih primerih pomaga. Če odstraniš majhen tumor, ponavadi ni potrebna nobena kemoterapija, še pojasnjuje veterinar Senčar. Tumorji v organizmu so zelo zahrbtni, zato jim je ultrazvok v veliko pomoč. Takšno zdravljenje
zahteva tudi veliko strokovnosti, človečnosti, modrosti, poznati je potrebno mejo med zdravljenjem in mučenjem živali, saj tudi z etičnega vidika ni mogoče agonije živali podaljševati v nedogled. Tudi zdravljenje hudo bolnih živali mora biti predvsem humano.
V Veterinarski bolnici Ptuj zdravijo tudi veliko živali, ki so obolele za sladkorno boleznijo, k njim prihajajo iz vseh koncev Slovenije. Sladkorna bolezen pri živali danes ni noben problem, če se odkrije pravočasno, sladkor je mogoče tako pri psu kot pri muci stabilizirati. Obstaja tudi že živalski inzulin. Ena od motenj pri živali je tudi nažiranje, tudi zato obstaja "zdravilo", dietetika je danes v veterinarski medicini zelo pomembna. V trgovini Dr. Zoo, ki so jo odprli pred štirimi leti, dajejo velik poudarek prehrani. Tudi pri živalih postaja prehrana izredno pomembna. V njej delajo veterinarski strokovnjaki z izkušnjami, ki so dolgo delali v ambulanti za male živali, znajo ljudem svetovati o vsem, kar je vezano na njihovega hišnega ljubljenčka.
Nekoč so bile evtanazije pri malih živali pogoste, tega danes ni več. Zakon o zaščiti živali je pri tem v veliko pomoč, saj je prepovedana vsaka evta-nazija brez razloga, brez utemeljitve. Še pred nekaj leti je bilo veliko evtanazij psov ravno v času cepljenja proti stekleni, ki je za pse, stare nad tri mesece, obvezno vsako leto. Ker jih lastniki enostavno niso več želeli imeti, so se od-
ločili za evtanazijo. V zadnjem času lastniki psov cepljenje proti steklini jemljejo vedno bolj resno, tudi zaradi tega, ker je lahko za vsakega lastnika ugriz psa prava katastrofa, če gre za psa, ki ni bil cepljen. Nadzor nad cepljenjem psov proti steklini opravlja Veterinarska uprava Republike Slovenije. Lani so samo v Veterinarski bolnici Ptuj cepili okrog 2700 psov.
Pomembno je osveščanje
Danes živijo živali dlje kot nekoč, v visoki starosti najpogosteje poginejo zaradi onkoloških bolezni, na visokem mestu so tudi srčno-žilne. Živali poginejo pogosto tudi zaradi nesreč, zaradi kužnih bolezni, ki so včasih kosile zelo pogosto, redkeje tudi zaradi cepljenj. Proti kužnim boleznim je mogoče uspešno cepiti tudi muce, čeprav zanje register ni vzpostavljen. Možno jih je cepiti tudi proti steklini, ki je prav v tem času zelo aktualna. Po zakonu pa to cepljenje ni obvezno tako kot pri psih.
Čipi so pri psih obvezni od leta 2003. Teoretično je sicer še mogoče, da je kakšen pes brez čipa, če je starejši, v tem primeru ima še znamkico. Vsak pes pa mora imeti identifikacijo (znamko ali ušesno številko), po novem obvezno tudi čip, čisto nova zadeva pa
je potni list, ki ga lastnik dobi pri veterinarju. Vanj se vpisuje priimek lastnika, natančen naslov, čip živali, vrsta, pasma, ime živali, vsa preventivna cepljenja.
Veterinar Emil Senčar je povedal, da je prav po zaslugi zakona o zaščiti živali začelo naraščati število društev proti mučenju živali, ki prevzemajo skrb za zavržene in izgubljene živali. Lokalne skupnosti so po tem zakonu dolžne poskrbeti za zavržene in zanemarjene živali, še ne tako dolgo so imeli v Veterinarski bolnici Ptuj neke vrste azil, v katerem so brezplačno poskrbeli za te živali. To delajo še danes. Če je bil pes najden na Ptuju, ima zagotovo lastnika, zato taka žival nekaj časa ostane pri njih, medtem pa z objavami na Radiu Ptuj skušajo v sodelovanju s ptujskim društvom proti mučenju živali najti lastnika psa ali pa mu najti novi dom, če se lastnik ne najde, nekatere pa morajo odpeljati v azil v Dramlje, za katerega plačuje MO Ptuj. Tudi kazni za zanemarjene živali se že pišejo, na Ptuju imamo dobro inšpekcijsko službo, tudi kazni so velike, 500 evrov in več.
"Pomembno je osveščanje. Pozorni bodimo, ker nam žival prve znake bolezni zamolči, ker imajo živali izrazito možnost kompenzacije, to je sicer dobro, po drugi strani pa slabo. Ko lastnik vidi, da je nekaj narobe, ponavadi še čaka nekaj dni, preden z bolno živaljo obišče veterinarja. Ukrepati je potrebno takoj, ker se da zelo veliko narediti, če pravočasno opazimo spremembe pri malih živalih," je še nasvet veterinarja Emila Senčarja lastnikom malih živali. Zavedati se je potrebno, da smo s tem, ko smo se odločili imeti žival, v celoti prevzeli odgovornost zanjo. Humanost v odnosu do živali pa je tista, ki govori tudi o naši kulturi nasploh.
MG
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Danes bo sprva zmerno oblačno, čez dan bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo in povečini suho. Burja na Primorskem bo močnejša zjutraj in dopoldne, nato bo postopno slabela. Tudi ponekod drugod bo sprva pihal okrepljen severni do severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 7, v alpskih dolinah do -2, najvišje dnevne od 11 do 15, na Primorskem do 17 stopinj C. V soboto bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo in povečini suho. V nedeljo se bo pooblačilo, popoldne se bodo začele pojavljati tudi padavine. Ob morju bo zapihal jugo, ponekod v notranjosti jugozahodni veter.
•--^	
(VETJE BEZJAK	
ARANŽIRANJE, ŠOPKI, ARANŽMAJI, VENCI, LONČNICE...	
Super mesto - Ormoška c. 30, Ptuj Tel.: 02/787 75 19 K Jezeru 1, Ptuj Tel.: 02/776 35 31	
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ In IZVOZ, d.o.o. Puhova ulica 15,2250 PTUJ, Slovenija
Trgovina tehnično blago (Puhova 15) Tel.: 02 78 79 630 Faks: 02 78 79 615 Trgovina črna In barvasta metalurgija (Volkmerjeva 32a) Tel.: 02 74 81 038
lnfb@tehcenter.sl www.tehcenter.sl
- Vi i t
TRGOVINA
•	Črna in barvna metalurgija
•	Varilni material In varilna tehnika
•	Električno orodje
•	Pnevmatsko orodje
•	Ročno orodje
•	Rezilno orodje
•	Merilno orodje
•	Stroji In naprave
•	Vijačni material In okovje
•	Barve In laki
•	Ležajl
•	Verige In bremenske vrvi
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Storitve struženja, rezkanja In brušenja Izdelkov
•	Storitve razreza, žaganja In upogibanja materiala