leto (Año) IV., Štev. (Num.)157.
TEDNIK
"EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO)
Cena 15 cent
Uredništvo in upravništvo Calle COBKIENTES 633, Escr. 43, U.
51 Retiro 3834 Sprejemanje strank vsak da d 16—19
VZNEMIRJENJE A RAZ0R0-ŽITVENI KOI 'ERENCI
FRANCIJA SE BOJI OSAMLJE ¿.* STI. — ŠTUDIRANJE VAŽNIH PROBLEMOV. — NEÍADEN TARDIEUJEV ODHOD V ŽENEVO. — LITVITOV PROTI NEDOLOČNEMU ,UKREPU O K/ZOROŽITVI.
Razorožit vena konferenca, ki že več tednov zboruje V Ženevi, je začela zopet z rednim zasedanjem in ne je naj-preje začela baviti s t.urško-Uernškim načrtom razorožitve,' ki zahteva vsestranska razorožitev, katera naj sliči prisiljeni razorožitvi Nemčije. Vendar se vse države zavedajo, da je moinentalno tako radikalna razorožitev pov-S(*ia nemogoča, radi česar obsoja predlog, naj se sicer pri-do popolne razorožitve, vendar pa le postopamo, v raznih dobah.
V principu je bil sprejet l'ačrt, naj bodo države le to-
Bseženo je bilo, da je kon-íei'ica soglasno zabranila u| /abo raznega vojnega mate ala in raznih vojnih sred-sh, katera že itak medna-rfjiio pravo prepoveduje u-j»Sabljati. To se povsem stri-n,) s predlogom, ki sta ga stvila konferenci zastopnika '/ ruženih držav in Italije. 1 ancija je. podpirana od Ju->r slavije, slavila nov predlog, I zahteva najobsežnejšo kon-)lo Družbe Narodov v raz-h vrstah oboroževanja. Z irom na to, da so začele na zorožitveni konferenci tvo-ti Zružene države, Italija, emčija in Anglija' močno
džuriji, kjer kitajske neito- j dne čete pridobivajo vedno j nove postojanke, radi česar je sklenila japonska vlada od poslati v Mandžurijo več čet. ki naj napredovanje nerednih kitajskih trop za/držijo in onemogočijo. Te neredne čete so v zadnjih dnevih zasedle Čang-Čov, važno man-džursko postojanko in 'povzročile Japoncem občutne izgube.
* * *
Naročnina za pol ieta $ arg. 4.— celo leto $ 8.—, Inozemstvo Dolar 4.— List izhaja ob sobotah štirikrat mesečno
MOŽNOST SPOPADA MED RUSIJO IN JAPONSKO
SOVJETI POŠILJAJO VOJA ŠTVO NA SKRAJNI VSHOD — DRUŽBA NARODOV VZNEMIRJENA — JAPON SKA ZANIKUJE SOVRAŽNOSTI NAPRAM SOVJ ETOM
ba priti do čimvečjega soglasja in mirnega sožitja s sovjetsko Rusijo ter da Japonska ni nikdar imela namena kratiti kakršnihkoli ruskih
'•ko oborožene, kolikor zali- cupno fronto, se je vsa fran-teva njih varnost, Proti te-/ oska javnost silno vznemiri-">u se je pa postavil sovjet- i, kar je povzročilo, da je sJt> delegat Litvinov, ki je 'ardieu, boječ se osamljeno-Rjavil, da to ne predstavlja ti Francije, nemudoma od-"ikakega. koraka napram po- >otoval v Ženevo. Pred svo-Polni razorožitvi, ter da je jim odhodom se je pa sestal v«e sRnpaj premalo omejeno. v Parizu z angleškim miniad i česar se bodo nekateri sirskim predsednikom Mac-države kljub faktični zabram Donaldom, s katerim sta sku-popolnoma lahko še na paj odpotovala in imela v vla-dalje oboroževale in se pri ku važno medsebojno konfe-pravljale na. vojno.	renco.
KITAJSKO JAI ONSKI SPOR ŠE VEDNO NEREŠEN
Na konferenci, ki se je v ! kakor ne strinja s tem, da Kila v Ženevi za mirno res ¡mora Japonska, že v kratkem tev kitajsko - japonskega s] ! odpoklicati svoje čete, ter ga 'a, jp. bil sprejet v p rim 1»» načrt predlagati japóns ") kitajski vladi, naj se in "uje mešana komisija, ki i j Preštudira in določi dan < -Poklica japonskih čet iz fi Kuja. Znano je namreč, d nikakor ne mara-
je odklonil, ne da bi ga sploh predal tokijski vladi, katera bi ga itak ne hotela sprejeti.
Radi te zavrnitvi je nastalo v krogih Družbe Narodov veliko vznemirjenje, posebno še z ozirom na to, da se je bati oboroženega1 športi pogajati o miru, di, jr [ pada med Rusijo, in Japon-
Japonska ne odpokliče vs<-h ^Vojih čet, ki jih ima; na kitajskem ozemlju. Ta prepfc ie že bil izročen kitajsk nu 1,1 japonskemu zastopij cu. Kitajski zastopnik Yen je Predlog takoj predal oji vladi, ki ga je tudi spre >>.*.
se pa z njim zado- iijil •Hponski zastopnik, ki ¡A ni-
sko. Na ta način bi obstojala na Daljnem vshodu dva problema, ki zavzemata pozornost; celega sveta in oba grozita zaplesti svet v novo veliko svetovno vojno.
* * *
Med pogajanjem v Ženevi se pa vedno nadaljujejo sovražnosti, predvsem v Man-
Delovanje mešane komisije Družbe Narodov, ki ima nalogo preštudirati položaj na Daljnem vshodu in podati Družbi svoje mnenje, silno ovira dejstvo, da novo-mandžurska vlada nikakor ne dovoli vstopa v svoje o-zemlje kitajskemu delegatu Wellingtonn Koo, katerega se je odločila aretirati, v slučaju, da bi stopil na njeno ozemlje skupno z ostalo delegacijo, ki se je napotila v Peiping. Kljub temu je kitajska vlada dala svojemu zastopniki! ukaz, da se mora delegaciji pridružiti in na vsak način oditi z njo v Mandžurijo. Koo je prišel na mandžursko ozemlje skupno z vodjem komisije, angleškim delegatom, lordom Litton. Ni še znamo, ali bo man-džurska vlada uresničila svojo grožnjo, ki bi povzročila silno napet položaj.
POLOŽAJ V ŠPANIJI
Pretekli teden je mlada španska republika, z velikimi slavnostmi praznovala svojo prvo obletnico. Položaj je v zadnjem času postal nekoliko napet, radi tega, ker izzivajo monarhisti razne incidente, da bi povzročili težke spopade, ki bi ovirali vlado v izvrševanju svojega programa ter daí bi ustvarili splošno nezadovol jnist s sedanjim položajem, med špajn-skim ljudstvom. Zadnje dni j C bil napravljen celo na ministra Cezarja Quiroga atentat, ki pa ni imel nikakih posledic.
Razširile so se vesti, da. se namerami vodja monarhistov, grof liomanones, skupno s svojim sinom odtegniti iz političnega življenja. Vendar
Napet, položaj, ki je v zadnjem tednu zavladal med Japonsko in sovjetsko Rusi-jo, je popolnoma zavzel pozornost vseh delegacij, ki so ria i-azorožitveni konferenci v Ženevi. Sovjetski zastopniki nikakor ne zanikujejo, da obstoja velika nevarnost za oborožen spopad med njihovo armado in med Japonci. Eden izmed ruskih delegatov je zasebno informiral nekatere funkcionarje Družbe Narodov. da je zadržanje Rusije napram Japonski že od lanskega septembra popolnoma spremenjeno. V tem času je Rusija, kakor zatrjuje, močno utrdila svoje postojanke v vshodni Sibiriji ter je tamkaj koncentrirala nad 400.000 mož broječo armado, popolnoma opremljeno in pripravljeno za spopad, pred vsem na mandžurski meji.
Nasprotno pa trdi japonska vlada, da je ona imela vedno pred očmi dejstvo, da, je tre-
pravic v Mandžuriji. Radi česar je bil japonski armadi, s strani vlade ,izdan ukaz, naj postopa v Mandžuriji z največjo taktiko, da ne nastanejo komplikacije /, Rusijo. Zanikuje japonska vlada pred vsem obtožbo Rusov, da njene čete podpirajo Bele Ruse. ki se borijo proti Boljše-vikom.
Nevarnost oboroženega spo pada, ki bi zavzel še obsežnejše meje, kot japonsko-ki-tajski, je res velika in bati se je, da bo prišlo do njega prav v kratkem, posebno z ozirom na dejstvo, da se je jasno izkazalo, da nima Družba Narodov prav nobene moči napram velikim silam, katerim nikakor ne more upo-staviti svoje volje.
TRANSANDINSKI PROMET PREKINJEN
Kljub temu, da se je argentinska vlada precej trudila na tem, da. bi onemogočila prekinjenje prometa Trans andinlke železnice, je sedaj omenjena železniška družba definitivno sklenila prekiniti vés promet, to pa radi tega, ker ima. radi zadnjih carinskih ukrepov čilske vlade, mnogo izgub. Z visoko carino na živino je namreč bil popolnoma onemogočen izvoz
je pa liomanones te vesti takoj odločno zanikal in izjavil, da se bo udeleževal političnega življenja vse do svoje smrti ter da namerava ravno sedaj, ko se bo vršilaf v parlamentu debata o agrarni reformi, odločno poseči v debato in pripomoči do čim bolj sega agrarnega zakona v korist španskega ljudstva.
goveje živine v Chile, kateri izvoz je dajal transandinski železniški družbi največ prometa, Stroški za reden potniški promet in za uzdrževa-nje proge so pa tako ogromni, da ni mogoče brez velikih izgub niti misliti na t,o, da bi se z njim nadaSjevalo, ker nikakor ne odgovarjajo dohodkom, ki bi jih družba imela od njega.
Pošta bo premagala ovire, ki so nastale radi ukinitve prometa na ta način, da se bo korespondenca pošiljala potom La Quiaca v Boliviji in potom Magallanesa s parui-ki.
Promet je bil že definitivno prekinjen in argentinske straže so v četrtek o polnoči zatvorile vrate predora pri Uspallati, ki mejo na argentinsko ozemlje.
ARGENTINSKE VESTI
ARGENTINA PRODAJA LAN V JUGOSLAVIJI
Argentinski polnompčni minister' v -Jugoslaviji, dr. Can-diotti. je v Béogradu sklenil z jufi'oslovensko vlado pogodbo, |io kateri bo Jugoslavija kupila vse laneno seme. katero potrebuje, v Argentini. Na ta način bo Argentina uvozila v .Jugoslavijo 97'V vsega lanu. kar ga jugoslovanska industrija potrebuje. Skupna vrednost uvoženega , lanu bo znašala 30 milijonov dinarjev.
POVRATEK D RJA. AL-VEARJA
Iz dobro poučenih krogov je prišlo poročilo, da se bo bivši, predsednik republike, in predsednik argentinske radikalne stranke dr. Marcelo T. Alvear povrnil v Buenos Aires že začetkom meseca juniju. Takoj po povratku se bo začel resno baviti z reorganizacijo radikalne stranke,
LUGONES SE POVRNIL V ARGENTINO
Te dni se je povrnil v Buenos Aires iz Evrope bivši vodja policijskega oddelka ,,Orden Social" Leopoldo Lugo-nes (mlajši). Z oziroiu na. to, da. se je bilo bati. da bodo nastali pri njegovem prihodu nemiri, je policija močno y astra žila vse pristanišče. Lu-gonesa je pričakovalo kakih 600 delavcev, kateri so pa lista I i povsem mirni. Takoj po svojem prihodu, se je Lugo-nes podal na sodišče, kjer je podal svoje izjave radi mučenj, katerih ga dolžijo, da jih je povzročil nad delavstvom za časa svoje funkcije, v jetnišnici v Devotu.
i BLIŽNJA REORGANIZACIJA DRŽAVNEGA URADA DELA
Novi predsednik ..Departa-¡ mentó del Trabajo Nacional", dr. Buprich. se je sestal s predsednikom republike, generalom -Justo, s katerim se je posvetoval o skorajšnji po-Í trebni reorganizaciji omenjenega urada.
] VULKANI ŠE NE MIRUJEJO POPOLNOMA
Andski vulkani še ne mirujejo popolnoma in beležiti je vsaki dan manjše potresne sunke, ki pa nimajo skoro nobenega upliva. Še vedno pokriva ,razne argentinske pokrajine plast pepela, katera ! postaja vedno debelejša in ¡ grozi, da bo povzročila izgu-I bo velikega števila goveje ži-vme.
VLADA PLAČUJE ZASTALE PLAČE
Y teh dnevih je vlada začela plačevati uradništvu zastalo plačo za mesec januar. Do četrtka popoldne je bilo plačanega, vsega skupaj 16 mi-1 jonov 700.000 sfi na račun januarja. Vladi i obljublja, da bo v kratkem uredila plače tudi za ostale mesece.
ARGENTINSKI IZVOZ SE VEČA
Direkcija za statistike je izdala te dni številke, tičoč.e se argentinskega eksporta v prvi polovici aprila, številke, ki so zelo zadovoljive, tako v primeri z istim razdobjem v lanskem letu. kakor tudi v primeri s prejšnjim mesecem, kažejo, da obljublja biti argentinska trgovska bilanca do konca lega leta visoko aktivna.
KAJ JE S PATRONA-TOM?
Zadnje čase se v naši koloniji mnogo govori o u-stanovitvi patronata. Na našem poslaništvu v Buenos Airesu je bil pred kratkim od gotove skupine ljudi iz naše naselbine izvoljen pripravljalni odbor. V calle Cordoba 358 so se celo najeli že prostori za sedež patronata in jutri, dne 24. t. m. se bo baje vršil ustanovni občni zbor.
Patronat, katerega namen je koristiti izseljeniš-tvu z brezplačnim' posredovanjem za delo itd., pozdravljamo načelno tudi mi, pa naj prihaja odko-dersižebodi. Radi bi pa vedeli, kot informativno glasilo slovenskega dela tukajšnje jugoslovenske naselbine. je-li ta patronat namenjen celokupnemu jug'oslovenskemu izseljeni-štvu v Argentini ali samo gotovi skupini?
Z ozirom na dejstvo, da ni bila nobena naša organizacija, kakor tudi ne večina ostalih jugosloven-skih organizacij v Argentini, cbvečšena doslej o u-stanovitvi j ugoslo venskega patronata, mislimo, da je to naše vprašanje po-
ZBOROVA
AKC
Prošlo nedeljo je • -žaška skupina t,Dalr , akcije" .svoje prvo zb. p kateremu je predsed— neralni tajnik udruže. lijauskih vojnih proj| in .,Dahnatinsj^.f P$
državni
cev
fašistični
Augusto Pesco,solido, kí lašč za to prišel v Trst?
Dr. RODOLFO DE MAI0
Zdravnik
Calle RONDEAU 2478	U. T. 61 - 1396
Sprejema vsak dan od 14 — 18 ure ZDRAVNIK BOLNICE ARGERICH
Posebno ugodno za Slovence, ki žive blizu Parque Patricios. Se tri kvadre od Slov. prosv. društva II.
DVIG VOD POVZROČIL POPLAVE
Aločno deževje, ki je vladalo v zadnjih dnevih je povzročilo, da je reka Uruguay stopila iz svojih bregov ter poplavila velik del province Entre Rios. Voda, ki je dosegla višino 12 metrov iu 4 cm. je popolnoma poplavila mesto Concordijo, katero je moralo prebivalstvo povsem zapustiti. To je bilo silno ugodno za številne tatove, ki so se s čolni podali v mesto in nekatere hiše popollioma. oplenili. V zadnjem času je pa začela voda upadati in prestrašeno prebivalstvo se je začelo po-vraeati na svoje domove. Škoda, katero je vodovje povzro-
lvo je Pescosolido v odbornikov tržaške skt stopil v dvorano, so g« rova le i pozdravili z vzklik ., Split!"
Po uradnih pozdravih predsednik tržaške skup. dr. Sisgoreo poročal o pripi vah za ustanovitev trža, skupine ..Dalmatinske a*, je" in dosedanjem njetip delovanju. Poudarjal jej(:i s< je vse to delovanje \vr vedno v polnem soglasju v0 šistično stranko. Trst s¿j s vrh o razširjanja dalmatijr, propagande razdelili na okrožij in fašistična str»$5 je vsaj v prvih časih v ril okrožjih dajala skupini ri razpolago za sestanke svjsj prostore. Izven Trsta so ts\ ustanovljene „čete" v Milje,
ŽENSKI SVET i1
Y našem uredništvu s< haja še nekoliko. številk lan skega ženskega sveta. Prosi ino naročnice istega, ki še ni so prejele zadnjih številk, 11 : nam sporoče, da jim ga o' j pošljemo.
Poleg tega smo vdobili
I Ljubljane že tri številke 1
I tošnjega letnika, katere št
Vilke so na razpolago vsei
ki se hočejo nanj naročit^
Letna naročnina stane $ mi ,
6.—, katero s voto je treba p<
slati v priporočenem in dobr.
r-
10
ee a-
ižbi »ifre ;bo-
"UAJLMATINSKE " v TRSTU	!
tr-[ Tržiču in Nabrežiki. V skul ske j pini so se združili vsi DalniaJ nje j tinci, ..odrešeni in. neodreše-ge-|n.i", število članstva, je doslej, ta- narasti o na .1130. Fašistični 'ti-'skupina vseučiliškega. dija-, štva ("(!uf") je sklenila, d«h pokloni skupini ..Dalmatinske > I akcije" modro dalmatinske,, zastavo.
¡ (
Predsednik je v nadaljnjem trdil, da je to delovanje! | vzgojnega in duševnega znal ] caja in da ..dalmatinskim mol<| drim" (dalmatinska „modra'j t .)'* : zastava in ..modre" srajce člal j ne j nov) niti v sanjah ne pribajaf t, I»" j na "m akcije, ki bi se mo gle zamenjati ,,x akcijami
1-ristnega balkanskega sloga" v mejah ...sosednje balkanske države, ki hoče z ognjem in mečem doseči, da bi se govorilo o njej." — „ Videli smo na delu požigalce naših šol na Krasu, morilce naših vri lih miličnikov, bombase v u redništvu „Popola di Trie-: ste" in uničevalce imetja dal mat i tiskih Italijanov. Tjakaj naj gledajo prenapeti pacifi sti.
(Dalje prihodnjič)
J
zapečatenem pismu, ali pa iz-* ročiti jo našim poverjenikom, ki vam bodo v ta namen izdali potrdilo Slovenskega tednika. Stare naročnice Ženske^ sveta prosimo, naj nam sporoče svoje natančne naslone.
PRODA SE
Po ugodnih cenah prodam feč postelj, žimnic za eno ali 've osebi, razno sobno opra o, stolice, omare, mize, noči ■e omare, umivalnike itd. Za ojasnila obrniti se na Slo-: enski tednik.
¡EXPRESO "GORICA"!
t r/.. _„„„„ k,____selitve, izlete v mestu in i'
Za prevoz blaga, prtljage, okolici obrnite se na moje p ženi boste poceni z
Cenj, rojakom
FRANC
selitve, izlete v mestu in ¡vozno podjetje in postre-ijvečjo točnostjo.
e priporoča
l«JK
Calle BOMPLAND 791 (2 k' od Triu™to) Bs. Aires ;
INSTITUTO MEDICO I N T E R N A C I 0 N Á L
KAPAVICA (Triper): Zdravljenje brez izpiranj a in bolečin, hitro in tranjo. SIFILIS in krvne bolezni
ŽENSKE BOLEZNI: beli tok, neredno perilo i. dr.
923
BRASIL - 923
ŽARKI X - Diatermia - E ektroteraPija URNIK SPREJEMANJA:
ob delavnikih od 9. do 12 Í °qd % 2L ure-, j 1 • ^ •	.r ocl do 13. ure
ob nedeljah m praznikih
(ENO KVADRO OD PLAZ/ CONSTITUCION)
.'S d N
P
r.
:f! 1'; ii
« i/ P
S
z,' v C; k P n
I d «t u Či
IX
•C(
lil
'k pf
v< Vc to
i-S1
Ííl ftj
Ve
no bi ja na že S5r
: VS 1-0 be zri
¡fe
PRVA HRVATSKA ŠTEDIONICA IN FINANČNI POLOŽAJ JUGOSLAVIJE
1 Vest. ki so jo pred par diie prinesli brzojavi iz Jugoslavije, namreč da je P.HA ustavila plačevanja, ni pretresla samo cele Jugoslavije do zadnjega kotička, nego je vsejala marsikatero skrb tudi med naše izseljence po . celem svetu, kateri so se v velikem številu posluževali 1'. fi. is. z h nakazila svojcem v domovini, ali pa so zaupali «'inii zavodu svoje iiiožke, «er so se nadejali, da bo vsaj stara banka vzdrževala šunke, ki jih je povojna do-ba zadajala našemu narodne-'"i gospodarstvu in tako tudi Obvarovala po naših izseljenskih trpinih težko prisluže "i denar pred izgubo. 1	je lanski krah dunajske-
ga Kreditanstalt-a zadal Av-s*riji udarec, čigar učinki še danes težko odjekujejo v avstrijskem bankarstvu. zlom l'-H.S. ne bo nič manj živo zadel v gospodarsko strukturo Jug. in v prvem redu pre-čanskih krajev, kjer je P.H.is. razvila največjo delavnost in imela nešteto podružnic, i Polom IMl.fi. bodo zopet izkoriščali separatisti v svoje Politične propagandne svrhe, s tem, da bodo vrgli krivdo zanj na Betórad in v prvi vrsti na vlado gen. Živkovi-('a, ker je baje Narodna banka preepj pristransko posto-Pala pri podeljevanju meničnega kredita in občutno kraj-Sa'a potrebe Zagreba po kreditu. Nadajmo se pa, da bo sedanja vlada še pravočasno Uvidela nevarnost in priskočila zavodu na pomoč in pripomogla do sanacije, ker si-<:t*i" bodo posledice tega polo-1,1 a katastrofalnega značaja vse kraje tostran Drine, Posebno ker se lahko z gotovostjo računa, da bo ta zavod povlekel za seboj nešteto drugih podjetij, ki so od ^tegf) več ali manj odvisna. Neposredni vzrok za vstavljene plačil P.lI.fi. je bil seveda naval publike, ki je ved-"o bolj d vigíala svoje uložke, ®ilo iz potrebe ali pa iz bojazni pred bodočnostjo di-narja. Gospodarska kriza, ki par let divja posebfco po Prednji Evropi, > omajala Vsako zaupanje v srednjoev-»opske valute; začel ie
v	*Y
ka pit a lo v v inozemstvo, zmanjševale so se zlate re-Zerv<' narodnih bank; s p¿?
danjem agrarnih proizvodov, je kmetski stan obubožal tako, da ni mogel več odplačevati deficite itd.
Za svojimi sosedi prihaja žal tudo Jugoslavija na red. Enoletni moratorij za-nemske reparacije je bil seveda prvi občutni udarec na jug. državni proračun, njemu pa so sledili drugi, kakor zmanjšanje državnih dohodkov na davkih in carinah, zmanjšanje vrednosti izvoza itd. Vse to je seveda vplivalo na denarni trg, na stabilnost dinarja, na sigurnost bančnih zavodov, izzvalo pomanjkanje denarja in po raznih polomil) ¡trgovskih in drugih podjetij večje in manjše važnosti po celi državi je padla vsled težkih prilik tudi P.H.Š., ki je bila največji privatni denarni zavod v Jugoslaviji, bilo po sredstvih, številnih podružnicah, investicijah itd. in čije bilančne številke so šle v milja rde dinarjev.
* * *
Mnogi bodo rekli, kriza je kriva, da je prišlo do tega poloma. Kriza je kriva, da je v Sev. Amerik| saiu.0 v lanskem letu propadlo par tisoč bank in kriza je kriva marsičemu. Toda za krizo so tudi zdravila. In tu ravno leži zajec. Kljub svetovni krizi in vsem posledicam iste, na, katerih je trpela do lanske jeseni Vel. Britanija, vidimo danes, da je ta dežela v teku šestih mesecev uravnala svoj državni proračun, zmanjšala uvoz nepotrebnih industrijskih predmetov, oživela svojo industrijo, ojačaia domačo in izvozno trgovino in vrnila, kar je najbolj važno, angleškemu narodu zaupanje v svoje moči in v svojo bodočnost.
Jugoslavija se ne da primerjati z Vel. Britanijo, bodo drugi rekli. To je res, ne moremo primerjati našo državo z Angleško, ne v pogledu ogromnega bogatstva, s katerim ona razpolaga, še manj pa v pogledu težkih problemov, katere mora ^poslednja reševati.' Brezposelnost na primer, ni zavzela v Jugoslaviji nikdar takih velikanskih razmer kakor v Angliji, tudi proporcijonelno iie. Pri tem , treba znati, da angl. brezpos. delavec ni nobe na pohlevna ovca. Pa tud
Ugled dinarja ni nikdar dosegel ugleda angleškega funta.
l)a se zavaruje pred še hujšimi posledicami svetovne krize, pred stalnim izvozom svojega zlata v Pariz, in da reši svoj državni voz sploh, je angleška vlada pretekle jeseni z energičnim mahom zmanjšala vrednost funta in na ta način ubila, ne dve muhi, nego nešteto njih.
Logično bi tedaj bilo, da so manjše države, kakor naša, sledile angleškemu vzgledu in iskale rešitev svojih gospodarskih težav tam, kjer so iskali bistri angleški finančniki. Vendar razen skandinavskih držav, ni šla nobena druga za angleškim primerom, kljub temu, da je Anglija vršila močan pritisk na mnoge evropske države, da tudi one op ust e zlati standard svoje valute in ne glede na to, da je to bil edini način, da se do gotove meje zajezi pohod krize v vse žile gospodarskega organizma, špecijelno v agrarnih državah.	1
Vsi se še spominjamo, kako je padec funta vlekel za seboj italijansko liro in kakšno ..bataljo" je moral uprizoriti Myssolini. da jo obdrži na svoji višini. „Boj za liro", ki je bil boj za prestiž Mus-solinijeve finančne politike, je stal Italijo v zadnjih mesecih ogromnih žrtev. Da na-i vedemo samo slučaj italijanske ladjedelnice, ki je mora-' la odpovedati portugalski vladi dobavo par bojnih ladij. S$ hujše pa je zadeta italijanska tekstilna industrija, kateri je postala angleška nevarna tekmovalka tudi v cenenih proizvodih, v katerih so Italijani še pred kratkim prednja-čil,i.
Tu ravno leži največja po-greška jugoslovanske finančne politike. Ne Dr. is vrl juga, ne njegov naslednik v finančnem ministerstvu, niso znali tehtati važnosti raznih pojavov krize, ki je vstajala na vseh straneh, zlasti pa v New Vorku, kjer je vse odmevalo od raznih trgovskih in bančnih krahov, že par let sem. V času, lco je kriza razpela že svoja velika jadra, ko so vrednosti vsega padale na vseh koncih in krajih, ko naš poljedelec doma že ni mogel več dihati od bremena
dolgov, so naši finančniki, sledeč teorijam, katere so o-znanjevali Dr. Ivo Belin, Dr. (¡regorin in razni ekonomisti. na Vidov dan lanskega leta, vzakonili stabilizacijo dinarja, ter so na ta način pri tisnili času pest v obraz, kakor za nalašč.
Bodi omenjeno, da je bil | din ar že tedaj previsok, ko | je kvintai pšenice stal 250 Din. in več, kako naj bi ne
i
bil visok, kadar je ta cena padla na polovico? Kako naj kmet plačuje svoje dolgove, katere je napravil, ko so njegovi pridelki nekaj veljali. Tu ravno leži najvažnejši vzrok današnje gospodarske in finančne krize v domovini. Kmet mora vrednost enega stota žita plačati z dvemi stoti. Kakor pa vidimo, ne more. Radi tega trpi kmet, trgovec, industrija, banka in država sama.
Varali so se torej naši finančniki, ko so mislili, da bodo z visokim stabilnim dinarjem prišli gospodarski krizi v okom. Današnje gospodarske prilike zahtevajo dinamično finančno politiko in ne konzervativno, klasično. Kar je dobro v Franciji, ne more i biti dobro tudi v Jugoslaviji'-
Celo v državah, ki imajo, kakor Argentina, mnogo bolj okoreli bančni sistem kakor pri nas, so pred dvemi leti v očeh krize in padanja cen poljedelskih in izvoznih produktov, uvideli potrebo, da opustijo zlati standard, ne glede na to, da je bil tedaj obtok bankovcev krit še s celimi 80':/( zlata.
Dinar je stal sploh previsoko že od leta 1925 dalje, ko je od (i švicarskih stotink zraste! v kratkem času na 9.13 šv. stotink, in ne samo P.H.Š., nego vse banke, ki so se takoj po prevratu precej angažirale pri nacionalizaciji raznih industrij, so po revalorizaciji dinarja trpele in Šle za tem, da te industrije čim prej likvidirajo, kar se jim je pa le deloma uspešno posrečilo. Seveda so na ta način važne industrije zopet
prešle v roke tujega kapitala.
Ni dvoma, da bi svoječas-no povrednotenje dinarja 1-melo tudi koristne posledice | in tudi je gotovo, da bi se zli učinki tega lahko paralizi-rali z moderno in pravično kreditno politiko Narodne banke, vsaj za časa konjunkture. Žal pa Narodna banka ni vršila in izvršila svoje naloge, kot regulator denarnega trga in njeni krediti so nosili pečat favoritizma. Dokaz zato je v tem, da je es-komptna stopa Narodne banke bila dolgo let na 6%, med tem ko je moral istočasno naj-solidnejši trgovec plačati za eskompt svojih dobrih papirjev, pri privatni banM od .15 do 30% obresti.
Točno študiran je konjunkture bi lahko pokazalo, kdaj je postalo manevriranje z es-komptno mero Narodne banke že nezadosten lek za krizo in kdaj .je bilo treba preiti k energičnim korakom, kakor n. pr. k zmanjšanju vrednosti dinarja. Mislimo, da je bil ta moment lanske jeseni, ravno tedaj, ko je Angleška razveljavila zlati standard funta.
Sicer pa kriza ni še nikakor popustila in še je čas, da se podvzamejo vse mere potrebne za oživljen je narodnega gospodarstva v domovini. Vsi verno, da je blagostanje v aktivnosti in ne v mrtvilu, povzročenem po visoki zlati valuti,
Vsekakor pa upamo, da bo današnja narodna vlada slučaj P.I1.X. toliko v interesu stoti,sočev vlagačev, kakor tudi v interesu mirnega sožitja jugoslovanskih plemen ugodno rešila, ker smo prepričani, da bo tudi sama uvidela, da krivda, za današnje potežko-če zavoda ne leži na njegovih upravi tU jih; marveč na pogrešili finančni politiki, ki je koristila samo onim pa-trijotom, kateri so še pravočasno za svoje dinarje dobili zlato, in ga spravili v Francijo.
M. K.
BRZOJAVKA SVOJCEM v JUGOSLAVIJI
itane le malo in bo izročena v nekaj trenotkih
VIA RADIAR Soc. Anon. Radio Argentina*
Av. P te. ROQUE SAENZ PEÑA 520
DRUŠTVENE VESTI
IZ S.P.D. m V CORDOBI
i
Slovensko prosvetno društvo III v Córdobi naznanja, da se je preselilo iz prostorov, k! jih je imelo v ulici Humberto 1., 712, na Boulevard Ocampo št. 124, pueblo General Paz, tik za mestom, kamor naj se naslavlja vsa korespondenca.
Tajništvo.
POROČILO S.P.D. I.
Z ozirom na to, da se je Sokol ločil od Slovenskega prosvetnega društva I in ker so bili nekateri člani obenem člani Sokola in Prosvete, naj prizadeti javijo tajništvu tekom enega meseca, ali hočejo še nadalje ostati Člani Slovenskega prosvetnega društva. To je radi natančnega pregleda članstva. Brez obzira se bo črtalo iz seznama vse one. ki nimajo poravnane članarine in ki odboru niso javili, da so brezposelni.
Napovedani sestanek odborov Slovenskih prosvetnih društev in konzorcija Slovenskega tednika, ki se je vršil preteklo soboto, je popolnoma dosegel svoj namen. Govorjeno je bilo o važnih problemih, s katerih izvršitvi j) je treba tudi v resnici zače-
OBQZORáVNICA
Centralnega Zavoda A. P.
Dra. Dora Samoilovich
Donato Alvarez 2181
U. T. 59 - 1723 Ordinira dnevno od 15. do 20. uie.
ti. Sestanek je jasno pokazal, da je bilo med organizacijami in našim glasilom premalo o-sebnih stikov, na podlagi katerih bi se moralo bazirati vse naše javno življenje. To je bil tudi obenem vzrok, da se št do sedaj niso načela pre-važna vprašanja, ki se tičejo našega izseljeništva.
Sestanek, katerega se je u-deležilo lepo število članov je pokazal, da bi se morali taki i sestanki, na katerih pride do izmenjave misli in do rojstva koristnih inicijativ, vršiti redno, vsaj vsak mesec enkrat
Ne pozabiti, da bo Slovensko prosvetno društvo 1 ponovilo v nedeljo, dne 24. t.m. igro Miklovo Zalo. Ponovitev se bo vršila' v društvenih prostorih. v ulicah Añasco in Trelles. Začetek točno ob 3V& popoldne.
Kljub xelikih stroškom, ki jih je imelo društvo za pripravo kulis, smo postavili tako nizke cene, da omogočimo poset prireditve vsakemu, četudi je morda v denarnih stiskah, ker vemo, da je kriza povsod, kar tudi mi upoštevamo. Številke, ki se izdajajo kot vstopnice, imijjo poleg tega vrednost dobitka pri loteriji.
Godbenemu, predvsem pa
zlatimi črkami.
Tajnik Jan Kacin
KONCERT "PRIMORJA" V SAO PAULO
V soboto, dne 2. aprila zvečer je -J. P. D. "Primorje" v Sao Paulo, Brazilija, priredilo v društvenih prostorih, v Rúa Santo Antonio 70, lep in dobro uspel glasbeni koncert. Zasluga, da je bil to pot pevski zbor popolnoma na mestu, kar smemo brez samohvale trditi. gre predvsem pevovodji profesorju Emilu Pavlovske-mu, ki ne gleda pri vajah nikdar na to, koliko je ura. Omenim naj o pevovodji še to, da je rodom Ceh, dober glasbenik in dirigent raznih nemških zborov, s katerimi večkrat nastopa v največjem gledališču v Sao Paulo, v Teatro Municipal, ter da je splošno pripoznan tudi v najširsšili brazilskih krogih.
Spored koncerta je bil zelo' obsežen ter je obsegal več zborovih nastopov ter solo-spevov. Moški zbor nam je zapel "Na planine", kateri pesmi je sledila "Cancao da gui-tara", brazilska, več solo točk, katere so zapeli naši društve-niki in društvenice, razni vi-jolinski in klavirski komadi itd. Na klavirju je ves spored spremljal pevovodja Pav-lovsky, vijolin je pa igral pro-
Naročite se na
pevskemu odseku m še naj- Slovensk¡ tednik bolj ženskam priporočamo nekoliko več zanimanja za dru-
štveno življenje. Kljub temu so pa nekatere častne izjeme, in imena teh bodo ostala v zgodovini društva zapisana z
Dr. J. H A H N
ŽENSKE BOLEZNI — BELI TOK — NEREDNO PE-kVLO, BOLEZNI MATERNICE, JAJČNIKA, MOŠKE BOLEZNI: GONOREJA. ANALIZA KRVI IN ORINE.
„ BLENORAGIJE PROSTATA — SIFILIS — KRVNE BOLEZNI
: Tuem nán 2729, esq. Pueyrredón
U. T. 47 Cuyo 7601 - Sprejema, od 3 do 8 zvečer.Ob nedeljah od 9—11. NIZKE CENE
Profesor Dr.
M. Carballo
Zdravnik - Specialist
Notranje — Venerične -Kožne bolezni — Sifilis;
—	Urinarične — X-žarki'
—	Ultravijoletni žarki-
Ženske bolezni Sprejemanje od 15-19 ure • LAVALLE 715
fesor Aschermann. Izven programa je tovarišica Bórica Zver nastopila s primerno de-klamacijo, posvečeno triletni-ci društva. Isti dan namreč, so pretekla tri leta. kar je bilo Primor je ustanovljeno. Ves spored je bil zelo posrečeno izbran in v splošno zadovoljstvo izveden. Najbolj je pa ugajala točka vijolin in klavir, Zingaresca, katero je bilo treba ponoviti. Burno so bile aplavdirane tudi solo sopran "Ptička" in mešani zbor "Djevojka je ružu brala", vendar jih pa ni bilo mogoče ponoviti, kakor je to občinstvo zahtevalo.
Vsi prisotni so sledili izvajanju v. veliko pozornostjo in kazali so tako veliko zanimanje. da se je takoj opazilo, da leži našemu narodu v izselje-ništvu na srcu prava, |u>štena in dostojna zabava, predvsem, da v njih srcih planiti ljubezen do našega lepega petja.
Še nikdar se pa niso naši rojaki odzvali vabilu v tako častnem številu kot ob tej priliki. 1/. tega z veseljem lahko sklepamo, da uživa društvo "Primorje" v jugoslovenski koloniji splošen ugled in simpatijo. Še nikdar nismo videli pri nobeni prireditvi toliko bratov Srbov in Hrvatov, kakor tokrat. Celo na hodnikih in po stopnjišču je bilo vse polno ljudi, ki niso mogli v nabito polno dvorano.
Veseli nas, da so se tega koncerta udeležili tudi uredniki raznili drugih slovanskih listov v Braziliji, kakor urednik ruske "Gazete" in poljskih "Novvin", kateri so p prireditvi podali obsežno poroči-
lo in laskava oceno nastopa.
M: Novačan
VAŽNO!
Za vse izseljence moške in ženske, ki želijo preskrbeti se z dobrimi stvarmi in z dobro obleko za mal denar. Pri tvrdki „Astra", Córdoba 883. vdo. bite z druge roke in v dobrem stanju briljantne, biserne, zlate in srebrne nakite; umetniške slike, kipe, porcelano, kristale i. t. d. Moške in ženske o-bleke, svilene in iz blaga, večerne in promenadne o. bleke, kožuhe, suknje iu garniture i. t. d.. Zaloga moških oblek in delavnica.
Velika ----
.... novost
V barvarni (tintoreriji) „Belga", Córdoba 906, sem otvoril krojaški oddele, katerega vodi dolgoleten v Evropi in Sev. Ameriki izkušen strokovnjak pri-krojevalec g. Anton Faze-kas, ki izdeluje po najmodernejšem kroju obleke in suknje iz najboljšega angleškega blaga. V tej moderni barvarni morete prebarvati in očistiti obleke sov, tako da izgledajo kot in druge stvari za par pe-nove. Obiščite na vsak način podjetje, kar vam bo gotovo v veliko korist.
LASTNIK OBEH PODJETIJ .
TOŠKOVIČ JOVAN OSTOIČ
IZKUŠENA BABICA
FILOMENA BENE6 DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v zdravniških vedah v Bs. Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na dom.
Ordinira od 0. ure zjutraj, do 20. ure zvečer.
P. L. Saenz Peña 1480 U. T. 23 Buen Orden 3389
Buenos Aires
DOCK SUD
CProv. Buenos Ares) Calle Facundo Quroga 1441
(nasproti elektrarne)
EDINA NAŠA SLOVANSKA LEKARNA
Pojasnilo o vašem zdravju lahko dobite osebno ali pismeno v moji lekarni.
Franjo Huspaur
FOTOGRAFIA LA MODERNA
Mojim cenjenim odjemalcem sporočam, da bom dajal tekom zimske sezone vsem čitateljem „Slovenske-ga tednika", ki se bodo predstavili z listom, velike popuste.
Daroval bom tudi lepo izdelane povečave.
Priporočam se cenj. čitateljem „Slovenskega tednika"	, Podružnica, calle Belgrano 3135.
Ü. T. 45 . 1720
S. Saslavsky
Av. San Martín 1679 Bs. As.
Slovensko Prosvetno Društvo L
Calle TRELLES 2701	BUENOS AIR*
PONOVI
MIKLOVO ZALO
V nedeljo, dne 24. aprila ob 3 uri in pO
popoldne
v društvenih prostorih, v ulici TRELLES, vogal AÑASCO
La Paternal
Poleg igre so na sporedu razne pevske točke
Po igri ples in prosta zabava
SVIRA DRUŠTVENA GODBA
Vstopnina prosta. Vstop dovoljen le proti predložitvi številke, se dobi pri blagajni in ki ima vrednost dobitka, če bo izžreb^ pri srečolovu. Posamezne številke stanejo za nečlane $ 1,-za člane $ 0.50.
K obilni udeležbi vljudno vabi
ODBOR | j
(V slučaju slabega vremena, se bo prireditev vršila nedeljo p.zneJ
Dr. Med. K. VELJANOVIČ, ljevine Jugoslavije, Viamo Zdravnik Poslaništva Kra- nte 369, Bs. Aires.
ZDRAVNIŠKI VESTNIK
KAJ JE JOGURT?
Predno pričnemo razlagati pomen, ki ga ima jogurt na človeški organizem, moramo pogledati kaj je to jogurt ? Izraz jogurt, ki se rabi pri balkanskih narodih znači — kislo mleko. Kavkaški planinski narodi rabijo izraz kefir, Armenci Macun, Tatari konus, dočim so ga Egipčani i-menovali življenje. Dela se ga iz vseh vrst mleka, na ta način, da .se mu dodaja dva speeijelna fermenta — Bac-terium Bulgaricum in Strep-tekoccus thermophilus, od katerih je prvi glavni faktor zgoščevanja, dočim daja drugi jogurtu njegov značilni duh, aromo.
Spremembe mleka, ki nastanejo potem, ko se mleku doda cepilni bacil, se dele v tri skupine: 1.) alkoholna fermentacija mlečne kisline, pri ka"teri se del nje s pomočjo fermentacije bacila pretvarja v alkohol in ogljeno kislino. 2.) fermentacija mlečnega sladkorja, pri kateri se
s pomočjo fermentacije enga bacila (bacterium Bjplgari-cum) pretvarja v mlečne kisline. 3.) usirenje kaseine mlekas, pri katerem se en del raztvarja, drugi pa razpada, medtem ko se mlečna beljakovina spreminja v pepton.
.Jogurt vsebuje po 2 dneh okoli 1 V'i % alkohola, 2 po sto mlečnega sladkorja, 1 % mlečne kisline, 1 % ogljikove kisline, masti pa toliko, kolikor je vsebovalo mleko preje. Vpliv jogurta, kateri je ležali več časa, je večji, nego svežega.
(Dalje prihodnjič)
Našim dekletom
Mnogo mladih deklet je u-soda odtrgala izpod domačega krova ter jih zanesla v iz-seljeništvo. Ni jim bilo dovolj prostora v domači hiši in za zaslužkom so morale po svetu. Težko jim je bilo slovo od domačije, od starišev, sorodnikov, od krajev, kjer so bile rojene, kjer so rástle. Toda treba je bilo iti in odšle so.
PEVO SLOVENSKO AUTOTBANSPOBTNO PODJETJE
"EXPRESO INDEPENDENCIA
Za selitve, skupne izlote, prevoze vsakovratnego blaga in prtljage po mestu in na deželo Najnižje cene in točna postrežba ob vsaki uri Priporoča se lastnik:	/
JOSE V. KOJANEC
C. SAN BLAS 991	U. T. 59 Paternal 2499
,____(Tri kvadre od postaje La Paternal)
Veliko teh deklet se je tukaj poročilo. Postale so žene in matere. Nekatere so srečne v zakonu s poštenim možem, ki jih spremlja v življenski borbi. Toda koliko je tistih, ki preklinjajo usodo, ki jih je stih, ki so se obesile prvemu mladeniču, morda celo tujcu, zanesla v tujino. Koliko je tina vrat, ne da bi pomislile predno so izrekle pred oltarjem oni usodepolni „da". Niso spoznale preje svojega moža ter so morda gledale le na njegovo zunanjost, ne da bi spoznale njegove duše, radi česar danes morda trpe. Mnogo jih ne premisli in slepo verjame vsem lepim in sladkim besedam mladeničev, ki jih slepijo in varajo toliko časa, dokler ne postanejo njihove žene. Vse mogoče jim obljubljajo, ko pa so poročene šele se prepričajo o žalostni resnici. To vse radi tega, ker moža ne marajo takorekoč spoznati, predno se poroče.
Mnogo je sicer deklet, ki so se poročile s tujci in danes so srečne in zadovoljne.
Toda veliko večje je število tistih, ki so nesrečne. Že morda v prvem letu skupnega življenja je postal njih zakon nesrečen. Tujec — mož — ni dovolil mladi materi učiti dece njenega jezika. Zavladal je pekel v hiši, in nesreča je bila tu. Zatorej, dekleta, imejte pamet! Nimate tu v tujini vaše skrbne, mamice, ki bi vas čuyala pred nevarnostmi. Dan na dan ste izpostavljene vsakovrstnim izkušnjam. Ne verujte preveč mladeničem in njih sladkim besedam. Fantje so kakor čebelice. Nabirajo med po cvetlicah in ko posrkajo vsega z enega cveta, gredo na drugega.
PRVA JUGOSLAVENSKA POLIKLINIKA
VIAMONTE 369 U. T. 31 Retiro 4000 Bs. Aires
Zdravljenje se vrši v naši kliniki zelo vestno od jugoslovanskega zdravnika Poslanstva Kraljevine Jugoslavije v Buenos Aires, ki je diplomiral v Nemčiji in se specializiral v Avstriji: za kožne in spolne, kakor tudi za ostale notranje bolezni.
Velike olajšave se nudijo jugoslovanskim delavcem
'Ordinira od 14. do 19. ure, po želji in v slučaju predhodne pri. jave ordinira izven navedenih ur, tudi ob nedeljah in praznikih.
Sprejema vsak dan od 15 do 20 ure
Ravnatelj: Dr. VTJONO
..........................
.......................
CITATELJI POZOR!
"ŠIFKARTE" do Zagreba, Beograda, Ljubljane in vse kraje Jugoslavije prodajamo za
SAMO!
m$n
Imamo na razpolago mesečno šest parnikov s posebnimi kabinami za tretji razred. Kliente v notrajnosti postrežemo pismeno.
Cía. General de Vapores
(USTANOVLJENA LETA 1890)
Reconquista 1090 V.T. 31 - 4065 Buenos Aires
VARNOST, NIZKE CENE, HITROST,
so nas prvi namen pri poslovanju z Vašim denarjem, katerega morate vedno tako obrniti, da Vam prinaša
ČIM VEČ KORISTI
ter da Vas varuje nepotrebnih iznenadenj.
Sprejemamo hranilne vloge
ter jih obrestujemo po 5 %, kaere so Vam vedno na razpolago.
Denarne Pošiljke
na vse kraje Vaše domovine, računajoč za to najnižji strošek.
Ladijske Prevozne Karte
dobite za katero koli ladijo ali linijo po najnižjih cenah le pri nas.
Banco Holandés
de la América del Sud
Sucursal Buenos Aires Bmé MITRE 234, esq. 25 de Mayo
"Slovenski Oddelek"
Uradujemo vsak delavnik od 8V2 do 19 ure zvečer
Oprostite, draga dekleta, tem mojim besedam. Nisem imel namena žaliti vas. Želim pa, naj ta opomin seže globoko v vaša srca.
Oordoba, aprila 1932.
Anton Mozetič.
Slovenski urar
popravlja ure in opravlja vsa. ▼ zlatarsko stroko spadajoč» dela
Rojakom se priporoča ADOLF KURINČIČ Calle Córdoba 358/1
FOTOGRAFIJA "LA FAVORITA"
VARELA 1201, esa. ZUVIRIA, okraj FLORES U. T. 63-1551.
Najlepša slikarska dela. Opreme za neveste. Postrežba točna. Cene zmerne. _Priporoča se PAULINA BRUSILOVSKA_
RUDOLF LIKAČ
■ Rojen v Orehku pri Materiji, 31 let star, je izdihnil na posledicah pljučnice, katero si je na-lezel 3. marca t. 1.
Žalujoča brat. in sestra, ki se nahajata v iz-seljeništvu naznanjata žalostno novico vsem prijateljem in znancem.
VESTI IZ PRIMORJA
MOHORJEVE KNJIGE SE PLENIJO
Trst, marca 1932. Karabi-rierji iz Divače so se nekaj prizadevali v svojem okrožju, da bi zaplenili ljudem mohor-ske knjige. Sicer pa je bilo po Divači že tako malo moli or j a nov, ker so si naprej j mislili, da bodo knjige zaple-j njene in se niso priglaševali. i
ARNALDOVO DREVESCE V ZGONIKU
Trst, marca 1932. Prejšnji teden so fašisti vsadili pred «ter k vi j o v Zgoniku malo drevesce. Imeli so ob tej priliki slovesnost. Hodili so po vasi in izzivali domačine. Že v prvi noči, pa je spominsko drevesce bilo izruto. Vsled tega so dan kasneje polovili fašisti vse domače fante iz Zgo-i>ika in Saleža ter jih tirali v zapore. Na novo so zaprli tudi oba brata Obada iz Sa-It ža.
URADNIŠTVO „TRIESTI-NE" NA CESTI.
Trst, marca 1932. Fuzija Tržaške trgovske banke (Co-merciale Triestina) z Italijansko trgovsko banko (Danca Comerciale Italiana) je dovršena. Vse uradništvo, kar ga je Tržaška še iniela, bo spuščeno ha cesto. Definitiv-no je že bilo te dni odslovi je-nih 20 gospodičen. Neka "tovarna parketov v Bojanu je koncem februarja ustavila vse delo.
SPOVEDNI LISTKI ZAPLENJENI
Gorica, marca 1932. Spo-vedni listki za veliko noč so bili po Goriškem zaplenjeni, ker so bili natisnjeni v slovenskem jeziku in se je goriška prefektura postavila na stališče, da niso v smislu kon-kordata dovoljeni. Tako so orožniki zaplenili spovedne listke na Tolminskem, kakor n. pr. v Čepovanu, nadalje na Vipavskem, kakor v Crničah, Batujah in Osoku.
OBSOJENI RADI TIHOTAPSTVA
Gorica, marca 1932. Franc Krehar, star 43 let iz Dol. Tri-buše pri Sv. Luciji, je bil kaznovan na globo 1946 lir in še plačilo sodnih stroškov, ker je vtihotapil 17 litrov špirita. V ZAPORIH NA REKI.
Reka. marca 1932. V zaporih na Reki čakata na razpravo pred sodiščem posestnik Franc Lovrenčič in mladenič Miha Čeligoj iz Rupe pri Jelšanah. Obtožnica pravi naslednje: Frane Lovrenčič in Miha Čeligoj dolžita domače miličnike, da so neko noč zažgali Lovrenčič,evo hišo. To je opazil Miha Čeligoj, ki je takoj alarmiral ljudi, da so prišli gasit. Ogenj se jim je posrečilo takoj zadušiti. Drugi dan sta se Miha Čeligoj in Franc Lovrenčič podala na milično poveljstvo na Reki in sta. tam javila to zadevo. Reška, oblastva so ju dala aretirati in ju obtožila, da krivo pričata. Dan obravnave še ni bil določen. ŽIVLJENSKE RAZMERE V JULIJSKI KRAJINI
Gorica, marca 1932. V Idrijskem okraju prede trda kmetu. Mleko po mlekarnah plačujejo 20 do 30 stotink za liter, medtem ko je bilo pred j leti po 60 stotink. Živina ni-! ma cene. Teleta se plačujejo po 2.50, govedo najboljše po 3.50 za čisto težo. Prašiči so se nekaj podražili in gredo pO 3.8() prve vrste, prej je šla cena od 2.70 do 3.10. Vse polno kmetij gre na boben radi visokih davkov. V februarju je bilo pred goriškim sodiščem na prodaj o-krog #0 posestev, ki so večinoma ostala neprodana, ker ni bilo kupcev. Zelo so bili prizadeti kmetje radi globe pri zakolu prašičev, ker niso hoteli javiti, da bi ne. plačali davka. Nad sto kmetov je moralo plačati kazen najmanj 100 lir. Nekdo je plačal celo 700 lir.
Zima je v Idriji zelo huda, celo gozdnemu oskrbništvu je zmanjkalo drv, ker je vse nestalne delavce prej odslovilo in se ni preskrbelo s potrebnim kurivom. Tako se je zgodilo, da je moral gozdni urad kupovati drva od rudnika.
FAŠISTIČNA ASIMILACIJA POTOM ŠOLE IN PETJA
Gorica, marca 1932. V Tolminu so otvorili večerni tečaj. v katerem poučuje a-vangvardiste šolski nadzornik špačapan — nemščino. V K redu pri Kobaridu poučuje italijanščino v večernih tečajih za odrasle domačine učitelj 1'ršič; povsod drugod poučujejo le Italijani. Takih tečajev za italijanščino je bilo letošnjo zimo v goriški pokrajini 96. V Vipavi so bile pred kratkim fašistične prireditve, na katerih je nasto- ] pilo tudi nekaj pevskih zborov. ki so se ustanovili v večernih tečajih. Zbor iz Goč je zapel pesem „Dio Ti salvi, Mussolini"! (Bog te ohrani, Mussolini!), drugi zbori pa so peli razne italijanske popevke, na primer ,,Dove sei
Í
Za nakazila in izplačila
v angliških fnntih
na vsa mesta in kraje Jugoslavije, Češkoslovaške in Julijske Krajine t
ter na vse države celega sveta, obrnite se na J
BANCO DE LONDRES
Y AMERICA DEL SlID
Najstarejša banka, katere samo ime pomeni že
VARNO S T in RESNOST
Osrednji zavod: 6, 7 in 8, Tokenhouse Yard, London Buenos Aires: Bartolomé Mitre 399 esq., Reconquista Mendoza, Paraná, Posadas, Rosario, Santa Fe, Tres Arroyos, Tucumán in Asunción.
Rosario: calle San Martin 849 y Salta 2809-13 Podružnice: Azul, Bahía Blanca, Concordia, Córdoba
sta, mia bel alpin", „Addio, mia bella, addio", itd. Fašistični hijerarhi menijo, da se bo tem potom najlažjeTazširi-la italijanska pesem med Slovenci.
HUMOR
•
Lanjski obisk italijanskega ministra Grandija Ameriki, je pobudil v Italiji silno razočaranje. Ko se je Gran-di povrnil iz Amerike, je re-
feriral Dueeu:
—	Veš — pravi Grandi, — banan nič, (banane so denarl, toda da vidiš kakšne slavno-sti. pa sprevodi, pa godbe, pa banketi! Pomisli, da je pri Hooveru bilo jedilno orodje čisto od zlata !
Nakar Mussolini:
—	Manj čakol („menb cia-cole"), daj ven da ga vidimo !. ..
Dr. N. V. Miloslavich
Zdravnik s prakso na buenosairešlu, berlinski in pariški univerzi
ZDRAVLJENJE TRIPERJA V VSEH OBLIKAH ČANKRA IN SIFILISA
Mesečna in petnajstdnevna plačila Govori kasteljansko, nemško in vse slovanske jezike
Sprejema: ob delavnikih od 3.—7y2. ure pop. ob nedeljah od 9.—1.1. ure.
:; Calle LA VALLE 301, I. nadstr. BUENOS AIRES
Zdravniško - Specijalisticni
I n s t i t u t
KRVNE BOLEZNI
Spolne bolezni: Prostatitis, težave pri spuščanju vode. Hitro in moderno zdravljenje SIPHILIS in nje posledice in komplikacije. 609—914. Spolna šibkost in zguba semena.
ANALIZA KRVI, PLJUNCA, TOKA IN URINE KOŽNE BOLEZNI, kronični ekcemi. psoriasis.
Hemoroidi in nabrekn jenje žile: si§urno in hitl°
zdravljenje po metodi Prof. Dr. Sicard-a, brez operacij in ne da bolnik prekine delo.
NOTRANJE BOLEZNI: Pljuča, zdravljenje jetike po nemškem sistemu: Mollgrad in Goldsalzen. ASTHMA se zdravi po neobčutnem etnologičnem sistemu. SLADKORNA BOLEZEN, DIABETIS, z dijeto in pod strogim, trajnim zdravniškim nadzorstvom urine in krvi.
Hevmatizem: Bolezni členkov, Srčne napake, splošna onemoglost, Arteriosklerozis, ŽELODČNE BOLEZNI, kisline, povračanje, pomanjkanje apetita, slaba prebava. ČREVESNE BOLEZNI: Diarea, krči. konstipacije itd. GRLO, UŠESA, NOS IN NOČI
Posebni prostori za ženske.
X - ŽARKI — ULTRAVIOLETNI ŽARKI VISOKA NAPETOST.
DIATHERMIA
1017 - Sarmiento -1017
Sprejema se od 10 do 12, in od 14 do 21 ure. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 12 ure. — Zdravniški pregled $ 3.—. CENENI ABONAMENTI.
VESTI IZ DOMOVINE
NAD 180.000 BREZPOSEL-V NAŠI DRŽAVI
Osrednje tajništvo delavskih zbornic in Uedinjena. delavska sindikalna zveza -ln-goslavije sta pristojnim mestom predložila obširno spomenico »lede brezposelnosti V naši državi. V tej spomenici se v uvodu opozarja, da v predlogu državnega proračuna niso določena nikaka sredstva za pomoč brezposelnim delavcem. Žal, v naši državi ne obstaja zanesljiva statistika zaposlenosti in le delavske zbornice imajo delne Podatke o zaposlenosti in nezaposlenosti pri posameznih Podjetjih. Na podlagi teh podatkov je bilo izračunano, (l¡i je v naši državi 182.000 brezposelnih delavcev, kar dokazuje, da je brezposel-fjSt tudi pri nas važno vpra-sanje. Nato utemeljuje spomenica potrebo brezposelnega zavarovanja delavcev in l»'edlaga, da bi poleg delodajalcev in delavcev prispevali v sklad za brezposelne podpore tudi država, banovine in zlasti občine. Težave z brezposelnimi delavci naraščajo zadnje čase zlasti zaradi stalnega vračanja naših izseljencev, ki so v inozemstvu izgubili kruh. Zlasti težaven je položaj rudarskih delavcev. Zastarela pravila bratovskih ••Madnic določajo, da izgubi '"«darski delavec, čigar zaposlenost se prekine za šest mesecev, vse svoje prispevke v 1<» blagajno. Ker se danes v "ajvečji meri odpuščajo starši delavci, ki so dalgo vr-let plačevali prispevke v bratovske skladniee, je treba
te odredbe pravilnika izpre-meniti.
ODPUŠČANJE DELAVSTVA V TRBOVLJAH
Kriza v premogovniških podjetjih traja dalje. Pred kratkim so se izvršili odpusti delavstva v Senovem, sedaj pa je podjetje inž. Duki-ca na dnevnem kopu v Trbovljah sklenilo odpustiti polovico vsega zaposlenega delavstva. To je zopet nov hud udarec za naše delavstvo.
SMRTNA NESREČA NA
TRBOVELJSKEM KOLO-DvbRU
Z vlakom se je pripeljala v torek zvečer v Trbovlje 19-letno kmečko dekle Neža Brandulova s Studenca pri Krškem. S seboj je imela nahrbtnik in v njem posodo z vinom. Izstopila je iz vagona na zadnji strani ob plotu železniškega vrta, V tem pa jo je pograbila lokomotiva in ji prizadela smrtne poškodbe. Nesreča se je pripetila v trenutku in ni bilo slišati nobenega krika. Šele ko je vlak odpeljal, je ugledal uslužbenec, ki je takoj priskočil na pomoč, a je našel dekle že mrtvo.
SNEG JE UBIL OTROKA
V Knezdolu ima gostilno Martin Zadobovšek. po domače Stoje. To družino je zadela minuli četrtek huda nesreča. Dvoletna hčerkica Ka-rolina je stala pred hišo, ko se je baš vsul sneg s strehe, ter jo zasul, da je bila takoj mrtva.
KRIZA MED ŽEBLJARJI V KROPI
Z dnem 14. t. m. se je ustavil obrat v delavnicah Žeb-Ijarske zadruge v Kropi in je
LABORATORIJ ZA ANALIZE Dr. German Schwartz
•• Analize krvi, Wassermann, Widal, Urina, Pljunkov, Ultromikroskopia i. t. d. — Vseh vrst cepljenja
CALLE POZOS 170
, t...................
BUENOS AIRES
Svetujemo, kako nadaljevati z zdravljenjem na
lastnem domu. Receptiramo cenena zdravila. Navedemo brezplačne bolnice.
NOTRANJE BOLEZNI: srce, pljuča, živci, želodec, obistj, petra itd.
VENERIČNE BOLEZNI: sifilis, gonorea z vsemi komplikacijami itd.
Sprejemanje od 15 — 20 ure, ob nedeljah od 9 do 12 CORRIENTES 2386,
s tem prizadetih okrog 200 delavcev in njihovih družinskih članov. Po sporočilu vodstva zadruge je vzrok u-stavitve obrata pomanjkanje naroČil. Delavci so že doslej imeli v podjetju zelo skromen zaslužek, mesečno nekaj nad 400 Din. kar je zadoščalo komaj samcem za kritje na jskroinnejših potreb. Po večini so delavci sicer člani zadruge, tare pa vendar vse velika skrb za bodočnost; Vsi prosijo oblastva. naj bi v tej bedi, ki grozi delavstvu, priskočila na pomoč.
NOVI BANKOVCI V teku tega meseca bo začela državna tiskarna za tiskanje bankovcev v Beogradu tiskati nove bankovce po 1000 dinarjev. Novi bankovci bodo imeli sliko kralja ter bodo služili za zamenjavo se-, danjih tisocdinarških bankovcev. Obenem bo Narodna banka izdala nove bankovce po 50 Din. Tudi ti bankovci bodo nosili na eni strani sliko kralja, na drugi strani sliko kraljeviča Marka, v vodnem tisku pa sliko prestolonaslednika. v sokolskem kroju. Sedanji desetdinarski bankovci bodo vzeti iz pro-
meta in se bodo nadomestili z novim kovanim drobižem po 10 in 20 dinarjev. ZNIŽANJE DRAGINJSKIH DOKLAD DRŽAVNIM
USLUŽBENCEM Dne 13. t. m. je bila izdana uredba o novi odmeri dra-ginjskih doklad za državne uslužbence. Novodoločene draginjske doklade stopijo v veljavo s 1. aprilom letos obenem z novim proračunom. Znižanje znaša 5 do 11 odstotkov skupnih prejemkov. MORILCA TONI J A SCHLE-GLA OBSOJENA NA SMRT Pred državnim sodiščem v Beogradu je bila te dni razglašena v razpravi proti Mi-ju Babiču in Ivanu Pospišilu, ki sta bila obtožena umora Tonija Schlegla in nekega policijskega stražnika. Oba sta bila v odsotnosti obsojena na smrt na vešalih.
Dva mornarja Dva mornarja, ki sta se rešila s potapljajoče se ladje na bruno, sta plula po morju.
Eden je začel moliti: „Če se rešim, o Gospod, tedaj hočem.. ."
„Stoj!" ga je prekinil drugi : ..Vidim kopno!"
Zadnji poziv
A: ,,Opozarjam vas zadnjič, da mi poravnate dolg."
B: ,,Zadnjič ? No, hvala Bogu. da bom imel zdaj mir..."
PENZIJON za 55 $ mesečno dobite s hrano, posteljo in pranjem perila, za 40 $ brez obeda in 15 $ za posteljo, pri M. Mišic, Almirante Brown 1347, depto. -1. Dobra domača hrana.
V DOBRO SLOVENSKO DRUŽINO
se sprejme na hrano eno ali dve ženski, oziroma dekleti. Sprejema se tudi samo za par dni, ali pa tudi mesečno. Zelo prostorna in zračna hiša. Dnevno od $ 1,— do $ 2.—. Calle 8. Blaii 9»3 U. T. 59 Paternal 2499.
FANI KERŠEVAN, CaUe Campana 4675, Villa Devoto, sprejme dekleta in ženo, ki pridejo iz Evrope, ali ki so brez službe na hrano in lopo stauo-vanje. Dobra postrežba.
Casa "VIDOR"
Perfumería - Peinados
Prvi jugoslovenski ženski frizerski salon. Poslužujejo lastniki in številno osobje.
685 - RIVADAVIA - 689 U. T. 38 Mayo 3296 Buenos Aires
Aho hocete biti zdravljeni od vestnega ih odgovornega zdravnika, zatecite se na
Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL
Speeijalisti' za sigurno in hitro zdravljenje RLENORAGIJE - KAPAVEC
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJE NJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH METODAH
SIFILIS (606-914) Krvne in Kožne Bolezni
Za Slovence prva konsultacija brezplačna
UGODNI ABONAMENTI
ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, jetrne, živčne in reumaticne bolezni
ŽARKI X - DIATERMIA A - ANALIZE
Govori se slovensko. Sprejema se od 9. do 12. in od 15. do 21. — Ob praznikih od 9. do 12. ure.
CALLE CANGALLO 1542
j
ORGANO DE LA
COLECTIVIDAD
YUGOESLAVA EN
LA Am. DEL StlD
SLOVENSKI TEDNIK
"EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) CORRIENTES 633 - ESCR. 43
h» i» ■
Año IV Núm. 157
U. T 31 RETIRO 3834
GLASILO SLOVEN-
SKEGA I Z SEL JE-
NISTVA V JUZN,
- - AMERIKI
OSTAVKA DVEH JUGOSLOVANSKIH MINISTROV NI BILA SPREJETA
Brzojavna poročila pravijo, da sta jugoslovanska mi-stra Preka in Šibenik poda--la ministrskemu predsedniku ostavko na svoji mesti, kate ra ostavka pa je bila odklonjena.
ZDRUŽENE DRŽAVE ZAHTEVAJO POVRAČILO DOLGOV
Po brzojavnih poročilih, so Združenim državam, katerih rinajstini državam, katere so njihove dolžnice, note, s prošnjo, naj pcjdpišejo formalne dogovore v svrho poravnave svojih dolgov napram Združenim državama, katerih plačevanje je bilo odneseno po Hooverjevem moratoriju. Zatrjuje se, da predlagajo Združene države, naj bi se plačevanje izvršilo v desetih letnih amortizacijskih obro-
kih
r /O
obresti.
LINDBERG V STIKIH Z ROPARJI
Kljub temu, da se že del j časa zatrjuje,1 da je Lind* berg v stalnih stikih z roparji ugrabljenega mu sina, še, do danes ni beležiti nobenega koraka naprej v odkupitvi istega. Vsaj toliko s© zatrjuje z oficielne strani. Pozornost je vzbudilo v zadnjih dnevih dejstvo, da sta Lind-berga obiskala nek moški in ženska, ki sta prišla do njega z letalom, ki je bilo popolnoma maskirano, da se ni spoznalo od kod prihaja ter da sta oba' imela z Lindber-govim tajnikom daljši pogovor.
Lindbergov prijatelj Cordón, ki sodeluje najbolj aktivno v vseh pogajanjih z roparji, se je sestal z nekaterimi ljudmi na mali jadreniei na morju. O teh 1 jubleh mislijo, da imajo otroka uplenjenega. Vendar se pa; o stvari ne da doseči nobenih natančnih poročil, ker držijo vse v največji tajnosti.
PRINC OTON OPERIRAN
Princ Oton Habsburški, najstarejši sin bivšega cesarja Karla in sedanji preten-dent, na ogrski prestol je bil te, dni operiran na slepiču v nekem belgijskem zdravilišču.
BUSIJA NE PRODAJA VEČ
PETROLEJA
Z ozirom na zgube, katere povzroča sovjetski Rusija prodaja petroleja v svetu, je Stalin sklenil, da bodo vse rusko zaloge petroleja v inozemstvu ukinjene, to pa radi tega, ker je izguba, katero ima sovjetska vlada s prodajo te mineralije preveč občutna. izračunali so nalmreč, da imajo Sovjeti ravno dve pe-niki izgube pri vsakem prodanem galonu.
RAZOROŽEVANJE?
Značilno za dobo, v kateri se toliko govori o razorožitvi, je dejstvo, da vse države hite izdelovati vojne ladje, da s tem pokažejo svojo voljo do "razorožitve".
Na Španskem so spustili v morje 10.000 tonsko križari-co "Baleares", ki je ena izmed najmodernejših vojnih ladij te vrste. V proslavo tega dogodka so dali v arzena-lili družbe, ki je križarko zgradila, prost dan s plačo vsem 4000 delavcem, ki so zaposleni v ladjedelnici.
TRANSPORT CHACO ŠE VEDNO V EVROPI
Argentinski transport Chaco, ki se že precej časa mudi v Evropi, ne more nikjer razložiti onih ljudi, ki jih je deportirala začasna vlada. Angleška vlada je odločno za branila deportirance razložiti in isto je sedaj napravila belgijska vladaj ki je vsem pristaniškim poveljnikom izdala ukaz, naj zabrani da bi Chaco razložil kakršnekoli ljudi na njenem ozemlju. Kakor kaže, bo moral transport priti nazaj v Argentino s preostalimi deportiratnci.
IRSKA ODPRAVILA PRISEGO VLADARJU
Irski parlament je brez glasovanja v prvem čitanju odobril sklep, da se odpravi zvestobna prisega vladarju. Galerije so bile nabito polne radovednega občinstva, Cos-grave, bivši predsednik, je bil odsoten, njegovi pristaši pa so se odstranili iz dvorane in so v predsobah razpra-
vljali o tem. na kakšen način onemogočijo izvršitev projek ta pri drugem glasovanju, ki se bo vršilo prihodnji teden.
TARDIEU IN VOLILNA PROPAGANDA
Predsednik Francoske vlade Tardieu je imel v nedeljo svoj drugi veliki govor v volilni kampanji. Kakor zna,no, se bodo francoske volitve vršile v dneh od 1—5 maja. V svojem govoru, katerega je poslušalo več tisoč volilcev, je Tardieu predvsem razložil načrt finančne rekonstruk cije Francije, ki bi onemogočila vsako nezaposlenost in izboljašala gospodarski položaj. V glavnem je pa njegov govor vseboval napade na socialiste, o katerih je izjavil, da. imajo v načrtu tri glavne točke, katerih vsaka znači za Francijo popollio propast. V slučaju socialistične zmage, da, bi francoski frank padel na vrednost 1
centava, radi česar bi nasta-»
I a kriza, kakršne francoski narod še ni doživel in ki bi bila slična ruski krizi, ki je nastala takoj po boljše viški revoluciji.
VOLILNA KAMPANJA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH
Predsedniška; volilna kampanja v Združenih državah se naliaja že v popolnem razmahu, čeprav oficielno ne prične do meseca junija, v katerem času šele stranke imenujejo svoje kandidate. Pred vsem se vrši velika. propaganda v demokratskih vrstah, kjer sta dva kandidata, ki imata približno enake izglede, da bo.deta predlagana kot. oficielna kandidata stranke, A! Smith in Roosvelt. - Glavna volilna propaganda se bo pa sukala v zadevah j splošttega značaja. Predvsem bodo imele velik pomen: prohibid ja, borzne operacije, carinska zaščita, gospodarski položaj itd. Izvoljen pa bo gotovo kandidat, ki bo dal vaj več garancij za to, da se bodo Združene države povrnile zopet v ono zlato dobo blagostanja, kot je vladala svoječasno.
TUDI V PEPELU VREDNOST
Vulkanske erupcije na meji med Argentino in Chile so skoro popolnoma prenehale. Vulkanski pepel, ki vsebuje mnogo "piedra1, Pómez", kar služi kot izborno sredstvo za čiščenje raznih predmetov, predstavlja v republiki Chile dober trgovinski predmet in ljudstvo zbira ter čisti ta pepel, katerega kupujejo veli ke družbe, z namenom, da ga spravijo v zabojčke in razpošljejo po svetu. Ni nesreče brez sreče!
ROPARJA NEKE DEKLICE SO LINČALI
Rop Lindbergovega sina, ki se je tako dobro posrečil, je povzročil, da so začeli v Združenih državah razni zločinci, ki so hoteli priti na lahek način do denarja, ropati otroke odličnim in premožnim ljudem. Nek 54 letni mož pa je v pokrajini .lvan-sas, ugrabil mlado, sedemletno deklico iz popolnoma, drugih namenov. Oskrunil jo je tekom noči, ko jo je imel v svoji oblasti, nakar jo je limoni. Oblastva so ga zaprla, lazburjeno ljudstvo je pa liarlo v ječo, ga odepljalo na polje in ga na nekem drevesu obesilo. Oblastva, ki so poskušala to onemogočiti, so bila napram razburjeni množici popolnoma brez moči. NEMŠKI NARODNI PONOS V NEVARNOSTI Berlinski nacionalistični dnevniki so podivjali. „Berli-ner nachtausgabe" je kočljivi zadevi celo posvetila dolg uvodnik. Kaj se je zgodilo? Malenkost! Lastniki kobile „Sichel", ene izmed najboljših nemških zmagovalk pri dirkah, so sklenili poslati jo na Francosko, kjer čaka nanjo plemeniti žrebec „Mon Talisman", ki jo bo opleme-nil. Ta skromna zadeva pomeni po mnenju nacionalističnih dnevnikov kruto žalitev vsega nemškega ljudstva. „Nachtausgabe" popolnoma resno sklepa svoj uvodnik s pozivom: „Ne dajmo se! Francoski žrebci ne bodo skrunili nemške kobile!"
OTVORITEC OGROMNEGA
VODOVODA V ITALIJI
Tajnik fašistične stranke Starace, je v nedeljo na slavnosten način otvoril in predal uporabi novi veliki rimski vodovod, ki je napravljen iz mesta Albano do Rima, da nadomesti starega, kateri je bil zgrajen že leta 1682.
Vodovod ima svoj vir v jezeru Nemi, odkoder sesa vodo sedem velikih vodnih se-salk. Zgrajena je bila špeci-jelnp za ta vodovod velika električna centrala. BALBO PRIPRAVLJA NOV POLET
Za letošnje leto pripravlja italijanski minister za zračno plovbo nov velik polet skupine tridesetih letal. Za cilj bodočega poleta si je izbral Severno Ameriko, do katere namerava prileteti čez Švedsko in Norveško. BaXbo je odposlal letalskega kapitana Maria Recagna na'Skandinavski polotok, da preštudira možnosti pristanka v teh krajih.
MED TRSTOM IN GENOVO
Trst, aprila 1932. Med tržaškimi pomorščaki še vedno narašča brezposelnost, zlasti odkar so z raznimi velckapi-talističuimi manevri in koncentracijami druga pristanišča prisvojila važne tržaške linije. Luksuriozna motorni-ea „Vittoria" je bila prestavljena v Genovo z obljubo, da ostane v službi tržaško moštvo. Eno vožnjo v Bombay so Tržačani res še naredili,
potem pa so jih velik del o-stavili. Na drugi vožnji so že Genovčani v A^lenu pokvarili stroje. Pa tudi ta šola ni pomagala. V Genovi je prišlo do dejanskih spopadov med Genovčani in Tržačani, pri čemur je bil — eden ubit. ..Piccolo" je nato pozval prometnega ministra Ciana naj posreduje, da bi Tržačani o-stali. Obveljala je zahteva Ge-hovčanov, da se nameste njihovi ljudje. Tako je ostalo še par Tržačanov na motornici, a tudi ti bodo morali iti. Y Genovi so Tržačane sprejeli s „tujci, Avstrijci, Nemci in Slovani". Tržaški tisk protestira proti temu, češ, da so mornarji sicer Tržačani, toda j pristni Italijani.
Talleres grfificos .Tulio Glaaaman — Corrientes 1976 Bs. A«.