Uredništvo in upravništvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti rak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon šf. 113.
Mnina listu:
Celo leto			K
Pol leta .....	. 6	K
Četrt leta ......	3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Lnserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za sloyensko ljudstvo.
St. 118.
Maribor, dne 8. oktobra 1909.
Letnik I.
Deželni zbor«
V seji dne 6. oktobra je utemeljeval socialni demokrat Horvatek (svoj predlog, ki zahteva od vlade, da prevzame šolska bremena. Dr. Korošec je izjavil v imenu Slovenskega kluba, da. bodo ^Slovenci iz taktičnih ozirov podpirali predlog in glasovali za njega, nikakor pa ne, ker bi bil mogoče predlagatelj prepričal S svojimi izvajanji slove'nsko delegacijo o socialdemokraškem stališču v tem vprašanju. Predlog je nemškonacionalna večina odklopila.
Poslanec dr. Jankovič je utemeljeval svoj predlog o podaljšanju roka za povračilo brezobrestnih posojil na vinogradnike, oziroma odpisavanje tega dolga. Predlog se je odkazal odseku za vinorejo, kateri se bode volil na predlog dr. Jankoviča v eni prihodnih sej.
Poslanec Pišiek, ki je govoril, kakor tudi dr. JankioviČ, najprvo slovensko, potem pa nemško, je utemeljeval predlog za podporo po uimah in toči po* Šikodovanim v Laškem okprajui;! skjljcejval se je ha bedo prizadetih in toplo priporočal ta okraj v podporo. 'Predlog se je odkazal finančnemu' odseku.
Nato utemeljuje poslanec Terglav svoj predlog o podpori za po toči, oškodovane v celjskem okraju. Govoril je le slovenski in Čital nemški predlog. Ker je govoril slovenski, je hotela večina zabraniti, da bi prešel predlog v finančni odsek. Slovenski poslanci so zahtevali takoj od deželnega glavarja, da določi razmerje glasov. Predlog je bil sprejet s 37 proti 35 glasom. (Burno odobravanje in živio-klici pri Slovencih.) Nemška večina je bila osramočena. Slovenski poslanci so ji klicali: Zakaj se tako osrar motite? To so tisti možje, kj imajo tako srce do slovenskega kmeta! Na ta 'način so poslanci S. K. Z. spravili v odsek predlog, katerega je nestrpna večina dr. Benkoviču odklonila. Radovedni 'smo, če si bode „Narodni Dnevnik“ radi tega sedaj še vedno brusil jezik An zahrbtno napadal 'dr. Benkoviča,.
Poslanec Roškar je poročal v imenu odseka za občinske .zadeve o občinskih dokladah raznih občin.
Po dnevpem redu je pozval deželni glavar poslanca dr. Verstovišeka, da prečita svojo slovensko interpelacijo radi onesnaženja Pake po usnjarni v Šoštanju. Ko je zjačel čitati, je nemške nestrpneže tako razburila slovenska govorica, da so divjali kakor levi, če jih krotiš z ognjem./ Zapustili so vsi
PODLISTEK.
Moderni čudotvorec.
Kulturna slika.
(Konec.]
Žena je pritrdila in nekaj Šepetala. „Ali bi,lahko z menoj ponovila nekaj besedi na glas?“
Žena je žalostno zmajevala, z glavo.
„No, pa vendar poskusiva!| Povejte nam prav glasno, kako »Vam je ime,.“
Žena je nekaj zaječala, a brž ji je zamrl glas V grlu in hud krč jo je zgrabil, !Ves obraz, se ji čudovito zgrbanči, oči so se ji divje vrtele, zobje šklepetali in nogi ste ji odrekli. Zgrudila bi se bila, da je ni prijel profesorjev pomočnik in posadil»«a sitol. Besno je vihtela roki, živpt se je zvijal, z nogami je cepetala, a pri tem je vsa drhtela kakor trepetlika.
Prizor je bil grozen.
Profesor obrnh se je k nam in dejal: „Nalašč sem umetno sprožil napad, da si ga dobro ogledate in trajao V spomin utisnete. Ker pa ni tak napad za bolnico brezpomembna Šala, zato je treba, da napad prekinemo,“
Stopil 'je k ženi in jo krepko, stisnil za Jedja.
Kakor bi trenil, se je žena umirila in obuppo-proseče zrla v profesorja, Ta pa je nadaljeval: „Lahko bi vata še dosd takih napadov. sprožil, toda žene ne marim več mučiti. Sicer vas je pa, gospodje, že ta naoau dovolj prepričal, da je žena res hudo bolna, že na tem napadu ste lahko ppazovali dovolj značilnih potez, ki se v ti bolezni tako rade ponavljajo. Kasneje več o tej bolezni, zdaj hočem najprej to bolnico ozdraviti!
„Žena, kaj ne, da hudo trpite?“1 Žena se je na jok skremžila in pritrdila.
nemški poslane? zbornico; ostali so v njej le sloven ski poslanci in socialdemokrati.
Dr. Verstovšek čita interpelacijo do konca; nato zahtevata on in dr. Benkovič besedo k opravilni* ku, kar deželni glavar no ugodi počela protizakonito. Oba sta hotela predlagati konec seje, ker ni bila zbornica sklepčna. Ker glavar temu ne ustreže, se slovenski poslanci niso več brigali zanj, temveč so začeli sami med seboj glasno govoriti; bil je v zbornici mali slovenski parlament.
Slovenski poslanci kličejo: Nemška večina ob-struira; Socialdemokrati vpijejo: Nemški nacvonalci so pač tepci!
Ko je tupatam kateri'nemškinacionalec pogledal skozi duri, so ga slovenski poslanci pozdravili s klici:	No, komedijantje, le ostanite zunaj! Marš
vun!
Nemški listi pišejo sedaj, 'da so se slovenski poslanci postavili v sredo zbornice in bati se je bilo pretepa, če bi bili prišli'k seji; zato so zunaj ostali. Toda to je zdaj le pretveza, ker hočejo zakriti blamažo, ker so prisilili glavarja z neumnim postopanjem, 'da je dal demisijo. Najbrž' so se pa tudi sami bali slovenskih poslancev. Nikdo se ni upal v zbornico!
Deželni glavar na zopetno zahtevo protipostav-no ni dal besede k poslovniku; nato zakličejo slovenski poslanci: Pa hajdimo tudi mi ven; naj sam zboruje: Nato je prekinil deželni glavar sejo za 10 minut.
Slovenski poslanci ostanejo sedaj v zbornici in se pogajajo z deželnim glavarjem.
Po 10 minutah otvori zopet sejo, zvoni in zvoni, ker pa nemške večine ni, zaključi, sejo in izjavi, da bode prihodnjo sejo naznanil pismenim potom. Slovenski poslanci so ploskali in odšli; nem-škonaoionalci pa so se začeli spogledavati in si očitati, kako neumnost da so vprizorili.
V tej seji je govoril tudi dr. Korošec za podaljšanje železniške proge od Rogatca do hrvaške meje.
Poslanec Roškar je stavil predlog za v ljutomerskem okraju po toči oškodovane; nadalje je vložil predlog, da se napravi zvezna cesta med Mariborom in Cmurekom skoz-d slovenske gorice.
Dr. Benkovič je stavil predlog za ustanovitev slovenske spodnje realke v Trbovljah.
„'Ali bi ne bita vesela in srečna, da bi zopet lahko gladko in glasno govorila?“
Žena je debeio gledala, kakor ne bi prav ume-la profesorjevega vprašanja.
Ko je profesor ponovil vprašanje, je Šepetaje pritrdi; a,,
„Žena, jaz Vas osrečim!“ je pristavil profesor z odločnim in samozavestnim naglasom.
Žena je strmela vanj, na obrazu ji je bilo videti, da se ji borita v duši dvom in upanje za prvenstvo.
„Da, verjemite žena, jaz Vas ozdravim! Pred-no pot?čo minuta, bodete lahko in brez težav govorila!“ ji ';e zagotovil s slovesnim glasom.
Po ženinem licu se je razlil žarek upanja.
Moa tem je profesorjev; pomočnik odprl omaro, v kateii je bil električni (indukcijski) aparat, zvezal električni tok, da je začel aparat močno brneti. Profesor ie vzel elektroda v roko ter zapovedal ženi: ..Zdaj pa le brez strahu ponavljajte moje besede, zdaj r ojde bT,ez težkoč!“
Nastavil ji je eiektroda na grlo in pričel: „E-den, d'-a, tri, štiri pet, Berolin, Budimpešta, kruh, krilo, nebo . . itd.
Brez pogreška in brez težav je žena ponavljala s plašnim glasom te in 'druge profesorjeve besede, vladkc n glasno je odgovarjala njegovim vprašanjem,
Zizagodobitiic je končal profesor svoje delo. Žena mu poljublja roko, solze hvaležnosti so ji curele iz oči, ko je ostavila 'dvorano.
Profesor pa' si je mel roki, pogladil dolgo brado ter odvažno nadaljeval predavanje:
— Gotovo ste že vsty dragi gospodje, uganili diagnozo bolezni, ki sem jo ravnokar ozdravil. Ni me danes volja, da bi vam razvil celotno sliko o bolezni, ki ji pravimo histerija. Treba, da vam najprej pokažem več različnih slučajev te bolezni, pred-
Kulturni odsek.
Poslanec Pišek je 'dne 7. i. m. referiral v tem odseku o Roškarjevem predlogu zaradi podpore po suši. Njegov predlog, dja se sthvi za to večja svota kot lani, se je sprejel.
Dr. VerstovŠekova predloga o regulaciji Pake ln Mislinje sta se oddala za poročanje v kulturnem odseku poslancu Pišeku.
Kriza v deželnem zboru«
Vsled nestrpnosti vsenemške večine glede rabe slovenskega jezika je prišlo do krize. Zadnjič so ti zastopniki vsenemštva odklonili dr. Benkovičev predlog le iz zagrizenosti; spraviU so ga poslanci vendar po zvijači v odseke; v sredo bi bil skoro propadel Terglavov predlog. To je nečuveno in brezvestno postopanje večine; slovenski poslanci K. Z. si ne bodo nikdar dali kratiti pravTc v Gradcu. Oni so si v svesti, da zastopajo težnje slovenskega naroda, naj si bode na gospodarskem, naj si bode na narodnem polju, popolnoma po zakonitih potih. To jim prizna tudi vsak pošten Nemec.
Deželni glavar je do sedaj postopal objektivno. Toda padel je v nemilost večine. Ker se ta ni odzvala njegovemu zvonenju, da pridejo v zbornico in napravijo sklepčnost, je odložil mesto deželnega glavarja.
Nastala je torej kriza. Slovenski poslanci so bili še y četrtek v Gradcu. Deželni namestnik grof Clary se je pogajal v četrtek s Slovenskim klubom in večino. Slovenski, klub je imel v četrtek dve seji; ravno tako nemška večina. Nadaljno pogajanje z deželnim namestnikom se je izročilo parlamentarni komisiji. Za danes ob 11. uri so povabljeni-zopet poslanci dr. Korošec, dr. Benkovič in dr. Verstovšek k namestniku. Toliko je gotovo, 'da vstrajajo slovenski poslanci na svojem stališču.
Deželni glavar je umakn^Sj demisijo.
Ravnokar se je javilo, da je deželni glavar umakni: svojo demisijo na prigovarjanje deželnega namestnika Claryja in naučnega ministra grofa Stürgkha. Naučni minister grof Stiirgkh se je namreč pripeljal včeraj iz Dunaja nalašč, da se udeležuje posvetovanj in posreduje med strankami.
no zistematično o nji razpravljam. Vendar vam pa razložim prav na kratko nje bistjvo, da bodete umeli današnje ozdravljenje.
Histerija je pravi proteus med boleznimi. Ni je bolezni, ki bi se tako raznoliko pojavila, ki bi se tako izpreminjala' kakor histerijaj. Zato pa ni Čudno, 1 da se nam je še-Ie v novejšem Času posrečilo pronikniti nje jedro. Zdaj vemo, da je histerija obolelost one človečke dejavnosti, ki tesno spaja duševne pojave z možganskim delovanjem.
Histeričen imenujemo vsak bolestni pojav, ki izhaja iz neredne zveze med našo duševnostjo, našo zavestjo in našo telesnostjo. Med hotenjem in gibar njem, med zavestjo in občutki je gotova, točno določena zveza. Ako se ta zveza kako premeni ali predrugači, nastane bolesten, histeričen pojav.
Povdariti moram prav posebno, da ne sloni ta pretrgana ali kako drugače premenjena zveza duševnosti s telesnostjo na anatomični podlagi, ampak bržčas tiči izjvor te bolezni v duševnosti.
Ako se na primer rodi v duši bolnikovi predstava živa in istinitim odnošajem navidezno prikladna predstava, da ne more s tem ali onim udom gibati, pa nastopi prav zares prava ohromitev tega uda.
Ako pa ta predstava, ki je seveda neresnična, kakorkoli izgine, ako smo bolnika prepričali in pa uveriji, da prav lahko giblje Iz ohromljenim udom, ako smo bolniku dejansko voljo sugerirali, pa premine ohromitev hipoma.
Tak slučaj histerije sem vam rafvnokar pokazal. IŽena, k? ima polno drugih histeričnih znakov, je nagloma onemela, mišičje, ki giblje in napenja glasilki v grlu, ji je ohromelo, žena je izgubila svoj glas.
Ženi ni pravzaprav nič drugega manjkalo ko volje, pa ona ni mogla ali ni hotela hoteti glasno govoriti, da, prepričana je celo bila, da ji je gjas^
Lovski zakon.
Poslanci S. K. Z. so imeli ta teden več klubo-vih sej, da so natanko pretresavali lovski zakon in določili točke, katere bi se sprejele y; predlog, katerega, bodo stavili prihodnji teden poslanci dr. Benkovič, Roškar in tovariši v zbornici. Predlog se opira na te le glavne zahteve:
1.	Zajca in fazane mora vzejti postava iz določbe, da sta lovske živali; .občine, oziroma lovske zadruge, ki se morajo osnovati, lahko sklenejo po svoji volji, Če vštejejo za svoj okraj ,za določen čas zajca ali fazana med lovske živali.
2.	velikost lova posameznikov mora znašati vsaj 300 ha;
3.	radi izvrševanja in oskrbovanja lova zastopajo posestnike občinski odbori; le. v občinah, v katerih znaša zemljiški davek menj kot dve tretjini vseh davkov* snujejo posestniki lovsko zadrugo, ki zastopa pri izvrševanju in oskrbovanju lova dotične posestnike.
4.	Občinski odbor oz. lovska zadruga sklene docela po svoji razsodnosti avtonomno, če še odda lov v prid .posestnikov ali ga oskrbuje sama občina po izvedencih ali razumnih osebah. (Oddaje se lov, vedno le za dobo 3 let.
5.	Občinski zastop sklepa, če se čisti dohodek lova vporabi za splošne občne zadeve»
6.	Razsodništvo se izvoli izmed posestnikov.
7.	Avtonomija občinskega zastopa, oziroma lovske zadruge se mora varovati zlasti, če se določajo lovski okraji, pri oddaji lova, ali lastni oskrbi.
8.	Posestvu škodljive nelovfne živali, zlasti zajec in fazan, se smejo po lastnikih iali najemnikih posestva uničiti in jih smejo ti obdržati za sebe.
To so glavne točke, ki so najbolj potrebne pri spremembi lovskega zakona; taka postava bi rešila kmeta raznih Škod, katere mu ppvzroča zlasti zajec.
Politični pregled.
Zadnji poiskus šel po vodi.
Na izrecno željo vladarjevo je Bienertli še zadnjič poskusil s spravnimi pogajanji med Cehi in Nemci. A tudi ta pogajanja nfso imela nikakega vspeha. Državni zbor bo sklican 20. t. m., a ni u-panja, da bi uspešno deloval. Vlada je baje na obstrukcijo pripravljena, a vendar vsled te ne misli razpustiti državnega zbora, ker se boji, da bi se pri novih volitvah opozicionalne stranke še bolj o-krepile. Vlada bi državni zbor baje samo odgodila. Seveda pa so to sama domnevanja, kajti vladal skrbno skriva svoje namere. Sploh' pa je delovanje državnega zbora odvisno od' sklepov Slovanske Jed-note, kakor je to izjavil 'dr. Šušteršič na nedeljskem shodu v Ljubljani.
Lex Axmann.
Nemški krščanski socialci grozijo z odpadom od Bienertha, ako vlada ne bo na kak način ugodila njihovemu stališču z ozirom na lex Kolisko-Axmann. Da bi preprečila razpad sedaj obstoječe aliance, se trudi vlada, najti formulo, po kateri bi bilo mogoče sankcioniranje tega zakona. Vendar pa je to nemogoče iz jednostavne ga vzroka, ker deželni zakon nikakor ne more razveljaviti državni zakon.
Komenskijev<^ šole.
Te dni sta bili na Dunaju otvor,jeni dve novi češki Šoli društva „Komensky.“ Takoj drugi dan pa
je že prišla magistratna komisija v eno teh šol ter zapečatila, češ, da se je otvoritev Šol naznanila samo deželnemu Šolskemu svetu, ne pai tudi okrajnemu Šolskemu svetu. Tudi drugo šolo so zatvorili iz istega vzroka.
Deželni zbori.
Češki deželni zbor. Deželni predsednik Cou-denhove je imel kcfnference s Češkimi politiki; pp-svetoval se je tudi z nemškimi poslanci Baernrei-terjem in Eppingerjem. Konference ministra ZaČeka s češkimi poslanci imajo čisto neobvezen značaj, iker hočejo Češki poslanci počakati, kakšen izid bodo imele konference ministra Schreinerja z nemškimi poslanci.
V	moravskem deželnem zboru je poslanec Bi-linger utemeljeval nujni predlog, s katerim se poživlja vlada, da nemudoma sitori vse v varnost Čeških manjšin. .Govornik pravi, da bo hodil od kraja do kraja in aranžiral gospodarski bojkot, če vlada ne napravi reda. Predlog se je izročil odseku za občinske zadeve.
V	nižjeavstrijskem deželnem zboru je poslanec baron Freudenthal vložil predlog, s katerim so določa kot edini poslovni jezik deželnega zbora in deželnih uradov nemščino, ter predlog, da naj se store vsi koraki, da se uvede izključno nemško uradovanje pri avtonomnih uradih in oblastih.
Predarlski deželni zbor je sprejel predlog, da se proglasi nemščina kot izključni učni jezik pa vseh javnih ljudskih, meščanskih in Studi drugih šolah na Predarlstkem.
Ogrska.
Nekateri ogrski listi poročajo, da je Košut izgubil gospodstvo nad svojo stranko in da se je popolnoma podal 'Justhu in njegovim tovarišem. Nihče ne npa, da bi se kriza mirno, rešila in Čuje,jo se že kombinacije brezbarvnega ministrstva z Lukačem ali Khuen-Hedervarijem na čelu,
Cuje se tudi da bo Burian ali pa Kol. Szell fungiral kot homo regius, vendar so te vesti le sama ugibanja.
Madžari v vojni mornarici.
Kakor poročajo iz Reke, je letos uvrščeno täm-kaj v vojno mornarico 76 madžarskih novincev, ki so dospeli iz Velike Kaniže. V Pulj ‘je pa prišlo 56 madžarskih novincev, ki bodo po nalogu vojnega ministrstva uvrščeni v c. in kr. vojno mornarico. To povelje je dalo vojno ministrstvo na izrecno zahtevo Wekerlevega ministrstva, da se tako tudi pri vojni mornarici spoštuje pariteto Madžarske. Na ta način je letos unovačen skoraj tretji del rekrutnega kontingenta, določenega za, mornarico, iz samih pristnih Madžarov.
K veleizdajnlškemu procesu.
Delegatje Hrvatske v skupnem saboru v Pešti so izdali komunike, v katerem trdijo, da’ je ves proces utemeljen na lažnih in naročenih izpovedbah, ki so šle za tem, da bi razbili slogo Hrvfetov in Srbov in s tem zlomili zakoniti odpor Hrvatske, ki že 2 leti stoji pod najtežjim absolutizmom, ker se noče odreci zakonitim pravicam. V obsojencih vidijo delegati patrijotične mučenike in nedolžne žrtve, preganjane samo zaradi svete in zakonite hrvatske pbraimbe ter so delegate uverjeni, da težke fizičite in duševne muke obtožencev prinesejo koristi narodni stvari in kraljevini Hrvatski. Delegati izražajo svojo; zahvalo
vsem bojevnikom resnice in pravice v Evropi, posebno pa neodvisnemu tisku, ki se je tako živo zavzel za Žrtve tega procesa. Predsedniku dalmatinskega dež. zbora, dr, Vicku Ivčeviču so poslali delegatje to le brzojavko: Klub delegatov kraljevine Hrvatske v skupnem saboru v Budimpešti, globoko ganjen po bratski jednodušnosti vsega zbora dalmatinskega, s katero je izjavil svoj protest proti zagrebškemu procesu in s tem dal izraza razumevanju naše težke narodne borbe za prava kraljevine Hrvatske, kateri je, ta proces eden najgroznejših pojavov, i— pošilja dež, zboru svojo kolegijalno in bratsko; zahvalo, obžalovanje, da absolutistične razmere, v katierih se nahaja Hrvatska*, ovirajo, da to stori jz hrvatskega säüorä
Kaj bi radi bukovinski Židje?
Te dni se je predstavila ministru ža notranje zadeva deputacija židovskega društva za Avstrijo in ga prosila; naj bi deloval na to* 'Hat se vpelje v Bukovini pri volitvah v deželni zbor posebna judovska kurija. Minister je v daljšem govoru deputaciji pojasnjeval, da vlada z ozirom na državne temeljne postave ne more ustreči jtej želji, ker bi s tem povzročila novo sovraštvo proti Judom. Nikakor pa minister ni proti temu, 'da (bi se vpeljali manjšinski mandati, vendar bi se pri tem ne smelo ozirati na judovsko narodnost, ampak samo na judojvsko vero.
Srbija.
Srbski trgovinski minister je predlagal, naj se proglasi krida Črez premoženje srbske balkanske banke, katero so ustanovili upokojeni častniki zarotniki.
Listi so v posebnih izdajali poročali o razsodbi v velelzdaijnišikem procesu y «Zagrebu. Izražali so zadovoljstvo, da se ni izrekla nobena smrtna obsodba, vendar pa jih je iznenadila visokost kazni. To razsodbo smatrajo za poraz celega procesa, ki je le pripomogel k utrditvi srbsko-hrvaške koalicije.
Preosnova turške armade.
Pod novo vlado se vrše v turški armadi velike Jzpremembe. Pred vsem si je nova Vojaška oblast stavila nalogo, da uvede v armado red »n disciplino, Česar pod starim gospodarstvom ni bilo ravno v obili meri najti. Razmere so se že izdatno zboljša^ le, tako da stare razuzdanosti skoro ni več med vojaštvom.
Druga važna točka proosnove pa je povišanje stalne vojske; to se je doseglo z uvedbo vojaške dolžnosti. Prejšnje Čase so bili prebivalci celih mest in pokrajin vsled posebnih starih privilegijev oproščeni vojaške dolžnosti, tako na primer v Carigradu, Meki, Medini, na egejskih otokih Itd. Iz vojaške službe so bili izključeni tudi 'kristjani in juctje. Po novi vojaški postavi so odpravljeni vsi privilegiji Turkov in uveljavljena je cja tvse prebivalce brez razločka vere in narodnosti vojaška obveznost;
Spremenjena je tudi službena doba in služijo obvezanci v pejhoti tri leta aktivno, v. rezervi pa 6 let; pri ostalih krdelih je aktivna službena doba določena na Štiri leta,, rezervna pa na pet let. Razen tega velja za celo vojsko Še nadaljna služba v drugi rezervi po devet let! in n a,zadn ju v črni vojski dve leti. Turški državljan je torej skozi 20 let podvržen vojaškim dolžnostim.
Maroko.
V Madridu nihče ne upa, da bi se vojska v Maroku kmalu končala, pač pa se boje, da bo zah-
ni govor docela onemogočen. Odtod nje krč, kadar je hotela glasno govoriti.
Kakor ste videli, bilo je ozdravljenje kaj priprosto, ljudstvo bi reklo čudežno. Bolniku treba sug-gestije. V to svrho si mora zdravnik pridobiti neomejeno bolnikovo zaupanje, s primernim, gotovim, samozavestnim nastopom se da doseči hipno ozdravljenje histeričnih nadlog. Tako se da hipoma, čudežno ozdraviti histerično slepoto, gluhost, histerlčnq otrpnenost, kakor tudi raznovrstna histerična ohrom-Ijenja.
Pred leti so mi prinesli na postelji mladega moža, ki je bil na obe nogi popolnoma hrom in že dolgo ni mogel niti stati na nogah. Zaukazal sem mu hoditi, in mož je. šel sam, brez tuje pomoči, in ozdravljen iz te dvorane.
Zal, žal, da so premeteni ljudje spoznali bistvo te bolezni poprej nego zdravniki, in to svoje znanje uporabili ne v blagor bolnega človeštva, ampak v druge svrhe.
Ustanovitelji raznih verstev so bili izvečine bistri, od narave bogato obdarjeni možje, ki so imeli globok' upogled v človekovo dušo. S parnim očesom so premotrili histerijo, ki ni tako redek pojav, 'in spoznali velikanski uplry sugestije na histerične ljudi. Njih nauki bi bili že izdaVna pozabljeni, ako ne bi delali čudežev, to je dejanj, ki so po svojih učinkih veliki ljudski masi neumevna.
Vera in Čudež sta tako tesno spojena«, da si jih ne moremo niti misliti ločenih. „Das Wunder ist des Glaubens liebstes Kind“, pravi veliki Goethe. Vsako verstvo temelji na čudežih.
Ako si natančnejše ogledamo te raznolike Čudeže, nanašajo se skoraj Vsi na nagla in hipna o,zdravljenja, ki jih priprosti, «neuki Ijud ne ume In radi tega nazivlje čudeže, meneč, da biva v čudo-tvorih kaka posebna, .višja, božanska moč.
S;eveda so ti verski učitelji lečili histerične
ljudi, organične bolezni se kajpada ne dajo Čudežno zdraviti.-
Ako pride kdo od vas v Genovo, naj si ogleda jezuitsko cerkev. Na stranskem oltarju je naslikan Ignacij Lojolanski, ki čudežno ozdravlja bolnika. Sliko je izvršil slavni Rubens prav realistično. Bolnik kaže prav izrazito vse značilne poteze histerične obolelosti. Takemu premetencu, kakor je bil Ignacij, pač ni bilo težko takih čudežev delati in ž njimi lahkoverni svet slepiti!
Trdna, živa vera zdravi histerijo. Ta vera lahko izhaja iz oseb, lahko pa tudi iz mrtvih stvari. Semkaj Štejejo čudodelne slike in kipi v romarskih cerkvah. Ako se histerični bolnik puajv živo uveri,, da mu ta ali ona Čudodelna stvar ali oseba pomore, pa okreva.
Ljud vidi eno čudežno ozdravljenje, tisoče bolnikov pä, M trpe na raku, jetiki, orgamični slepoti, ki se potikajo od ene božje poti na drugo,, ne vidi! Da se pa eno tako ozdravljenje na' (božji pot razve širem sveta, zato že skrbe gotovi ljudje, ki bi jim kruh splesnil, ako bi Čudeži prestali.
V novejšem času so mnogo hrupa povzročili čudeži, ki se gode v Lurdu. Zelo nespametno bi bilo, ako bi izobraženec, zlasti zdravnik, kar kratko malo tajil ozdravljenja v Lurdu, zakaj ljudje, ki so se prepričali o onih istinitih dogodkih, bi lahko začeli dvomiti o njega izobraženosti in znanju. Zato sem vam danes* napravil čudež in obširneje o njem govoril, da bodete imeli o njem prave pojme.
M mi treba posebej povidarjati, da so črezna-torna ozdravljenja že a priori izključena z znanstvenega stališča'. Veda je kot naravna sovražnica veri izpodnesla glavno in najmogočnejšo zaslombo, ki jo je imela vera v Čudežih s tem, da tudi ml, moderni zdravniki, delamo Čudeže ne v kake temne svrhe, ampak v najblažji namen, namreč trpečemu človeštvu v korist!1
S temi besedami je profesor končal, ljubeznji-vo se priklonil in odšel.
Vtis njegovega predavanja je bil kaj različen. Nekateri dijaki «so bili sila navdušeni, drugi razočarani, velika večina pa je bila očividno v zadregi, kakor bi jim, profesorjeva modrost ne hotela tako zlahka v glavo.
Meni je bilo napak pri djujŠI. Nevolja me je trla in. jezia, da si upa profesor, ki naj bi dijakom podajal čiste, znanstvene resnice in praktična navodila, vedoma potvariti resnico. Vedoma, trdim, zakaj profesor, ki je bil v Parizu pri slavnem Gharcotu, bi lahko imel vsaj o lurdskih dogodkih bolj objektivno mnenje. 300 francoskih zdravnikov, med njimi dokaj vseučiliških medicinskih profesorjev, priča, da se vrše v Lurdu hipna, zares Čudežna ozdravljenja organičinih bolezni, kakor je jetika, rak, gnojne rane itd.
Histeričnih ozdravljenj ne Štejejo v Lurdu med čudeže. Vse to bi lahko profesor vedel, zakaj brez-dvomno je slišal tudi o pravih lurdskih čudežih. Toda tak Čudež, ki je res čudež, bi raztrgal pajčevino, ki jo je spredla moderna veda, zato treba 'v imenu moderne vede čudeže potvarjati in smešne po-tvare kazati kot čudeže, prave Čudeže pa a priori tajiti! Nojeva politika!
Kar grabilo me; je, ko sem sam pri sebi pre-vdarjal, koliko usodepolne zmote povzroči taka v imenu znanosti izrečena neresnica.
Dospel sem v vežo, kjer je stalo nekaj znancev rojakov, ki so Škodoželjno in zmagovalno režali v me:
— Glej ga, kako se kislo drži! — Kako se ne bi, ko je vendar ravnokar Čul, da klerikalizmu že klenka, hab aha!
i-i No, dokler bodo taki pogrebci — moderni čudotvorci — zvonili, ni nevarnosti za klerikalizem!, sem jim odvrnil in šel svojo pot.
kabili še vedno Šteje/o nad 29.900 mož. Vsaki dan tavala ge veliko člo/eSadi in denarnih žrtev. Rif-se odpošiljajo nove Čete v Maroka.
Protivojaška propaganda se zope. pojavlja. Pri nekem sestanku1 v Madr.äu, katerega so se udeležili visoki dostojanstveniki, sta govorila dva generala in izjavila, da je treba pjosljati v Maroko najmanj ge iSl S A) mož in imeti pripravki,»» q rezerv»: öQ.doo mož za siučei da se bojev udeleuju tuoi Šerhre čete.
Naše vžigalice!
Skrbite, da pridejo v vsako hišo naše vžigalice! — Vsak trgovec, pri katerem kupujete, jih mora imeti, vsaka gostilna, v katero zahajate, vsaka naša gospodinja! — Dolžnost vsakega našega somišljenika, da zažiga tobak in smodke le z vžigalicami »Za obmejne Slovence«!
Raznoterosti.
Spremembe pri čč, oo. frančiškanih. P. Fulgen-eij TraJela gre iz Brežic h Sv... Trojici* p. Efrem iz Sv, Trojice v Nazarje, p* Fortunat Golli iz Nazarja v Pazin.
„Zveza slovenskih posojilnic“ v Celju, ki je lastnica Zvezne trgovine in Zvezne tiskarne, je imela v sredo svoj občni zbor. V novi odbor je bil izvoljen kot (predsednik dr. Vekoslav Kukovec, in kot odbornik poleg Božiča,, Ernesta Kalana, Kodermana, žalskega Širce, Šmarskega Ferlinca in drugih tudi dr. Gregor Žerjav iz Ljubljane. Kaj je neki Žerjava 'zaneslo v gnezdo štajerskega 'liberalizma? Ali so se mu že oga-bili njegovi pobožni poleti po kranjski deželi, pri katerih je.imel okoli Širokih; perutnici namotan mogočen molek? Ali pa so ga morda v Celje povabili zavoljo njegovega hripavo-lepega glasu? Nel Marveč sprejeli so ga v. svpjo ßreäo kot predsednika ljubljanske liberalne „Zveze .slovenskih posojilnic“., „Zveza slovenskih posojilnic“ v Celju je, kakor rečeno, lastnica Zvezne tiskarne, kateri že občutno slabo prede, posebno, odkar je vzela v tisek liste bankterotne Narodne stranke. Zato /bi naj liberalni striček iz Ljubljane prišel na pomoč celjskjm liberalnim bankroterjem. Samo hati se je, da striček sam že nima dovolj cvenka pod palcem.
„Narodni Dnevnik“ je nesramno napadal dr. Benkoviča in hujskal volilce proti njemu, ker je bil njegov predlog za podporo po toči oškodovanim vsled nestrpnosti nemških poslancev v deželnem zboru odklonjen. Poslanci S. K. Z. so p|a še enkrat stavili isti predlog, in sedaj je bil sppejet. Radovedni smo, kaj bo sedaj pisal „Narodni Dnevnik.“
Velika blamaža. Nemci sedaj sami spoznavajo, da so se v sredo v deželnem zboru s svojim odhodom iz zbornice grozno blamirali. Pustili so deželnega glavarja na cedilu, ta pa ji,m je to zelo zameril in podal demisijo. V sredo je večerna .„Tagespost“ pisala, da so nemški poslanci demonstrativno zapustili dvorano, ker je glavar pustil brati interpelacijo v slovenskem jeziku. V četsrtehj pai piše „Grazer iTagblatt“, da je „/Tagespost“ te besede, iz katerih bi se dalo sklepati, Ha so nemški poslanci demonstrirali proti deželnemu glavarju, popisala iz nepremišljenosti. Kaj takega da bi se nemškim poslancem niti sanjati ne moglo. Demonstracija da je bilja naperjena edino-le p(roti slovenskemu Čitanju interpelacije. Nemci torej sami med seboj niso edini v tem, proti komu so demonstrirali: ppoti deželnemu glavarju ali proti slovenskemu čitanju interpelacije.
Nemški poslanci nameravajo priti na dan s predlogom, da se nemščina zakonitim potom vpelje kot poslovni jezik v štajerskem deželnem zboru. Tak predlog b'i sevedia izzval najjhujšo ogorčenost med našimi poslanci in sploh med slovenskim ljudstvom. Gotovo je, da bi se naši poslanci poslužili najskrajnejših sredstev, da preprečijo tako kuwiöen predlog.
Iz odborove seje S. K. S. Z. Nekemu važnemu izobraževalnemu društvu na meji se je v svrho nabave godbenih inštrumentov za tamburaški zbor dovolilo 50 K. — Otvoritve Društvenega Doma v Šmartnem pri Velelnju se v imenu S. K. S. Z. udeleži č. g. dr. Hphnjec. — Sklenilo se je več važnih sklepov z ozirom na stik z obmejnimi Slovenci. — Narodnoobrambne enkete se udeleži S», K. S. Z. po svojih odposlancih. — Knjižnica S. K. S. Z. pristopi kot ud k Zgodovinskemu društvu.. — Nekemu društvu na meji se dovoli posojilo knjig za društveno knjižnico.
Nemška olika. Prijatelj našega lista nam je poslal pismo nemškega posestnika v Grötschu pri PredingU;. Ako bi Slovenec pisal ‘tako nemščino, bi mu ne bilo zameriti. Da pa, piše pristen Nemec tako, je .sramota za nemški „Kulturvolk.“ Pismo se glasi: „An das lobi: Dekonat iPfaramt in N. Ich N.
N.	Grundbesitzer, erlaube mir das Hochwirdige Pfaramt höflich zu ersuchen, mit der bitte ob ich nicht ein oder zwei Zolling, (welche ajusgewiessen werden nach vollenteder Sßhiiljgjhre.n mit laut Di,ensitbothenbuch versehen bitte mir sie zu Überlassen en'dweder Lohn oder Kleider aus zu folgen Da ich noch Gemeinde Vorsteher war wurde ich verstaut. Igel, jetzt war aber ich selbst in der läge zwei solche Zolling aufzunehmen, den sie komen zu einen bessern Hause wo sie Deusche spräche und Arbeit lernen musten bitte sie Herr Dechant geben sie mir bekant ob so eine Zöllinge zu haben (sind,
oder wo ich mich wenden sohlte, bitte Herzlich geben sie mir bekant! Brifmark ligt bei, bitte mir so schnell zu verstäntigen. Adresse . . .“
Nemška nestrpnost. V korist stavbenega fonda za Mozartovo hišo bi se moral vršiti v Solnogradu koncert dunajskih umetnikov pod vodstvom kapelnika Oskarja Nedbala. Ker je pa Nedbal slučajno Ceh, ^o nemški nacionale! pričeli aklcijo proti temu,, da bi v nemškem mestu pri koncertu dirigiral Ceh. Pozvali so prireditelje koncerta, naj razveljavijo pogodbo z Nedbalom, ker bi sicer z vsemi mogočimi sredstvi nastopili proti takemu „izzivanju“. Nemška nestrpnost pa res ne pozna meje. Še/ celo umetnost nemškim kul-turonoscem ni sveta.
Obletnica aneksije Bosne in Hercegovine. Vsi srbski listi so povodom obletnice Bosne in Hercegovine izšli ičrnoobrobljeni. V člankih poudarjajo nezadovoljnost srbskega naroda vsled neuspeha srbske zunanje politike. Vsi uradi, trgovine in javne šole so bile v znak žalosti zaprte. »Odpadle so tudi vse gle-diške predstave in druge veselice.
Pokojninsko zavarovanje zasebnih uradnikov. Občni zbor Splošnega pokojninskega zavoda, ki se je vršil pred kratkim časom na Dunaju, je dokazal, kako opravičena je bila sodba, dabo uprava tega oficijelnega nositelja uradniškega zavarovanja silno draga. Številke občnega zbora so v resnici nerazveseljive, Pripravni in upravni stroški so dosegli do konca meseca julija tek. leta ogromni znesek 811.515 kron. Predstojništvo priznava samo brez ovinkov, da mu režijni, koeficent ne bo zadostoval, klar pomen-ja, da že prva bilanca zaključi z znatnim nekritim deficitom, ker je imela režije po tehničnih načrtih do konca meseca julija najvišje K 350.000. Pri tem nerazveseljivem položaju je pa še popolnoma nerazumljivo, da je bilo na občnem zboru predlagano od uprave, da se zgradi palača za dunajsko centralo! Za volitve v Splošni pokojninski zavod so uporabili ogromen znesek nad K 100.000, V 20-Člensko predstojništvo sta izvoljena 2 Laha, a niti eden Slovenec 'ali Hrvat. Vsled tega j,e le priporočati, da bi po vzoru Številnih tvrdk pristopilo k „Pokojninskemu zavodu ičeško-slovanskega denarstva“, ki pričakuje, kakor smo informirani, z najboljšimi nadejami letošnje bilance.
Slovenski zemljevid „Matice Slovenske“* V po-polnilo dosedanjim določitvam naj služi še to-le: Ves zemljevid bo 91 cm širok in 125 cm/ dolg ter izide v
4	listih. Dobiti ga bo enostavno na papirju ali napetega na platno; za ta zadnji slučaj je zopet razločevati troje: a) vsak izmed 4 listov je nalepljen na dobro, sivkasto platno in je razdeljen v 16 delov (torej zložljiv, v žepnem formatu); b) vsi 4 listi se prilepijo skupaj na močno, belo platno, toda tako, da se da ves zemljevid zložiti v 4 dele (zemljevid bi se dal obesiti);; c) vsi 4 listi se prilepijo skupno na močno, belo platno kot celota; vsak zemljevid dobi zgoraj in spodaj ličen lesen rob in obiešjalo. Napenjanje stane : sub a) 2 K 25 vin (za vse 4 liste), sub b) 8 K, sub c) 3 K 90 vin„ — ^Matica Slov.“ prosi p. n. gg. poverjenike in odjemalce zemljevida sploh, da. bi ji z naročilom obenem blagovolili javiti, ali in kako naj se po-edinim naročnikom zemljevid prilepi. Kdor pošlje le
5	K (ozir. ako ni matičar, 6 K), dobi zemljevid enostavno na papirju; na to opozarjamo zlasti p. n. gospodo, Id so že naročili zemljevid /in doposlali 5 K.
Katoliško gibanje na Češkem. Slovansko katoliško gibanje je na Češkem tako živahno kot nikdar prej. Zborovanje sledi zborovanju, * ki z veliko privlačno silo razširjajo in utrjujejo katoliško češko organizacijo. Dhe 5. septembra se je vršilo veliko katoliško zborovanje za: južno Češko v Netolicah in 12. septembra veliko ljudsko zborovanje za labsko pokrajino v Podebradu. Isti dan so se tudi vršila posvetovanja in zborovanja katolikov v wlašimerski, brandy sil in kolinski okolici, 19. septembra je bild v Mladih Vožicah veliko manifestacijsko zborovanje. To gibanje, ki se razširja z neizpremenjena iskrenostjo po vseh čeških' pokrajinah, povzroča „naprednim“ listom že veliko skrbi. Da se bo pa mogla ustvariti tudi razširjevanju kat. misli močna materijelna podlaga, se dela pridno in po načrtu za gospodarsko združenje in razvoj kat.-nar.volilcev. Z novim letom je začela poslovati „Gosp. zveza Čeških katoliških poljedelcev“, ki danes po desetmesečnem delu izkazuje že pol milijo*-na kron prometa. Nekaj tednov pozneje se je ustanovila „Deželna zveza čeških kmetijskih zadrug“. Ta zveza združuje že 50 rajfajznovk in 13 konsumnih društev. Napredek na gospodarskem polju je povzročil, da se je ustanovila v Pragi posojilnica, kateri načeluje šolski svetnik dr. M. Kovar. Začetni razvoj tega zavoda „Ceškoslovanska Založna“ obeta krepak svoj procvit. Tako morejo tudi katoliški narodnjaki na Češkem kot njihovi somišljeniki na Moravskem, in sicer pod veliko težjimi pogoji, reči ponosno:	„Mi
gremo naprej!“ — Tako vidimo, da ima katoliška misel vsepovsod, posebno pa še med Slovani, tako trdna tla, da boda želje „Svobodomislecev“ vedno brezuspešno butale ob njo!
Nekaj za, kadilce. Na, Francoskem je 6 milijonov kadilcev. Od 15 kadilcev jih navaidno kadi 8 pipo, 5 smodke in le dva cigarete.. (Vendar, pa porabijo ti poslednji na leto 800 milijonov cigaret, katere bi se £00-krat.po dolgem položile okoli zemlje.
Bedna Italija. V prvi polovici letošnjega leta se je izselilo iz Italije 226.432 oseb, med tem ka se jih je preteklo leto izselilo v istem Času samo 64.112. Meseča julija preteklega leta se je izselilo 6416, v letoš-
njem juliju pa 13.522 oseb;, in sicer v Brazilijo 523,
■V La/ Plata 2077 in; v Združene države 10.842.
Severni tečaj - ni odkrit. Geografska družba v Cikagu ne pripoznava Cooka ne Pearyja za odkritelja severnega tečaja, Tudi geografski klub y St. Lui-su trdi, da severni tečaj ni odkrit. Pri grofu Zeppelinu se je vršilo posvetovanje, kako omogočiti zrakoplovno ekspedicijo na severni tečaj. Tega zborovanja so se tudi udeležili Člani vladarske hiše.
V
Štajersko.
Mariborske novice.
Tridnevnica povodom TOOletnlce frančiškanskega reda se je v mariborski baziliki pray dobro ob-nesda, Udeležba ljudstva je bila zelo obilna, posebno ako pomislimo, da sta bila diva dneva delavna dneva »— kar nas je zelo razveselilo. SVerno ljudstvo i®.v dejanju pokazalo, kako zelo časti sv. Frančiška in tudi pokazalo, da smisel za sversko življenje in krščanski duh še nista izumrla, in dokler bo ljudstvo tako ostalo, je dobro znamenje. Da! Katoliška ideja napreduje vkljub nasprotnemu duhu, kar v zadnjem času z velikim veselijem opazujemo. Le tako naprej!
Posvečenje novega oltarja v baziliki Matere Milosti. V nedeljo 17. oktobra bo Njega prevzviše-nost knez in Škof dr, Mihael Napotnik posvetil nov oltar sv. Križa v baziliki Matere Milosti. Tudi k tej slavnosti vabimo prav vljudno pobožne vernike, da se te izredne slovesnosti obilno udeleže!
Imenovan je za kateheta na nemški trirazred-nici v Leitersbergu č, p. Miroslav Salier.
Občinske volitve v Studencih. Predzadnjo sredo, 'dne 29.* septembra so sef vršile tukaj občinske volitve za prvi in drugi razred, M so bile prej iz gotovih razlogov ovržene. Izvoljeni sc* v II. razred: ^Leopold Schmuckenschlag, Franz Muhitseh, Jožef Welo-glavetz, Andrej Hofer, David jWruß in Anton Ulrich; namestnikom: Alojz Kollnig, Karl Sorez, Ivan We-nischnigger, V I. razredu so bili izvoljeni: Frane Kutscher, Peter Tr of epik, Peter Kollnig, dr. Fric Ju-ritsch, Karl M,ayer, Jožef Rozmainith; namestnikom: J, Niegerl, August Muster in Franc Mulec. Razmerje glasov je v II. razredu:. Nemci 38 do 58 glasov, socialni detaokrati in Slovenci 1 do 20 glasov; v I. razredu: Nemci 9 do 12 glasov), socialni demokratje In Slovenci ,1 do 5 glasov.
Potres. Danes ob 11. uri dopoldne se je Čutil v Mariboru precej.močan in, več sekund trajajoč potres.
Umor pred devetimi leti., Čevljar Miarko Pla-sonig na Tegetthoffovi cesti, kateri je sedaj tretjikrat oženjen, je obdolžen, da je svojo prejšnjo ženo zastrupil z arzenikom. Obdolžila ga je sedanja žena. Zadevo bo dognalo okrožno sodišče, katero ima celo stvar v rokah.
Vlom. V Četrtek ponoči so/?ieznani prijatelji vlomili iz dvorišča v prodajalno M. Wolf rama v gosposki ulici, ter odnesli lz blagajne okoli 40 kron.: Vlom so zapazili'šele .ob sedmih zjutraj. Kakor kažejo vsa znamenja, so bile vlomilcem razmere dobro znane.
Delovanje mestne policije, V mesecu septembru je policija aretliraIa, 50 oseb, od teh 38 moškega in 12 ženskega spola. Sest oseb je bilo radi raznih hudodelstev izročenih okrožnemu,, 11 radi kažnjivih dejanj okrajnemu sodišču. Devet so jih odposlali v njih, domovinske občine nazaj. Enega so oddali na opazovalnico za umobolne in enega v prisilni jopič. Proti 22. pa je postopal mestni svet.
Celjske novice.
Osrednja zveza avstrijskih društev državnih uradnikov je sklenila za nedeljo 10. oktobra v vseh večjih krajih shode,.katerih dnevni red bo: Časovno povišanje. V Celju se vrši ta shod za Spodnještajersko v hotelu pri zlati jkroni“ ob štirih popoldne.
Dijaška kuhinja. (Oglasilo se je letos 99 dijakov za obede. Dovolilo se je na »teden 4'04 obedi, kar znaša na dan povprečno 155 obedov7). Seveda je to v zvezi z ogromnimi stroški in zasluži ppdpore!
Ponesrečen izlet. Zadnjo nedeljo je več delavcev* iz Celja naredilo izlet v Leve pri Celju, kjer so se ustavili v neki gostilni. Tam sta se pa nek tovarniški delavec Anton Pungartnik in posestniški sin Vi-hernik sprla. Pungartnik se je lotil Vihernika z veliko predjo, katero mu je oni izvil. Nato si je Pungartnik oskrbel drugo prekljo ter Šel nad Vihernika, kateri ga je z nožem zabodel. Pungartnik je v par minutah umrl z besedami:	„Zdaj pa imam dovolj.“
Vihernika so orožniki odgnali.
Zvit ptiček. Dne 1. oktobra bo prijeli v Celju nekega zvitega ptička, kateri se je» posluževal v trgovinah metode, plačati kupljene malenkosti z bankovcem ter nato z mpujanim drobižem in — bankovcem izginiti. Nekaj Časa mu je bila sreča mila. V petek, dne 1. oktobra zvečer je prišel v tukajšnjo slaščičarno Petriček pa glavnem trgu, kjer je zopet poskušal svojo srečo, ki mu je bila tokrat nenaklonjena, tako, da so ga pri gjoljuliji dobili in zaprli.
Vodovodno vprašanje. Občinski svet je v zadnji seji naznanil,- 'da je pogodba z vitanjsko občino glede nakupa vrelca za vodovod sklenjena. To je /oni znani vir z nerabno vodo. Nadalje se je priznalo devetim prosilcem domovinsko pravico.
Nepoboljšljiv. Celjsko' okrožno sodišče je sprejelo pod svoje okrilje bivšega Čuvaja postave, orožnika Drevenšeka, o katerem so govorili ljudje, da
nima najbolj Čiste vesti glede tuje lastnine. Dokazali so mu, da je praznil v cerkvah in /gostilnah pušice in nabiralnike, katerih vsebino je seveda on naložil v, beznicah.. Vlovii se je ptiček v Šoštanju na podstrešju „Nemške hiše“. Imel je pri sebi 20 K.
Zabodel se je rudar Matija GerŠak iz Hrastnika z nožem v prsi, da so ga smrtno ranjenega morali prepeljati v celjsko bolnišnico. Pravijo, da. je to storil iz strahu pred vojaščino, ki bii je imel sedaj nastopiti.
Ptujske novice.
Predavanje. Ravnateljstvo kr. drž.»obrtne Šole v Gradcu je naznanilo okrajnemu glavarstvu v Ptuju, da bode profesor ^AđolJ vitez I nnlpkl dne
19.	oktobra 1. 1. po naročilu c. kr. ministrstva za uje in bogočastje imel v Ptuju posebno predavanje, ki ima namen, da opozori prebivalstvo, naj izdatneje nego dozdaj pospješdrje narodni in domači stavbeni način. Pričakujemo od p. kr. okrajnega glavarstva, da se priredi predavanje na neutral/nih tleh, ne pa na primer v nemški kazini.
Ustanove. Ptujska posojilnica je razpisala za novo slovensko kmetijsko šolo v St. Juriju ob juž. žel. nekatere ustanove. Prošnjiki naj se zglasijo takoj.
Gledališče. Za letošnji gledališki tečaj, ima ptujsko mestno gledališče svojega ravnatelja in pa svoje osobje„ dočim je bilo1 đošed'aj že dve leti ppd vodstvom mariborskega ravnateljstva. Vsekako čudno pa je, da so voditelji ptujskega gledalaca, zaporedoma sami pristni Židje. Prva predstava je bila dne 2. oktobra.
Filologi v Ptuju. To vam je bil velik dirindaj, ko so prišli prejšinji teden nemški filologi na Ptuj. Deška Šola je imela popoldne "prosto, da je mogla deška godbla pozdraviti na kolodvoru došle goste. Tudi v mestu je pozneje Igrala. Filologe so pozdrav vili pri sprejemu sami filologi, ravnatelj dekliškje ljudske in meščanske Šole, učitelji1 deške Šole, občinski svetniki itd. Gotovo najprimernejše bi bilo, 'da bi bil goste pozdravil gimnazijski ravnatelj gospod fA. Gubo. lA’ kje bi bila potem slava ptujskega velemesta? Kaj bS imel v tem slučaju slavni nemško-nacionalni občinski svet od nepolitičnega filološkega obiska? — Veljko blamažo manj!
Ptujska filologija. Na komerzu, ki ga je priredil občinski svet gospodom filologom na Čast v nemški kazini, so postregli gostom s 87 različnimi vinskimi vrstami. Tako se Idela reklama za nemški enačaj in slavo ptujskega mesta.
Uboj v Slovenji vaisi. Že v torkovi številki smo poročali, da je surovež Klemen v prepiru s svojo ženo zaklal svojo hčerko. Morilec je znan kot Šnopsa.r in strasten štajerčijanec. Grobno dejanje je izvršil v popolnoma treznem stanu, Še-le potem je Šel v žganj arijo in se napil Žganice.
Darilo. Grof Josip Herberstein je daroval ptujskemu društvu za varstvo otrok in nedorasle mladine 1000 K, mestnim revežem tudi 1000 K.
Drugi kraji.
Kamnica. Pred nekaj dnevi je v Brestenici ob polnoči ulomil nek tat v dve trgovini, v Langerholčevo in Ravnjakovo. Pri Langerholzu se mu je posrečilo izdreti železno mrežo iz trgovinskega okna in izmaknite iz trgovine 22 K, ' trgovsko zapisno knjižico pa je razčesal. Potem je Šel sreče iskat še v drugo (Ravnjakovo) trgovino, pa tam so ga zasačili pri njegovem „ljubeznivem“ delu in le noči se ima zahvaliti^ da je ušel. Zato ga pa /zdaj orožniki pridno zasledujejo, da bo pod njihovim varstvom Šel za nekaj Časa kašo pihat.
Sv. Jakob v Slov. gor. Neki 68letni posestnik ng Pooeniku je padel pri tresenju orehov iz drevesa in si zlomil nogo. Odpeljali so ga (v bolnišnico usmiljenih bratov v Gradec.
Sv. Rupert v Slov. gor. Tukajšnji dopisnik, ki z lažnjivimi dopisi podpira liberalne liste, misli, da samo on s svojim očetom sme sesti h kupici piva ali vina. A(ko to stori klerikalec ali celo župnik, mu že očita vinjenost. Gotovo je dopisnik gledal sebi priljubljenega kmeta, „(ki ga na vse pretega vleče“, ali pa je sedel prek, ogledalom. — Natrgavanje? Ka(kŠno? Dopisunček menda misli, da samo kak sokol sme pokazati atletiško moč. Ga pač jezi, da je proti župniku Še pritlikavec. — Tb-le skrb, kedaj naj župnik mašuje, pa si naj polagoma iz glave Izbije: nestrpnež Še za nedeljsko jnašo ne mara. Predbacivati komu telesne bolečine, ni lepo — smo že tudi tega revčeka videli pop;arjenega hoditi; vse-jedno pa se jih lažje prenaša, kakor dopisnikove duševne tvore. — Vrhunec budalosti pa je v tem, da župnika dela odgovornega za fantovske izgrede. To je ravno tako neumno, kakor Če bi rekel, da je kak študent točo napravil.
Sv. Lovrenc v Slov. gor. V ponedeljek, dne
4.	oktobra popoldne je zgorela viničarija grofa Herbersteina v Juršincih. Rodbina viničarja Ribiča je bila, odšla vsa z doma, le,dva celo majhna otroka sta ostala doma; večji, star kaka Štiri leta, je zakuril v listnjaku in kmalu jo bilo vse v ognju; hiša je zgorela, ž njo pa tudi manjši otrok, ki še ni mogel hoditi.
Radgona. Ponesrečil se je na' radgonskem kolodvoru železniški delavec Fitzko s tem, da mu je pri nalaganju vinskih Sodov padel 360 kg težek sod
na prsi in mu zmečkal ogrodje. Pravijo, da se je to zgodilo v naglici vsled priganjanja. Revež je umrl med vožnjo v bolnišnico in zapušča ženo in pa več štrok.
Tinje. Naše občinske volitve so v vseh treh razredih potrjene. Ugovor, za katerim tičijo slovenj-bistriški nemškutarji, je bil v. vseh točkah zavrnjen. Na našem lepem Pohorju ne bode gospodaril ne nemškutar ne liberalec.
Slov. Bistrica. Trgovec (Anton Pinter ima na Gornji Bistrici podružnico, v kateri ni nikogar kakor blagajničarka ter dva učenca Herg in Železnik. Ta dva sta vsak dan nösila izkupiček v mesto. V pondeljek proti 9. uri ju je’pa med potjo nekdo napadel in jima vzel ves denar. Za romarjem dosedaj ni ne «duha ne sluha.
30 krat 8 = ? Po naših računih bi bilo 90, gospjod Ornik je pa rekel, Ha, šitejviljke D ni treba zraven ničle. Kdo se je zmotil? (Morebiti mi? Ali niso pismarji in farizeji plavali za ten sam glas 30 srebrnikov? Zato smo mislili, da dobimo na našo prošnjo od ptujskega okrajnega zastopa vsaj 90 K za cirkovško postajališče, ker so bili oddani cirkovške občine trije glasovi proti Volji Cirkovčanov za tisti nemšjki odbor, (ki napravlja ceste nemškim meščanom, nam pa ne da niti vinarja za gospodarski napravo. Mariborski okrajni zastop je dal 20 stotakov za postajališče v Orehovi vasi, pek Ornik pa za take reči nima grošev, on je navdušen za nemški „medfhajm.“ Taka radodarnost veseli edino neveleposestnika KuŠerja, ki bi silno rad preprečil postajališče sredi cirkovške občine. Njegova politika ljubi le prepir. Zakaj so ga poklicali na c., kr. okr. glavarstvo na odgovor radi tistega tisočaka, katerega (je tajnik Matija vsled županovega ukaza dvignil brez vednosti občinsikih odbornikov ? Za tako Kušerjevo modrost se ogreva „Stajerc“, imi nikdar ne! Občinski odbor Šteje 18 oseb, ne pa samo eno. Nekdo je rekel, da ;se mali Tjrdntura boji retour-vožnje, da bi moral zopet nazaj v Cirkovce peljati občinski pečat in občinsko omaro, katero je vozil v Sikole. Mi pa Še «plačamo to retour-vožnjo malemu Babšeku, ki pa ne bo tako draga,, kakor znani; feld-hrasit na polskavskem travniku, ki je baje požrl celih 6000, to je: šest tisoč grošev iz KuŠerjevega žepa. O, modrost, ker hrasitlč je vreden le 6 K. Ker „Stajerc“' svetuje KuŠerju, naj Te hodi po svojih modrih potih, obljubimo obema, da ae bo že za tako korakanje skrbelo, akoravno jima ne bo to ljubo. V vseh spodnjih vaseh smo siti KfuŠerja, zato se ga bomo iznebili. Ge ga pa vASikblajh in Strjgojnci ob-drže še na županskem stolu, naj ga imajo, akoravno lani y Sterlntalu kot župan Še slajme ni hotel prevzeti za svoje oblčane. Najbrž bo pa Kušerjeva modrost po delitvi 'cirkovške obline sama se tolažila pri prazni omari . Šikolske,’ to je pravzaprav Režnjakove posojilnice.* Za tiste srečne Čase 'mu podamo v njegovi izborni nemščini pomenljivo pesem, pri kateri niu lahko 'pomaga Babšlek s svojim* basom, ki najbrž zna napev tiste:; Kje sq' moje rožice Itd., tukaj pa naj skupno krožita:
Kje je zopet Feldpečat,
Kje je feldomara,
Vzel je vse nam grdi Škrat,
O presneta para.
Hitro, hitro mine čas,
Feldpfečat gre proč od nas!
St. Janž na Draivskem polju. Odgovor na napad dopisnika v „Narodnem Listu“ št. 42 in „Sloga“ štev, 36 „Z Dravskega polja“, — Na svetu so ljudje, ki radi pozabijo, kar so doživeli, in katerih izkušnja prav nie ne izuči. Tak je naš g, nadučitelj Reich. Dobro smo'ga že poznali, predno je prišel k nam, zato se ga tudi nismo nič razveselili, ker riam je bilo znano njegovo .„delovanje“ pri Sv. Bolfenku. Kako sladek med je prišel med nas in se delal mučenika! Vedno je zatrjeval svojo miroljubnost, toda kmalu je izdal svoj značaj. Ko se je ustanovila prepotrebna posojilnica, se je že pritoževal, zakaj da se je tako nai tihem ustanovila» pa grajal njen pristop k ljubljanski j„Zadružni zvezi“ ; po njegovem mnenju morala bi pristopiti k celjski liberalni zvezi. O tem so seveda^ morali pisati njegovi liberalni listi., — Z velikimi žrtvami je bilo ustanbviljona (katoliško slovensko izobraževalno društvo po neumorno delavnem g. kaplanu Gosaku. V teku let je prišlo isto popolnoma v oblast učiteljstva. Občni zbori so se vršili ob času, ko je bila Čč. gg. duhovnikom udeležba otežkočena. Izvolil se ja v odbor celo en učitelj, ki je imel, oziroma ima še službo v Vuzenici, kakor da bi ne bilo doma zmožnih odbornikov. Du,hovnika so se pa bali voliti v odbor, da bi ne mogel zasledovati njihovo Čedno delo. „Slovenski Gospodar“ ni našel milosti pri teh ljudeh, kadar se jim je zljubilo, pa sa ga pridržali, da Ijii prišel' v bralno sobo. Pač pa so vsiljevali „Narodni List“, ki so ga udje (ogorčeno zavračali. Potekla je opravilna doba.: Za nabiranje (novih udov se ni nihče brigal, Tu pa pride ig.- kaplan, ki je spoznal nakano liberalnih učiteljev, ki ni bila 'drugačna, ,ne-& uničiti Idatoliškb društvo! in ustanoviti lijberalno knjižnico in Ž njeno pomočjo kvariti našo mladino. G. kaplan nabira pove ude in povzroči njihov sprejem V rednih sejah,- Pride do občnega zbora, ki je bil najštevilnejše obiskan, odkar je društvo obstajalo. Zbere se ves liberalni učiteljski Štab, Jd hoče vsiliti svoj odbbr, čegar član bi smel pač bit! „Štajerčijanec“, ne pa katoliški duhovnik. Pa glej ga spaka, za taf odbor se dvigne izmed približna 80 udeleženčev le 11
(jednajst) rok, izmed teh jč učiteljskih. G, kaplan se j:e celo tako daleč izpozabil, da je zaklical:- „liberalni učitelji iz katoliškega društva ven.“ Razun učiteljstva So mu vsi najvzoči pritrjevali. Toda ogenj in žveplo na predrznega kaplana, ki si upa takim mogočnja-kom povedati, klar jim gre. Zopet vojska s črnilom po liberalnih listih proti ,g. kaplanu. Pa to Še ni bilo dosti. Skovali sta se dve ovadbi na oblasti, da bi preganjale g; kaplana. Pri tem je bil poglavitno udeležen miroljubni nadučitelj Reich, M je g. kaplana kot kateheta prijemal celo pri domači učiteljski konferenci In mu grozil s posledicami. Pa* glej/ ga spa-E&i (Oblasti so spoznale, jja je g, kaplan pravilno postopal. .Tako je ono miroljubnosti polno hrepenenje g. Reicha, tega preklicanega g. kaplana spraviti na zatožno klop, zopet splavalo po vodi. IAli more še več prenesti miroljubno srce g, nadučitelja Reicha?! —- -Da, še velikp več! Pridejo deželnozborske volitve. Liberalni učiteljski Štab z g. nadučiteljem na čelu roma od hiše do hiše in usiljuje ter deli laži — „Slogo“ za Ploja in njegovega trabanta Kolariča, Po večni luči še hodi v sosednje vasi, drugi dan potem se je pa videlo, da so Strgani lepaki „Kmečke zveze“ in prilepljeni Plojevi lepaki. Pride (Jan volitve. Z napetostjo pričakuje miroljubni g. nadučitelj Reich uspehe svojega neutrudljivega dela. Toda kakšno razočaranje! Na ime Ploj se zoveta samo dve glasovnici: ena miroljubnega Reichia, in ena od njega odvisnega kmeta. In kdo drugi je bil te žalosti kriv, kot zopet izzivajoči g. kaplan, Id se je' predrznil agitirati in še v soboto pred volitvami še nekaterim hišam v Zatoličah izročiti nekaj letakov Kmečke zveze, IAli je še mogoče večje hudodelstvo,?! 'Ogenj in Žveplo! Grom in p ek1 o na njega. Pa če bi kdo mislil, da je sedaj konec bridkosti, ki jih prizadeva ig. kaplan miroljubnemu g. nadučitelju Reicliu, bi se grozno zmotil. Kmečka; zveza čuti potrebo, prirediti v Šentjanžu shod in poslati sem zibanega govornika Vladimirja Pušenjaka, da predstavi volilcem kandidata g. Meška in priporoči g. kandidata Ozmejoa, Kdo drugi je kriv, da so prišli ti možje, kakor ta preklicani g. kaplan, ki ne pusti pri miru miroljubnega nadučitelja Janeza Reicha. Še ni zadosti. Zopet se pride predstavljat novo izvoljeni jg. poslanec Ozmec,; Sicer je zborovanje Kmečke zveze, to pa j© menda nemogoče brez miroljubnega g. nadučitelja Reicha in njegovega nadebudnega, istotako miroljubnega sina filozofa. Slavno znana miroljubnost ju je nagibala, da sta oba govornike neprenehoma motila ter sta se v to svjrho postavila tik za nje,; Izzivajoči g. kaplan, ki je prišel bolj pozno na zborovanje, pa je čutil potrebo, zaklicati miroljubnima gostoma v obraz: Pustite govornika pri miru! Sramujte se! Vsi drugi molčijo, samo vidva morata vmes govoriti. Je-li to olika za nadučitelja?! Na to sta res postala bolj mirna. Ali ni to 'grozna hudobija?! Pa Še ni dovolj. C. g. župnik predlaga naj podlagi izvajanj gg. govornikov, naj se izreče državnemu poslancu g. liofratu Ploju nezaupnica. Ker je pa g. župnik bolj slaboten, ga niso vsi navzoči razumeli^ pač pa so ga slišali v bližini stoječi miroljubni g. nadučitelj Janez Reich in njegov nadebudni sin filozof ter še en jurist, ki so glasovali proti in v to svrho dvigfnili roke, med tem ko so se volilci samo s pritrjevanjem odzvali pozivu g. predsednika. In kaj se predrzne izzivajoči g. kaplan? On razjasni bolj razumljivo, zakaj se gre ter pozivlje navzoče, n!aj tisti, ki so za nezaupnico poslancu Ploju, dvignejo roke, kar se tudi zgodi od vseh, razun’ od miroljubnega g. nadučitelja Reicha, njegovega sina in pa nekega jurista,: Kdo je tedaj povzročil po mnenjuj miroljubnega g. Reicha.. Plojevo nezaupnico, Če ne izzivajoči, od g. Reicha tajko iskreno ljubljeni (?) g. kapljan. Tu se vidi pač dosti razločno, kako strašen grešnik je g. kaplan Agrež, jki ne da miru, in pokoja toliko miroljubnemu g. nadučitelju Janezu Reichu. — Izvedeli smo, da ima g- nadučitelj posebno slast, napadati naše gg. duhovnike, posebno g. kaplana. /Toda povemo mu tem potom, da smo bili vajeni na g. nadučitelja Hrena, ki je Še; sedaj pri nas m najboljšem spominu, da smo ga ljubili in spoštovali, ker je v edinosti z našo duhovščino se trudil za našo mladino.; Temu je dokaz, da ga je naš občinski odbor imenoval za častnega občana. Isto zahtevamo od njegovega naslednika, Ne bomo /trpeli v, svoji fari nadučitelja, ki bi nar padal do liberalnih časnikih naše duhovnike, ter se ga bomo izikušali iznebiti, če ne bo Šla drugače, pa na ta način, kot so se gaj pri1 Sv. Bolfenku. Ali ima zato tako visoko plačo, ker dobi en mesec več, kakor g. kaplan v treh,mesecih? Mi. verna ceniti neutrudljivo delovanje g. kaplana, tako v cerkvi, kakor v Šoli in izven šole.: Hvaležni lsmo bili in smo/ vsem katehetom, ,ki so se trudili z našimi otroci, toda po fari gre en glas: Takšnega reda pri otrocih še ni bilo, kot ga je napravil sedanji g, kaplan. Kakšno je pa delovanje g. nadučitelja Reicha, pa spoznamo iz tega, da Še svojega sina ni dovolj pripravil za sprejem v
I.	slovenski razred mariborske gimnazije, ko imamo vendar štirirazredno Šolo, med tem ko so od drugod iz dvorazrednice prestali izkušnjo z dobrim uspehom, njegov sin pa je pri izkušnji/ padel. Navajeni smo že slišati iz lastnih ust g. nadučitelja Janeza Reicha, kako rad so ponaša s tem, da hodi v cerkev ne samo ob nedeljah, temveč tudi med tednom. Sicer se nam je ta samohvala vedno gabila, sedaj nam je pa naravnost ostudna. Po časnikih, iz katerih on s svojo družino vred zajema svojo izobrazbo, se. Še cela hvali, kako dober kristjan da je, pa ravno tako zahrbtno napada dušne pastirje,, ki niti njemu niti ko-
mu drugemu kal hudega ne storijo, temveč, se z vsemi močmi le trudijo za blagor faranov, ter jim podtika dejanja, kj jilt niso nikoli zakrivili* Ali je to krščansko ? Ne bomo ga tega mirno gledali. G. nadučitelj Rečeh naj ve, da se ga bomo znali prav tako iznebiti, ko! so se ga pri Sv, Bolfenku,, kjer vlada od njegovega neslavnega odhoda najlepši mir,- To hočemo doseči tudi mi Sentjanžev,Čarni. Vse, kar ne pleše, kakor ou žvižga, hoče, pred svetom ogrditi g. nadučitelj Reich. Po časnikih omenja nekoga, ki bi rad tukaj vedki zvoneo nosil. Najbrž je ta „nekdo“ on sam. Kakšten zvonec mu sodi, to on sam najbolje ve, G. nadučitelj naj upošteva naši opomin. Obenem pa naj bo tudi prepričan, da mi dobro poznamo tista postavna sredsiva, ki so nam na razpolago, ter da se jih o pravem času poslužimo.	Dravopoljski.
C.	kr- skrb za varstvo človeškega življenja.; Iz Rogatca se nam piše: Da se briga c. kr. okrajno glavarstvo v. Ptuju za „drago“ življenje.naših iščetinovcev, smo se letos zadosti prepričali; da pa tako izvrstno skrbi za varnost Človeškega življenja, nismo videli. Nek Bosman, vsakdanji gost naših krčmarjev, žugal je mnogokrat svoji Beni, da jo bode vstrelil. Divjal je večkrat z nabito puško za njo. Ker pa žene ni mogel dobiti, obstrelil je pred tremi leti svoja otroka, ki sta že bila na peči pri počitku. Za' to je dobil tudi sodnijsko nagrado , . . In tak Človek je sedaj dobil orožni list)!
Sv. Jurij ob juž. železnici. Posiopainje našega postajenačelnika že pač presega vse meje. Vsako stranko, ki mu ne vstreže z nemškim voznim listom, zavrne klratkomalo, Češ, ker je pisano v slovenskem jeziku, se ne more vsprejefi. Svojim uradnikom Čekom je prepovedal vsako slovensko uradovanje.; Opozarjamo g. postajenačelnika, da službuje na slovenski zemlji in da so uradniki le tukaj radi nas, ne pa mi radi njih.
Zahajajte le v gostilne, kjer so na razpolago: Straža, Slov. Gospodar. Podpirajte trgovce, ki so prijatelji krščanske narodne stranke! Svoji k
svojim!
Koroško.
„Slovenischer Deutschenhass“ kričijo „Freien Stimmen“, ker je kranjski deželni ŠO/lski svet sklenil na predlog dr. Tavčarja, da se' smejo suplenti nastavljati le plenarnim sklepom deželnega Šolskega sveta. Tako ne bo nastavljen na Kranjskem noben nemški suplent. Ta krik najmanj pristoja ravno „štimcem“, glasilu koroških uradov. Ali se ne spominjajo gospodje nemškonaci/DnaJci več, da je 'bil pred par leti imenovan za suplenta v Celovec Slovenec gospod tir. Šarabon;, pa so. ga „deutsche Slo-venenhasser“ tako dolgo bojkotirali, da ga je deželni šolski svet koroški odstranil. Dobil je slučajno pod roko službo v Mariboru. Zdaj obstoji nemško uradniško društvo, kojega namen je, izpodriniti med Slovenci slovenske uradnike in jim po nemški navadi odjesti kruh. Dobro se še tudi spominjamo, kako dolgo je moral beračiti rajni gospod profesor. Wank, predno je dobil kot domačin službo na Koroškem. Kar so na Kranjskem zdaj sklenili, to na Koroškem že zdavna prakticirajo.
Celovec. Porotno sodišče je Obsodilo na smrt 22 let starega drvarja Možgana iz Labudske doline, Ki je dne 14,- avgusta t. 1. ubil s polenom 631etnega kaj zarja Gregorja Greinerja in ga metal proti steni.
Važenberg. IV občin? VaŽenbjerg so bile občinske volitve. Slovenska katoliška stranka se jih ni udeležila. Izvoljeni so torej pristaši dosedanjega odh bora. Na novo je izvoljenih pet odbornikov za spodnjo stran občine. Vseh odborniko|v ima občina 18. Po verskem naziranju so po večini nezavedni katoličani, po. narodnosti nemškutarji, pp stanu pä 11 kmetov, 4 gostilničarji, 1 cestari in 2 učitelja. Nemudoma potrebno bi bilo, to veliko občino organizirati v katoliško narodnem duhu.
Borovlje. Naši domači orožni obrti staroznane tvrdke: Pnva btorovsika orožno-tovarniška družba P, Wernj'g, dr. z. o. z,, je došlo zopet zasluženo priznanje, ko je Njegovo Veličanstvo podkralj egiptovski naročil Četverocevko imenovane družbe (patentirano v vseh državah) v lastno uporabo. Ta pojav dokazuje najjasneje poseblno porabljivost tega orožja, kojega glas je segel daleč preko mej naše monarhije. Pozornost vseh interesentov se torej zopet in zopet obrača na to res 'izvrstno orožje in s tem tudi na imenovano jako solidno tvrdko.
Beljak. Na pristen način se bodo učili slovenščine nemški trgovski vajenci na trgovski nadaljevalni šoli. Učili se namreč ne bodo slovniške slovenščine, ampak narečje beljaške okolice, češ, potrebno. je to z gospodarskega stališča in zato se ima znanje slovenščine omejiti le na Kupčijsko občevanje S strankami. Nemcem diši tedaj le slovenski denar.
Beljaške toplice. V tukajšnji poštni urad so vlomili tatovi, a so dobili samo 28 kron, Sumijo ma-šinista Sommereggerja in njegovega brata.
Velikovec. Pri nas se bode v kratkem ustanovil telovadni odsek Drei. Pripravljalna dela so že v polnem tiru.
Podgora. Na postranski progi Svetnavas-Bo-rovlje zidajo na našem postajališču Podgora novo Čakalnico, ki je imela dozdaj dvojezičen napis. Na novi Čakalnici bi ga radi odpravili in nadomestili s samonemškim. Občinski odbor v Podljubelju je po poročilu v „Freie Stimmen“ poslal na ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku tozadevno prošnjo za samonemški napis, To prošnjo je utemeljeval občin-ski odbor, ki so ga rešili pri zadnjih volitvah le Še socialdemokratje, s trditvijo, da slovenski napis ni potreben in da bi slabo upllval na narodnostni mir v občini, ki je bila dosedaj mirna, brez nacionalnih bojev in da domače ljudstvo nima interesa na kranjskem jeziku. Sami so se udarili po zobeh. Ce pravijo,/ da dosedanji dvojezični napis ni (vznemirjal ljudi,, zakaj neki bi jih odslej ? Ogorčenje bi vzbudil le samojnemški napis. Resno svarTmjo ravnateljstvo, da se nemškutarsidim hujskačem ne vsede na Jim, sicer bi morali govoriti naši poslanci pri železniškem ministrstvu y najostrejšem tonu. Po zadnjem ljudskem Štetju šteje občina Podljubelj 1078 Slovencev in le 351 Nemcev (pravzaprav nemškutarjev). Slovenska občina Slovenski Plajberk, ki je pri tem tudi interesirana, šteje 820 Slovencev in le 74 takozvanih Nemcev. Hujskarij ne bomo trpeli!
Kranjsko.
Velike priredbe v Ljubljani.
V soboto, dne 16. oktobra in nedeljo 17. oktobra se bodo razvili v Ljubljani velepomembni dogodki. — V soboto, dne 16. t. m. se ustanovi v Ljubljani naša narodno-obrambna organizacija, v nedeljo, dne 17. t. m. pa vseslovenska ljudska stranka. Slovenski poslanci, slovenski župani, zaupniki slovenskih političnih društev iz Kranjske, Štajerske, Primorske in Koroške se zbero ta dan v beli Ljubljani. Da dostojno proslavi dohod slov. odličnjakov iz vseh slovenskih pokrajin, je odločilo slovensko glasbeno društvo „Ljubljana“, da v čast ustanoviteljem vseslovenske ljudske stranke priredi v nedeljo, dne 17, t. m. ob 6. uri Zvečer v vseh prostorih „Uniona“1 veliko ljudsko slavnost. — Tako bo omogočeno slišati «deležnikom tudi odlični zbor .„Ljubljane“1 in popolni orkester „Slovenska Filharmonije“, ki je Že obljubil svoje sodelovanje, — Poleg (tega sodeluje Še več odličnih moči; tako da bo; tudi ta večer nekaj posebnega. Zato pohitimo navdušeni v Ljubljano, kjer nas slovenski bratje sprejmejo z odprtimi rokami.
Primorsko.
Libero-agrarei so vsled izida ožjih volitev popolnoma pobiti. Bili so zatrdno) prepričani, da zmagata njih kandidata, toda izid volitev jim je popolnoma zmešal njih že tako zelo zmešane možgane,. Svoj strašen poraz sedaj opravičujejo stem, da 11.000 volilcev ni bilo na volišču. ^Edinost“ piše o tem: Kakor je razvidno' po Številkah, se je vdeležilo letošnjih ožjih volitev okolo 22,000 volilcev, (lani 25,000,) torej 67 odstotkov od skupnega števila volilcev, ki znaša čez 33.000. Volilo ni torej 11.000 volilcev! S tem hočejo vsaj nekoliko opravičiti svoj porazy češ. naši volilci niso prišli vsi na volišče. Očividci pa pa zatrjujejo, da so libero-agrarei s strahovitim terorizmom spravili vse svoje. na volišče, ai jih je bilo vendar veliko premalo. Tudi „Slov. Narod'“ priobčuje o teh volitvah dolg Članek, vi katerem po narodno naprednem sistemu obrekuje in/ laže , med drugim sledeče: Udeležba pri volitvtah včeraj je bila mnogo večja kakor v nedeljo. Pritisk s klerikalne strani je prignal še nekaj stotin klerikalnih volilcev na volišče. Pa tudi neklerikalni volilci so šli na volišče, vendar ne povsodi tako, kakor se je pričakovalo. Nekatere občine so bile mnogo slabše, nego prvič, klerikalcem pomaga v glasnem denar katerega so dobili iz Ljubljane . . . ! Tako pišejo liberalni listi, kar kaže, da so jih te volitve v živa, zjadele, Kaj je resnice na pisavi liberalnega Časopisja, kaj lepo označi „Slovenec“ sledeče: GoriŠM liberalizem je bil. V torek se ga je goriško ljudstvo otreslo za vselej; pri ožjih volitvah je z veliko večino obračunalo s sle-pivno svobodomiselnostjo in laži-agrairstvom. Splošna volivna skupina je naša, v kmečkem razredu, ki voli v nedeljo, se pa liberalcem ne bo godilo nič bolje, ampak še slabeje. Te besede nam pojasnujejo celi položaj. Ne pritisk s klerikalne strani ne denar ampak upravičena nevolja ljudstva nadlaži-liberalizmom in agrarstvom je pokopala te žalostne junake. „Slovenec“ dostavlja: Najprej zeleni Stajer, zdaj soin-čna Goriška. Bili so tisti ki so postavljali meje med slovenskim bratom na Goriškem in slovenskim bratom na Kranjskem, bili ,so tisti, ki so sovraštvo vnemali in ljudske strasti Ščuvali, da bi lažje svoje seme vsejali, bili so tisti, ki so kakor klada pa cesti ovirali, da ‘bi se slovensko ljudstvo od Mure do A-drije združilo v eni misli, enem čustvu, ©ni volji in enem delu: delu za blagor in veličino slovenskega ljudstva na temelju tiste vere, ki nam je omiko prinesla in nas ohranila žilave in zdrave! Zato pa je vsa Slovenija v radosti in zadoščenju. Liberalizem pomeni danes manj kakor nič, zato. je Goriška zmaga najlepša predigra za ustanovitev vseslovenske ljudske stranke.
Narodni sporazum v Istr", V istrskem deželnem zboru se je sestavil kompromisni odbior, sesto-ječ iz deset članov, pet Italijanov in pet iHiyatov-
Slovencev. Odboru predseduje deželni glavar sam. Naloga odbora je, da skupno ukrene in reši vse potrebno za ugodno rešitev narodnega spora v Istri. Prvo sejo bo imel v soboto dne O. oktobra v Poreču, Kjer določijo točke programa.
Radi umora obsojeni Nanut iz Strandreža, ki je bil svoj čas obsojen na smrt na vešalih, je pomi-loščen v desetletno ječo.
Narodno-obrambno delo.
Darujte!; Dan za dnevom nam prihajajo prošnje
iz obmejnih krajev in od Slovencev, ki žive tv nemškem ozemlju, naj jih rešimo narodnega pogina vsaj s tem, da jim pošiljamo slovenske časnike in knjige in da tudi podpiramo povzdigo družabnega življenja med njimi. Slov. kršč, soc. Zveza stori, kar je v njenih močeh, da otmemo rodne brate. Da dobimo potrebna sredstva, brez katerih' se ne (da nič doseči, se ponovno obračamo do svojih jezik in zemljo ljubečih bratpv, naj nam priskrbe pripomočke za obrambno deloi.: Pošiljajte denarne darove JS. K, S. Z,! Prebranih knjig,, katerih ne rabite ne sami, ne v vaših društvih, ne pustite ležati zaprašenih, temveč pomnite, da so dobro došle tistim krajem, kjer Še ni ne slovenskih bralnih društev, ne knjižnic,! Pošljite jih torej odboru S. K. S. Z. v Maribor! Ne zajbite obmejnih bratov osobito pri prireditvah,, na veselicah, pri raznih sestankih!, Mladina naj nie pozabi, da je ona poglavitna obrambna četa!
Prošnja!, V nekem zelo ogroženem obmejnem kraju bi se narodni mladeniči kaj radi učili petja; imajo pevovodjo, vendar pa bi nujno rabili Še harmonij. Obračamo tse do slovenskih rodoljubov s prošnjo, ako bi imel kdo kak star harmonij, ki' bi ga daroval ali pa proti majhni odškodnini odstopil obmejnim Slovencem. V ta namen se hvaležno sprejemajo tudi darovi. Velikodušni darovatelj naj se oglasi v našem uredništvu.
Ciril-Metodarsko krščanstvo. Kako nežen čut In globoko spoštovanje imajo Diril-Metodarji do božje osebe našega Zveličarja in do najsvetejšega dogodka celje svetovne zgodovine, da smrti Gospodove in njegovega groba, je pokazala zadnja številka nadstrankarskega organa C, M. družbe, „Slovenskega Branika“. Tukaj se namreč med vrstami Lunder-Adami-Čev grob primerja Gospodovemu, ker se Pilat in veliki duhovni in/ farizeji stavijo klot tip zastopnikov deželne in duhovske oblasti v Ljubljani o priliki obletnice 20. septembra. Vidi se, da je ciril-metodarsko nadstrankarstvo tudi že vzvišeno nad krščanstvo.
Brunčkarije: Lev Brunpko, ki hoče?! na/jbrž svoje krstno ime opravdati s tem, da se kaže leva na polju narodne obrambe, je v „(Slov. Braniku“1 napisal članek, ki iz njega odseva vsa narodno radikalna samogoltnost na obrambnem polju. Lev Brun-čko ,v svoji milosti ne odreka katoliškim akademikom morebitne dobre volje, ki jih vodi pri obrambnih težnjah, toda odreka jim načelo demokratičnosti, resnost in stvarnost. S svojo ekskluzivnostjo baje ne bodo nikdar rešili ogromne množice naprednjakov, štajerčijancev, socialdemokratov ob Štajerski in koroški meji za slovensko stvar, pač pa jih bodo tirali v nasprotni tabor.
Vprašamo, ali že nimajo ŠtajerČijanci in socialdemokratje svoj tabor? In koliko Štajerčijancev in rudečkarjev pa so že narodni radikalci in liberalci rešili za slovensko 'stvar? Da,'ob času volitev gredo z vami, v srcu pa vedno ostanejo ali zakrknjeni nemškutarji, ali pa navidezni internacionalni, ki so pa v resnici vpreženi v voz nemštva in germanizacije.
Lev Brunčko naglojša kot edino podlago narodne obrambe narodno načelo ter odklanja katoli-Ško-narodne časopise (Stražo, Slovenskega Gospodarja, Slovenca) kot obrambno sredstvo in konstatira dejstvo, da so vsa krščansko-socialna izobraževalna društva tudi in jzlasti ob narodni meji zgolj ekspoziture politične stranke S/ L. S., in kot take torej zelo slaba obrambna društva.
Niti na misel nam ne pride, da bi našo vrlo in požrtvovalno delujočo krščansko narodno obramb-no organizacijo branili proti takim brunčkarijam. Bodi nam samo dovoljeno vprašanje: 'Ali se ne sme z veliko večjo pravico reči, da so „Prosvetlne“1 knjižnice in sploh vse napmave, ki jih snujejo liberalni ali radikalni dijaki in odrasli možje, usužnje-ne kberalni stranki, naj sl nosi to ali ono ime? In kakšne kjnjige in časnike razširjate vi po svojih knjižnicah? Krščanskih gotovo ne, ker-vam krščanstvo mrzi. Narodnost proglašate kot svoje prvo in najvišje načelo. Pa tudi morda odstranite iz svojih knjig in osobito iz svojih časnikov vse napade na vero, na krščansko moralo, na krščansko slovensko duhdvenstvo? Gotovo ne, sicer od vaših listov, ne bi nič ostalo in od mnogotere knjige samo platnice! Vidite torej, da kake destilirale in izolirane narodnosti ni, da se tudi tukaj gre pred vsem zla svetovni nazor, pri katerem se naši in vaši poti križajo-
Naše ljudstvo je po svoji ogromni večini tudi v obmejnih krajih krščansko. In zato je zanj mogoča trajna obramba in rešitev samo na tem potu.
Za šentiljski dom so domačini posestniki darovali lepo Število dreves, ki so se porabila pri stavbi. Posebno zahvalo izrekamo gg. ‘Kos. Ferk, Franjo Thaler, Leop. Ledinek, Lamežnik, Herzogen Dreier. Hvala Vam iskrena!
Za obrambeni sklad so nadalje darovali po 20 kron: Josip Olup, trgovec, Ljubljana; Janez Prešern, žnpnik, Koprivnica ; Ivan Plevančič, žnpnik v pok., Vel. Gaber; Julij Klemenc, za Jagrove dediče v Ljubljani; Veselo omizje pri g. Mayeiju v Kamnika; Josip Pristov, župnik, Hoijulj, povodom 20 letnice dušnega paslirovanja; Telovadni odsek „Orel“, Cerkno, je nabral pri veselici dne 19. septembra pod geslom: „Manj bratom žejnim, več pa obmejnim“; Iz videmske dekanije zbrano na sestanku v Pišeeah ob obletnici 20. septembra; Nabrano na IV. sestanku gorenjskega pododbora S. D. Z. v Naklem dne 22, septembra mesto črnih kravat 20. sept. (tretja pošiljatev); Andrej Oblak, Škofja Loka; Borodinov, Gorica; M. Schmid, župnik, Solčava; Janez Sajovic, prošt, Ljubljana; Trček Mih, dekan; Vidrgar Janez, župnik; Tester Konrad, župnik; Žužek Frančišek, župnik; Šolar Josip, župnik; Šifrer Ludovik, župnik; Švigelj Josip, župnik; Pipan Andrej, župnik; Vadral Anton, kaplan; Vrhove Frančišek, kaplan; Kovič Jernej, kaplan; Ašič Maks, kaplan, Ponikva ob juž. železnici; Knavs Josip, vikar, Kopriva; Matevževo na črni gori, zbranih 20 duhovnikov v spomin na 20. septembra, po č. g. Zorkotu. Gospa Šturm nabrala na Viču in pri omizju pri Flegarju v Vodmatu 22 kron 10 vin.; Zorko Melbijor, kaplan, Cirkovce pri Pragerskem, 25 kron.
Nadalje so darovali: Pristov Šimen, benef., 10 kron; Debeljak Janez, župnik, 5 kron; Ušaj Josip, kurat, Banjšice, 2 kroni; Vodopivec Janez, kaplan, 2 kroni; Telovadni odsek „Orel“, Vipava, 10 kron 30 vin.; Zbrani volilci IV. razreda za pridobDinsko komisijo z geslom: „Premagani in zmagovalci bratom na meji“ 6 K 30 v.; Slov. katoliško izobraževalno društvo Pren, 1 krono; Petošolci II. državne gimnazije v Ljubjani 10 kron; bkeijanc Matej, orgamst, Gospa Sveta, Koroško, 1 krono 50; Ivanka Gregorčič, Zabukovje, Sevnica, 10 kron; Veronika Tertinek, soproga uradnika južne železnice, Ljubljana, 2 kreni; J. H., Škofja Loka, 15 kron; Andrej Jamnik in Valentin Debelak, Škofja Loka, 10 kron; Šestošolci, Kranj, 1 krono 5 vin.; Ign. Ažnoh, Ljubljana, 1 krono; Alojzij Novak, župni upravitelj, Ajdovščina, 3 krone. — Vsak dan naj prinese novih darovalcev! Opozarjajte vsi, ki ste že darovali, svoje prijatelje, naj se Vam pridružijo!
Narodno gospodarstvo.
Kako se pokoncujejo ogrci.
Pri pokončavanju ogrcev nam sicer pomagajo razne mv je živeče živali. Škorci in jvrane jih zasledujejo c veliko srditostjo in zemlja je včasih luknjasta vsled klunev teh ptičev, kalkor kakšne rešete-Tudi krt rad zoblje ogrce, netopirji pa hrošče, vendar vsi ti sovražniki tega škodljivca niso v stanu, ga popolnoma premagati. Tedaj mora t'udi kmetovalec sam misliti na to, katerih sredstev bi se naj posluževal, da bi tega škodljivca kolikor mogoče iztrebil.
Uspešna sredstva so sledeča:
1.	Najizd-atnejše sredstvo za pokončevianje o-grfcov je pač neovrgljivo kajnit. Kajnih je umetno gnojilo, ki vsebuje hranilno snov kali ter jma- razun pokončevanja ogrcev Še dobro lastnost, da se z njim ob enem travniku tudi dobro pognoji. Na 1 oral (=1% orala) se naj potrosi 500—700 kg. kajnita v jeseni, . ali pa Še tudi v spomladi, hitro ko se je zemlja otalila. Kajnit se raztopi v zemlji in močna snov kali, ki je v kajnitu, umori ogrce,, travi pa basni. Pri tej priložnosti se še naj da zemlji tudi približno ista množina Tomasove žlindre, ko kajnita, da dobi trava popolne hrane.
2.	Nadalje se pokončujejo ogrci tiudi s tem, da gonimo pridno živino na pašo. HrošČeve samice ležejo jajca najraje na travnikih z rahlo zemljo, torej pohodi pasoča se živina veliko število hroščev in agrcov.
3.	Ob Času, ko ležejo samice jajca, se naj travniki pridno branajo (po trikrat na teden), S tem delom se tudi pokončava mrčes ter se oviraj pri plodu.
4.	Mnogo ogrcov se pokonča tudi pri oranju. Orje pa se naj pri lepem solnčnem vremenu, kajti ogrci poginejo kmalu, če so izpostavljeni solnčnim žarkom. ;Stari preorani travnik naj služi potem kot polje; iz drugega, mrčesa Čistega polja pa s® naj napravi novi travnik, kateri se naj poseje z ovseni-co .(pahovko) in sicer vsled tega, ker limajo korenine te trave grenek okus, vsled česar jih ogrci ne u-živajo radi. Mnogo pomaga pri pokon&evanju ogrcev tudi namaka poleti, kjer je to mogoče.
Avstrijsko indijski trgovinski promet. Angleško časopisje je v zadnjem Času .vse polno raznih trgovinskih člankov, v katerih poživljajo domače trgovce naj se bolj brigajo za trgovski izvoz v Indijo, drugače jih bodo izpodrinili trgovci iz Avstrije in Nemčije, ki si vedno bolj im bolj utrjujejo tla v trgovinskem izvozu v Indijo. Zlasti Avstrijska jim je nevarna v steklarskih izdelkih. jV letih 1908, 1909 ]"e znašal celoten uvoz v teih vrstah industrije
780.000	funtov Šterlingov samo iz Avstrijske, medtem ko je bilo iz Anglije le za 127.000; funtov Šterlingov steklarskih izdelkov. Avstrijski in nemški Juvoz nadvladuje posebno z steklenimi krogljicami in biseri, ter takozvanimi „bangles“. Od teh namreč „bangles“ je prišlo v Indijo leta 1907—08 za 375.000 funtov šterlingov, med njimi za 270.000 funtov, avstrijski tvarine. Uvoz staklenih biserov in krogljic je pa skoro izključno v rokah avstrijskih izvoznikov. Tudi v uvozu emajliranih posod dominira) že Avstrijska skupno z Nemčijo z 91.5 odstotkov skupnega zneska. Angleški Časopis „Times“ vzpodbuja domače indu-
strijce in trgovce, naj se predramijo iz svojega spanja in dremanja, ter izpodrinejo oba nevarna tekmeca z indijskih tržišč.
Mednarodna razstava v Argentiniji. Slavnostna »otvoritev mednarodne razstave v Buenos Airesu bo, kakor se je oficijelno razglasilo, dne 26. majnika prihodnjega leta. V interesu te razstave opozarjajo činitelji zainteresovane kroge, da pospešijo vse predpripravo ter v pravem Času odpošljejo razstavne stvari, da bodo do določenega termina došle v Buenos Aires. Iz Jrsta bo Šlo precej razstavnih stvari v Argentinijo in kakor je dosedaj znano, se äo avstrijska industrija v Častnjem Številu udeležila razstave.
Braziljske prometne razmere. Kakor (se iz poročil avstrijskega generalnega konzula v Rio de Janeiro razvidi, se je pokazala v pretekli polovici leta veliko večja industrielna jekspanzivpaost!* kakor, la)n-sko leto. To se že lahko razvidi iz povečanja vseh obratov, novih osnov, nov,ih zidav, in s tem v zvezi tudi produkcij, katerih Čisti dobiček služi za novo nabavo strojev) in materijala. — Francoski, belgijski in nemški kapitalisti so inventirali velike pvote v bančnih in industrijskih podjetjih, katera so pa svoje delovanje razširila na lesno in kavina trgovino, ceste, železnice in rudokope, izkoriščanje) vodnih moči, prevažanje blaga in oseb, kolonizacijo in poljedelska podjetja. Posebno izvoz v državi Sao Paolo, ki obstoja večina v kavi, se je znatno povečal. Značilno za nas pa je izvoz iz Avstrije, ki se je taiko povečal, da je iznašal v mesecih januar—majnik 1908 636,699 milrajsov Mnogo so k temu pripomogle izboljšane parobrodne zveze s Trstom in Reko ter naraščajoči interesi industrieleev za jeazpečavališče v državi Sao Paolo. V gori označenem času je prišlo v Rio de Janeiro avstrijskih in ogrskih parobrodov od Austro Američane, Lloyda in Adrije vsega skupaj devet.
Nemci o sebi.
Nek graški nemški list piše povodom zaključenja graške „Herbstmesse“ o veleomikanih svojih damah in gospodih sledeče:
„Žalostno je cingljal zvonček, ki je vabil na pečene klobase, graški jesenski semenj je ležal v zadnjih zdihljajih in njegovi obiskovalci so obhajali sedmino, pri kateri je tekel alkohol, kakor še nikoli. V vinski pokuševalnici je vladala smrtno-nevarna gnječa in tudi povsod drugod je bilo prenapolnjeno. Iz pivnic je tekla barva, mize in stoli so ležali križema po travniku, ki je bil podoben malemu jezeru, in po potih so do gležnjev gazili blato ljudje, ki so se toliko časa zadrževali v pokuševalnici, da; se jim je cela Herbstmesse zdela kot kak vrtiljak-.
Nekateri so imeli potlačene cilindre, idrugi zopet so bili brez pokrivala. Tu ti stoji eden ijn objema stebrič za svetilko, ljubkuje ž njim, ali pa se pogovarja z: Urhom. Drugi, kateremu se na umazani obleki pozna, da je že večkrat položil kosti svojega rojstva na tla, pa sloni ob zidu in spi.
Turn se zopet trudita dva gospoda;, da bi eim-preje spravila elegantno oblečeno damo iz gnječe, toda piredno se jima to posreči, se poloti gospe morska bolezen, iz obupa kliče leva opora gospe Urha na pomoč in tudi tretjemu se vidijo na obrazu vidni znaki, da se mu približuje morska bolezen.
Ali ne samo posamezne pijane osebe so ležale, sedele frli se zibale semtiertja, ampak kar »cele kolone so se majale, tako da si dobil vtfs, kakor bi močan potres obiskal park Industriehalle. (Od vseh strani so prihajala poročila policiji, da leže na trajniku pod mizami pijanci in policija je morala organizirati pravcati sprevod od alkohola premaganih človeških trupel. Znosili so vse pijajnele skupaj 'in jih stražili. Znani „grüner Heinrich“ ni prišel v poštev, ker je bil veliko premajhen, zadostoval bi k večjemu kak voz, ki ga rabijo za prevažanje mobi-lij. Vsak trenutek so prinesli novega pijanca in ga položili k drugim.
Tiudi v mestu je kazala obilica zibajočih se ljudi, na kako nevreden in sramoten način se je zakljiučil jesenski 'semenj, ki se je z vodl|ivim zrakoplovom tako povzdignil.
Več pijanih ljudi je policija prepeljala z vozom v mestno hišo, kjer še drugi dajn niso, prišli toliko k zavesti, da bi se jih moglo zaslišati. Po večini so bili dijaki in tudi vajenci.) Večino pijancev pa so svojci z velikansko težavo spravili domov.
Najslabše je bilo v vinski pokuševalnici, kjer se je vsakdo lahko vpijanil, sicer ne na najcenejši, pač, pa na najbolj gotov način. Policija je imela v shirtnonevarnl gnječi težko delo in posebno izpraz-njevanje pokuševalnice zvečer se je vršilo le z naj-večjo težavo. ' Povsodi si videl samo svetlikajoče se obraze. Mnogim je bila gnječa v korist, ker sicer bi bili gotovo padli.
Ce se v tej tesni gnječi niso izvršile premnoge žepne tatvine, je to pripisovati le temu, da so bili gospodje žeppi tatovi sami pijani, ali pa se je že vse zapilo in ni bilo več kaj ukrasti. Značilno je, da ni bilo nič manj nego tisoč kozarcev ukradenih -— med taticami se nahajajo tudi tri hčere neke akademičnim krogom prištevajoče se družine.“
Tako opisuje nemški list visoko kulturo svojih dam in gospodov. ‘Na te vrstice blagohotno opozarjamo naša nemškoradikalne liste, ki vedno vsak najmanjši prestopek, ki se zgodi na slovenski Istrani,
obešajo na veliki zvon, in napravljajo iz muhe slona, 'Pometajte najpreje pred lastnim pragom.
Književnost in umetnost.
Cas. Znanstvena revija Leonove družbe.. 9. zvezek vsebuje sledeče: Bivstvo in jmetoda moderne etike, Fr, Terseglav. Pacifizem in antimildtarizem, Andrej Kopitar, Slovenska akademija znanosti, Vinko Marinko j Ali so na zvezdah živa bitja, Iv, Sušnik.^ Nove (knjige. Občni zbor Leonove družbe, Cas izhaja 10 krat na leto in stane letna 5 kron, za dijake 3 krone.
Dom in Svet-a oktoberska številka ima sledečo vsebino: Za Adrijo. Povest iz beneČanskih boj,ev, spisala Lea Fatur. Večnost, zložil g. Koritnik. Meditacija pred križem, Ksavier Meško. Vodnik kot jezikoslovec, Izidor Modic. Trije junaki, g. Koritnik, f Danilo Fajgelj, slovenski skladatelj.; K obletnici njegove smrti, Janko Leban, Velehrad, Fr. 'Stele. Pesem, V. Koritnik. En dan, v Orientu, profesor Andrej Plečnik, Jutro-, iTonej Jeleniči. Pot Čez Veliko Planino v Bistriški konec nad Kamnikom, Rudolf Badiura. Skal nata pečina, Proto Krivec iz Srednje vasi. Dr. Ljudevit Gaj, dr. Lenard. Književnost. To in ono. — Številko krase sledeče slike: Kralj Matjaž, Vrata župne cerkve v Šmartnem pod Šmarno goro,, Danilo Fajgelj, V vfciehrajski cerkvi, Giril-Metodijsko zborovanje pred velehrajsko cerkvijo, Skaručna s Kamniškimi planinami, notranjščina cerkve sv1. Primoža, na Mali Planini, na -Njivic7, Konjščica, -Trenta, Sv, Marija v Tremi, Utrdbe v Tosporu, cerkev Jjaneza Krstnika v Fornuje, Alfred Rockefeller, knez Metternich, kro-tdka levov, Miss Charles. Dom in Svet izhaja enkrat na mesec in stane na leto 10 K, za dijake 7 K.
Zora. 11 in 12 številka ima- sledečo vsebino: Dijajštvo in .alkohol (A. Veble). Propad srednješolskega dijaštva. (Anastazij P.) Novim pravnikom. (J, AdlešiČ) Hackel in Omladina ,(J. Samsa), Avstrijski vseučiliški boji 1. 1908. Šolske- razmere v kraljestvu Poljskem. (Jarochowski). Visokošolsko dijaš-tvo. Glasnik. Srednješolsko dijaštva. Ženski glasnik. Listek. Priloga: Prvi .cveti.
Mentor. List za srednješolsko dijaštvo. II, letnik, 1. številka ima sledečo vsebino:	Student naj
bo (F. Finžgar);, na Jutrovo na parnikuJCleopatra“ (dr, J. Ev. Zore); Kraljičina svatba (prof. Fr. Pep-gov)g Maroderji (Jos. Logar); v domovini junakov (Spomini s pota, Kogovšek); Navod ,v šahovo igro (Uršič); Drobiž. List prav toplo naši srednješolski mladini priporočamo.
Razgled po svetu.
Razstava gdč. Chodfounske. V praškem Topičevem salonu je -te dni razstavila slikarska umetnica gdč. Marenka Chodounska, hčerka -Slovencem dobro znanega prijatelja prof. dr. Chodounskega, svoje umotvore,, okoli 60 oljnatih slik. ,Gdč, iChodoun-ska je pokrajiuarica.; med njenimi slikami vzbujajo splošno pozornost osobito one iz naših krajev, katere umetnica prav iskreno ljubi. Kakor njen oče, je tudi ona navdušena’ turistinjla in preživi vsako, leto po par mesecev na Slovenskem.
Milijonarjeva hči — policist. Kalifornijskega milijonarja Bixbyja edina hei Fanny; ki je dosegla na visoki šoli v Wellesley doktorat, je vstopila v malem mestu Long Beachu kot policistinja v službo. Ona pravi namreč, da se morajo ženske kosati z moškimi na vseh poljih. Kot policist ima' ona mnogo lažjo službo, kakor njeni moški tovariši. 1 Ker je Amerikanee napram ženskam zelo dvorljiv, jo vsakdo tudi rajši -uboga, kakor kakega stražnika. Pri spopadih nastopa baje zelo energično.
Nesreča v rovu. V rovu,- Lohberg pri (Dinla-ke-nu v renski' provinoiji sej je .udrl neki oder. :Osem rudarjev je padlo v globino. Eden je bil takoj mrtev, sedem po je težko ranjenih.
Nesreča na železnici. Blizu Revenata v Italiji je poln oseben vlak priletel s tako silo v drug vlak, da je bilo vso razbito. Jz razvalin so potegnili 20 mrtvecev, najbrž jih bo pa Še več.
Samomor. Na Dunaju se je ustrelil včeraj v nekem hotelu Pullitzer, čegar brat izdaja „Nv York Her add“. Vzrok samomor sf je neozdravljiva bolezen.
V pomožni sklad
za poškodovance po toči v ormoškem, ptujskem in sosednih okrajih so darovali sledeči p. n. gg.:
Zadnji izkaz ... K 6193’59 Zamuda Alojzij, kaplan na Vranskem, nabral
na odhodniei vojaških novincev .	.	.	.	„	10’—
Cilenšek Alojz, župnik v Poljčanah, svoj in
župljanov dar.........................„	93'—
Topolnik Ivan, kaplan v Šoštanju .	.	.	.	„	10'—
Radoslav Polak, trg. vajenec pri tvrdki Omahen
v Višnji gori, zbirko.................„	8'20
Karba Josip, kmet na Zg. Krapju, skupiček za
preostalo nabrano žito................„	6T1
Irgl Fr., župnik na Vranskem, dar župljanov	■	„	50’—
skupaj	.	.	.K	6370'90'
Iskreno se zopet zahvaljuje in še priporoča
' Jožef Ozmec,
žnpnik in deželni poslanec v Št. Lovrencu na Drav. polju*.
MALA NAZNANILA
ki se rprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori.
Zanesljiva in pridna natakarica
se sprejme — če mogoče — na radon v dobro idoči gostilni Franca Seršena v Ljutomeru. Istotako se sprejme nčenec iz poštene hiše, s potrebno šolsko izobrazbo v trgovino mešanega blaga. 207
Pozor Slovenci!
Izdelujem obleke vsake vrste iz garantirano pristnega domačega in tujega sukna po najnižji ceni. Postrežba točna in solidna. Fnnjo Pajk, krojač, Dol pri Planini.
naznanjam, da sem otvoril vinotoč črez ulico in da točim vino domačega pridelka po najnižji ceni. Za obilen obisk se priporoča Pajk Jožef, veleposestnik, Dol pri Planini.	16S
Hiša
tik Celja, leta 1904 zidana, enonadstropna, ki nese letno do dve tisoč K, v kateri je bila leta 1905 upeljana mešana trgovina, pripravna za gostilno b kletmi, dvoriščem, zelenjadnim vrtom in vsem potrebnim oskrbljena, se pod lahkimi plačilnimi pogoji takoj proda. Več pove Dolenc, Celje, Poljska ulica|8.
Orgle.
Radi naprave novih orgelj v župnijski cerkvi v Cirkovcih Be stare orgle z 10 registri ceno prodajo. Tozadevna vprašanja naj se naslavljajo na Josip Brandt, izdelo-vatelj orgelj v Mariboru. 192
Cerkveni slikar
Peter Markovič
akadem.» slikar v Rožeku na Koroškem
X
N
N
X
X
X
X
X
se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, božjih grobov, altamih in bandernih slik, križevih potov itd. vse na posebno trpežno platno in v jako stanovitnih barvah; popravlja umetniško stare umetne slike. Sprejema vsa večja dela: slikanje cerkvä v različnih slogih, cele notranje poprave cerkva (v tem slučaju poskrbi in posreduje vse druge umetnike in rokodelce). Cene po dogovoru in brez vse konkurence.	<
Slovenci! Podpirajte svoje somišljenike!
wmwrm
Edina narodna steklarska trgovina
Fran (Strupi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najnižje cene! NajsoMnejša in točna postrežbaI
Ufa debelo.	Ufa drobno.
Hotel
Pri belem volu v Celju
sredi mesta, blizn vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna knhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : :
51
se priporoča za obilni obisk. :
Zm
* Ijudsh hranilnica in posojilnica ? Celju, *
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta.
Poštno hranilnioni račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 41/,% brez odbitka rentnega davka.
Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo
Posojila na zemljišča po 5% do 5V,% brez
in z amortizacijo.
Posojila na zastavo vrednostnih listin.
Osebni kredit na menice in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji.
Konvertaoija vknjiženih dolgov z najmanjšimi stroški.
kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.
= Oskrbuje svojim članom izterjevanje njihovih terjatev.
Brezplačno reševanje vseh zadev.
od motorja oddaje 100 kg. po 25
XXXXX Restavracija XXXX^ ai ■
Narodni dom ^ « Tiskarna s¥. Cirila ¥ Maribora.
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tnjce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
O MeMeij cerkvenega orodja in posode Q
Karol Tratnik, Maribor
Župnijska ulica št. 3.
se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštranc, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno
O orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Svoji k svojim. 38 Svoji k svojim!
Svoji k svojim!
Urar, očalar in zlatar
M»Bureš
Maribor
Tegethofova cesta 33
pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni.
yri rjfATj a ® slovenskimi ploščami, Čistim in 1 C^IIIUIUIIC jasnim glasom iz najboljših tovarn.
10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
O
8
O
F
-------^
in pleskar
Cerkveni in sobni slikar in pleskar
franjo Horvat
fll A RIB O R, Kasino jasse štev. 2;
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
i w Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke
&-----------Z_______________
:e! L
~a5
vas ne bode grevalo, ako se enkrat prepričate o velikanski zalogi in čudovito nizkih cenah v vele trgovski hiši
R. Stermecki, Celje.
Vzorci proti vrnitvi in po-šiljatve čez K 20*— franko. Posebno ugodno se kupi „Haras“ volna v vseh barvah kg. K 6*— in „Imperial“ čista volna kg. K 7*80.
Brzojavi: „Kamnoseška'industrijska zadruga- Celje“.
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba
Brzojavi: „Kamnoseškapn-dustrijska zadruga Celje“.
Edino narodno kamno-
a Stavbena in umetna kamnoseška ::: obrt s strojnim obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih del: kakor stopnic, fasad, podbojev,	Specialna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. :::
pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. :::	Brušenje, pnliranje in strnganje ::: kamena s stroji. ::;
seško podjetje v CELJU.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmoroih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ’ali betoniranih :: :)rodbinskih{grobišč (rakev).::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim :::	tlakom.	:::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih :::	vrst v vseh oblikah. :::
Popravljanje spomenikov, udela-:::	vanje napisov v iste. :::
oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga I	vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin.
V nujnih potrebah se vsakovrstna
obleka v 24 urah zgotovi.	" ÄPtiÜ
Dosoninica v
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4°/0, proti 8 mesečni odpovedi po 4‘/s-Obresti se pripisujejo h kapitala 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na raipolago (šek konto 97X378). Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 4Y4<7o, na vknjižbo sploh po 5°/0, na vknjižbo in poroštvo po 5V*°/o in na osebni kredit po 6®/*. Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, sfranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vBako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
pojasnila se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.-5. dopoldne. r 6
Tisk tiskarne sv. Cirila t Maribora.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem oziru, nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Kolosens-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
BB
■ ■
BS
■ B
V odvetniško pisarno v Celju se v kratkem
sprejme
koncipijent
(prednost ima substitut), solicitator, stenograf in ev. strojepisec.
Naslov v upravništvu.
m ii uh im na ii ii
Slovenski brivec I
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo
moderno urejeno brivnico.
:: Postrežba čista, točna in solidna. :: Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase.
IVAN BERGLEZ, brivec
Maribor, Šolska ulica 2.
55
a
SQ
O
s
N
ss
Of
Ö
©
*1
P«
Z
X
Veliko denarja *
si vsakdo prihrani, kdor kupi priznano dobro :: in možno blago v pošteni trgovini
Franc Karfln-a naslednik
JANKO ÄRTMÄN
v Št. Jurju ob Južni železnici.
Velikanska zaloga najboljšega manufakturnoga, špecerijskega in železninskega blaga po čudovito nizkih cenah» vedno sveže blago. ^
Ignac Boži
narodni krojač v Maribora,
Tegethofova ulica 16, y hiši dr. Rosine
se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih
Prodajalko
v stroki mešanega blaga dobro izurjeno in trgovskega učenca ali učenko sprejme takoj tvrdka
Franc Vrečko ir Šcštanj-u*
Pozor! Slovenci! Pozor!
Josip Macuh, Maribor
Stolna ulica štev. 5.
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za zdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah.	84
B B
Izvrstno domače usnje :
priporoča po najnižji ceni
Elizabeta Welle, usnjarija v Framu.	71
Za nakup priporočamo tvrdko
91. E. Šepec, Maribor
drajiki trg štev. 2
katera prodaja po naj nižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in druge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno snkno (štofe) za moške obleke, površnike, fino sukno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilib, perje za blazine itd.	7
Z
Z
Z
X
z
X
X
z
X
BB
BB
B B
B B
7.1 nitij k in izdajatelj: Konzorcij „Straž.“.
Odgovorni urednik: Viktor CenčiS.