strokovne vesti
Kolo kme~kega voza
avtor JANKO MARINO, SŠ Kočevje
Ne moremo z gotovostjo re~i, kdo je izumil prvo kolo, toda najstarej{i dokazi o tem izdelku so stari okoli 5500 let. Sprva je bilo kolo, kolo s pre~kami je nastalo {ele kakih 2000 let kasneje.
Pri kme~kih vozovih so uporabljali dve obliki koles: kolo z radialno razporejenimi {picami in “kri`evato” kolo. ^e-prav je slednje konstrukcijsko enostav-nej{e in prena{a manj{e obremenitve, ga moderna etnolo{ka znanost (Gorazd Makarovi~) ne {teje ve~ kot prastaro razvojno obliko kolesa, ampak ga ima za stransko regresivno razvojno obliko kolesa z radialnio razporejenimi pre~-kami. “Kri`evato kolo lahko torej pripi-{emo doma~emu, rokodelskemu kolarstvu.
Kolo z radialno razporejenimi {picami
Slika 1. Kolo z radialno razporejenimi {picami sestavljajo: 1. plati{~e, 2.obro~ ({ina, {inja ...), 3. {pice (napere, {prikle, letve ...), 4. {iroke in ozke rinke, 5. pu{a, 6. pesto (trupina, glavinja ...), 7. ozka rinka.
Pesto je osrednji del kolesa. Vanjo so nabite napere ali {pice. Stru‘eno je iz jesena, bresta, redkeje iz hrasta, nagnoja ali gabra. Brestovo ni tako trdno kot je-senovo, se pa zato brestov les pri zabijanju umika jesenovim {picam.
Kolar, okroglico s srcem na sredini, najprej s sekiro obte{e na ustrezno obliko, tudi do 0,5 cm natan~no. Kon~no obliko izdela na stru‘nici. Premer in dol‘ina pesta je odvisna od velikosti in obremenitve koles in je najve~ja pri vozovih “parizarjih”. Pri kme~kih vozovih je dolgo pribli‘no 200 do 250 mm, premer pa je pribli‘no 120 do 140 mm. Ko je stru‘enje kon~ano, s svedrom izvrta luknjo za pu{o, vendar ne dovolj {iroko. To naredi kova~, preden vanjo vstavi pu{o.
Na obod pesta zari{e zadolbine za {pice. Razdalja od za~etka sprednje strani pesta pa do roba zadolbine je za 1 colo ve~je kot razdalja med zadnjim delom pesta in robom zadolbine. Zadolbine so za toliko nagnjene naprej, za kolikor so plati{~a nagnjena naprej.
Slika 2. Dimenzioniranje pesta
Slika 3. [pica
Zadolbine za {pice so z zadnje strani ravne, s sprednje po{evne, s ~ela pa konusne oblike. [pice so v kolesu nagnjene navzven. Pesto kolar nato odda ko-va~u, ki ga z obeh strani oja~a z ozkima rinkama, da se pri zabijanju {pic ne bi razklalo.
[pice so izdelane iz jesenovega lesa, lahko pa so tudi iz akacije. Prednje kolo ima 10, zadnje pa 12 {pic in je zato ve~je.
Kolar kos lesa najprej razkala in obte{e s sekiro, nato pa obdela {e z “rezevni-kom”. Del {pice, ki je zabit v pesto, je z zadnje strani za 2 mm zamaknjen v desno, s sprednje strani je po{even, s ~ela je konusen.
Zaradi tega in zaradi oblike zadolbine za {pice, so le-te nagnjene navzven. Nagib {pice je odvisen od {irine plati{~a kolesa. Pri kme~kih vozovih, ki imajo plati{~a {iroka od 40 do 60 mm, je {pica nagnjena navzven za 20 do 25 mm. Pri mo~nej{ih vozovih, pri katerih je plati-{~e {iroko tudi 100 mm ali ve~, pa je nagib tudi 30 mm.
Po{evne {pice se sproti zagozdujejo, kolo lahko prena{a ve~je aksialne obremenitve in voz je bolj stabilen. Ve~ja je tudi uporabna {irina voza.
Pesto kolar pritrdi v kolarsko “kozo” in z masivnim kladivom vanj zabije {pice. Na vrhu imajo {pice okrogel in konusni ~ep. Na dva ~epa nabije po eno plati{~e. Plati{~e je kos oboda lesa in je izdelano iz jesena, v~asih tudi iz hrasta ali gabra. Zaradi ve~je trdnosti kolar izbere kos
revijaLes 57(2005) 1-2
strokovne vesti
lesa, katerega rast ima `e obliko plati{~a. Prednji kolesi imata po 5, zadnji pa po 6 plati{~. Med seboj so povezani s trikotno plo~evino ali mozniki.
Na obod kolesa kova~ pritrdi kovinski obro~, ki prepre~uje obrabo plati{~ in povezuje obod kolesa. Obro~ izdela iz plo{~atega ‘eleza, debeline od 8 do 12 mm, pri “parizarjih” celo 18 mm. Na ognju ga enakomerno segreje, potem pa hitro pritrdi na kolo. Hitro ga ohladi z vodo, ‘elezo se skr~i in mo~no stisne kolo. Plati{~a in obro~ dodatno pove‘e z vijaki.
Kova~ na za~etku zunanje in notranje strani pesta pritrdi dve {iroki “rinki”, ki prepre~ujeta, da bi se razcepilo, oziroma razklalo.
Slika 4. Pu{a
V sredini pesta je fiksno name{~ena konusna pu{a, ki rabi kot drsni le‘aj. Ko-va~ izdela pu{o iz plo{~atega ‘eleza in jo vstavi v pesto. Po vsej dol‘ini ali samo na za~etku ima rob, da se v pestu ne zavrti.
Kolo je pritrjeno na kovinsko os ali “akso” z “glavo” in varovalko. Lahko pa ima os na koncu navoj in nanjo se privija~ita “glava” z navojem in matica.
Za la‘ji tek pu{e in osi so v~asih uporabljali “kolomaz” iz loja, svinjske masti in saj.
Kri‘evato kolo
Kri‘evato kolo je bilo izklju~no delo samoukov. Nastalo je kot posledica premo‘enjske diferenciacije, ko si posebno revni kmetje niso mogli privo{~iti kolesa z radialno razporejenimi {picami, katerega izdelava je bila bistveno dra‘ja.
Izdelava je bila zelo preprosta, lahko celo re~emo, groba. Te vrste kolo ni zahte-
valo posebne natan~nosti. Izdelovali so ga z orodjem, ki je bilo hi{ni inventar. Pri tem mislim predvsem na ‘ago, “re-zevnik”, dleto, sekiro in ro~ni sveder.
Vse to se je mo~no odra‘alo na trdnosti kolesa. Pri stati~ni analizi, ki jo navaja Gorazd Makarovi~, je bilo razmerje med nosilnostjo kri‘evatega kolesa in kolesa z radialno razporejenimi {picami 1:5. Kolo se je velikokrat zlomilo, {e posebno, ~e upo{tevamo razmere na takratnih cestah.
Kri‘evato obliko koles so za~eli opu-{~ati proti koncu 19. stoletja, ~eprav je bila predvsem na revnej{ih podro~jih v uporabi {e prva desetletja 20. stoletja.
Slika 5. Kri`evnato kolo:
1. plati{~e,
2. pesto,
3. valjasta {pica,
4. plo{~ata {pica
Pesto kri‘evatega kolesa je bilo izdelano iz jesena ali bresta. Kolar samouk jih je naredil kar s sekiro in “rezevnikom”. Kvalitetnej{e izdelana kri‘evata kolesa so imela tudi stru‘eno pesto.
Na sredini pesta je bila izvrtina za leseno “akso”. Na obodu sta bila vtesana dva utora za oglati {pici, pravokotno nanju pa sta bili izvrtani {e dve luknji ali dva plitka `lebova za valjasti {pici. Nekatera pesta so imela za oja~itev na obeh straneh nabiti `elezni “rinki”.
Kolo je imelo dve vrsti {pic, ki so bile usmerjene tangencialno na pesto. Dve sta bili plo{~ati, na mestu stika s pestom {ir{i, na delu, kjer sta {li v plati{~e, pa obdelani v obliko ~epa. Med seboj sta bili vzporedni in vdolbeni v pesto. Drugi
dve {pici sta bili valjasti palici. Med seboj sta bili vzporedni in pravokotno vstavljeni v luknje na {ir{em delu plo{~atih {pic. Na konceh sta bili rahlo upognjeni stran od pesta.
Leseno kolo je lahko imelo tri ali {tiri plati{~a, nekatera samo dva. Najbolje je bilo, da so bila iz‘agana iz kosa lesa, katerega rast je bila podobna obliki pla-ti{~a. Povezana so bila z lesenimi mozniki ali s plo{~atim kosom lesa. Pravokotno skozi vez je bil zabit lesen klin ali kovan ‘ebelj.
Obdelava nekaterih koles je bila tako preprosta, in groba, da je bila oblika prej podobna {esterokotniku ali osme-rokotniku kot pa krogu. Starej{i ljudje, ki se {e spominjajo popolnoma lesenih vozov s “kri`evatimi” kolesi, pravijo, da je voz vozil naravnost {ele, ko je s kolesom zapeljal v luknjo na kolovozu.
Leseno kolo ni imelo ‘elezne pu{e, ampak se je lesena “aksa” vrtela v lesenem pestu. Da bi zmanj{ali trenje so ju mazali s pol‘em lazarjem.
Leseno kolo je bilo zagotovo najzahtev-nej{i in najbolj obremenjen del kme~-kega voza. Kolar je bil velik poznavalec lastnosti in obdelave lesa. Dobro izdelano kolo je pomenilo, da bo kmet voz uporabljal brez te‘av.
Danes pa {tevilni posamezniki ta vrhunski kolarski izdelek uporabljajo za ograjo na vrtu, obe{ajo jih na stene zidanic in vikend hi{. Velikokrat tudi na stropu “kme~ke” gostilne najdemo kolo, ki rabi kot lestenec. [e bi lahko na{tevali primere neustrezne uporabe koles in celotnih kme~kih vozov.
Muzeji, redki zbiratelji in uporaba v turisti~ne namene, to je usoda kme~kih vozov in z njimi lesenega kolesa, kot enega najzahtevnej{ih izdelkov kolarske obrti.
revijaLes 57(2005) 1-2