WT* Natisov 15.OOQ.rW lit*- sako-| com-čvr-clo jr z ur«, ). •ta ur k. 5. k> • so-, 876 llfVOi iMireinina za celo leto 2K. ! htamezna Št evilka velj a 6 vin. »Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati vnaprej. Cena oznanil je za eno stran (A K, '/j strani J2 K, ", strani 16 K, '/i strani 8 K, >/» strani 4K,'/..strani 2 K,»/.» strani 1 K. fri večkratnem oznanilu je cena posebno znižana. Za oznanila (inserate) uredništvo in upravni- štvo ni odgovorno. Uredništvo in uprav-ništvo je v Ptuju v gledališkem poslopju štev. 3. Stajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondcljka pred izdajo dotične številke vposlati. Štev. 6. V Ptuju v nedeljo dne 18. marca 1906. P- tej II. t tol {K in o m i je raz i m 58 Ti ma 8[ itev yj njiv oso- raz-tnd želi c d j i valcal w 1*. -50 K prav 60 K. ol*, Asna (dvo velja sako-sakf > l ud B ivr-477 nu na Cesar Jožef II. — dobrotnik ljudstva. Diševni orjak, razsvitljena glava, dičen mož najplemenitejšega srca in kristalnega značaja, mož, iigar blago srce je plamtelo le za blagor in srečo podložnih, to je bil naš uzor in dobrotnik kmeto?, veliki cesar Jožef II. Zares, priprosto ljudstvo, bodisi že kmet, obrtnik ali delavec, ga ni imelo odkritosrčnejšega prijatelja kakor ta dični sin naše svitle cesarske hiše. V celem srednjem veka ;e bilo priprosto ljudstvo, pred vsem pa ubogi kmečki stan, brez vseh pravic kakor suženj trpinčen, izsesavan, podložen pustolovnim graščakom, bogatim škofom in samostanom, ki so po navadi prav neusmiljeno, bolj rečeno naravnost po zverinsko včasi ravnali z ubogim trpinom. Cesar Jožef je začel odpravljati za kmeta krute postave in ko je samopašna graščinska in duhovska gospoda trdila, da je zemlja, katero obdeluje kmet, njihova avojina, je jim blagorrčai cesar rekel velepomembne besede: ,Rad bi znal, kaj je bilo prej, ali kmet, ali graš čak!" Žito tuli, ker se naš list zavzema za koristi in srečo in napredek kmeta, obrtnika in delavca, je sprejel cesarja Jožefa II. za svojega zaščitnika, kot svitlo zvezdo, na katero gleda v svojem nesebičnem delovanju za ljudski blagor. Sijajen izgled velikodušnega cesarja v ljubezni do kmeta, obrtnika in delavca je nam vodilo in načelo, po katerem se brezobzirno ravnamo In zato tudi sedaj ob obletnici njegovega rojstva (roj. 13. marca 1741) in njegovega imsndana posvečujemo uvodni članek večnoslavnemn zaščitniku naših idej ter navdušeno kličemo: ,Slava tebi, ki si nas kmete ljubil!" Cesarica Marija Terezija (1740—1780) je že sama spoznala, da ji je treba pridobiti ljubezen kmeta in nižjega, priprostega, ljudstva sploh. Ona je začela kmetu olajševati njegovo neznosno življenje, ona je osnovala prvo občno ljudsko šolo. Njeni svetovalci, pred vsem sloviti grof Konnic, so dobro poznali kutarje in črno: Zadnji dnevi v zajčkom samostanu. Bilo je 1. 1783 v spomladi. Iz zajčkega samostana pri Spitalicu, na južni strani konjiškega gorovja, je jahal na bujnem Črncu visokorastel menih — prijor Al-berik. Rujava, dolga polnobrada mu je v spomladanskem vetričku valovila po Širokih prsih. Rujave oči so gledale oslro in trdo na okoli, bolj je bil podoben turškemu paši kakor kakemu od postov in samozatajevanja okostenelemu menihu. Bilo je po njem poznati, da je vajen Icomandirati. Milostivi in vsemogočni pater prijor je odhajal na lov v obširne samostanske gozdove na Pohorju. Dolgo let pred tistim časom so se v zajčkem samostanu na Spodnjem Štajerskem naselili cisterijački menihi sv. Bernarda in ljudstvo jih je spočetka gledalo kakor svetnike. Molčali so vedno, zgodaj vstajali k molitvam in po dnevu težko delati. Samostansko uboštvo je vladalo pri njih povsod: v hrani, obleki in stanovanju. Toda sčasoma se je nakopičilo bogastvo in to je bilo vselej cerkvi in kloštrom le v kvar in pogubo. Sinovi sv. Bernarda so začeli narobe živeti t j. dobro in veliko jesti in piti, pa nič ne delati, veliko govorili in malo suknježe ter želeli odpraviti kruto cerkveno nadvlado nad duševnim življenjem ljudstva. V pravi tir pa je vse spravil Š3-le njen velikodušni, bistroumni sin Jožef II., ki si ga je že 1. 1765 privzela kot sovladarja. V zgodovini jih ne najdemo veliko vladarjev, ki bi bili Jožefa II. v Ijabszai do podložnih podobni. Svoja mlada leta je preživel največ pri knjigah ter si blažil um; duh zlate svobode, duh duševne prostosti in svobode vesti je ž-s takrat, pred veliko francosko revolucijo, pihljal iz francoskih livad, kjer so enciklopedisti Rmsseau in de. s svojimi spisi pripravljali ljudstvo za napredno življenje in duševno prebujenje in Jožef II je bil odgojen ravno v duhu t-h franciskih enciklopedistov. Proti sebi samemu je bil strog, vse dolžnosti delavnega človeka je izpolnjeval, proti revi, trpinn-kmetn, delavcu in obrtniku pa je bil mil in blag, kjerkoli jih je našel. Že 1. 1775 je cesar Jožef II. skup s svojo materjo izdal takozvani Hobotpatent, s katerim je določil in umeril, koliko naj kmet daje desetine, koliko naj opravi tlakarskega dela, sploh kolikor toliko je ža takrat storil v prid izžulje-nemu kmetu Duhovnik in grajščak, ki je bil pravzaprav le orožje duhovništva, je takrat vne-bovpijoče pestil, porogljivo zatiral kmeta in to neusmiljeno „maziljeno" pest je občutil najbolj slovenski kmet, kmet v naših krajih, ker je najbolj nnhek, k svoji škodi navaduo pokoren kakor pes. Naši stari očaki so bili pravcati suž-njiki, teptani še hnjše kakor živina. Izsesavanje ljudstva je naposled prikipelo do vrhunca, ljudstvo je stradalo, dočim se je lahkoživi graščak in hinavski duhovnik mastil iz žulj kmeta, ki je stokal in se zvijal kakor mandrani črv pod jarmom zakrknjenega, oholega, zloglasnega kleri-kalstva. Ali kadar žalost do vrha prikipi, tedaj se žo vesolje glasi, pravi pregovor. Blagi cesar je poznal, da to ljudstvo ni iz lesa, neobčntno, poznal je, da to ljudstvo potrebuje in pričakuje od njega pomoči in ljubezni, zato se je zanj zavzel in začel to mu iskreno udano, od duhovništva in graščakov zatirano ljudstvo razumevati in ljubiti ter žrtvoval svoje duševne moči in svoj premišljevati. In potem je človek vse povsod naletel na menihe. Našel jih je v mestu v lahkoživih družbah, pri kvartah in kockah, na lovu. Pozno so hodili spat, utrujeni ne od molitev in zatajevanja, temveč od pitja in jedi, pohotnosti in razkošnih veselic. Solnce je že bilo visoko, ko so vstajali, da nadaljujejo tam, kjer so snoči prenehali. Taki so bili večinoma vsi menihi ob času cesarja Jožefa II. in tudi v zajčkem samostanu ni bilo drugače. * * * V Oplotnici, kamor je prijahal prijor Alberik, je že čakala truma samostanskih tlakarjev, okoličnih kmetov, da ga spremljajo na lov ter mu priganjajo zver. Ponižno so pobešali svoje glave ter pripogibali pred njim od mučnega tlakarskega dela sključene hrbte. Rezko jim je rekel, naj odidejo k tlaki, da jih danes za lov ne potrebuje. Iz Oplotnice je prijor jahal v soteski med sedaj no šentjungertsko in kebeljsko iaro eno uro daleč k lovski koči. Tam je bila bistrooka srna, mlada, kakor spomlad lepa logarjeva ženka. Ni bil tam prvokrat, lov je bila le pretveza, prijor Alberik je med drugim rad lovil tudi kmečka dekleta in mlade kmečke žene. Toda takrat jo je skupil 1 Ljubosumni logar, ki je že poprej večkrat z nevoljo gledal sumljive obiske in pohotne poglede prečastitega gospoda, je besno, kakor razkačena zver planil po koncu, vladarski vpliv k temn. da ugonobi klerikalizem in kmeta reši. ,,Gispndje, tndi kmet je človek !"' je zagrmel graščaku in farju na njuna kosmata ušesa, ko sta se ustavljala cesarjevim odredbam v prid kmetu trpinu. V graščinah in samostanih, v bogatih škofijah in dekanijah so se seveda kiselo držali in škripali z zobmi, pa kaj so si mogli! Pod njihovimi okni je razžaljeni suženj, razdraženi kmet vihtel krepko svojo pest in to so spoznali, tiste so se bali! Dne 1. novembra 1781 je cesar konečno popolnoma prekucnil podložništvo in tlako, kmet ni bil več dahovnikov in graščakov suženj kakor poprej. S tem patentom se je določalo, da so kmeti lastniki zemljišč, katere posednjejo, da se smejo prosto ženiti, da ne velja več grda ona pravica „ius primae noetis", ko je smel pohotni graščak prvo noč po poroki nevesto prvi sam rabiti iu še le potem tako oskruajeno jo je dobil njen mož kmst-trpin; po tem patentu so smeli prosto odhajati, kamor so hoteli, in lahko so se učili rokodelstva, katero se jim je poljubilo. Jožef i I. je vzel dalje graščakom sodstvo v kriminalnih stvareh, uredil pobiranje davku.. Duhovska in graščaška vsemogočnost je bila ugo-nobljena. Ali Jož^f II. je posegel še dalje, med cerkveno premoženje. 700 bogatih samostanov, kjer so menihi le lenobo pasli in samopašnost uganjali, kjer so se pri obloženih mizah mastili z najboljšimi jedili iu najdražjimi pijačami, ia kjer je samostanski pes bolje živel kakor krščeni kmet-trpin, je kratko malo zaprl. Mehkužne in prežite samostanske opate, ki so se vozili v pozlačenih kočijah s 4 konjmi, je pognal iz njih grešnih brlogov, njih premoženje pa je odredil za verski zaklad (Religionsfond), iz katerega se izplačuje posvetna duhovščina in se poravnavajo potrebščine revnih cerkva. Za vae te dobrote, ki jih je plemeniti vladar izkazal kmetn-trpinu, mu tisti ne more biti nikdar dosti hvaležen. .Slava Tebi, ki si nas kmete ljubil!'1 naj torej odmeva po vseh krajih, kjerkoli stanuje svobodni in napredni kmet. Slava Tebi, dični sin habsburške cesarske hiše, s katerim je kmetu napočilo novo, ko je prijor vzpričo njega okoli vitkega stasu objel njegovo ženico, in logarjevi koščeni prsti so se zarili v debeli prijorjev vrat. „Lopov, to je edino moje, kar imam in kar mi drago, in še tega me hočeš oropali?" je si-kal logar pohotnemu prijorju v obraz. „Toda, ti nisi vreden, da se umažem, da v moji koči izdahneš svojo grešno črno dušo! Skidaj se mi iz hiše!"' in pri tem je pustil prijorja. „Pes, jaz te uničim!" je jeze zasoptel prijor, ko je zaznal, da ga je mišičnala logarjeva roka pustila. „Še danes si odpuščen od službe. Le papež te more: odvezali tega greha, da si se lotil posvečene osebe, pri sodniji pa izveš, kako se mora tlakarski pes obnašati s svojo gospodo!" Na to je ves razkačen in od jeze rde& po obrazu zajahal črnca ter oddirjal preko Oplotnice v samostan nazaj, v srcu kuhajoč najstrupnejše maščevanje zato, da so se mu izjalovile pohotne nakane. * * * Solnce je že visoko plavalo nad Bočem in Rogaško goro, ko se je prebudil prijor Alberik ter se namenil dali ukaze, logarja vkleniti in pripeljati. Ali v samostanu je že čakal cesarski uradnik, ki je prinesel pismo, da je cesar Jožef II. določil samosian zapreti ter da morajo menihi takoj zapustiti klošter. In oddahnil si je kmet in logar, na kolenih proseč blagoslova iz nebes za milega cesarja Jožefa II., ki ju je rešil trinoga. srečno, blaženo življenje in duševno prerojenje. Tvoj dah živi in ostane med nami, Tvoje vzvišene, veličastne ideje in Tvoja plemenita načela prešinjajo cele trnme naših somišljenikov, naših naprednih kmetov, obrtnikov in delavcev! Mi Tebi, veliki naš nzor, sveto obljubljamo, da se ne pustimo več vkleniti v nedostojne verige prevzetnega, hinavskega klerikalizma, tistega črnega trinoštva! Nam nastajajo solčni dnevi kmečke emancipacije, kmečke osvoboditve od tiste ostudne pošasti, ki se ji pravi klerikalizem, ki se zdaj, žalibog, steguje svoje roparske kremplje po najdražjih svetinjah ljudstva, po svobodi namreč in napredku, dal Bog, da zastonj! Mi tu sveto prisegamo, da ostanemo sovražniki klerikalnega zmaja, ki želi le gospodovati, za pravo Kristusovo vero in ljubezen do bližnjega se pa klerikalizem ne zmeni, on pravo Kristusovo vero zaničuje in čista kršč. vera Izveličarjeva je v največji nevarnosti, ako bi klerikalizem kedaj zmagal. Tvoj duh in Tvoj pogum, veliki cesar, pa nas bo oživljal v borbah proti tistemu so-vragu. Tvoj duh nas bo vodil, dokler ne pode-remo in ne razrušimo zidovja klerikalizma, du-hovskega farizejstva in sleparstva! Slava Tebi, ki si naš nzor!" Dopisi iz Štajerskega. Iz Možgane. Tisti »študirani" gospod is Možgane je za naše fihposovce zopet skrpal neko poročilo ter ga odposlal v vse spodnještajerske prvaške in klerikalne liste. »Vdovska trobesa ne segajo v nebesa" si lahko mislite. Naši nekateri zabiti nazadnjaški Možganjčari bodo še tako zasloveli kakor Balaamov magarc v Sv. pismu, ki je tudi rigal in govoril, ko ga ni nihče vprašal. Zdaj na pr. tarnajo nad novo-nasajenim drevjem ob cesti, da bo baje delalo njivam škodljivo senco ter da se ne bo moglo lahko priti do njiv. No,, našemu čebulu to gotovo ne bo škodovalo! Tudi nova cesta Dornova-rilome jim ni po volji, seveda! Le napredka nič! Tadi zoper zaslužnega načelnika ptujskega okraja rogovilijo, mi pametni kmetje pa smo mu iz srca hvaležni za njegovo skrb ter si želimo, naj ga Bog še dolga leta ohrani zdravega in čvrstega v blagor kmečkemu stanu in ptujskemu okraju. Iz Stojnc pri Ptuju. Neki 0. P. in J. C. bi rada dalje ostala v obč. odboru, zato ovržeta vsako volitev, če nista izvoljena v odbor. Zato vas, kmetje, opozarjamo, bodite previdni in volite tudi zanaprej le take može, ki so vredni našega zanpanja ter skrbe za kmečki stan. Iz Črešnjevca pri Slov. Bistrici. Dragi »Šta- jerc", sprejmi zopet iz naše fare poročilo in sicer za zdaj od nas žensk, kajti možje in fantje so se že naveličali pečati se z župnikom. Veliko surovosti in preganjanja smo že morale od našega župnika pretrpeti, pa zdaj že prihaja stvar predebelo. Res, da naš župnik v časi, posebno ob čaan volitev, z nami, posebno z udo-vami, jako ljubeznivo ravnajo, se nam hlinijo, prilizujejo, nas gladijo, v farovžu celo s šno-psekom silijo, po volitvah je vse drugače! Na praznik Matere božje svečinske so nas naš župnik jako nespodobno in sramotno napadli; med drugim so rekli, da se nekatera kmetica po dva, tri dni ne umije, in da so ob priložnosti hišnega žegnovanja po hišah z glavo pajčevine ometali itd. Ljudje v cerkvi so se kar na glas smejali tej bedariji. Res je, da mi kmetice nimamo po hišah vse tako olišpano kakor v farožu in ne moremo biti tako dišeče, kajti, utrujene od skrbi in dela z otroki, živino in hišnimi opravki včasi ne vemo, česar, kje in kako bi se poprijele. Kmetica, ki ima opravke v kuhinji, na dvoru in v svinjaku, ne more biti tako „obcirana" in dišeča kakor tista neka devica, ktera sedi na kraBni zofi na krilu za kratek čas nekega »gospoda", da ju celo kaka pomerančevka tako naleti. Ali kedaj se približuje volitev, takrat ni preslaba in prečrna nobena bajta, takrat ni preamazana nobena roka ndove. Tako je, dragi „Štajerc", pa še nekaj! Ravno na svečniški praznik po večernicah bo imeli g. žnpnik v cerkvi pouk posebno za udove za velikonočno spoved. Ves pouk je bil o volitvah. G. župnik so žugali, da, kedaj so volitve, morajo vdove priti jih vprašati, komu smejo dati pooblastila za volitev, za to imajo baje le župnik odločevati. Pooblastilo se ne sme dati kakemu nasprotniku cerkve in župnika. No, mi ndove že dobro vemo, koma dajemo pooblastila; mi dajemo pooblastila poštenim možem, ki jih poznamo od mladih nog kot poštenjake, čeravno to g. župniku ni po volji. Mi smo se že zdavnaj prepričale, da g. župnik Črtijo brez najmanjših vzrokov najpoštenejše može ter podpirajo celo nepoštene ljudi, samo ako z župnikom drže. Tudi vemo, kakšne nasvete g. župnik dajejo faranom, ker je zaradi župnikovih krivih nasvetov prišlo Že več faranov v velikanske sodnijske pravde. Mi udove pojdemo po nasvete k takim možem, o katerim smo prepričane, da so njih nasveti od nekdaj vsakomur bili v korist. Tudi to je debela laž, da bi bili tisti možje, ki so z župnikom v nasprotju, zoper cerkev — ravno nasprotno! G. župnik so blatili s prižnice tudi dekleta in neveste, da pride baje neka pred altar s kran-celnom, ako ravno ga ne zasluži. Naj že bode kakor že hoče, pod kožo so vsi ljudje krvavi; — pa gotovo zaslužijo naše neveste bolj še krancelj, kakor neka znana devica; — vse dobro še ve, katera je tista; — katera se je predlansko leto predrznila na praznik Sv. R. Telesa s krancelnom na glavi vriniti se v vrsto nedolžnih, ovenčanih deklet. Za zasluženo plazilo jo je osramotil lasten brat ter ji hotel pred ljudstvom strgati krancelj z glave. In ta devica je ena „najčistejših" v očeh g. župnika, druge so omadeževane. Ko so se pred kratkim tercijalke pretepale v cerkvi, pred cerkvijo in konečno v farovža in sicer tako, da je žnpnik pobegnil, o tem gospod niso nikdar besedice- spregovorili. Tako tedaj, ako nas ženske g. župnik bo še nadalje na prižnici le psoval, tercijalke pa vedno imel za svetnice, oh, potem ga bomo! Ženska jeza je hnjša od moške, in v starih časih je neka babica baje celo zlodja pregnala! Mi ženske ne etrpimo toliko krivice, zadosti, da g. župnik naše može in fante preganjajo, in pri vsem še pa žene in dekleta? Ne in nikdar ne! Iz Ljutomera. V št. 8 „Slov. Gospodarja" piše neki dopisun o poštnem selu ljutomerskega okraja. Tisti škric naj pometa rajši pred svojim pragom! Uči se najpoprej natančneje svojih dolžnosti, da boš vedel, kaj imaš storiti; dezdaj si še jako neizkušen in neveden, ker ne veš, da se človek ne sme nikdar tam čohati, kjer ga ne srbi. Ali znaš pregovor: »Klor dragemu jamo koplje, sam vanjo pade?' — Ti ja dobiš redno od vašega pismonoše svoje časnike in pisma, kaj se potem vtikaš v stvari, ki se v okolici godijo rj Niti pojma nimaš o tej službi! Če pa še imaš kako veselje s poštnimi zadevami, pa lahko staviš prošnjo na c. kr. poštno ravnateljstvo, morebiti te vzamejo za poštnega sela. Iz Rihove vesi pri Slivnici. Nove občinske volitve so pred vratmi, toda, napredni možje, dobro poglejte volilni imenik, ki se nam zdi jako slabo sestavljen. Naš sedanji figa-žnpan pa se vselej strahovito jezi, kadar kdo pride pogledat ta imenik. Mi vsem pamotnim možem naše občine kličemo: Volite le razsodne napredne odbornike! Iz zg Voiičine. Dne 5. februarja t. 1. si je žena viničarja hrastovške graščine, Gradišnika, izvinila nogo. Mož se je takoj odpeljal v graščinski kočiji po dr. Tipliča v Sv. Lenart v SI. gor. Ali ko je »sloviti" zdravnik Tiplič izvedel, da je ponesrečena žena le viničarica, si je bržkone mislil: tukaj se ne da preveč zaslužiti in je pomoč kratko malo odrekel. Zastonj je mož zatrjeval, da plača, nič ni pomagalo in mož je moral poiskati dr. Benescha, ki je nemudoma odišel k bolnici ter ji obvezal nogo. Dr. Tiplič, ki ga kranjski pankert lažnivo povišuje v tretja nebesa, je Gradišniku tistokrat še omenil, da mu viničarji v onem kraju niso nič mar, moža prijel za obleko ter porinil skozi vrata vun. To obnašanje zdravnika dr. Tipliče kaže skrajno brezsrčnost in mi tu vnovič kličemo našemu naprednemu ljudstvu: Spoznavajte in verujte nam, da farška bisaga in žakelj prvaškega dohtarja nimata dna in usmiljenja do bližnjega tudi ne! Iz Ključarovec pri Sv. Tomažu. Neki smr- kov ocvirk blati v mariborskem fihposu v 3. številki letošnjega leta nas napredne može, češ, da se sramujemo s pošte odvzemati Štajerca. Oh lažniva mrha! Komaj te pričakujemo, ljubi i Štajerc, ki te imamo res na našo občinsko [ naročenega in to zaradi našega g. dehanta djnietnei ker se bojimo, da nam ne bi pri spovedi greh)1^""06 odvezal, kajti naš Caf prišteva v smrten gr<"h in brati Štajerca. Nadalje se tam v tistem nmnenl zanem listu Fihposu blebeta, kako lepo napsenkra* duje tomaževska Marijina družba, za kar p86 vid baje hvala gosp. voditelja dekanu, čuda, |mirnoi tisti dopisun, ki se je podpisal: „Kljačarori *- fant", še ni zraven povedal števila nezakonski*** 8C otrok lanskega leta tomaževske fare! Koma |kmeči naj to v hvalo bere? Je tema občinska pojkodeh kriva ali Štajerc? Kam plovete! Prosimo ipriskr dragi Štajerc, če ti je količkaj mogoče, da poiajdei staneš tednik, izpolni nam to srčno željo, kirU° P naše ljudstvo, staro in mlado, čisla te nad nTam ' časnike. V prihodnji številki pride en par ti ' rikalnih ogrcev pod Stajerčevo ostro krtačo, jdolgo se znebijo vročega klerikalizma. Dva brata, beide soldak^ndi Od Sv. Benedikta v Slov. gor. O naših kkmirnc rikalcih se malo izve, toda zdaj ti o njih, ljiP8!08* „ Štajerc", nekaj povemo. Mi tn imaii,lamr' župana I. E ki ravno zdaj veliko trpi; te me«"*8?11 kuhajo namreč naši kmetje dače prosto žgatjkratk in župan seveda mora nadzorovati. Pred kratkk*nn. n so knhali pri Bračičn in tam je župan lefc^etih cele dva dni in eno noč, deloma na klopi, 4Jntx* loma tudi pod klopjo, za živež pa je zrevi8^ zahteval svinjske pečenke. Gospodinja se gaP7*^0* mogla iz hrama znebiti. Naposled da zaprek*'081 veli naložiti slame in v slamo našega elavnejTano župana. Vezati ga seveda ni bilo treba, ker j20*' bil miren, samo za pot je še zahteval žganji^U8a Peljal se je pač po svinjskem domov. Ker jppošt je manjše postave, piiklav in ves kosmat, i^upn srečajoči povedali: „Belečev pelja medveda i|kavo pa volka, voznik pa je trdil, da pelja praa6*re"° ker je slavni župan strahovito krnlil in .pljuva!870}11 v slami. Naš župan ima tudi pri Belečevane'Ja mlinu herberk. Kadar kobaca od žganja pijfča'e8 od Sv. Benedikta, tedaj zahaja na tiste žoPdp0 počivat. Naša dva dušna pastirja ga moto*0, s hvalita, ker jima pomaga „Štajerca" šimfati p" " občinske volilce podpihovati. Pač smemo re«Andr to je pravi alkohol-minister, ki se že zdaj vaiB0V ' za žganje beračiti in siromakom škodovati. VtPaPri prihodnjič! za m Op. ur. Niate nam o klerikalcih pisali nPravl novega; da so klerikalci prvi šnopsarji na sveč ""' in da se po klerikalnih pajzeluih in kramarijisa'a- največ pije, to je vsakomur dovolj znano. farm V proslavo 25letnice »Savinjskega Sokoli V Mozirju. Tukaj se je pred 25 leti ustanovi društvo „Savinjski Sokol", ki je v začetku 'a vrstno delovalo, ali kmalu je začelo še izvrstn«j*10VI hirati. Pretil mu je pogin, za to si je to dn, ? štvo podjarmilo v svoje orlove kremplje požam8tn8 brambo, tako da sta društvi delovali skupn8 BZ pod naslovom ,,Sokol-gasilno društvo. Ker i010^ novo skupno društvo ni bilo ustanovljeno Bve" pravi podlagi, je začelo zopst hirati. Udje gi silnega društva so bili zaničevani od Sokoliann' zato eo se nekateri treznejši ndje odločili in a P°.e htevali, da se morata društvi razločiti in delo P"? vati vsako za se. Takoj potem je krepko oŠ1*8** vela požarna bramba, Sokol pa je zaspal t« ?, spal spanje Kralj-Matjaža celih osem lel . ? Med tem časom je prišlo nekaj lahkoživcev i nl81 zdramilo zopet smrtno spečega Sokola. Spel 8P° Sokol je sanjal v svojem smrtnem spanjn, di tv0J premoženje požarne brambe je Sokolovo in ne zaS" kateri pnrančki so začeli te sanje razlagati m« * svet. Sedaj so se jim razložile sanje, da so bili * prazne, ker dokaz je bil, da je gasilno orodji 8 nabavila občina trga Mozirje. Ker se Sokol a more drugače vzdržavati, so začeli nekateri p& v * rančki po Savinski in Šaleški dolini nabirat ta ude in milodare kakor pobirajo cigani špeh i ™™ jajca in pridobili so res nekaj lahkoživcev W$ nekaj kronic. Ali vse je to bilo še premalo s c njih lahkoživost, zato so v svojih udanih injii ° naklonjenih gostilnah napravili nabiralnike i 8 svoja žejna grla. Toda, tudi to je bilo še p» malo in tu so si iztuhtali novo zvijačo. Xeh * oseba ženskega spola se je na neki veselici m ™c šemila pod pokroviteljstvom purančkov in baje po * birala v prid lačnega Sokola. Se le, ko je ft CVI vse goste obhodila, je naznanila si. občinstvi, komu je namenjen ta denar in s tem spravili * društvo Sokola zopet na višjo čast obledne »J teligence. Ker pa pnrančki nimajo drugega p* , poŠto metrega opravila, blatijo koristna društva in mirne ljudi napadajo po svojih umazanih glasilih in tako delajo razprtje v našem poprej mirnem trgn. Zato se vam tu, dragi parančki, enknt za vselej odločno pove: »Mirujte, sicer 6e vidimo na drugem kraju in se bodo ščuvalci d» mirnosti javno razglasili. ovski Op- T Da bi le enkrat ljudstvo spoznalo, da 60 „eokolska društva" samo nesreča za kmečki stan. Učite se rajši gospodarskim in rokodelskim rečem, zahtevajte, da vam dežela priskrbi gospodarske tečaje in na takih shodih najdete svojo korist. Tako bedarijo in hujska-rjjo pa postite, za božjo voljo, na stran, ker nm ni v čast! Od Sv. Vida niže Ptuja. Dragi .Stajerc", dolgo smo molčali o naših razmerah in smo med tem veliko pretrpeli od našega župnika Andraža Brdnika, ali zdaj nam ni mogoče mirno gledati več, prikipelo je do vrhunca in i vest ti moramo poročati, kako je namreč naš dušni pastir Andraš storil z našim in ljubeznivim starim župnikom. Pred kratkim je namreč prišel k njemu v sobo ter mn nenljudno, osorno naznanil: »Jutri do desetih morate oditi, jaz potrebujem sobo za sebe, jntri mora biti prazna. 65 letni starček, ki je nad 30 let pridno in ljubeznivo pasel svoje ovčice, se je stresel po celem životu od same žalosti, ker mu je to Andraž tako nepričakovano naznanil, kakor da bi bil ta starček, Bog »na, kak grešnik, pijanec ali prešestnik! Živa duša ne more kaj takega pričati o našem toli spoštovanem gospodu P. Cučeku, upokojenem ,u. Stari revček si je kupil sam drva, vino, kavo in krnh, edino to malo sobico je še potreboval in starček je vedno mislil, da bo med svojimi ovčicami umrl, ali še to mu je vzel ta neljnbeznivi sobrat. Andraž, ksj vam je storil zalega sivolasi starček, da ste ga tako naglo odpodili? To vas vprašamo, odgovorite nam na to s prižnice! V naši fari je nad 5000 duš in mi bi že tako mirnega starčeka preživeli, pa vas, Andraž, nikdar ne, ker vi niste pravi Kristu-v;ldj sov nimestnik! Pred par leti je Andraž tako napranl s kuharico, ki je nad 30 let pridno ca menihe delala iu oo trudila, lani nam ie odpravil čast. g. kaplana, zdaj mislimo, da bota t mlado, bnjno kuharico sama po tisti izbi plesala. Od nekod s Pohorja si jo je prignal. Vsi farmani vpijemo visoko gor do nebes: „ Reši nas tega neljubega župnika, o Gospodi" Veliko farmanov. Op. ur. Žalibog, da je dosti brezsrčnih duhovnikov, ki ne poznajo nikakega usmiljenja, celo do svojega duhovnega sobrata ne! In take štriglati je zasluga pred Bogom, ki jim kliče s svojega sodnega stola: „Kaj ste napravili z mojim kraljestvom 1 Kje je moja velika zapoved o ljubezni do bližnjega?" V Sv. Jurij Ob ŠČavnici. Klerikalnemu dopi-Bnno., ki Be ni upal podpisati se na svoj, nam poslani dopis, naj bo rečeno: Idi po svetu in pridobi si najpoprej nekaj omike in še-le potem, kadar spoznaš, kako svet vse povsodi napreduje, začni za časnike pisati nauke. Razumeš, Jaka? Tvoja zrelost je še mlečezobna, za politiko še nisi goden, torej rajši molči, to se še najbolj spodobi za tako človeče. Sicer pa mora biti tvoje življenje jako grešno, ker toli med drugim zagovarjaš hudobne duhovnike, kajti le taki ae razkrinkujejo kot nevredni nasledniki Kri-atusa. Tvoje pismo pa pošljemo naši stranki, da a« izvč, kdo da si, ti blebetavi Jaka. Iz Žalca. Naš obč. zastop je že nekaj let v klerikalnih rokah iu naš župnik mora seveda i tu imeti svoje žegnane prste, ali od tistega časa tudi vidno propada naš trg v gospodarskem ozirn, očitno peša medsebojna sloga, ki je tako lepo cvetela med nami, dokler smo tu imeli napredni obč. zastop. Pred leti je tudi šinila v „bistro" glavico našega župnika Matije (pojdi spat!) zveličavna misel, da se tu mora zidati nova farna cerkev, stara pa se mora podreti, njegovi ki-movci v obč. odboru so mu Beveda vse dovolili. Matija pa zgradbo cerkve vedno zavlača, češ, cvenka ni! Za božjo voljo, kam pa izginja ves ta denar, ki se dobiva za najemščino od cerkvenih njiv in travnikov, kam izginjajo te ne majhne svote denarja, ki jih volijo pobožni farmani v ta namen? Kdor je prej obiskal naš trg, je z veseljem opazoval in občudoval lepo sporazumljenje, -Cafe, ;rehov greh orna-lapre-ir gre nskih au se pošta d te. i poker i vse ■ kle-), da ta. lkle- Ijubi namo nesca ganje .tkim ležal de-■a ven ga ni >reči, nega r je inja. • pa , BO . ali siča, ival ivem )ijan žole 3Čno in reči Več nič veta ijah Jla" vilo ieje Iro pno to na Dia za- 3l0 >žij ter et. in >eči da ne-led lile dje ne >n-ati in in za im za reka aa-l po- žej ru, ila n- a- — 3 — ki je takrat vladalo med župnikom (ne se-dajnim!) in tržani, dandanes tega, žalibog, ni več. Toda, mi nikar ne obsojamo našega se-dajnega župnika, on ima popolnoma prav, ako naše „pohlevne" bedake vodi za nos ter jih po svoji trmi izkorišča v svoje ,,skrivne" nesvete namene, zakaj pa se mu pustijo? Nova cerkev ni dograjena, je brez altarjev, po tleh raste trava in ako tja vstopiš, udari te „nekaj" po nosu. Pod korom je nekoliko slame in na zidu je naslikana »pomenljiva št. 13." — Zaljubljeni parčki tam imajo sem ter tje varno zavetje. Iz tega spoznate, koliko »gorečnosti" ima naš Matija — pojdi spat! — za božjo čast in za dograjenje nove cerkve, on kratkomalo namerava trg oberačiti in v tem mu pomaga naše „lepo" kaplanče, oba delata propagando za carkev v Petrovčah, kjer tudi zdaj redno opravljata službo božjo. In k vsemn temu mirno gleda naš obč. zastop. Da, Matija, ti imaš čisto prav, le porabljaj ugodno priliko, dokler si pri nas, deri in guli nas, saj si tepci boljšega ne zaslužimo, ko smo take movže in sieve! Iz Kalobja. Bližajo se nam občinske volitve, zato vas, dragi napredni rojaki, opominjamo, da pridete vsi k volitvi in tam volite le pametne, varčne in napredne može, ki so našega zaupanja vredni in kaj razumejo, ne pa tiste, ki še ene kravice in enega lastnega voleka v svojem hlevu nimajo. Poglejmo na sedajnega župana R. ki je nam, žalibog, dobro poznan kakor počen groš. On oskrbuje ptuje potepuhe, domačine pa zanemarja in oškoduje. Kmečka hiša je zanj pregmajn, zato zahaja rajši tja, kjer imajo hišo na eno nadstropje, če ga kdo hoče opomniti na njegove dolžnosti, ročno leti na sodnijo. Pa zapomni si, ti majheno dete, le to, da stolec občinski izpodletel ti bo, štete so nre, ko zgodilo se bo to. Potem boš v svoji slabi leseni bajti lahko premišljeval, kako si slabo dozdaj z nami ravnal! Od Sv. Jurija Ob ŠČavnici. Naši klerikalci so si izmislili novo sredstvo za rešitev kmečkega stanu, za njegov blagor. V svoji zadnji seji so namreč sklenili, da se nam postavi veliko poslopje .,Narodni dom" v čast teh hujskačev. Ti modrinjani mislijo: ,,Kmet bo že dal, ako ga primemo na yi*,x>u, „„(.-.. m: „0 fB|_ y.. rikalnim šnntarjem povemo tu tole: Skrbite za svoj poklic in za svojo nalogo, da se nam namreč skoro sezida nova cerkev, za katero smo morali položiti že občutno svoto denarja. časi so prežalostni in težko se služi vsakdanji kruh, zato je skrajno podla predrznost, ako nam tu naši klerikalci in prvaki vsiljujejo „Nori dom", mi kmečki trpini ga ne potrebujemo. In za tisti ,,Narodni dom" je že župnik Kunce daroval 100 K, za domačo cerkev, ki jo že tako dolgo zida, pa ni toli darežljiv. Zdaj tedaj zopet vidite, koliko jim je mar za kmečki blagor, zdaj lahko spoznate, kako te podle duše z nami ravnajo, ko vidijo, da se jim njihovi kimovci nič no branijo. Za šole moramo tu plačevati velika bremena, za cerkev se tudi v enomer pobira denar, zdaj pa še zlodeji nimajo mira in vas hočejo še tu zapeljati! Toda zapomni si, klerikalna banda, ako se nas še enkrat pre-drzneš nadlegovali z enakimi lopovskimi zahtevami, potem te zagotavljamo, da naznanimo celemu svetu tvojo in tvojih pajdašev zakrito lum-parijo. Podučujte nas rajši o gospodarskih stvareh, vi modrinjani, take bedarije pa, kakor je ,,N o r i dom", pustite za vselej na strani, drugače bo vojska brez usmiljenja! Zdaj pa mi ponudimo v prid kmečkemu ljudstvu našo zahtevo, ki se glasi: naj se naši šolarji podučujejo v nemškem jeziku, naj se ga priuče v domači šoli, da nam kmetom ne bo treba dajati naše dece v mestne šole, kar je združeno z velikimi stroški. Ako je vam tedaj, vi navihani klerikalci, kaj mar za srečno bodočnost naših otrok, potem tn v tej važni zadevi, za nemški poduk v šoli pokažite, da imate za kmeta res vneto srce, kr. šol. svet pa naj to zahtevo brezobzirno uveljavlja. Iz StudeniC in okolice. V naši fari se dogajajo neverjetne predrznosti. Naš župnik na pr. smatra za prvo svojo stvar, pri svojih pridigah udrihati po naprednih možeh, trgovcih in gostilničarjih — vsi ti so mu trn v peti. Ne eukrat se. "godi, da napada pridne in ugledne domače osebe, ki so dobri katoličani, morebiti celo boljši, ko naš zagrizeni župnik-političar. Sveti mir mu je deveta briga. Vse to nam že preseda, navolili smo se njegovega nedostojnega obnašanja in psovanja. Zato mi vas tu, g. župnik, z dobrim opominjamo, bodite mirni, ne dražite miroljubih faranov, držite se rajši svojega sv. poklica, sicer priobčimo o Vas jako čudne stvari, ki vam bodo pripravile marsikatero grenko uro. Proti neosnovanim napadom se bomo branili z vsemi poštenimi in mogočimi sredstvi. V Slovenjigradec. Na prošnjo popolnoma nam neznanega g. Fr. Tretjaka v Slovenjem-gradcu izjavljamo, da dotični gospod ni naš dopisnik in nam še nikoli ni doposlal nikakega dopisa. Nam vse poroča čisto druga oseba in v prihodnji številki vam pokažemo, kako smo natančno informirani o vseh vaših skrivnostnih hojah — za to številko je dopis predolg. Toraj na svidenje prihodnjič! Uredništvo »Štajerca." Iz Poličan. V naši fari je bil sv. misijon, vse se je lepo obnašalo, vse je bilo v redu, le to je nekam čudno, da gg. misijonarji, ki sami radi in dosti pijejo, pri pridigah ravno po naprednih gostilničarj.h mlatijo! Mi pa vemo, da 8© največ vina popije po farovžh, največ šnopsa se pokonča v klerikalnih krčmah in klerikalskih kramarijah — tam, ljubi misijonarji, začnite pometat! — Dalje tu imamo novega klerikalnega trgovca, ki misli s tem rešiti slovenski svet v naši okolici, da ošteva, napada in psuje vse, kar je naprednega mišljenja. Čč. gospodje si že po sosednjih farah zanj pete brusijo, da temu novopečenemu klerikalcu naženejo v „strižoa dosti ovac. Naprednjaki, vi imejte odprte oči, ravnajte se po svoji pameti in dolžnosti, narodna podjetja na podlagi »Svoji k svojim!" so večinoma na krhkih nogah in bankrotirajo v kratkem času. Iz Velenja, Mi tu imamo nekega modrinjana Puš . . ., ki je na zadnjem kmečkem zborovanju nekaj klobasaril, naj kmetje jejo le znanke in zelje, ne pa kafe ter je blebetal, naj se kmetje oblačijo v raševnjak, to bo baje povzdignilo obubožani kmečki stan. Lejmo ga, ne-vošljivea, sam bi rad hodil v štofasti obleki, sam bi rad dobro papal in pupal, ti kmet pa obiraj vedno le kosti! Iz Sv. Jurija ob južni žel. Ljubi »Štajerc", Sfa'nea>r(j' moiSRS zan7a'JQJemo za *T0J umestni čitali, je gola resnica iu za to se želimo okleniTi tvojega blagohotuega svetovanja, ker vidimo, da nam kaže pot do boljšega življenja. Ali ravno to naše prvake in klerikalce naznanako peče, posebno, ker mi razsodni kmetje ue sovražimo svojega nemškega soseda, saj vidimo, da le prijateljsko medsebojno delovanje nam obeta moč. Ti zagrizenci so strmeli, da smo mi kmetje sklenili, da naj se v naših šolah tudi nemški poučuje. Seveda, oni bi nas najraje še zanaprej imeli za sužnje, kmet pa naj živi kot živina v nevednosti. Pa Jurče, tako ne bo več Šlo, mi zahtevamo po postavi dovoljeno šolsko pravico, ki se nam mora izpolniti! Nemški naj se tudi priuči naša mladina, da si bo ložej iskala kruha po svetu. Učitelji, ki se temu bodo zoperstavljali, pa hajd na Kranjsko, odkod so ponajveč prišli. Mi vas plačujemo in mi vas vzdržujemo, zato se morate v prihodnje ravnati po naših željah! Opomba uredništva. Vsa čast vam, neustrašeni napredni možje v Šant Jurju, nikar ne omahujte v svojem prepričanju, le naprej za pravico. Bodite zložni v hudih urah in kazite svetu, da se zavedate svojih pravic, ki se vam tudi morajo dovoliti. Oklenite se našega lista, ki zastopa vaše koristi in pišite nam še o vaših stiskah, borbah in željah. Mi se bomo z Vami borili za napredek in za vašo srečno prihodnost. In s tem bodite pozdravljeni! Dopisi iz Koroškega. Iz Vrbske okolice. Pred kratkim sta se ta v neki gostilni pogovarjala dva koroška kmeta tako le: Prvi kmet, ki je ob enem cerkveni ključar, je pravil sosedu: „Ti Miha, povej mi, v * katerih posojilnicah se največ krade? Reci mi, v kateri družbi se dekleta in žene zapeljujejo in se največ pijančuje? Kdo največ odira kmeta ter mu ob raznih priložnostih mastno računi, da mora ubogi kmet včasi vse prodati, da zadosti nikdar sitemu žaklju? »Drugi kmet, ki je že bržkone skusil blagoslov in ljubezen take družbe, si je nevoljnoodplivnil ter dejal: „Kdo? Ja tisti prekleti presiči — holt, tega ne smem povedati, sicer imam takoj dohtarja Brenceljna na vrata! Ali to ti lahko povem, da to že ves svet ve in vrabci to že čivkajo po koroških strehah, pa je amen!" Najnovejše politične Testi. Drž. zbor. V torek dne 6. marca je bila po pustnih počitnicah prva seja drž. zbora. Najprej so se rešili nnjni predlogi zastran krvavih dogodkov v Galiciji. V Rizniovvu je namreč vladni komisar po krivici iazpnstil kmečki shod. Kmetje so se nprli ter s kosami napadli vojake, nato so vojaki streljali. Tri kmetje so bili takoj ubiti, nad 50 pa nevarno ranjenih. Malo-ruski poslanci so za to ostro napadali vlado in vojaštvo. Po tem se je rešil zakon o avskultan-tih in za tem se je začelo prvo branje volilne preoBnove. Prvi je govoril minister notranjih zadev, grof Bylandt-Rheidt ter obrazložil v daljšem govoru glavne misli volilne preosnove. Ker so se k besedi oglasili zastopniki vseh strank (nad 200 govornikov), traja debata več dni. Vladni načrt so vzroči potem odseku 48 članov in v tem odseku Re še le začne pravi boj za volilno preosnovo. Dne 9. marca so načelniki klubov sklenili, naj se po dokončanem prvem branju volilne preosnove reši zakon o čekih, zakon o aktivitetnih dokladah uradnikov, zakon o vojaških taksah, obrtni ied in zakon o plačevanju prispevkov za skupne zadeve. Spodnještajerske stvari. Šola na deželi in nemški poduk. Z dežele smo dobili več pripoznalnih dopisov, v katerih ee nam izreka prisrčna, najtoplejša zahvala za to, da smo pred kratkim prijavili umesten in jako koristen članek o nemškem podnkn v šolah na kmetih. Tudi mi dopisnikom zahvaljujemo, da so razumeli naš dober nasvet in se sem ter tje začinjajo po njem ravnati. Za prihodnje pa vam vsem svetnjemo še enkrat to le: Kjer je štir- pet ali šest-razredna občna šola, tam zahtevajte, kmetje, seveda pred vsem udje krajn. šol. sveta, v teh najvišjih razredrh^ nS™^,^-ravrio v tem oziru jako malo izpolnuje, popolnoma zagotovljeno in dovoljeno. Vaši otroci potrebujejo pozneje v življenju, da znsjo nemški, le bedak to more tajiti, da bi to ne bilo res. In zdaj lejte, ako se vaši otroci naučijo nemški že v domači šoli, potem jih ni treba pošiljati v mestne šole, kjer vas to veliko stane. Ali ni res tako? Priložnost vam je dana, postavilo se na noge in zahtevajte povsod ojstro svoje šolske pravice za nemški poduk. Učitelji se morajo po postavi pokoriti sklepom kr. šol. sveta. Sklep kr. šol. sveta se potem predloži okr. šol. svetu, in tista višja šolska oblast gotovo izpolni in izpolniti mora vaše želje. Napade nasprotnikov vselej pogumno zavrnite in branite svoje pravice! Premislite to dobro, stariši, da, česar se otrok v šoli nauči, to je važno za celo njegovo življenje, to je njegov prihodnji kruh, njegovo bodoče premoženje. Ako nič druzega nima, vsaj to porabi in to mu bo hasnilo, Česar se je v dobri šoli naučil. Vaša zmaga bo pa le tedaj mogoča, ako se bote z združenimi močmi potegnili za svoje pravice in za svojo koristi. ..Kmečki prijatelji." Naši prvaški dohtarji in klerikalni voditelji imajo v svojih rokah spodnještajerske posojilnice; toda, ozrite se na okoli in opazujte jih! Kmečkega posestva vam ne kupijo, temveč le mestne hiše, te več nesejo in potem za denar, s krvavimi žulji prisluženi denar, ki jim ga je ubogi kmet, obrtnik in delavec nanosil, zidajo posojilnične palače, da v njih uganjajo svoje narodne nerodne burke. Maribor, Celje in Ptuj že imajo take teatre. To za zdaj, prihodnje priobčimo o tej stvari obširen članek. Nakup čistokrvnih bikov. K poročilu »Štajerca" v štev. 5. t. 1. ptujski okr. zastop opozarja še živinorejce, da zdaj rdeče šeke, pinc-gavske plemenske bike prodaja za lastno ceno in sicer s tem pogojem, da tisti, ki prevzame bika, mora ga imeti 4 leta v reji, še le po 4 letih ga sme prodati ter kupno ceno še le po 4 letih brez obresti odda blagajni okr. zastopa. Ptuj- — 4 — ski okr. zastop prodaja tndi čistokrvne pinc-gavske telice in bičke in sicer na vago za 1 kg po kroni, eno tretjino kupne cene plača okr. zastop, 2|3 pa kupec, tako da, ako živinče vaga 60 kg, plača kupec 40, okr. zastop pa 20 K. Tisti, ki tako živinče prevzame, je takoj njegov lastnik, samo obljubiti mora, da bo imel živinče 4 leta v reji. Cafovih Han se je zglasilo več in iz raznih krajev v našem uredništvu. Prišle so s svojimi možeki in ljubčeki in vsaka se je priduševala pred urednikom: vse to, kar je bilo v 5. številki, ni res, lejte, „moj" ni Talijan! — Rbb je že vse, samo to tu pojasnujemo, da tiste Hane niso bile te prave, zlasti ona ne, ki se je prej pisala Caff. Velikonočno spoved opravite kot svojo kršč. dolžnost in vedite, da vam samo zaradi tega, ako berete „Štajerca", noben spovednik ne sme odrekati odveze, kakor je to obljubljal storiti šentjurski in urbanski kaplan v Slov. gor. Kaj ni pred Bogom greh, tudi pred kaplani ni greh in Bog „Štajerca" nikjer ni prepovedal brati. Življenje je rešil v Zidanem m03tu orožnik Franc Kotnik perici R. Thome. Ko je ta pri Savinji prala, ji je na enkrat izpodrsnilo. Revica bi bila gotovo našla smrt v valovih, ako bi ne bil pogumni orožnik skočil v vodo ter potegnil žensko iz nje. Gozd je gorel v občini Slemenu pri Selnici. Posestnik gozda, Blaž Urbas; ima vsled tega znatno škodo. Šoštanj. Pravična zmaga. Dolgih 13 let so se morali šoštanjski naprednjaki pri obč. volitvah boriti s sleparsko prvaško sodrgo, vselej je, žalibog, zmagovala krivica. Prvaki so tam z divjo silo in surovostjo mandrali in teptali pravico naprednih šoštanjskih občanov. Zato 03tane dan 7. marca velepomenljiv v zgodovini šoštanj-skega trga, ko je končno odklenkalo prvaški stranki za vselej v obč. zastopu; v 1. in 2. razredu je sijajno zmagala napredna stranka. Ena okolščina pa je pri tej zmagi posebne važnosti: katoliški duhovnik, namreč šoštanjski župnik Govedič, je v tem bojn stal na strani napredne stranke. Mi bi si le želeli, da najde v političnem svojem prepričanju veliko naslednikov moH and«**; -'■ •««..*« "»sprotno se bo zgodilo, njegovi čč. sobratje ga bodo sovražili za to kakor sami vragovi. Župnik Govedič je po volitvi v svojem nagovoru samega sebe imenoval belo vrano v kolarju. „On — tako je govoril — je Slovenec in nihče ga ni nikdar silil, naj postane Nemec. Ali, ker mu je načelo, naj se da vsakomur pravica, za to je volil z Nemci. Slovencem je to le v čast, ako ravnajo po pravici in on bo ostal vselej na tisti strani, kjer se pravica spoštuje." Vsa čast vam, velezaslužni g. župnik! Zmagovalna stranka je mirno in dostojno praznovala svojo zmago, izvoljeni odborniki so vložili po 10 K in nabrana svota se bo na dan Županove volitve razdelila med domače reveže brez ozira na narodnost. In tako se rušijo prvaško-klerikalno trdnjave druga za drugo. Lansko leto je po 18 letih naposled prišel ptujski okraj v napredne roke, okrajni zastopi v Mariboru, Slov. Bistrici in Zg. Radgoni že uspešno in nevstrašeno več let delujejo v naprednem smislu, lepa bodočnost se nam obeta za našo stranko, ako le vsak naprednjak pri vsaki volitvi stori svojo dolžnost. Vam pa, pošteni šoštanjski boritelji, k vaši lepi zmagi vsa čast! Slovensko uradovanje. C. kr. okr. glavarstvo v Mariboru je razveljavilo sklep obč. odbora v Hočah, ki je sklenil, da zanaprej ne bo sprejemal nemških dopisov. Ravno tako je storilo ptujsko okr. glavarstvo z enakim sklepom ormnžke občine, ki je tudi določila, da bo sprejemala edino le slovenske dopise. Žegnani jezičnik. Dne 6. februarja 190G je poslala v Kamnici neka ledična „Marijina devica" h krstu, župnik pa se je začudil nad takim čudežem ter opsoval botro in babico, končno pa rekel: Mati in hčerka obed ve ste kur . ., le povejte to doma. Zato je moral pri sodišču plačati poleg sodnijskih stroškov še 20 K kazni. Tatvina. V Mariboru so neznani tatje vlomili v hišo gospe Scherbaum, ko je ta odišla v cerkev ter odnesli denarja in dragocenosti za kakih 4500 K. 0 ti prešmentana ljubezen! AntonPožegar, 36letni posestnikov sin v Cogetincih, ima prisesa vroče srce, kar v dve dekleri se jo na enta je- t zaljubil. Ali prva njegova ljubezen — domrf neki dekla — je postajala čim dalje bolj okrogli iihiša ko ji je ljubček hotel pomagati pregnati piti 80 z ga je zasačila roka pravice. Mariborsko 6odiS ga je zaradi poskusa odstranitve ploda obsodi love na 3 mesece zapora. Paj Pol litra petroleja je pred par dnevi izpiTak. neka gledališčoa igralka v Mariboru ter se j nos, tako hotela umoriti. Zdravnik ji je izpral želod« in dekle rešil smrti. (Ker Zmrznil je 77 letni Martin Veber iz RagUsami nice pri Mariboru. Tisti je bil nekoliko slabtgore umen. Pred kratkim je po noči vstal in v saistvo' srajci divjal po polju semtertje, dokler ni obifljnbr magal v snegu in tam zmrznil. najb Pri štelungi na Spodnještajerskem. Ofidrjosr. vpraša rekruta: „Kaj vi delate doma?" Rekrdnazn „Drva sekamo." strm Ptuj. Podli napadi na miroljubnega duhovniWesel Pred kratkim je „navdušeni" vikar P.schnndertfnev mestni cerkvi pri rani službi božji naznanil, dbribe se bo v prihodnje tudi slovenski pridigovalo, alforje si to ljudstvo želi. To vest je izvedel mestfenja odbor in v svoji zadnji seji je interpeliral pn^le sednika, ali je to res. Na to se mu je odgo^DU(a rilo, da je preč. g. prost županu g. Orniko ibozn; jivil, dokler on ostane kot prost mestne cerkiio de da se tako dolgo ne bo brez dovoljenja metbed nega zastopa v mestni cerkvi slovenski pridigjenjc valo, ker bi to povzročilo velikanski nemid z česar pa si on ne želi. Zdaj pa čujte, kako losu-Zagrizene, nesramne, nizkotne in podle doseiri i dobovskem stanu zaradi tega po časnikih napadeni jo svojega višjega duhovskega predstojnika in pastiiti ja, ki je od celega mesta brez izjeme spoštovan blsk« ljobljen zaradi svojega mirnega obnašanjaj vzglednega življenja, ki se v resnici more novati pravi naslednik Kristusov, kakih je, bog, malo! V mestu je nad 4000 prebivalcev izmed teh je nad 3500 Nemcev, mestna cerlj pa je samostalna, za Slovence in slovens! pridige pa je tu minoritska cerkev. Da ravno :(!reH našem mestu, žalibog, ljudje obračajo veri hrbd 2 tega je kriva hujskarija duhovščine, ki jim sa«Bari »'»»» odpira in jih podi iz sv. cerkve zara^ Vt njihove narodnosti! Da se pa taki ljudje nič % zn sramujejo, tako predrzno in nesramno napasl fj duhovnika, svojega eobrata, ki bi ga imeli cy p etiti že zavoljo njegovega višjega poklica, zaraittrei častitljive starosti, ker ta gospod je že nad %va\ let star in je veliko preskusil v svojem življenju g konečno zaradi njegove izgledne ljubezni dij Ac bližnjega, ki je poglavitna zapoved Kristusova je to je najbolj žalostno! Mi pa vas, častil0tin dušni oče, prosimo, naj vam ta grda nehvaleiogla nost duhovnih sobratov ne greni življenja, aj |y božja roka zadene enkrat vsakega krivične&jža. Preč. g. prost se držijo le tega, kar jim ebdi j« celenca prezv. knezoškof v Mariboru naročijo ii.dar svetujejo, g. prost delajo le tako, kakor delsjj]j d škof v Mariboru in to je, menimo, prav! Svojit^. \e mladim, vročekrvnim, predrznim in Še neizkušenii£ov duhovnikom pa pokažite, g. prost, svojo oblast, l^ijo jo imate od sv. cerkve nad njimi, če pa vas Dba fc bodo ubogali, potem jim preskrbite druge službtko z ako so jim v našem mestu prevroča tla. l8tnc Koroške vesti. V tužni Gorotan. V zadnjih številkah žvižj in piha koroški modras, ki ee hinavsko i nuje Mir, proti naši napredni stranki in pn našemu listu. No, koroški klerikalci še niso vajeni brc in časnikarskih klofut kakor štajei in kranjski, zato mi vas tukaj, vi nezreli iumu mlečezobni koroški kaplančki, prav z lepegaročnii svarimo, ne dražite nas dalje, kakor ste to sto-®" dc rili v dopisih „iz Udmata pri Podravljah" in"'s ." „iz Vidrnc vasi pri Pliberku". Šiba baje^ij,,, novo meso poje, toda pri naših zagrizenima nas kaplanih je šibe tudi po novi meši še prav po-naro gosto treba! Mi vemo, da se vi kislo držite,ko P°,n vidite, v koliki množini prihaja „Štajerc" M?n'lIli Koroško in kako tam ljudje napredujejo, ah' to|ano vas prav nič ne briga, vaš poklic i vaša službiotavl. je v cerkvi mir oznanjevat, ne pa ščuvanje na prednih in mirnih ljudi. Otrok požigalec. 13 letni Matevž Strngarf^J iz Zavrha pri Borovljah je zažgal v Bistrici i^p?,, Rožni dolini hišo, v kateri so bili trije otrodlo oh prav ikrat nača a in plodj dišče odilo e je odec labo- — 5 — (cesarja Skoka. Deček je to storil zato, ker ga [jfr tesar pred letom nekoliko oklofatal zaradi neke hudobije. K sreči so vse tri otroke rešili, }hi& j' Pa pogorela do tal. Mladega hudobneža so zaprli. Krokarska mati. V starem dvoru pri Celovca je neka ledična dekla, po imenu Marija .^negar, umorila svojega nezakonskega otroka. zP''a Tako dolgo inu je tiščala roko na mta in na nos, dokler se ni otrok zadušil. Pravična in krivična mera. V Kranburgu (Kernaki grad) pri Celovcu so imeli izglednega *g°z- samostanskega provizorja P. Hildobranda, ki je gorel 28 čast božjo v cerkvi, v šoli in med Ijud- sam' gtvom je bil jako priljubljen zavoljo svoje miro-ibue- jjnbnojti. Toda našel se je maziljeni ovaduh — najbrž se ne motimo, ako trdimo, da je tisti v >fic'r Gospi Sveti — ki je dobrega dušnega pastirja ;rut iamar.il celovškemu Škotu, — češ — čujte in strmite! da se je P. Hildebrand udeležil poštene nika. veselica domačega šolskega društva. In v par ^er * dnevih je dobil dekret, da mora oditi, bolan v i, da hribovsko težavno faro! Nasprotno pa vročekrvne ftfco farje oslovski Škof povsod protežira, ti smejo po-eetoi Jenjati, kar ae jim le poljobi, ti lahko ostanejo pred- M]e noči na klerikalnih razupitih veselicah in »ovo- žonlarskib bhodih. Pač, pravice in pravičnosti ne 11 lz" poznajo več celo cerkveni knezi ne! Ali mi si rkve, to dobro zapomnimo, koliko velja pri škofu, če nest- med duhovnikom in farani je lepo spozazum-:ligo- Ijenje. Slovenski nemirni in šuntarski duhovniki 'm'r. od zadnjega kaplana do najvišjega cerkvenega :o te dostojanstvenika stoje na čelu narodnih podjetij, še v pri narodnih prireditvah imajo tisti brez vsake )ada- |[azni komando, nemški duhovnik pa se ne sme istir- iti drzniti, vdeležiti se popolnoma nedolžne n 'n olske veselice. In to ni prav! ime' žali- (V in rkev nske no prerezati. rbet, iam&jn Razne stvari. Velikanski pajek. V pragozdih otoka Jave fevi neka vrsta velikanskih pajkov, ki predo tako ločno pajčevino, da jo je mogoče le z nožem pasti i ča-iradi I 70 •njn, do o va, isti ti ale*-! saj eža. eks-o in slajo ojim1 miml :, ki s ne žbe, inih po-, ko na i to žba na- igar a v roci Zaradi revščine je pred par dnevi skočila lladimpešti neka mati z otrokom v naročju ^radi jd voz. električne železnice, ki jo je popolno-ejria zitinčkal. Njvi prezident graškega nadsodišča je poŠti po Gleispachovi smrti dvorni svetnik vitez ureich, brat vojnega mini Ura. Doslej je služ-ival v jastičnem ministerstvn. 51 let na bolniški postelji. V meitu Putney t Augleškem je umrla neka 80 letna ženska, je 51 l>-t preživela na bolniški postelji. Hud totin (gicbt) jo je tako sključil, da se sirota ni ogla prav uič ganiti. Morilka, ki pije kri svojega umorjenega OŽa. Ženska je zmožna res plemenitih čutov, idi je navadno pobožneiša kakor moški, al', zdivja, potem je ta „nežni spol" hujši, bolj divji in nesramnejši kakor divja zver. So-ite- le sami o tem Pred malo dni je sodišče Rovinju v Istriji obsodilo neko 22 letno An-oni;o Zelich na 10 let težke ječe, ker je s svo-na bratoma umorila svojega moža, potem z iko najela krvi, ki je brizgala iz rau ter jo »stno srebala. Pred sodiščem se je izgovarjala Jem. da ji je njen mož prej tndi žugal, da e! — Bog me varuj takega lepe a in __ enola' ižgaj me-•roti toli rski i in .ega BtO- in aje Pisma uredništva. Našim cenj. dopisnikom. Pride vse na vrsto se da porabiti. — Gospod J. P. v Langenbo-nnm Imate plačano do 1. januarja 1907. — Ponikva. iročn.no t K prejeli, pisma ne! — Mislinje. „Pristoj-dobite v vsaki knjigotržnici. — V Presik.o. Vaš i možu, ki hoče prodati vinograd in z ljubico po-gniti v Ameriko, doma pa hote pustiti ženo s 4 ne-li otroki, je ganljiv, toda ne za lisi. Naj vse to na naznani oblasti! — Vsem našim sojnišljenikom naročnikom: Prisrčen po/.drav I — Štore. Iz srca «s pomilujemo, da se vam godi taka krivica, Mi bomo ra.ši! našega pravnika ter vam pisali. Pozdrav, —r osp. V. B. pri Sv. Trojici v Slov. gor. Hvala za islanc. V prih. Številki pride obojno zanesljivo na vrsto. golavljamo vas, da se bo od Vas poslano vselej polilo. Iskren pozdrav! — Stnhecu, kaplanu v Sv. rjn ob »čavnici. Mi si za vselej prepovedujemo, i nas se kedaj nadlegujete s svojimi črkami, ob enem as svarimo, pustite našo stranko, kmeta, žene in dekla, pri miru, drugače se bo Vaša prevroča kri kar glo ohladila. Loterijske števi ■ fce. Trst, dne 3. marca: 27, 72, 68, 15. 77 Gradec, dne 10. marca: 14, 36, 41, 72, 82 Kateri bOlenUd raftno z najDoliSim uspenom naravno vrUita, uamre* Franc .lo»efov grenki vrelec (BitterqUelle) 1 Vsi tisti, katen so prisiljeni sluJiti si srt>j kruh bodisi s telesnim, bodisi 7. duševnim delom in ki občutijo vsled teh naporov motenje v prebavtjanju, sploh v vainih telesnih organih. Pa tudi tistim ubogim srečnim, kateri so 'uživali preobilno ob mizi življenja in katerim grozi debelost se svojimi neznosnimi občutki, se priporoma za njihovo zopetno zvntčitev kot najboljše in edino uspešno sredin Kranr Jn>.efoy grenki vr<»l*v. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Trgovski pomočnik priden, pošten in delaven, nemškega in slovenskega jezika zmožen, najde službo do 15. aprila v trgovini z železnim blagom pri g. Johan Slawitsch, trgovcu pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Žlahtne mladi! izborne jabolčne vrste »London-pepping" se prodajajo v trgovini 120 g. J. Orniga v Ptuju. Pozor! „, Opozarjam svoje cenjene odjemalce na svojo veliko in obsežno zalogo od mene izgotovljene Obleke, kakor: popolna obleka za gospode in dečke, hlače, gillets itd. Vsakomur se bo vestno postreglo. Izgotovljene obleke imam dosti v zalogi. Daniel Mitterberger, Volkermarkt, Obere Postgasse 122 visavis papirnici C. Magnet. Trgovski vajenec in učenec 121 so sprejmeta v trgovino z mešanim blagom. Z dežele imata prednost. Natančneje pove Hugo Moses, Vinice pri Ormožu. priden, se sprejme pod ugodnimi pogoji v trgovini z mešanim blagom in steklenino. Anton Prettner. • Konjice. Dražbeni oklic. 138. Vsled odloka c. k. okrajne sodnije v Ormoži z dne 7. marca 1906 E^6 vrši se o konkurzni zadevi Ferdinanda Goričan pri Veliki Nedelji dne 26. marca 1906 ob 10. uri predpoldne pri tej 8odniji, soba št. 4 prodaja zemljišč vlž. št. 36 kat. obč. Velika Nedelja in vi. Št. 50 in 51 kat. obč. Brebrovnik s pritiklino vred : kot z usnjarskim orodjem, dvema kravama, stavbin-skim lesom za jedno stiskalnico in z jed no staro stiskalnico. Ta zemljišča so se sledeče cenila: vlož. št. 36 kat. obč. Velika Nedelja s pritiklino vred na 15 839 K, vlož. št. 50 kat. obč. Brebrovnik s pritiklino vred na 6.227 K 69 h in vi. št. 51 kat. obč. Brebrovnik s pritiklino vred na 1.621 K. Najmanjši ponndek znaša 2astran zemljišča vi. št. 36 kat, obč. Velika Nedelja 10.559 K, zemljišča vlož. št. 50 kat. obč. Brebrovnik 4.151 K in zemljišča vlož. št. 51 kat. obč. Brebrovnik 1.080 K. Pod temi zneski se zemljišča ne oddajo. Zemljišče vlož. št. 36 kat. obč. Velika Nedelja leži tik župne cerkve pri Veliki Nedelji, na železniški postaji Velika Nedelja in obstoji is hišnega in gospodarskega poslopja ter vrta. Na iom poalupju oo je ze več decenij usnjarski obrt izvrševal. Prostor je jako dober in se lahko v uanja-riji na leto blizo 1200 kož izdela. Vrt je pripraven za zgradbo, tako da se lahko obrt po potrebi razširi. Poslopje pa je pripravno tudi za vsaki drugi obrt. S sklepom c. k. okrajne sodnije ormoške z dne 20/2 1906 E" odobreni dražbeni pogoji, tikajoči se prevzetja vknjiženega dolga, vžitka Perd. Goričana starejšega ter plačilna določila se izvejo pri c. k. okrajni sodniji v Ormoži soba št. 3. Ormož dno 10. marca 1906. 123. Častna izjava Jaz podpisani Alojz Kobal, lesotržec v Studenem, okr. Adels-berg, sem pomotoma in po krivem obdolžil gg. Johana Pačnik in Štefana Pačnik, posestnikova sina v Sv. Martinu, da sta les kradla. To obžalujem in prekli-eujem popolnoma, ker se je dokazalo, da so se leseni bloki odpeljali na povelje Filipa Pačnika. Ob enem prisojam omenjenima gospodoma pravico, da to izjavo prijavijo v ptujskem »Štajercu". Sodnijske stroške in stroške za izjavo poravnam do 15. marca 1906, da se izognem rubežu. Slovenjigradec, dne 28. febr. 1906. Alojz Kobal m. p. — 6 — coooooooocooooooooco o o oooooooooooooooooo 5000 goldinarjev p lasti za take, ki hočejo dobiti takoj brke ali pa, ki imajo plešo, ni holjsegi sredstva kakor je pravi danski ,,Mos Balaam." ,Mos Balsam" povzroči, da dobi vsak takoj in sicer v t*"kt» H rod U pt B. FRAGNER, c. ta b. lekarna „pri črnem orlu" Praga, Mala strana, ogel Nerudove ulice st. 203. Zaloga v vseli Irkarna?* Auttro-Oaerak*. V ituju «• do MM v lekarni a. la. tlrjtrbalk* X dobij' jako uri po S '',11 -odstvo Najboljše in naj cene e glasbeno e» dobi se le pri W. Sctramill izd»loi« , zafta imajo« 10 do i veljaj! r-noelu uooi se ic pri a. uvmuuhu jzci'wn... |( :-. , instrmentov v Celju, Ciraztrsua«. Djrettn Gosli za vajo dobe se že za 5 K, zafrft. [ 8 ali 10 K. — Gosli, katere imajo j močen glas, veljajo 20, 25, 30 dol Jako fine citre za koncerte veljaj 16.20 do 200 K. Harmonika (enot)*"| velja o, 6,7 do 15 K Harmonikilf f glasna dunajska, ki ima H basov v 28.30 do +0 K. V zalogi so tudi v* vrst De trompete, kitare, piščalke, tsj vrstni bobni, tamburice isto-tahofl vsakovrstue strune. Za vsaki instrument jamčjm. Popravila ieT Sujejo jako fino in po najiiilih cenah. Brez uka prinese veselje I 1*41 (\i\vi v vs*^° "''itelj (lamilijo"! Columhin-kil 1 a.UU&l),.it,v. »elikost 49X35 cm in imajo 41 si 5 akordov in se znajo sj morjo podložljivih not U od vsakogar igrati. se jih že več, kakor lOftl Dobiva se samo eiireklnoKwitri (B moje tvrdke. Ona: krf luu0 letne š šolo in eelo |_ pravogld. 5.50.Note.kJ 10 kr. Akord-citre » » kakovosti komad gld. 1 nO.' 2*25,8.—, 8*50, 4— iiirj Noben riziko, ker je zamena dovoljena, ali se djj vrne. Pošilja seprol i poštnemu povzetju od „E«J gisches Jlnsikwaren -Versaml.ha«« llanns Konr RSastu (Sriiz) št. 87« (na Češkem.) V»lll ilnstravaui eenlk uslouj ia frank«. Brata Slawil v Ptuju priporočata izvrstne si stroje (Nahmaschinen) po deci ceni: Singer A . . 70 K Singer Medium 90 , Singer Titanial 20 , Ringschifchen ........140 , RingBchifchen za krojače . . . . 180 , Minerva A..........100 , Minerva C za krojače in čevljarje 160 , Howe C za krojače in čevljarje 90 . Cylinder Elastik za čevljarje . .180 , -H Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Nfc ceue so nižje kakor povaodi in se po poj^r08^ plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik k<" dolgo plačno. d^;. S68. Meščanska parna žagiPja Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Pr,u ceia zraven klalnice in plinarske hiše postavlieff"10 ! R'' » t . 8» Platni nova parna žaga vsakemn v porabo. To i Vsakemn se les hlodi, itd. po zahtevi takojl1™* 'e i žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrUker 2SPo "iati i. t. d. 040063 7 — Amerikanske 499 s-4 ,god £?» at i sicer koreničjake in cepljene trte, najlepšo rastline, prodaja po najnižjih cenah 'Eli PTUJ. ptujske [em mestnem soparnem kopališča dobijo odsihmal kopele 8 hlaponom po slede-i jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob [uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik uri predpoldan za 60 vin.; (30 krajcarjev.) S76 dstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Badeanstalt). ^CrirL^r^t-i^Konkurečna budilnica po amerikanskem sistemu, gre, naj se položi, kakor hoče, zanesljiva, dobre vrste, S 3 letnim pismenim jamstvom za dober in pravi tek gld. 1-45, 3 komadi gld. 4-—. s ponoči sve-tečo cifrenico gld. 1'65, 3 komadi gld. 4 50, 10 komadov gld. 15*—. PoSilja proti postnemu povzetju (Nachnahme) ali če ae posije denar naprej 622 prva tovarna ta nr« Hanns Konrad (Ms) St. 870 (ČeSko.) Bogato itnXrovan cenik, obsegajoč 1 »lik o urah. zlatnini in srebernlni posije se na za- htci jujo zastonj in franku. WOO Brez učitelja pP; brez uka gggj bre2 znanja not(sekiric) zamore igrali vsak na mojem pihalnem Blas-Ac-cordeonu in FliHofon-ii pesmi, kornčnice(mar.š| in plese, /a svatbe, veselice, izlete i. t. d. posebno za priporočati. Vsakemu godalu se doda zastonj šola za samouk (Selbsterlernschule). po kateri se lahko nauči igrali. Pošilja se proti :poštnemu povzetju (Nachnahme) od Erzgebirgisckes Mu-sikwaren-Versandlians Hanns Konrad v Mostu (Brux) št. 876 (Češkem). :m 1:1.1- -trni tin- - oni-, i>i giasi. z OK »«, dnlgnt žili cm. M. rž*. 5 komadi eld. S-58. Bojato ilnstrovani ceniki z 6>I Il)l)t) slikami poSljejn se na zalitevanie zastonj iu Iranko, Štev: VISI. Fliitofnn z 10 tipkami, 20 glas', 8 basi, cilin-draste podobe, dolgost 40 cm. gj I. 2 —. 3 komadi gld. 5-60. rjuhe in perilo priporočava po sledečih cenah: Cela sešita rjuha za posteljo 2 ali 2(/, metra dolga, velja Itamo I g-iltl. 20 kr. — Najfinejše seSita rjuha iz tenkega doma-egl platna 2 m dolga, velja samo 1 gld. 50 kr. To domače platno se tudi prodaja na metre in sicer velja, jj ff iprav je platno IGO cm Široko, meter samo 76 krajcarjev. — J,. ftmače platuo za B5trozoke" velja meter 20 ali 25 kr., za obleko velja (>eter 28'do 35 kr. Vzorci (muštre) se tudi vpoSljejo na zahtevo, Brata Slawitsch trgovea v Ptuju, Florjanski trg, mesna beljakovina. fajodliSnejše, tek zbujajoče in živce oživljajoče krepilno sredstvo. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. 22V Rattiburg-Jlmerika-Ciiiie. Najhitrejša vožnja po morjn 5 dni, 7 ur, 38 minnt. Red-nadirektnazve-za. z brzo- in poStnimi par-niki, ki imajo dvojnate vijake, iz Hauiburka do JSew-Yorka; dalje v Kanado, Brazilijo, Argentinijo, Afriko. Natančnejša pojasnila daje Generalna agentura za btajersko Gradec, IV., Annenstrasse 10, »Osterr. Hof." TO XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Nagrobne vence i (Grabkranze) jako fino izdelane po 6, 8 ali 10 kron, kakor tudi venčne trakove (Kranzschleifen) z napisom ali brez napisa imata v obil-nej zalogi i75 Brata Slawitsch v Ptnju. Oglas. Posestnikom sadonosnikov se naznanja, da so spodaj omenjeni v letih 1903, 1904 in 1905 z jako dobrim vspehom dovršili tečaje za straienje dreves ter se jih kot take najtopleje priporoča. 1. Aicher Franc, Feldbach št. 23. 2. Hinder Anton, Limbach St. 12, obč. Schlag pri Friedbergu. 3. Danter Franc, Fladniu St. 15 pri Feldbahu. 4. F.rnst Johan, Mitterdombach St. 1 pri Ilartbergu. 5. Dorler Valentin, Pollau št. 138. (i. Knapp Franc, Kogl St. 8 pri Weizu. 7. Maurer Ferdinand, Dielersdorf št. 1 pri Fiirstenfeldu. 8. Putz Franz, Dechantskirchen št. 19 pri Fehringu. 9. Polt Anton, Weinberg št. 64 pri Fehringu. 10. Zollner Johann, Sebersdorf št. 10 pri Hartbergu. 11. Čeh Franc, Ločič št. 2(j pri Ptuju. 12. Horvat Jožef, Votkovec št. 30 pri Ptuju. fiT Leber Jožef, Ratschehdnrf si. 41 pri Cmureku. 14. Lipovec Ignac, Podgradje št: 10 pri Ljutomeru. 15. Vozovišek Valentin, fiutendorf št. 140 pri Celju. 16. Ortnak Johann, Vransko St. 4. 17. Čepuš Alois, Maria-Gradec št. 26 pri Laškem. 18. Haring Franc, Schonegg št. 17 pri Lipnici. 19. Kainz Franc, Dobi št. 8, okolica Gradec. 20. Masser Johann, Pitschgau št. 24, Eibiswald. 21. Adam Franc. Altenberg št. 19, Leibnitz. 22. (iottsgraber Frane, Mauritzen št. 38, Frohnleiten. 23. Kurz Franc, Muttendorf št. 23. okolica (iradec. 24. Morili Matija, Aibl St. 24 pri F.ibiswaldu. 25. Niederl Franc, Raumgarten št. 11 pri Feldbachu. 26. Nigkas Franc, Pirkdorf št. 61 pri Stainzu. 27. Obenaus Johann, St. Georgen St. 6 pri Vildonu. 28. Reinisch Jožef. Nieder-Tregist št. 15 pri Voitsbergu. 29. Zmugg Johnu, Sulz St. 17 pri Deulsch-Landsbergu. 30. Kopše Martin, Gorišnica SI. 74 pri Ptuju. 31. Slrauss Johan, Olimije št. 20, okraj Kozje. 32. Tratnik Martin, Sv. Martin v Kožni dolini, okr. Celje. 33. Kristl Jožef, Ciglenca št. 15, okr. Ptuj. 34. Rogina Ivan, Golavabuka št. 54, okr. Slovenjigradec. 35. Žemljic Anion, Šenjak št. II, Sv. Lenart v SI. gor. 36. Horvat Franc, Sovjak St. 66, pri Radgoni. 37. Hottersbacher Jožef, '/■%. Bistrica, p. Anger, okr. Birkfeld. 38. Grettler Johan, Krottendorf. posta in okr. Weiz. 39. Kiinig Rupert, Arndorf, p. Sv. Rupert na Rabi, okr. Weiz. 40. Schirnhofer Franc, Hirnsdorf, p. Pisehelsdorf. okr. Gleisdorf. 41. Haberl Anion, Weissenbach, pošla in okr. Feldbach. 42. Zach Johan, KOllach. pošla in okr. Fehring. 43. Windisch Johann, Herrenberg, p. Gr. Wilfersdorf, okr. Fiirstenfeld. 44. Archan Jožef, Rohrbach-St. Magdalena, p. Puch, okr. Hartberg. 45. Schrciner Franc, Tanzegg, p. PiDggau, okr. Fried- berg in 46. Holzer Eogelberl, Vornholz, pošla in okr. Vorau. Tu navedeni strežniki dreves, ki so pod uradnim nadzorstvom, so zavezani, da v tistem okraju, kjer stanujejo, od zasebnikov, posestnikov, okrajev, občin in dež. društev za dnevno plačilo 2 K s hrano ali 3 K brez hrane sprejmejo vsa, v njih stroko spadajoča opravila. /.unaj svojih sodnijskih okrajev smejo navedeni strežniki dreves le takrat sprejeti službo, ako v svojem okraju nimajo dovolj posla in v tem slučaju imajo pravico, sami se s stranko, ki jih vzame v službo, pogoditi za plačilo. GRADEC, dne 25. januarja 1906. Štajerski deželni odbor. [Jradni zavitki (Amtskuverte),' kakor so v najnovejšem času predpisani, velikost 18X22 cm, v razni kakovosti ima v zalogi W. Blanke V Ptuju. «2 Hiša v Ljubljani, v kateri se že dolgo nahaja gostilna (lastna koncesija), prodajalnioa z dež. pridelki in pekarija, se zaradi posestnikove preselitve po ugodni ceni proda. Nekaj kupnega denarja ostane lahko na hiši. Naslov pove upravništvo ..Štajerca." Amerikanske ceplike (Schnittrebe) '»Biparia por- talis", druge vrste, prodaja na veliko in drobno 1000 komadov po 3 gold. w F. C Schwab v Ptuju. Sadna drevesca zlasti jako priporočne sorte pozim-ske tehantske grnške (Winter Dechantsbirne), dalje požlahtnena mostna gruškova drevesca, fine Annanas jabolčne renetke prodaja Prane Kaiser, Ptuj. Samo 5 Iron Samo 5 bon. Anker-ura prihodnosti je moja prava švicarska anti-magnetičao patent-anker-rem -ura, .,sistem ltoskopf z masivnimi na kamnin tekočimi, .solidnimi anker deli, s pristnim email-kazalnikom, v masivnem, pristnem, niklastem okrovu z varstveno plombo, 36 ur idoea, s pozlačenimi in ukraSeniroi kazalci, točno repasirana s 3 letnim pismenim jamstvom, komad kron 5 kron 3 komadiK 14.—, 6 komadov K 27,-Taista ura s kazalcem sekund, komad K 6.—, H komadi K 17.—, 6 komadov K 33.—. Taista ura v črnem jeklenem okrovu K 6.50, 3 komadi K 18.—, 6 komadov K 34.—. Taista ura z dvojnatim pokri-valom v pristnem niklastem okrovu brez kazalca sekund K 8. 3 komadi K 22.—, 6 komadov K *).— Taista ura z dvojnatim pokrivalom v črnem jeklenem okrovu, komad K 8.50, 3 komadi K 23.—, 6 komadov K 42,— Taista ura z dvojnatim pokrivalom v pristnem niklastem otrovu s kazalcem sekund K 9.—, 3 komadi K 24.—, 6 komadov K 45.—. Taista ura v pristnem srebrnem okrovu, odprta, brez kazalca sekund K 10.—,3 komadi K 27.—, 6 komadov K 62,—. Taista ura v posebno trdem srebrnem okrovu s kazalcem sekund odprta K 12-50—, 3 komadi K 35.—, 6 komadov 68.—. Taista ura, s 3 srebrnimi pokrivali v srebrnem okrovu s kazalcem sekund K 16.—, 3 komadi K .-16—, 6 komadov K 90,—. Taista ura, dvojnato pokrita, v posebno lepo gravirauera srebrnem okrovu s kazalcem sekund K 18.—, 3 kom. K 60.—, G kom. K »6.—. Prosim, ne mislite, da so take Roskopf ure. kako jih navadni prodajalci po ceni prodajajo. Moja anker-ura prihodnosti naj bo vsem zaneslj'v in dober časomer in zadostuje vsem zahtevam, ki jih imamo do res dobre ure. Vsako leto razpošiljam več ko 50.000 komadov k največji zadovoljnosti moiih častitih odjemalcev. To na Avstrijskem pač samo pri meni nhstnjače Število kaže solidnost moje tvrdke. Vsako, tudi najmanjše naročilo se vestno in točno odpravi. Zamenjava dovoljeno, če Se poslano ni pokvarjeno ali se vrne denar brez odštetja nazaj. RazpoSljava po postnem povzetju po prvi tvrdki ur HANNS KONRAD v Mostu (Brux) štev. 876 (na Češkem). c. kr. sodnijsko zaprisežen cenilec O.llikana s c kr. orlom, zlatimi in srebrnimi medaljami, in 100.000 pohvalnimi pismi iz vseh krajev. Ceniki s črez 1000 slikami pošljejo se na zahtevo zastonj in fraukii. tuatamaTf 119. Dne 23. apr. 190G pred-poldne ob devetih bo ptujski okr. /astop 11a Parz-ovem dvorišč« na Bregu pri Ptuju oddal kakih 24 glav čistokrvnih bikov. Eno živinče bo ko-štalo kakih 320 K. Kdor bika prevzame, mora obljubiti, da ga bo 4 leta redil in za pleme puščal, potem po 4 letih pa ga lahko proda ter kupno ceno odda okr. zastopn. Ptujski okr. zastop. Grajzlerija 128. 134 Jabolkovcc jako dober, primerena pijača za domače ljudi, se po ceni proda. Robert Krainz, Ptuj Hud pes m- dober stražar, se kupi. Vprašajte pri Johanu btruschill, Ptuj. Mizarskega učenca takoj sprejme Leopold Vake mizarski mojster v Strasti na Štajerskem. 137. V age 133. izvrstne in izpričane, za vino in žganje vagati, v veliki iz- beri ima v zalogi Južef (ispaltl zlatar in optikar v Ptuju. 113. Kmetija 33 oralov zemljišča, zraven pa kakih 30—40 polovnjakov itiošia se radi rodbinskih razmer proda za 5.00D gold. 2,400 lahko ostace zapisano na hiSi. Več povfe: Rosneger (Jriffen. Koroško. s točenjem žganja, vina m piva, blizu dvojih cest, veliko hiš in vasi, se z vsem za 350 K proda. Za žensko in rokodelce je posebno pripravna. Za letni Slant (najemščino) se dobi 108 K, zraven dvojih sob, kuhinje, kleti in hlevov. tudi vrtnih pridelkov, sadja. vina In sena v vrednosti **0 K. Naslov je: Pet ar ttibič, PoliČane, Poste restante. Malo posestvo se takoj h |proste roke po ugodni ceni proda. Isto obstoji iz 3 oralov njiv, travnika in sadonosnika. Hiša in gospodarsko poslopje ,ie zidano, z opeko krito, studenec je doma, vrt va zelenjavo in brajde. Vse je 1 »ro od Maribora, blizu glavne ceste. Več pove upravnistvo ^Štajerca" 130. KoTo" i* (bicikcl) dobro joliranjeno, se po ceni proda. Vprašajte v tvrdki Leposelia, Ptuj. Kovaški učenec se takoj sprejme pri Gottfried Pečar, Kamnita pri Maribora. ________________________107 Oedna hiša (Zinshus) dobro ohranjena, ft minut oddaljena od Ptuja, v lepi, jako zdravi in brezpravni legi, z S sobami, gospodarskim poslopjem, z vrtom, njivami in iravnikom,. zlasti z vrtom za posedeti, z 2 kle-toma, studenec je doma in sicer z dravo vodo. vse ograjeno in blizo hiše, ugodno za gostilno ali za kakega penzi-jonir&nega gospoda, se po nizki ceni iz proste roke proda. VpraSajte pri posestnici: Jožetiou Kulz, Spodnji Breg. 122. pri Ptuju. Pekovskega učenca 7. dežele takoj sprejmn Karol Weinberger Maribor Mellin- gerstrasse. 127. ooooooooo Za varuhinjo se iSČe deklica ubogih starišev k l'/s leta staremu otroku. Plače bo imela 28 K na leto, nekaj obleke in pbutelj. Deklica naj bo stara od J 2 do 15 let. Natančneie pove upravnistvo »Štajerca*. 110 Vinorejci! n Lanene konce (cviin) za suho požlahtovonje trte (trockenes Veredeln der Reben) imata v zalogi brata Slavitsrh v Ptujn. Učenec 136 14—15 let star. močan in tudi nemškega jezika zmožen, z dobrimi šolskimi spričevali, sprejme se v večjo mešano trgovino pri J. Razbnršfeku v Šmartnem pri Litiji (Kranjsko) Fotografije kot znamke (marke liki znamkam na pis-mab) in tlopisnire s sliko izdeluje po vsaki poslani fotr-giafiji po ceni Ollu Neumann, Pra£, Karoliner.tal štev. 180. Ceniki se pošljejo na zahteva nje brezplačne in franko. 117 Gozd se proda. Gozd, okoli 10 oralov na lepem kraju, je ugodno iz proste roke za prodati in tudi v malih parcelah. Ve« pove Juliana Pobesehin, posestnik v Mariboru. 41 Vino ™- iz 1. 1004 in dobri jabolčnjak moSancker se po ceni proda. Natančneje pove gospa Otiliju Gassner, trgovina z mešanim blagom, Minoritski trg St. i. Učenec m- ki ima veselje za čevljarsko obrt, naj se rgiasi pri: Johan Brno, čevljarski mojster v Celju, Gospodske ul. St. 6. Pekarijo 114. iščem vzeti v najem na Spod- nještajerskem. Johan Kurnifc. Gradec, obere Bahnstr. St. H'.I 11. nadstropje. Lepo posestvo od drž. ceste 10 minut, od kolodvora Lavamund ■/« ure oddaljeno, se zavoljo starosti po nifcki ceni proda. Tri poslopja so za stanovanj", eno lepo poslopje za gospodarstvo, mlin in 70 oralov. Gozd za sekati, njive so v ravnini, gozd, travnik in njive držijo se skup. Cena se izve pri Vitus Krni, vuIru pri Jaška poŠta Lavamund 811. Veliko presenečenje. Nikdar več v življenju se ne ponudi taka priložnost 500 koso? samo 1 gld. 80 kr. Ena krasno pozlačena 36 ur tekoča precisanker ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamenom, 1 nastavek za smodke z jantarjem (beren-Steinom). 1 eleg. broSa za dame (novost), 1 krasno žepno tojletno zrcalo, 1 usnjat mo4 njiček, 1 žepni nožič s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, vse iz duplezlata s patentiranim zaklepom, krasen album za slike, v katerem je 36 najlepših podob sveta, 5 reči, katere povzročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 jako koristna knjiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za korespondenco in Še 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sima tega denarja vredna, za samo gld. 1*80. Razpošilja se proti povzetju ali Če se denar jošlje naprej.skozi du najtko razpo-šiljalnico Ch. Jnngwirth. Krakau A/l 4. 1038 NB. Za neugajajoče se denar vrne. OOOOOOOOO ! ©©©©©©©©© Krojaški pom« spreten, se takoj srH nekem krojaškem nS' Ptuju. Naslov poveo{| Naroi ..^lajorca^.^B Veliko presenež« P°sai Nikdar t življenju ^H priložnosti w„, 500 komadov za 1| ""j™. 95 kr. P°' ' Kna krasno pozlačena pi mora ura, katsra točno ttfn « katero se 3 leta jatn^p* primemo verižico, efl derna zidana kravati ■ pode, 3 jako fiai 2^H en prsten za gospoagH Žlahtnim kamenom, M rnošojiček, 1 jako fioof | zrcalo. 1 parmanSetnil^L 3 gumbi za srajco, $t& zlat) s patentiranim a 1 jako lini tintnik a 1 lini a bum s 36 m slikami, 1 eleg. broSB (novost), 1 par bouioaB briianto >\. '■> različnih«) reči za stare in mladci ličnih reči za koreSj se im drugih razi« katere se rabijo pri 1 za vsakogar potrebne se posije z uro vr« i sama lega denarja za samo 1 gld. 95 I pošilja po pruti pOttn^H vzetju ali Če se dejaij naprej. 1 Dunajska centralna ^H ljalnica vene P LuM. Krakov (KrakaiJI:—. NB. /.a neugajajoče se< , vrne. SO II JOGOCOGObo t Posestvo^ •j. It j o zidanim I iEroia__ -Se ti let daUa piaff* } pi(ca a)i 7jni(iii : naši josestvem. Zraven;«. 4 svinjski hlevi, 96.1 LB0W ;