Letriif* 2.
Maribor, torek 20. maja »919.
Stev. 113
Političen lisi.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po poSii K 5'50 mesečno.
četrtletno K 16'50.
Ce si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5'—. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik po 5, uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 30 vin.
Uredništvo in uprava
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice)
Telefon šf. 242.
Pogajenia na
Nemci se zavedajo svoje premoči na Koroškem in niso hoteli sprejeti zmernih pogojev, ki so jih jim stavili jugoslovanski delegati pri mirovnih pogajanjih v Celovcu. Naši zastopniki so zahtevali, naj se ustvari status quo in naj se nemške čete umaknejo na prejšnjo demarkacijsko črto. Nemci hočejo torej še nadaljno prelivanje krvi, še nadalje hočejo terorizirati in uničevati našo slovensko Koroško.
Zastopniki Nemške Avstrije so v St. Ger-mainu, da sprejmejo iz rok antantnih zastopnikov obračun, ki ga bo treba likvidirati. In pri tem mislijo, da se jim bo v dobro vpisala tudi naša slovenska Koroška, ker so ravno v njeni posesti. Mi dvomimo, da bo mirovna konferenca istega naziranja, ker s tem bi kršila in pohodila eno glavnih onih načel, za katera se je bila dolgoletna svetovna vojna. Vendar se Pa čudimo, da ne poseže na Koroško antanta, ko vendar vidi, kaj da se godi. Menda se v celi svetovni vojni, razen v Belgiji, ni zgodilo toliko krivic, toliko grozodejstev, kakor ravi.o zadnje čase na Koroškem. Nemška furija je zagospodarila z vso svojo silo. Vsa ona skrita maščevalnost je izbruhnila namah ter se kakor uničujoč hudovnik razlila po slovenskem Koroškem ter razdrla vse, s čemer je prišla v stik. In če nam danes ali jutri mirovna konferenca prisodi naše slovenske kraje na Koroškem, tedaj smo prepričani, da bomo našli le razvaline. Naš koroški kmet, ki bi se na poziv zastopnikov v Versaillesu vrnil na svojo grudo, bi moral čakati do druge jeseni, da bi dobil sadove svojega dela. Letošnje delo mu je uničila nemška krvoločnost.
Zavedati se moramo resnega položaja, ki je zopet nastal na Koroškem. Pred dobrim' tednom so v Ljubljani izdali spomenico, naslovljeno na ves slovenski narod. Vse tri stranke so si zaprisegle, da bodo opustile strankarski boj, češ da potrebujejo vso ener-fiijo naroda v boju za rešitev in obranitev slovenske Koroške. Te zaprisege se vse shanke niso držale. Jugoslovanska socialno-jteiriokratična stranka in njeno glasilo sta z ,stim loparjem tolkla po nasprotnikih kakor Prei. ko še ni bilo sklenjeno premirje. In zdi Se nam, da je ta stranka naravnost izrabila Položaj na našem političnem bojišču ter še olj udarjala po nasprotnikih, o ksterih je vedela, da ne bodo odgovarjali 'z istim Orožjem, ker vedo držati dano besedo.
Nam se tako politično delo ne zdi pošteno. In če vpoštevamo naš splošno-narodni položaj, tedaj smemo celo trditi, da tako delo naravnost uničujoče vpliva. Na ! slovenskem Koroškem stoje še vedno nemške roparske tolpe in groze, da prekoračijo tudi štajersko mejo. Naša sveta narodna dolžnost ; je, da branimo te ogrožene meje, da i re-| prečimo pogin naše zelene Štajerske, ki se ! je komaj nekoliko oi omogla od grozot sve-itovne vojne. Naš narod se v< činoma zaveda,
‘ da je obstoj cele Slovenije v nevarnosti, če ne zagozdemo nemški naval. In več nego izdajalec naroda je tisti, ki le z migljajem pripomore k temu, da se oni, ki jih državni zakoni in pa dolžnost domovine kličejo pod orožje, ne odzovejo temu poklicu. Vendar so se pa našli ravno v jugoslovanski socialno-demokratični stranki ljudje, ki so jeli v najnevarnejšem času vzbujati dvome med našimi ljudmi glede obrambe naše domovine, čeprav sede ravnoisti ljudje pri vladni mizi ter dobro vedo, kaj in kako.
Morda se je to zgodilo pomotoma. Toda zgodilo se je in efekt se ktfe povsod.
Mi na najsevernejši moji Štovenife, pez namo nevarni položaj in bomo prvi občutili posledice vsakega nepremišljenega koraka. Kot taki imamo pa pravico, da zahtevamo od vseh, ki se hočejo prištevati jugoslovanskemu plemenu, da store kot Jugoslovani svojo dolžnost in ne dajo orožja v roke našim nasprotnikom.
,Veiika večina našega naroda je naših misli, našega prepričanja. Na to večino apeliramo danes: strnimo se v eno samo močno četo, da vsaj še v teh zadnjih urah pred odločitvijo v Versaillesu preprečimo vsako nevarnost, ki bi pretila od zunanjega ali notranjega sovražnika našemu malemu narodu. In ko bo ta nevarnost za vedno izginila, tedaj bodo šle naše čete vsaka na svoj kraj, kjer bomo imeli potem čas tudi za domače politične manevre.
Spodnještajerska mesta in trgi.
Ivan Prekoršek jo napisal za „S!ov. Narod" članek, ki ie tudi za mariborske razmere pomemben, vsled česar ga priobčujemo:
Pod vplivom javnega mnenja in iz premišljene trgovske previdnosti so poprej nemški in nemškutarski trgovci in obrtniki ob preobratu :>a silo pobelili nemške napise ali odstranili nemške napisne de-U\ nekaj je k tem« pripomogla ponekod tu.li ulic , ki je hotela malo mašgt-vanja za vse k i‘'£- inveiie nasilnosti i/. pre tekil' časo .v pa še do dane:, v celem destl slučajev, da bi li »čez noe spreobrnjenci* uvedli
slovenske napise ali kakorkoli izpremenili svoje življenje. Čakali so in še čakajo, ker še vedno upajo, da bi utegnilo še priti kako drugače. Danes so konečno po poročilih dnevi in že ure • teh upov šteti. Ni pa iskati edini ga razloga za navedeni pojav samo v pogrešenih upih in nadah pač pa v veliki in odločilni meri v dejstvu, da hoče preostanek nemštva in nemškutarije živeti še nadalje med nami ločeno strogo nemško življenje kot gospodarsko in kulturno dovolj krepka in nacionalno dovolj zavedna manjšina.
Tako je tudi nzutneli zadnji uvodni članek »Deutsche Wacht«, ki je pretečeno soboto zadnjič pod imenom „Deutsche Wacht* izšla v Celju. Ista ideja bo nosila v naslovu le bolj nedolžno ime „Cillier Zeitung". List se je ves čas svojega življenja naslanjal v prvi vrsti na Celje, v zadnjih letih je njegova zaslomba zunaj Celja postala že popolno neznatna, našel si ga pač še v hišah posebno -gorečih ali pa posebno plahih ljudjj po raznih trgih po deželi. List je bi! strupen glasnik aurove sile, zanj ni obstojala resnica niti postava na papirju, saj so bili izvršitelji one papirnate avstrijske postave objedneni duševni očetje in podporniki lista: nemški sodniki, zdravniki, uradniki, trgovci in obrtniki. Ti so bili nositelji nemške kulture med nami v preteklosti, in njih glasilo je bila »Deutsche VVacht". Z državnim pieobratom je postalo drugače: nemško uradništvo, ki je kot -aksiionent nemške ekspanziv>y'sli, službovalo pri nas, je moralo ustaviti »Ui?: . v novonastali naši državi in si poiskati dela in kruha v Nem* šl.i Avstriji. Ostalo jih je pač še nekaj vsled slovenske popustljivosti, v privatnih nemških podjetjih je ostalo vse pri starem, ostali so tudi zdravniki, odvetniki, trgovci in obrtniki. Ti hočejo torej v bodoče tvoriti nemško politično ozadja listom kakor je v Mariboru „Marburger Zeitung" in v Celju nova „CiIlier Zeitung".
Dobro je, da se pozn.-imo in da vemo, v kateri smeri hočejo preostali Nemci in nemškutarji pri nas javno živeti. V praksi so se v dnevih proslave I. majnika vrgli v naročje socialni demokraciji. V koliKor je ta stranka tudi narodna in v kolikor ni bila 7. nemške strani to samo demonstracija bi videli v tem korak približevanja. Ker pa je težko umljiva spojitev nemških kapitalistov s slovenskim m nemšku-tarskim delavstvom in malim uredništvom, vidimo v onem sklenjenem pojavu premišljeno demonstracijo in odpor proti stremljenju našemu, ki gre naravno za tem da se razmere v veern našem javnem življenju čimprej popolno izčistijo in ustalijo.
Iz tega vidik:; Sinatram jaz za pravilno in primerno, da gospodarsko in narodnopolitično obravnavamo nemško manjšino na Slovenskem Štajerskem. Vsa njena prezpotnen.bnost se bo po moji sodbi itak mnogo prej, ko marsikdo misli, pokazala.
Po dogodkih vadnjih dnij, ki niso bili ravno prijttni, je zavladala po celem teritoriju Slovenske Štajerske neka roizliČna nervoznost, ki je videla vstajati strahove tudi tam, kjer jih ni bilo. In tako je z nepoln hnim strahom ra^-tel tudi nezaslužen ugled ali recimo bolje pomen preostankov one majšine, id nas je s pomočjo razpadlega sistema obvladoval* »k»ei toliko deset in stoletji.
Maribt>/, one 20. maja 191®
-n - - - r —n - - 1 ^ -
V’ zvezi z vsem lom pa hočem še r«?i, da Tii rtič ruarij slaba in usodna kakor napačna popustljivost ona pavšalna obsodba ali odbijanje iz prejšnjih časov zapeljanih ljudij. Ta pojav je najnezdravejši, da hoče biti vsak že sodnik, poklican ali nepoklican, čez vse, ki so vsled slabe vzgoje ali radi ljubega kruha hodili po drugih potih in se jih hoče danes iz grde sebičnosti in konkurenčnega strahu odvračati od nas. Poleg dobre Šolske vzgoje, ki je posvečena naraščaju, časopisja ki naj trezno ir; vzgojno poučno informira o vseh vprašanjih javnega življenja čaka izredno velika naloga naše trgovskoobrtne organizacije, v kojih naj bo prostora tudi r.\ vse razne spreobrnjence > in tudi prave Nemce, ki želijo med nami mirno živeti in pošteno delati. Grobov je poln cel svet, čas je že, da mislimo na življenje in pridno delo na vseh poljih naše velike nove domovine. Z Nemci, ki ostanejo med nami bomo pa znali primerno in pravilno pravično ravnati šela tedaj, ko izginejo iz našega moaga vsi sledovi našega stoletnega suženjstva, v tem pogledu pa nam vsem še mnogo manjka.
B"  .......................................  "fN
Političen pregled, H
Pogajanja za premirje na koroški fronti — Pogajanja so ostala brezuspešna. Jugoslovanski delegati zapustili Celovec. — Izmenjava ranjencev in bolnih ujetnikov. LDU. Celovec, 16. maja (DKU.) Uradno: Pogajanja z jugoslovansko delegacijo o ugotovitvi demarkacijske črte na koroški fronti in o sklepu premirja so ostala brez uspeha. Jugoslovanska delegacija je odločno zahtevala, da se mora vzpostaviti črta, ki je bila pred 29. aprilom in da jugoslovanske čete zopet zasedejo mostišča pri Spodnjem Dravogradu in Velikovcu ter vojaško pozicijo na severnem izhodu iz karavanškega predora, iz katerih so se, kakor je znano vršili vpadi z dne 29. aprila proti Celovcu in Beljaku. Nemška Avstrija je najprvo predlagala skleniti premirje z ozirom na sedanjo črto. V nadaljnjem poteku razprave pa je predlagala Nemška Avstrija nevtralizacijo na desnem bregu Drave ležečega koroškega ozemlja od Frajbahs do štajerske meje. Tretji predlog se	da	naj
se nemško avstrijske čete iz označenega ozemlja umaknejo in da jugoslovanski ntstopi:H:i Zgolj zato jamčijo, da se pri premikanju jugoslovanskih čet ne vršijo nobena nasilstva na-prarn prebivalstvu, ki drži z Nemško Avstrijo. — Vse te predloge so jugoslovanski zastopniki ojsnačili kot nerazpravljive. Na nadaljni predlog zastopnikov Nemške Avstrije, da naj se glede ugotovitve provizorične demarkacijske črte do ureditve vprašanja po mirovni pogodbi obrne na razsodišče ali na ententne velesile, so izjavili jugoslovanski zastopniki, da sprejmejo ta predlog le kot sporočilo njihovi vladi in da radi tega ne morejo odgoditi svojega odpoto-vanja. Jugoslovanski zastopniki odpotujejo dne 17. t. m. zvečer p;eko Maribora. Na njih prošnjo se jim je dala prilika pred odpotovanjem obiskati v Celovcu se nahajajoče jugoslovanske ujetnike. Nadalje so se sporazumeli, da pripustita obe stranki obisk pri njih se nahajajočih vojnih ujetnikov po komisiji druge stranke in da se izmenjajo ranjeni in bolni ujetniki.
Jadransko vprašanje. LDU. B a z e 1, 16. maja. (ČT(J.) Iz Pariza poročajo: Polkovnik House je konferiral včeraj s Sonninom in italijanskim poslanikom v Washingtonu in danes z Orlandom. Lloyd George se je pogajal danes z Orlandom in Sonninom Popoldne so se posvetovali Wilson, Clemenceau in Lloyd George še poseboj o jadranskem vprašanju. Italijanski krogi se posebno vznemirjajo radi razdelitve avstrijskega trgovinskega brodovja, ker po njih mnenju od toga 1 rodovja Jugoslavija preveč dobi.
Vprašanje Reke. LDU. Pariz, 16 maja. (DKU.) Ofcijaini razgovor Jugoslovanov z Italijani dede vprašanje Reke ni dovedel do končne rešitve. Oficijabii dogovori se bodo n .id djevali.
LDU. Berlin, 16. maja (ČTU.) Iz Luga«-'. poročajo: Rešitev jadranskega vprašanja S’e J'- "dgodila d^> podpisa mirovne pogodbe z
Nemčijo, da ima na ta način italijanski narod priliko se vsaj nekoliko oddahniti.
LDU. Amsterdam, 17. maja. (DunKU ) Pariški dopisnik „Ddily Telegrapha" poroča iz poučenega vita, da se je vprašanje Reke sedaj tako uredilo, da bo mesto izročeno Italijanom, ki prepuste uporabo pristanišča Jugoslovanom potom drž. pogodbe.
Italija želi močno Nemško Avstrijo kot zaveznico proti Jugoslaviji. LDU. Luga n o, 16 maja, (DKU.) Italijansko časopisje ugotavlja, da so vodilni italijanski politiki doživeli popolen polom. Italija stoji sedaj razočarana pred vsemogočnim francoskim militarizmom, ki hoče na sebičen način uveljaviti francoski mir, k: hoče Nemški Avstriji odvzeti vsako možnost obstoja, ki hoče izolirati Italijo in umetno izvzati spore s sosednimi narodi. Italijansko časopisje želi pozdraviti močno in Italiji naklonjeno Nemško Avstrijo kot zaveznico pri obrambi proti jugoslovanskim aspiracijam ter predlaga, naj italijanski zastopniki eventualno odrečejo podpis končnoveljavni mirovni pogodbi.
Italija se pripravlja. LDU. Celovec, 16 maja. (DKU ) Tiskovni odsek koroškega deželnega odbora javlja:	Listu „Resto del
Carliuo" poročajo z dne 5. maja, da sta dospela v Trbiž v svrho inspiciranja italijanskih čet ob koroški meji vrhovni armadni poveljnik Diaz in št f generalnega štaba Battaglia. Z ozirom na politične in vojaške razmere smatrajo njun prihod za važen dogodek.
Dnevne novice.
Nemška grozodejstva na Koroškem.
V Prevaljah so nemški vojaki zvezali dve ženski in potem ustrelili. V Guštanju so imeli nemški vojaki pred gostilno Lešnik sta žici dve človeški očesi nataknjeni. Tam je hodila gor in dol nemška straža, ki je vsakemu civilistu rekla: Poglejte, ta očesa so priča, kako delajo Slovenci z Nemci, ki so nad 20 Nemcem oči iztaknili. Toda oči so iztaknili nemški vojaki in potem dolžili Slovence takih grozodejstev
Orožne vaje. — Podpore svojcem vpoklicanih. Svojcem k orožnim vajam vpoklicanih vojakov se dovoli za dobo orožne vaje prispevek za preživljanje po določilih nnredbe z dne 19. decesib-.jj*.^918 št. 219, oziroma na-redbe z dne 2. aprilu 1919 št. 434, odstavek 111, Tudi za vlaganje prošenj veljajo določila teh naredb.
Socialni demokrati proti prekemu sodu. Našim socialnim demokratom ne ugaja nobena strožja vladna naredba. .Seveda tudi ni zadovoljna s prekim sodom. Kdor pozna razmere v naših obmejnih krajih, no pa nekoliko drugačnega mnenja. Po Spodnjem Štajerskem je še vse polno elementov, ki skušaio z vsemi sredstvi doseči, da pride v naši deželi zopet Nemec do veljave. Ni nam treba navajati vseh različnih mahinacij, ki jih delajo ti ljudje, kajti opisali smo jih že neštetokrat. Nesreča na Koroškem je bila olje v ogenj, ki ga netijo Nemci in nemškutarji med nami. Že so videli uresničene svoje sanje. In popolnoma naravno je, da mora vlada že v kali zadušiti vsak najmanjši poskus vprizoriti na Spodnjem Štajerskem gibanje, ki bi vplivalo na našega zunanjega sovražnika. Ko je vojaška obiast spoznala nevarnost na naši severni meji, je morala to mejo kolikor mogoče dobro zavarovati. S tem je odpoklicala vojaštvo iz zaledja ter ga poslala na mejo. Da pa ima tudi v zaledju dovolj vojaštva, je morala vpoklicati nekaj letnikov k orožnim vajam. Iti ravno v tem tienotku s.e j« pokazalo med štajerskimi Nemci v pravi Juej sovraštvo proti naši državi Z vsemi kriplji so delali in delujejo, da bi odvrnili naše fante od njihove dolžnosti ter se no odzvali vpoklicu. Kako zavpijejo socialni demokrati, če ta aii ona stranka nekoliko poa^itira med delavci, cL bi jih pridobila za se Ali naj pa drživa mimo gleda, da bodo nemškutarji odvračali naše vojake od njihove dolžnosti? Ali n-jj čaka, ko bo že ir e pozno? Mi mislimo, da je dolžnost vsakega pra\ega prijatelja naše mlade države, da dela na to, da vladata red in mir v državi. Naloga Časopisja pa je, da vpliva pomirjevalno na narod,
da ne vzbuja nezadovoljnosti in majodušnos J vsaj to nalogo vrše drugi, nam sovražni elernen''.
Mariborski sosvet. V mat iberski sosvet so imenovani sledeči gospodje :	dr. Franjo
Kosina, dr. Josip Leskovar, dr. Anton Jerovšek, Vilko Weixl. Ferdo Leskovar, stavbenik Hubert Misera, namesto Pfrimerja, Niiskota in Močnika Leopold Barta, Franc Vincetič tn Anton Turk, namesto Kitaka, ki je bil prestavljen, Franc Jarh, načelnik materialnega skladišča južne železnice.
Manire „kneza“ Windischgraetza. V
nedeljo popoldne sta se vozila dva „kneza“ Windi*chgraetza iz Konjic v Poljčane in sicer v prvem razredu. V svojem pogovoru sta prišla tudi na našega gener. Maistra. Pri tem je starejši »knez" vstal, vzdignil zadaj površnik ter sc namrdnil kakor pav. Mi nismo vedeli, d i imajo v knežjih rodbinah tako malo olike in da je njihova vzgoja tako slaba. Mislimo, da bi ne bilo slabo, če bi pri nas nekoliko opustili oni strah, ki ga imamo pred raznimi bivšimi grofi in knezi. In ravno za Windisch-graetza bi bilo zdravo, če bi naša vlada nekoliko bolj r apela vajeti. Člani te rodbine se popolnoma javno vozijo, kamor se jim zljubi, in se celo javno bahajo, kako jim gre vlada na roko. In če pomislimo, da ima Windisch-graetz precej ljudij zaposlenih, na katere danes tudi drugače vpliva, in da so ti ljudje v ved-nem stiku z našimi ljudmi, tedaj zahteva že ta okoliščina, da se tej gospodi nekoliko bolj gleda na prste in da se nekoliko zajezi njihovo naši državi sovr.ižno počenjanje.
Pod državno nadzorstvo je postavljen trgovec Kudoif Kokoschinegg na Tegetthoffovi cesti. Za nadzornika je imenovan trgovec Karol Jančič. Skrajni čas !
Vojnospominska cerkev. Pri Sveti Magdaleni v Mariboru nameravajo zgraditi ta-kozvano vojnospominsko cerkev. V to svrho so ustanovili posebno družbo, ki zbira med našim ljudstvom člane in pa prispevke. Mi nimamo nič proti zgradbi cerkve in tudi nočemo morda pisati proti prispevanju, ker smo mnenja, da sme vsak državljan prosto razpolagati s svojim premoženjem. In celo veselilo nas bo, če se bo v Mariboru zopet dvignila mogočna stavba slovenska. Vendar nam pa ne ugaja oklic, ki se razpošilja nišim ljudem. Nočemo „komarje precejati" — kakor pravi oklic — marveč hočemo opozoriti samo nn en stavek, i;i se glasi: »Poleg tega je Maribor v svetovni vojski pridobil kot bivši sedež naj višjega poveljstva južnozapadnega bojišča prav poseben pomen." Zdi se nam, da je ta prav posebni pomen le prav žalostno dejstvo za zgodovino našega Maribora in da je popolnoma neumestno, vzbujati reminiscence na grozodejstva, ki jih je uganjal zloglasni Evgen. Če se že gra ti cerkev, naj se uradi v spomin naših padlih žrtev in pa v boljšo bodočnost naše Jugoslavije. Konečno moramo pa še prav ponižno pripomniti, da pri nas ni več tajnih Svetnik >v in ekselenc.
Jako milostno. Okrajni zastop pri Sv. Lenartu prosil je brzojavno višji šolski svet v Ljubljani, da naj priklopi okraj spet mariborskemu šolskemu nadzorniku. Na to utemeljeno prošnjo dobil je milostno rešitev pod štv. 6449 ki pravi, da se je ta prošnja pred* ložiia poverjeništvu za uk in bogočastje, ki ji z razpisom dne 30. 4. 1919, št. 2148 za enkrat ni ugodilo, ki pa hoče posvetiti zadevi svojo pozornost. Zlato priznanje. Smo radovedni na to pozornost.
Sadovi hujskanj. Ravnokar izvemo, da so pri Sv. Marjeti ob Pesnici po noči 15. t. nt. neznani hajduki popraskali in z živinskim blatom obmetali več razglasov o prekem sodu in pozivu k orožnim vajam. Ravno tako so storili z občinsko tablo, ki visi pri gerentu g. Mirko Vanda. Znano nam je, da se nem-čurske hujskarije niso kmalu kje tako razpasle, kakor ravno pri Sv. Marjeti. Znamo tudi, da nemčurji ščuvajo prav vnemo ravno tudi proti imenovanemu gerentu. A naše oblasti gledajo in mirno prebavljajo vse take činel Žalostna majka!
Slovenska trgovska šola v Mariboru. V Mariboru se bo mesca septembra otvorila dveletna slovenska trgovska šola, ki se bo s časoma preustrojila v trgovsko aHademfjo.
it v u n i .v p ti naj itmatu koi:vl i' rtjjj =>' s ‘vn , .ki časovno spadajo v .najsijajnejše vsttijske nemške tre Stiirgkh-Tisza-oveg.t vliidovania Kdor hote udeti
Pozabljene mariborske znamenitosti. Večkrat sem mimo lrndii. Napis „MUSEUM' m« je posebno mikal. V nedeljo sem točno pred deselo čakal, da mi bo prilika dana, da boju zagledal znamenitosti te zbirke Raztovarjal sem se z olroci, ki so z menoj čakali, vprašal sem jih, kaj bomo vidili. Odgovor je bil: opice in kače. Da otroci, zdrav razum tiči v vaših glavah! Videli ste materijo, jaz | sec videl poleg materije tudi dušo Apic in tar Dt žavni pravdnik pa naj kmalu konec napravi ten zbirkam, k* natminn cr.otbiri v riMlftii:« i Vlpi^; čase av Bertholdoveg starega cesarja v različnih pozah z Vi ;t-sj otn, kronanega Karlčka s celo rodbino. ves slaven rod Habsburgovcev, vse riad voj vede, vojskovodje, zahvale na udanostne br/ojavke. očeta Rena pretepajoč Francoze >n mater Donavo pretepajoč del našega troimskega naroda, ta naj se potrudi v Reiserjevo ulico! Vid 1 bo tamkaj tudi naše narodne pnjatelie: odličnega polilikastra Wa>tiaua, naivnega Russeggi-rja in duhovitega vojnega pesnika Kernstocka! In morda bo cul iz nežnih otroških ust še žalostne besede, kakor sem iih ja/, čui:	„Siehst
du den armen alten Kai er!" Poleg t ga pa hrani rnu/a j >edke zbirke, t bi dobre bile, da hi se jih pokazalo ljubim zave/ni .oin Itadjanom, da bi se še bolj poglobilo nemško it* ijansko bratstvo: pan e R detzky in Tegetthoff pa sre brna žlica od Red’Italial V ostalom pa bi se dalo napraviti iz teh zbirk res mestni muzej. Odpravit' bi se mogel predvsem zloglasni mariborski nered, ki ga srečavaš posvodi in vselej. Narod ti bi bil hvaležen. Predavatelji naravoslovci ie zgodovinarji pa najdejo v zbirkah hvaležno polje, da bi vzbudili spečo ljudsko maso.
Bela moka in kruh za Maribor. Vladni komisar dr. Pfeifer je s pomočjo prehranjevalnega ministra v Beogradu preskrbel za Maribor toliko fine domače in amerikanske moke, da bodo prav kmalu odpravili nakaznice za kruh in moko. V par dneh pride v Maribor 25 vagonov moke. Cene bodo znatno nižje.
Pri Sy. Urbanu. Izlet k Sv. Urbanu se ie izborno obnesel. Ob potu so bile hiše okrašene z nar. zastavicami in napisom »uraški Slovenci pozdravljeni*. Ob deseti uri je pri maši popeval moški zbor in ob koncu se je pela narodna »Lepa naša domovina«. V bližni gostilnt so se gostje okrepčali z dobro kapljico. Omizje francoskega tečaja je bilo okrašeno z narod, zastavicami kakor tudi z francosko trikoloro. V nagovoru je g. Mohorko pozdravil zastopnika naših zaveznikov dr. Reverdy in učitelja Mr. Moniis, in ostale udeležence z pozdravom »E le ves frangais-Slovenes soyez les bieliven us«. Pozdrav je veljal drugič vsem našim članom službeno odsotnim ter somišljenikom. Nakar se je navzoči francoski učitelj _ zahvalil, da je srečen bivali med Slovenci m posebno v tej veseli družbi in pov-darjal da je prijateljstvo Francozov nam ugotovljeno. Potem so gospodične zapele nekaj ndših narodnih pesmi kot *Po ioz^ni Hei Slovenci itd.* Okolo 15. ure so se odslovil! od Sv. Urbana z pesmijo Preljubi Sv. Urban, Ti dober naš mejaš, V goricah ti stanuješ in žlahtno vince imaš. Sprejela se je rezolucija da se priredi dan pot lastnim naslovom — A bientot.	M.
Sramotni oder. Svoji dolžnosti, braniti domovino ob času nevarnosti odtegnili so se s Sramotnim ubegom sledeči vojaški obvezane!: Poddesct: Repnik Jan-z Pivola (Maribor); topničarji: Kučman Anton, Družmirje (Slov. Ura ec)
ob 10. dopoldne, — Tiskani uradni ponudoeni
obrazci in zavitki se dobe pri finančnem okrajnem ravnateljstvu in pri oddelkih finančne straže brezplačno. Invalidi iz zadnje vojne, vdove in sirote po padlih sli umrlih vojakih (ČastniŠtva in moštva) imajo ob določenih pogojih prednost pred vsemi drugimi prosilci.
?"V
M
tVwC*ieifW
nje
itk*» s s«
pisarna prosi vse one osebe, ki so jim taki slučaji znani, naj točno naznanijo pismenim potom ime in priimek žrtve italijanskega nasip;tva, starost, dat i,n internacije ali aretacije, vzrok v kolikor je poznan, kraj, kje je, oziroma kje je bila dotična oseba internirana ali zaprta, ali je že sedaj svobodna, in vse podrobnosti, ki so važne za. presojanje slučaja, končno če je bila btožvna ali celo obsojena, radi česar se j to r godilo. „ Risama za zasedeno ozemlje", i julija na, Piažakova ulica 3/1.
Amerika za naše otroke. Deželna vlada v Ljubljani dobi polom ameriške misije različna redilna živila, katera so podarile Združene države Severne Amerike kot po-boijšek našim ubogim otrokom. Ti poboijški obstojajo iz sladkorja, kakava, kondenziranega mleka in riža. Da bo mogoče ta živila
j primerno razdeliti, se poživljajo revni stariši____________________________________________
vseh otrok do 14 let, da iste priglasijo naj^ovne pogodbe v podpis. Severna meja podlagi krstnega lista pri krušni izdaji na i  -----------------------------------------------------
Rathausplatz št. 6.
Nabiranje dobrovoljnih prispevkov za koroške begunce. Gospod Edmnnd Planinšek, vodia zavarovalnega oddel ,a skiad vojaških vdov in sirot v Mariboru, Sodnijska ulica št. 14 je od deželne vlade za Slovenijo
pooblaščen med ljudstvom uvesti nabiranje do-1 (Kdaj se ta plebiscit izvrši, ni povedano).
bn.voljnih prispevkov za koroške begunce ut ----------— ---------------------------:-------------  -
sirote p a dl h na koroški fronti. Imenovani vodja : Reka pripade kraljestvu SHS, Italija
« feTt1 pa dobi kot kompenzadjcTotok Somali.
LDU- P«iz, 18. maja ,9.9. Reuter-
(Posebna telefonska^ In brzojavna poročila „ Mariborskemu delavcu”).
Naše meje določene.
Beograd, 18. maja 1919. Prve dni prihodnjega tedna bodo predložene
delegatom Nemške Avstrije točke mi-
®račič Kari, Nego a (Ljutom t) Bergles Josip, ?ačje (Maribo1) Jagodic Sunon, E>javica (Ptuj), |?hžič Rudolf, Hočv (Maribor), Nakončič Aihin, ®botin (Griica), Bohinec J*»sip, Veličane (Lju-°ttier), Polanec Al-j/ij,
■*Urij, Majs' erg (Ptuj)
Drstejja (Ptuj). Babšei
, Italijani 510 veliko šievilo Jugoslovanov internirali in zaprti v različne ječe. D c tem nesrečni*oni odpo.uoie in svoječasru* odškoduje, kar vsekakor zaslužijo, je v tj u< -trebna točna statistika vseh slučajev! Podpisana
kraljestva SHS je striktno določena,in bo šla čez Špilje. Na Koroškem v
takozvani celovški kotlini bo plebiscit pod kontrolo antante in Jugoslavije.
njegove pooblaščene nabiralce po naj!
<>jši moči jev urad poroča: Mirovna pogodba z
podpira in s tem omili usmiljenja vreden p»-jK!omčl/n	___
loža j koroških mučenikov.	Dr. Pfeifer, i --	Avstrijo je ze dogotovljena.
Aretirali so dr. Raifa Valentina in dve Klavzule o odgovornosti za vojno so
mestni sjuni, kor. so na sumu, da so izvršili več	,	T|T	TTT*
nepoštenosti.	;	skoro iste kakor v nemški pogodbi.
Sladkor so hoteli izvažati. Policija je j Bivšega v mestnem vrtu aretirala Franca Eferl in5 obtočili Marijo Danko, ki sta imela 5 vreč sladkorja v vrednosti 3400 kron. Hoteli sta ga vtihotapiti v Nemško Avstrijo.
Oddaja tobačnih trafik v mariborskem
cesarja Karla pa ne bodo
Koroška fronta.
LDU. Ljubljana, 19. maja 1919. Ljub-
 ljanski dopisni urad poroča 18. t. m. ob
preglednem okraju finančne straže. Oddaja j 10 uri dopoldne iz uradnega vira: Južno od -se nastopne trafike: Maribor, Grajski trg št. 7. j Spod. Dravograda ter v Dravski dolini so se Jamšcine )r. i a plačati .pred izročitvijo	ponudbe j 17. t.	m. približale	nemške	patrulje	našim
400 K. Trafikantski dobiček je znašal	v eno-j predstražam ter jih	nadlegovale s	streljanjem
letnem času 4378 K 31 v; Franc Jožefova cesta! iz pušk in strojnic. Napadalni poiskusi 90 št. 55, jamščina 500 K, enoietni dobiček 4946 K bili odbiti. Delovali sta obojestranski arti-'inrV; F!ra.n<: /ožrf°va (:t;sui šf- 9. jamščina j ijeriji. Severno od Jezerskega sedla in na : dobiček -176 k 83 v; Magdalenski trg!Jeleniči smo prepodili sovražne patrulje. Pošt tamšcina 600 k, dobiček 6199 K 64 v;, ložaj	je neizpremenjen.
•Melje št. 14, jamščina 750 K, dobiček	7486 K j
jamščina 750 K.!
Tegetthoffova! LDU. Ljubljana, 19. maja 1919. V 800 K, do- Spitalu ob Dravi so ujeti sledeči častniki: a cesta št. 42 Kapitan Vidrih Oton in Badinsa Rudolf; k 72 v; Tržaška nadporočniki: Peterlin Makso, Legiša Radko!
, dobiček 5164 K Rybaš Miloš, Tratnik Ferdinand, Prešern 6 v; (Prošnje do 1L jumja ob 10 dopoldne.) Dušan, Černe Janez; poročniki: Jenko Stojan Kamnica št., 117, dobiček 955 K; Kar- Jeršak Karel, Urbas France, Šturm Karol čovina Št, 151. jamščinu 100 K, dobiček 1371 K i Kurent Andrej, Gogala August, Zaherl France* 46 v; Spod. Hoče št. 74, dobiček 359 K 25. K.! Glajb Andrej; praporščaki: Premrov Viljem’ Račje št. 43. jamščina 100 k, dobiček 1151 K, !Turk Jakob in Vukšinič Martin.
Kurnen št. 40, dobiček 403 K 39 v; Limbuš	•	t ,
Medicinski fakulteti v Beogradu in v
58 v; Tegetthoffova ulica št. 9, dobiček 7524 K 29 vin.; ulica številka 42, jarnščina biček 8444 K 43 v; Tržašl jamščina 300 K, 3056 dobiček jamščina
Ujeti jugoslovanski častniki.
cesta št, 13,
500 K,
403 K 39 v ; Limbuš št. 41, jamščina 100 K, dobiček 1339 K 30 v. Ruše št. 27 jamščina 200 K, dobiček 2413 K K) v; Nova vas št. 9, občina Radvinjo, do-
v
Ljubljani.
LDU. Beograd, 19. maja 1919.
Vlada
biček 405 K 75 v.	Pobrež,	Pokopališka ulica j je sklenila	ustanoviti medicinsko fakulteto v
Št. 3, dobiček 470	K 67 v. Slivnica št. J 3, do-!	Beogradu	in v Ljubljani. V ta namen se
biček 466 K 54 v Strihovce št. 23, dobiček! osnuje posebna strokovna komisija.
967 K 28 v. Občina Selnica ob Dravi' št. 105,!	m	s u j -
jamščina 450 K, dobiček 4626 i< 98 v. Zgor. j	Nase	brodovje.
Bistrica št. 16, dobiček 214 K. Pekel št. 9, do-j LD*-L Pariz, 19. maja. Kakor se govori, biček 375 k 11 v.	Pekel št.	25, dobiček 415 K r30 dobila	Italija od bivšega avstroogrskega
93 v. (Proš je do	12 jUnija	ob 10. dopoldne ) j	^ govskega	brodovja 15 odstotkov kot odškod-
vlarhačka vas št. 3, do: iček 605 K 83 vin.!nino za 380.000 ton, ki so jih Itahjanci iagu-Poljčane št 6. dobiček 413 K 92 v. Pragersko j bili med V0i,)0' Brodovje bo ori padlo
št 52, dobiček 637 K ~ J	- ll -'---- *-	11 u so s I a v i i i
64, dobiček 384 K 90
73 v. Zgor. Pui-gava št v, Lormarek 637 K 73 v. Žikarce št. 19, dobič k 392 K 76 v Sv. Troji-ca v SL v goricah št. 39, dobiček 311 K 55 v. Sv. Lenart	v	hov- goricah št. ]4	dobiček
550 K	77	v	Zamarkova št.	11, dobiček 335 K
23 v.	Spod.	Volčina (Sv	Rupert),	dobiček
214 K	i4	v.	Studence pri	.Mar boru,	Okrajna
cesta 9, d' t"ček 1407 K 90 v. Šolska ulica 6, dobiček 1556 K. 73 v Prošnje do 13. junij!
Jugoslaviji.
Naša mornarica.
LDU. Beograd, 19. maja. Za prvega kontreadmirala je imenovan Dragotin Priča.
Zveza med Reko iti Jugoslavijo.
LDU. Zagreb, 19. maja. Kakor poročajo z Reke, je zopet obnovljena direktna zveza med Reko in Jugoslavijo, ki je kila šest mesecev prekinjena.
Stran 4.
Mariborski delavec.
Maribor, dne 20. maja 1919-
Malinov soli
samo s pravim sladkorjem kupim večjo količino. V a-Ijak, kavarna »Central«, Maribor.
Semena RaznaSalci časopisov
Kupim vsako množino
rezanega, otesanega in okroglega smrekovega in jelkinega lesa. Ponudbe na tvrdko	i4~i
Drago Kobi
Maribor, Franca Jožefa cesta 15.
Podpisujte drž. posojilo!
□ojxxxx)caccxxxxx:
Brata Uošniah
PTUJ
Trgovina z usnjem, čevlji in surovimi kožami.
Elegantni box calf in chevreaux čevlji. — Fini čevlji iz črne in rujave teletine. — Navadni čevlji iz rujave kra-vine, podplatni in podpetni cveki, drete, platno.
vrtnarskega, cvetličnega, gozdnega in vsako vrsto deteljnega, priporoča trgovina z semeni
M. Berdass. Maribor ob Or.
Salijin trg
ittvaiidi, dobe lep zaslužek. Zglase naj se m upravmišfvu ..Mariborskega
delavca".
^xx^mxxxxxzxxxxx]
Za uvoz in izvoz
prevzamem blago vseh vrst, kakor žito, moko, milo itd. katero imam vedno v zalogi. Cenj. tovarnam in podjetjem se priporočam kot tvrdka z la. referencami.
Import in Export
Ferdo Sert, Maribor
Koroška cesta 21.
CXXXXXXXZXXXXXXXr3
»“.c-;.
Agitirajte za „Mariborskega Delavca” in med prijatelji našega tiska za „Tiskovno zadrugiv Mariboru.
D
A. Vertnik
trgovina z mešanim blagom in premogom
Sodnijstea ulica 1?
priporoča se občinstvu.
Somišljeniki!
Zahtevajte po vsih gostilnah, kavarnah in brivnicah »Mariborskega delavca"!
f Pohištvo
Spalne, jedilne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložki, modroci, otomane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfin. izvršitve po jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo
KffiREi. PREIS, Maribor !fj
Stolni trg St. 6.
Svoboden ogled 1	Ceniki	zastonj	I	|||
tttjbu
»Mariborski delavec"
se prodaja v Mariboru v sledečih trgovinah in tobakarnah:
Weixl Vilko, Glavni trg Glavna trafika, Glavni trg Ortner Jožef, Schmidov trg 2 Weixl Ivanka, Gosposka ulica Mahalka J.,	„	„
Czadnik L., Stolna ulica Specijalna trafika, Grajska ulica Handl Karolina, Tegetthoffova cesta Pristernik Mar.,	„	„
Schifko Terezija	„	„
Schifko Marija, Melje Pichler Ana, „
Jurko Marija, Koroška cesta Lackner J., Vitrinjska ulica Kos A., Marijna ulica (pri sodniji) Scheidbach H., Magdalenski trg Nerath F., fDagdalena, Franc "joi. ul. Kresnik Ana, „	„	„
Majer J., Pobrežje, Brezka cesta 21 Jarc Jožefa, Glavni kolodvor Leber F., Koroški kolodvor
m
i
Hrvatska trgovinska banka d. d. u Zagrebu.
Poziv na supskripciju!
ft£!
U izvršenju zaključka izvanredne glavne skupštine dioničara Hrvatske trgovinske banke u Zagrebu od 17. travnja 1919., kojim se povišuje dionička glavnica od K 12,000.000 na K 30,000.000' —, pre-dajemo ovime na temelju dane nam ovlasti javnoj supskripciji 60.000 komada novih dionica glasečih na donosioca po K 200*— naslovne vrijednosti u ukupnom iznosu od K ^GOO-GOO1— pod slijedečim uvjetima:
1. Posjednicima starih dionica pridržaje se 40.000 komada novih dionica 1 to tako, da svakome dioničaru pripada pravo na 3 stare dionice optirati 2 nove uz cijenu od K 240-— po komadu nove dio-nice zajedno sa 5"j0 kamatima od 18. jula 1918. do dana isplate.
2. Nedioničarima (novim potpisateljima) i starim dioničarima, za dionice, ko|e žele potpisati preko broja, koji im pripada u raz-mjeru na 3 stare 2 nove se 20.000 komada dionica po tečaju od 270’— za dionicu od K 200’— nominalnih, sa 5°j0 kamata od 18. jula 1918.
3. Rok sttpskripcije svršava sa 30. majem 1919.
4. Nove dionice imadu kupon za prvu poslovnu godinu, te im pripada pravo na dividendu za istu.
5. Protuvrijednost potpisanih dionica valja uplatiti odmah, naj-kasnije ali do 30. maja t. g.
Uplate za nedodijeljene nove dionice povratit če se skupa sa 3lSa"|o tarnata °d dana uplate do povratka novca.
6. Prijave primaju:
„ Hrvatska trgovinska banka d. d. u Zagrebu i njena podružnica u Osijeku, te Ljubljanska krediina banka u Ljubljani i njene podružnice u: Splitu, Celovcu, Mariboru, Celju in Sarajevu.	.
7. Posjednici starih dionica, koji u smislu točke 1. žele opti-rati nove dionice, valja da predlože kod gore označenih mjesta sup-skripcije medjutomnice starih dionica, uz točnu oznaku broieva istih.
8. Reparticiju dionica supskribiranih u smislu točke 2., pridržaje sebi ravnateljstvo.	.	, ... . , ..
9. Za provedbu ove emisije stvoren je sindikat, koji zajam-čuje uspjeh povišenja dioničke glavnice.
U Zagrebu, 8. svibnja 1919.
Ravnateljstvo Hrvatske trgovinske banke d. d. u Zagrebu.
iEifisais
l«vla{a Tiskovna
vorai uredalk Fr. Voglar.
Tiskarna : Karl Rabltach v Maribora,