KODNA
CRUDA
INFORMATIVNI 1* RI ROČNIK
ZA .1U G O S L O V AN E ZAPOSLENE V TUJINI
IZDAJA SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA LJUBLJANA, CANKARJEVA l/II
VSEBINA:
POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE JUGOSLOVANSKIH DELAVCEV V ZAHODNI NEMČIJI
DELAVCI ZAPOSLENI V TUJINI IN CARINSKI PREDPISI O UVOZU MOTORNIH VOZIL O DAVKU NA DOHODEK V ZAHODNI NEMČIJI
VOJAŠKI OBVEZNIKI IN BIVANJE V TUJINI	JANUAR 1966
POKOJNINSKO IX IXVALI OS KO ZAVAROVANJE JEGOSLOVANSKIH DELAVCEV V ŽARO 0X1 NEMČIJI
Vsi delavci, ki so zaposleni pri raznih delodajalcih v Zahodni Nemčiji, so obvezno zavarovani pri tamkajšnjem zavarovanju. Če bodo izpolnjevali določene pogoje, bodo v Nemčiji uveljavljali lahko vse pravice, ki iz tega zavarovanja izvirajo. Pri tem pa jim ne bo šteta pokojninska doba, ki so jo izpolnili v Jugoslaviji, niti se jim ta doba ob vrnitvi v Jugoslavijo ne bo štela za pokojnino, ker naša država še ni sklenila konvencije o socialnem zavarovanju z Zahodno Nemčijo. Tudi v Zahodni Nemčiji jim iz pokojninskega zavarovanja ne pripadajo nobene pravice, če niso bili zavarovani vsaj pet let. Na njihovo željo pa se jim po dveh letih to zavarovanje stornira in se jim vrne del prispevkov, ki so ga vplačali.
Po novem temeljnem zakonu o pokojninskem zavarovanju si od 1. 1. 1965 lahko delavci, ki so sicer v tujini pokojninsko in invalidsko zavarovani, podaljšajo prejšnje pokojninsko zavarovanje v Jugoslaviji, če so se v tujini zaposlili vsaj po enem letu prekinitve zavarovanja v Jugoslaviji. Za takšno zavarovanje se prijavijo pri komunalnem zavodu za socialno zavarovanje, pri katerem so bili nazadnje zavarovani. Za zavarovanje plačujejo prispevek (16,17 %) od povprečnega mesečnega osebnega dohodka (plače), ki so ga imeli v zadnjem koledarskem letu v Jugoslaviji in ki se valorizira ter s tem uskladi s povečanjem osebnih dohodkov v Jugoslaviji za vsako leto. Prispevek plačujejo komunalnemu zavodu, ki jim izda odločbo o sprejemu na takšno zavarovanje, v tuji valuti.
Pogoj za podaljšano zavarovanje je napotilo za začasno zaposlitev v tujini, ki ga izda zavod za zaposlovanje delavcev. Delavci, ki so se zaposlili v tujini brez tega napotila, ga lahko še naknadno dobijo, če zanj zaprosijo do 31. oktobra 1966 pri jugoslovanskem konzularnem predstavništvu v državi, kjer so zaposleni. V primeru, da dobijo to napotilo naknadno, lahko zahtevajo od republiškega zavoda za socialno zavarovanje, da jim prizna delovno dobo, ki so jo pred tem izpolnili v tujini. Prispevek za priznanje te delovne dobe je odvisen od strokovne izobrazbe, odnosno kvalifikacije, ki se po jugo-
slovanskih predpisih zahteva za takšno delovno mesto, in od delovne dobe, ki so jo izpolnili v Jugoslaviji in v tujini do dneva izdaje napotila. Najnižji prispevek, to je za delovno mesto, za katero se ne zahteva strokovna izobrazba, in za dobo do 15 let, znaša za čas pred izdajo napotila 2.438 starih dinarjev na mesec, najvišji prispevek, to je za delovno mesto z visoko strokovno izobrazbo pri več kot tridesetih letih delovne dobe pa 7.447 starih dinarjev na mesec. Delavcem, ki so že v tujini, izda vse potrebne listine oziroma obrazce jugoslovansko konzularno predstavništvo. To predstavništvo tudi samo pošlje vse dokumente republiškemu zavodu za socialno zavarovanje v rešitev.
SESTANEK V METLIKI
V	Metliki je bil 11. januarja sestanek z delavci, ki so novoletne praznike preživeli doma, sicer pa so po večini zaposleni v Zahodni Nemčiji. Sestanek je pripravil občinski odbor SZDL z željo, da delavcem iz svoje občine pomaga pri reševanju nekaterih vprašanj, predvsem v zvezi s pokojninskim in invalidskim zavarovanjem. Sestanka se je udeležilo precejšnje število delavcev, ki so postavili tudi nekatera zanimiva vprašanja, na katera so odgovarjali predstavniki zavoda za socialno zavarovanje.
Iz metliške občine je na delu v tujini okrog 120 delavcev, ki so odšli v tujino večinoma iz odročnih vasi, v domači občini pa zaradi majhnega števila industrijskih objektov niso dobili dela. Družinam, ki jih imajo doma, pošiljajo del svojih zaslužkov, ter jim tako pomagajo tudi pri gradnji hiš, gospodarskih poslopij ali pri nabavi raznih kmetijskih strojev.
DELAVCI ZAPOSLENI V TEJINI IN CARINSKI PREDPISI O E VOZE MOTORNIH VOZIL
V	želji, da bi obdelali čim več vprašanj, ki zanimajo naše bralce in se nanašajo na uvoz osebnih in tovornih motornih vozil, oziroma na carinske predpise, bo sestavek precej zgoščen.
Osebna motorna vozila, tj. osebne avtomobile, motorna kolesa, skuterje, mopede, kolesa s pomožnim motorjem, druga osebna — invalidska vozila s pomožnim motorjem, motorje za našteta vozila, šasije oziroma karoserije za osebna motorna vozila, smejo uvažati le občani, ki izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:
1.	Če jih kupijo z devizami, ki jih imajo naložene na deviznem računu pri Narodni banki. Stalno prebivališče imajo lahko v Jugoslaviji ali v tujini.
Tuja plačilna sredstva se lahko nalože na devizni račun, če izvirajo iz prihranjenih plač, dnevnic, štipendij ali drugih zaslužkov v času bivanja v tujini;
zneske, ki jih dobijo kot znanstveni delavci, književniki, umetniki, inženirji, zdravniki ali drugi strokovnjaki iz naslova avtorskega honorarja ali drugih prejemkov za osebno delo, ki ga opravijo v Jugoslaviji;
30 odstotkov od zneskov, ki jih dobijo v tujini iz naslova pokojnine, invalidnine in preživnine;
20 odstotkov od pomoči ali daril, ki jih dobijo iz tujine;
del zneskov, ki jih dobijo iz naslova dediščin in drugih prejemkov, katerega jim da na razpolago s posebno odločbo Zvezni sekretariat za finance.
2.	Delavci oziroma uslužbenci, ki so bili premeščeni v tujino od državnih organov, ustanov in gospodarskh organizacij ter strokovnjaki za tehnično pomoč, ki so bili poslani vladam držav
v razvoju preko zavoda za mednarodno tehnično sodelovanje ob premestitvi iz tujine v domovino, lahko uvozijo osebno motorno vozilo, če jim je bil odobren devizni kredit za nakup vozila. Ob uvozu je treba predložiti carinarnici potrdilo ustanove, oziroma podjetja, da jim je bil odobren devizni kredit. Strokovnjaki pa predložijo potrdilo zavoda za mednarodno tehnično sodelovanje, da so bili poslani v tujino. Plačati je treba uvozne carinske dajatve kakor za novo vozilo.
AVTOMOBIL TUDI Z DEVIZNE HRANILNE VLOGE
3.	Jugoslovanski izseljenci in izseljenci povratniki lahko vplačajo motorno vozilo iz devizne hranilne vloge ali deviznega računa pri Narodni bank.
Lastnik deviznega računa ali hranilne vloge, lahko uvozi osebno motorno vozilo na svoje ime ali na ime svojega ožjega člana družine, odvisno od naloga, ki ga da Narodni banki za plačilo v devizah, oziroma kakor se glasi potrdilo Narodne banke.
Po predpisih, je treba osebno motorno vozilo za tuja plačilna sredstva kupiti iz konsignacijskih skladišč ali od podjetij, ki zastopajo tuje firme v Jugoslaviji. Narodna banka le izjemoma dovoli, da jih posamezniki kupijo v tujini. V takem primeru je v potrdilu izrecno navedeno, da bo vozilo iz tujine pripeljal uvoznik sam.
Če občan uvozi osebno motorno vozilo brez potrdila Narodne banke, carinarnica ne dovoli uvoza, temveč izda odločbo, da je treba osebno motorno vozilo vrniti v tujino v roku 48 ur.
Carinarnici mora dodati uvozni carinski deklaraciji potrdilo Narodne banke; dvojnik deklaracije dobi uvoznik kot listino o dokazilu, da je izpolnil pogoje uvoza in, da je plačal uvozne carinske dajatve, oziroma, da je vozilo legalno uvozil.
Jugoslovanski ali tuji državljani, ki se za stalno doselijo v Jugoslavijo, lahko uvozijo motorna vozila, če so živeli v tujini najmanj 5 let. Carinarnici je treba predložiti potrdilo diplomatskega oziroma konzularnega predstavništva SFRJ v državi, v kateri je prebival, da je živel v tujini najmanj 5 let. V tem primeru je za osebno motorno vozilo treba plačati uvozne carinske dajatve.
Plačila uvoznih carinskih dajatev za osebno motorno vozilo so oproščeni le tisti, ki so se izselili iz Jugoslavije pred 6. aprilom 1941. O tem morajo predložiti potrdilo uprave za notranje zadeve.
4.	Občani, ki kupijo novo osebno motorno vozilo iz zavarovalnine, ki jo dobijo za uničeno, v devizah plačano vozilo. Carinarnici je treba predložiti potrdilo Jugoslovanske zavarovalne skupnosti, da je osebno motorno vozilo kupljeno iz zavarovalnine, ki je dobljena za uničeno, v devizah plačano vozilo. Uvozne carinske dajatve je treba plačati.
5.	Tisti občani, ki so bili premeščeni na delo v tujino in so tam službovali pred 2. 5. 1962. leta ter imeli osebno motorno vozilo v lastnini oziroma pravico uvoza po odredbi o ureditvi uvoza motornih vozil po posameznikih (»Ur. list SFRJ, št. 52/63 in 5/64). Ob premestitvi iz tujine nazaj v domovino morajo vložiti zahtevek pri carinarnici. Zahtevku morajo predložiti odločbo o premestitvi, potrdilo, da so imeli v lastnini vozilo pred 2. 5. 1962, izdano od diplomatskega oziroma konzularnega predstavništva SFRJ v državi, v kateri so službovali in potrdilo da so vozilo nabavili po nalogu svoje ustanove ali podjetja, da bi lahko opravljali svojo dolžnost v tujini. Tudi v tem primeru mora uvoznik plačati uvozne carinske dajatve.
6.	Med osebne avtomobile se prištevajo vozila do največ 9 sedežev, računajoč tudi sedež voznika. Uvozniki osebnih
motornih vozil, ki niso oproščeni plačila carinskih dajatev, uvažajo pa že rabljena osebna motorna vozila, plačajo uvozne carinske dajatve v isti višini, kakor da bi uvažali nova vozila.
UVOZ TOVORNIH AVTOMOBILOV
7.	Uvoz tovornih avtomobilov, prikolic, traktorjev in drugih specialnih vozil ni omejen, oziroma pogojen. Poudariti pa moramo, da se dostavna vozila štejejo za tovorna le, če so izdelana originalno tovarniško. Predelana dostavna vozila, se štejejo kakor osebna, katera se lahko uvažajo le pod pogoji, ki smo jih našteli.
8.	Za nova ali že rabljena osebna motorna vozila se vzame vrednost za carinsko osnovo po tuji eksportni ceni, ki je veljala v letu proizvodnje. Tej ceni se prištevajo vsi stroški za plačilo raznih dajatev in taks v tujini, špediterski stroški, zavarovalnina in prevoz do jugoslovanske meje. Če vozilo pripelje uvoznik sam, se vzame popreček naštetih stroškov. Trenutno izdaja potrdila o vrednosti za carinsko osnovo in to za vsako posamezno uvoženo osebno motorno vozilo AMZJ v Beogradu. Prej mora uvoznik nakazati na račun št. 605-608-184 AMSJ, Beograd, Ruzveltova 18 za osebni avtomobil 2000 dinarjev, za motorno kolo in moped 1500 din. Predvideva se, da bo v letu 1966 carinska uprava SFRJ izdala sezname tekočih cen za vse znamke vozil in bo s tem postopek poenostavljen.
9.	Za nove ali rabljene tovorne avtomobile, prikolice, traktorje in druga specialna vozila se vzame kot carinska osnova vrednost novega takega ali enakega vozila na domačem trgu, zmanjšana za 20 odstotkov. Vrednost ugotovi carinska izpostava pri kateri uvoznik vloži uvozno carinsko napoved. Proti ugotovljeni vrednosti-carinski osnovi ima stranka do dviga blaga izpod carinskega nadzorstva pravico pritožbe na carinarnico, ki ji je carinska izpostava podrejena. Carinarnica določi drugo strokovno komisijo, ki ugotovi vrednost, sestavi zapisnik in stranki izda odločbo o ugotovljeni vrednosti. Proti odločbi carinarnice je dopustna pritožba v odprtem roku na carinsko upravo SFRJ v Beogradu.
CARINSKE STOPNJE
10.	Carinske stopnje so: za osebne avtomobile 35%, za motorna kolesa, skuterje in mopede 28'%, za kolesa s pomožnim motorjem 25 %, za tovorne avtomobile 20 °/o, za traktorje 22 %, za invalidske vozičke z motornim pogonom 12 '°/o. Carinske stopnje za dele motornih vozil so skoraj vedno enake kakor za samo vozilo.
11.	Stopnje prometnega davka za osebne avtomobile so:
do vrednosti 2,300.000 ............................. 12%
nad 2,300.000 do 3,000.000 .................... 20 %
nad 3,000.000 do 4,000.000 ......................... 50%
vrednost nad 4,000.000 ............................ 100%
za rezervne dele.....................................12%
za motorje, skuterje, mopede, kolesa s pomožnim motorjem, tovorna vozila, traktorje 12%
Prednje vrednosti tvorijo vrednosti vozila franco jugoslovanska meja, ki se ji prišteje carina. Enaka je tudi osnova za obračun prometnega davka.
12.	Osebno ali tovorno motorno vozilo, oziroma šasijo ali karoserijo in motor, ki je tujega izvora, se lahko registrira pri upravi za notranje zadeve le, če uvoznik predloži dvojnik uvozne carinske deklaracije. S to listino dokaže, da je plačal uvozne carinske dajatve. Na deklaraciji mora biti poseben
motornih vozil tujega izvora, ki so že registrirana v SFRJ svetujemo, da se pred nakupom prepričajo pri UNZ ali ima prodajalec uvozno carinsko deklaracijo in ali je na njej omenjeni pečat. So primeri, da občani prodajajo motorna vozila, za katera so bili oproščeni plačila količnikov, oziroma kasneje carine in prometnega davka. Predno prodajo taka vozila, morajo plačati pri carinarnici razliko carine, tj. 20 odstotkov skupne carine, za vsako leto do preteka 5 let od dneva uvoza. Občinski upravi za dohodke pa morajo plačati prometni davek od prodajne oziroma tržne cene.
13.	Za gorivo in mazivo v rezervoarjih motornih vozil, ki so v neposredni zvezi z motorjem, ni treba plačati uvoznih carinskih dajatev ob prehodih carinskih meja.
14.	Lastniki oziroma vozniki vozil so dolžni prijaviti ob vrnitvi iz tujine, na mejnem prehodu zamenjavo obrabljenih ali uničenih delov, ki so jih montirali v vozilu v tujini. Do vrednosti 10.000 dinarjev je prijava ustna, predložiti pa morajo račun. Do te vrednosti ni treba plačati uvoznih carinskih dajatev. Za vrednost zamenjanih delov nad 10.000 dinarjev je prijava pismena na obrazcu — prijava za uvoz in tranzit blaga. Vložiti je treba uvozno carinsko napoved z obrazcem — uvozna carinska deklaracija, priložiti račun in plačati vse carinske dajatve. V nasprotnem primeru je storjen carinski prekršek, ki se kaznuje do desetkratnih uvoznih carinskih dajatev, v posameznih primerih pa se razen denarne kazni, odvzame vozilo v korist države.
15.	Tisti, ki odhajajo v tujino z osebnimi motornimi vo-
zili, registriranimi v SFRJ, morajo na obmejnem prehodu kupiti pri poslovalnici »KOMPAS« obrazec »Izhodno carinsko dovoljenje« in ga izpolniti v dveh izvodih. Carinski delavec primerja podatke iz prometne listine z dejanskim stanjem vozila in s podatki v izhodnem carinskem dovoljenju. Dovoljenje knjiži in uradno overi. Enojnik dobi lastnik, dvojnik pa obdrži carinska izpostava. V dovoljenje je treba vpisati število koles in gumi plaščev, radio in drugo specialno opremo. Vstopna carinska izpostava ob vrnitvi primerja podatke iz dovoljenja s stvarnim stanjem vozila in, če se vse ujema, zadrži dvojnik ter ga dostavi izstopni carinski izpostavi v razbremenitev. Potniki so pri izstopu dolžni prijaviti in zaprositi carinskega delavca, da jim v potni list vpiše foto aparat, tranzistor, daljnogled, kino kamero in drugo, če je tujega izvora, da ob vrnitvi v domovino na te predmete ne plača carine in prometnega davka.	(Se nadaljuje)
O IMAVKMJ XA MIOM MM BIKU V XA Ml O MI XI XV.MM Čl.M M
V Zahodni Nemčiji plačujejo delavci, ki niso poročeni, večji davek na dohodek kot tisti, ki so poročeni. Mnogi naši delavci pa imajo na plačilni listi (Lohnsteuerkarte) vpisano, da so samci, čeprav so poročeni že po nekaj let in imajo celo otroke. Zaradi tega morajo plačevati večji davek na dohodek oziroma tako imenovani samski davek. Vsak naš delavec, ki ima napačno vpisane podatke, naj odda na pristojnem davčnem uradu (Finanzamt) potrdilo našega matičnega urada, da je poročen in potrdilo o otrocih. Običajnih potrdil o številu družinskih članov po navadi ne priznajo. Vsa potrdila, ki jih izdajo uradi v Jugoslaviji in jih potrebujejo naši delavci za ureditev svojih pravic, morajo biti prevedena v nemški jezik in overjena od osebe, ki ima za to pooblastilo nemških oblasti. Zadnje čase pa nekateri davčni uradi zahtevajo, da te dokumente potrdijo tudi naši konzularni predstavniki. V primeru, da nekdo ni uspel do konca leta urediti tega vprašanja, mora
omenjene dokumente priložiti zahtevi za povračilo davka. Za preteklo leto je treba zahtevo vložiti od 1. januarja do 30. aprila. V primeru, da nekdo zapusti Nemčijo že pred koncem leta, mora to zahtevo oddati neposredno pred odhodom in to, ko je že prenehal delati in dobil tudi vse dokumente. Pri zahtevku za povračilo denarja mora vsak delavec priložiti tudi potrdilo delodajalca o višini prispevka za socialno zavarovanje, ker to iz plačilne liste ni razvidno, igra pa veliko vlogo pri vračilu denarja. Če je delavec med letom delal pri več podjetjih, mora od vseh delodajalcev dobiti omenjena potrdila z vsemi drugimi dokumenti.
Delavci, ki doma vzdržujejo svoje ali ženine starše, brate, sestre ali druge bližnje sorodnike (nesposobne za delo), morajo imeti o tem potrdilo pristojnih oblasti (domače občine), ki ga morajo prav tako priložiti zahtevku za povrnitev davka. Tudi to potrdilo mora biti prevedeno v nemški jezik in overjeno od pooblaščene osebe.
Delavci, ki so v ZR Nemčiji skupaj z ženami in so tudi one zaposlene ter imata oba na davčni listi vpisan IV. razred, morata oba zahtevati povračilo davka. Na področju Stuttgarta so pred kratkim nemške oblasti v ta namen izdale posebno tiskovino za jugoslovanske delavce. Če pa je zaposlena tudi žena, teh tiskovin ni mogoče uporabljati, pač pa samo tiste, ki so tiskane le v nemškem jeziku in ki so jih uporabljali naši delavci prejšnjega leta.
Delavci, ki bi hoteli vložiti zahtevek za povrnitev davka, niso pa bili v ZR Nemčiji polnih šest mesecev, nimajo te pravice. Da pa bi jim to vseeno ne propadlo, je bolje, da počakajo in šele potem vložijo zahtevo. Če v tem času odide delavec v domovino (npr. preko zime, ko ni sezone), naj ne prekinja bivanja v ZR Nemčiji, od podjetja, kjer je zaposlen, pa naj vzame le neplačan dopust.
VOJAŠKI OBVEZNIKI IN BIVANJE V TEJINI
Državni sekretar za narodno obrambo Ivan Gošnjak je izdal dva odloka, ki natančno določata okoliščine, v katerih lahko dobijo vojaški obvezniki dovoljenje za bivanje v tujini in za odpust iz jugoslovanskega državljanstva.
Vojaški obveznik-rekrut ne more dobiti dovoljenja za stalno bivanje v tujini in tudi ne odpust iz jugoslovanskega državljanstva, če je že dobil poziv za odsluženje vojaškega roka. Oboje tudi ni mogoče, če je vojaški obveznik v kazenskem postopku, ker se ni odzval pozivu ali če se je drugače izognil vojaški službi. Razen tega pa ne bo dobil odpusta iz našega državljanstva tudi, če je odpotoval v tujino brez potnega lista.
Izjemoma bodo dali dovoljenje tistemu obvezniku-rekrutu, ki je prejel poziv za odsluženje vojaškega roka, v primeru, če se skupaj s svojo družino izseli iz dežele ali če se želi preseliti k staršem, ki stalno prebivajo v tujini. Dovoljenje za stalno prebivanje v tujini velja leto dni.
Na predlog diplomatskega oziroma konzularnega predstavništva lahko komanda vojnega okrožja tudi izjemoma dovoli stalno bivanje obvezniku rekrutu, ki je odšel v tujino brez potnega lista, kakor tudi obvezniku, ki je odpotoval v tujino z vizumom za začasno bivanje, pa ga želi v tujini zamenjati z vizumom za stalno bivanje. Takšnim osebam in tistim, ki so odslužili vojaški rok, pa se mude v tujini brez vizuma za stalno bivanje, se tudi izjemoma glede vojaške obveznosti, na predlog diplomatskih predstavništev in v sporazumu z državnim sekretariatom za narodno obrambo dovoli odpust iz jugoslovanskega državljanstva.
Za vojaške obveznike oziroma za tiste, ki so odslužili vojaški rok ali ki so ga oproščeni zaradi nesposobnosti, glede vojaške obveznosti, ni ovir, da dobe vizum za potovanje v tujino, kjer nameravajo stalno prebivati. Vojaški obvezniki ne bodo dobili odpusta iz jugoslovanskega državljanstva med drugim tudi, če so poklicani na vojaške vaje.
POSVETOVANJE V ZVEZI Z ZAPOSLOVANJEM
V prostorih Slovenske izseljenske matice je bilo 18. decembra posvetovanje v zvezi z začasnim zaposlovanjem delovne sile v inozemstvu. Razen predstavnikov SIM so se ga udeležili tudi predstavniki republiškega sekretariata za delo, republiškega zavoda za zaposlovanje, republiškega zavoda za socialno zavarovanje, carine itd. Po podatkih republiškega zavoda za zaposlovanje je bilo v prvi polovici leta 1965 vloženih 5807 prošenj za izdajo napotil za odhod na delo v inozemstvo, izdano pa je bilo 5245 osebam. Na posvetovanju so izrazili zadovoljstvo nad tem, da bo v kratkem začela veljati konvencija o socialnem zavarovanju in sporazumu o zaposlovanju med našo državo in Avstrijo, saj se bo tako veliko problemov laže reševalo. Znano je, da je prav v Avstriji največ naših delavcev. Prav tako so dokaj ugodna rešena pogajanja o zaposlovanju naših delavcev na Švedskem. Na posvetovanju so tudi sklenili, da bo Institut za javno upravo in delovna razmerja pri ljubljanski univerzi ob sodelovanju Slovenske izseljenske matice pripravil pregled delovno pravnih predpisov za informiranje naših delavcev v Zahodni Nemčiji. Objavili jih bomo v našem priročniku.
ŽEPNI KOLEDARČEK ZA DELAVCE V TEJINI
Podružnica Slovenske izseljenske matice v Murski Soboti je izdala zanimiv žepni koledarček za delavce v tujini, ki razen koledarskega dela prinaša še celo vrsto prispevkov, ki naj pomagajo našemu delavcu, da se bo bolje znašel pri delu in življenju v tujini. Tu so naslovi naših diplomatskih in konzularnih predstavništev v evropskih državah, kjer se zaposlujejo naši delavci, razna navodila o postopku pri zaposlovanju v inozemstvu, o socialnem zavarovanju, o novih carinskih predpisih, o osebnih deviznih računih ter razne informacije, ki so delavcem zaposlenim v inozemstvu nujno potrebne. Posebno dobrodošel je kratek slovenski-nemški slovarček in nekaj vsakdanjih pogovorov v nemškem jeziku, ki bodo našim ljudem, ki ne znajo jezika, pomagali pri boljšem sporazumevanju. Za tem pa je še nekaj praktičnih napotkov in nasvetov, ter izsek iz železniškega in avtobusnega voznega reda.
Prepričani smo, da bodo mnogi naši delavci z zadovoljstvom sprejeli ta koristni koledarček, ki je prvi tovrstni poskus pri nas. Še posebno je primeren za delavce, ki so zaposleni v Avstriji. Naročijo ga lahko pri podružnici Slovenske izseljenske matice v Murski Soboti, stane pa 250 starih dinarjev ali odgovarjajočo vsoto v tuji valuti.
NASLOVI DIPLOMATSKIH IN KONZE LAHNIH PREDSTAVNIŠTEV J E K O S L AVI J E V INOZEMSTVE
AVSTRIJA
Generalkonsulat der RSF Jugoslawien, Hilmteichstrasse 10, GRAZ
Generalkonsulat der RSF Jugoslawien, Radetzkystrasse 26, KLAGENFURT
Ambasada SFRJ — Botschaft der RSF Jugoslawien, Rennweg 3, WIEN III
ZR NEMČIJA
Ambasada kraljevine Švedske — oddelek za zaščito jugoslovanskih interesov — Königlich Schwedische Botschaft, Abteilung für die Wahrnehnüng der jugoslawischen Interessen.
MEHLEM, Rhein, Schlosstrasse. Pristojno je za področja: Nordrhein Westfalen, Rheinland Pfaltz, Hessen in Saarland. V postopek jemlje samo zahteve, s katerimi se interesenti obračajo nanj osebno. Posluje vsak dan razen sobote in nedelje od 9. do 13. ure.
Pisarne predstavništva poslujejo vsako soboto od 8. do 13. ure še v naslednjih krajih:
DÜSSELDORF, Neusserstrasse 49 in FRANKFURT am Main, Hellerhofstrasse 39.
Generalni konzulat SFRJ, MÜNCHEN, Böhmerwaldplatz 2 je pristojen za pokrajine: Bayern, Würtenberg, Baden in Würtemberg Hohenzollern.
Uradne ure so vsak dan razen sobote in nedelje od 9. do
12.	ure, konzularni dnevi pa so še v naslednjih krajih:
STUTTGART, Blumenstrasse 18, vsak dan razen sobote od 8. do 14. ure.
Generalni konzulat SFRJ, HAMBURG, Havrestahuderweg 101 je pristojen za pokrajine: Niedersachen, Bremen, Hamburg in Schleswig Holstein. Posluje vsak dan razen sobote in nedelje od 9. do 12. ure.
FRANCIJA
Ambasade de la RSF Yougoslavie, 54, Rue de la Faisanderie, PARIS XVI
Consulat General de la RSF de Yougoslavie, 17, Rue Erckmann-Chatrian, STRASBOURG
Consulat General de la RSF de Yougoslavie, Promenade de la Corniche 145, MARSEILLES
ŠVEDSKA
Ambasade de la RSF de Yougoslavie, Tyrgatan 6, STOCKHOLM
ŠVICA
Ambasade de la RSF de Yougoslavie, Kalcheggweg 38, BERN
Consulat General de la RSF Yougoslavie, Eidmattstrasse 33, ZURICH
Consulat General de la RSF Yougoslavie, Il bis Avenue de Champel, GENEVE
ITALIJA
Ambasada de la RSF di Jugoslavia, Via dei Monti Parioli 20, ROMA
Consolato generale de la RSF di Iugoslavia, Luigi Pirandello 3, MILANO
Consolato generale de la RSF di Iugoslavia, Strade dei Friuli 54, TRIESTE
HOLANDIJA
Ambasade de la RSF de Yougoslavie, 30 Grood Hertoogin-nelaan, LA HAYS
BELGIJA
Ambasade de la RSF de Yougoslavie, BRUXELLES, 9, Rue de Crayer. Opolnomočena tudi za Luksemburg.