poštnina plačana v gotovini.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska uL 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
V Uubliani, 21. aprila 1927« stev.37. Letnik lxvh <$oi. 1.1926/27.».
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko polit&iko glasilo UJU. - Poverieništvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1-50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst jo plačati po Din 2"50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Bojazen pred zopetnimi preganjanji in ideja depolitizacije stanovskih organizacij.
Izpremembe, katere so se izvršile ne* davno pri prosvetni upravi v Ljubljani in v Mariboru, ne odpirajo posebno razveseljive perspektive za bližnjo bodočnost bodisi za razvoj šolstva, bodisi za dobrobit našega stanu. Zakaj izmenjava vodilnih oseb upra» ve skoro pred zaključkom šolskega leta ne toliko iz stvarnih kakor pa iz politično strankarskih vidikov, ne bode prinesla prav nikomur koristi, tudi stranki, ki jih je po« vzročila sami ne.
Ze te, sicer zelo maloštevilne izpremem» be pa so odprle široko pot raznim domne* vanjem in ugibanjem, ki gredo od ust do ust in ki v duhu že vidijo strašnega »kleri» kalnega zmaja«, kako golta slovensko na* predno učiteljstvo in ga biča s škorpijoni. In dobijo se celo ljudje iz naših vrst, ki sli« kajo s pritajeno naslado bližnjo bodočnost slovenskega učiteljstva. Celo v javnosti ka» žejo s posebnim zadovoljstvom na te zad» nje izpremembe in hočejo kovati kapital zase in za svoje preperele in preživele na* zore. Ta lastnost meji že na neke vrste po« litično strankarski sadizem in kaže dovolj jasno, kako malenkostni in breznačelni so ti ljudje, katerim bi bilo v tem večje oseb* no zadoščenje, čim več udarcev in neuspe» hov bi bila deležna organizacija.
Mnogim delajo sive lase skrbi, kako se bode organizacija udejstvovala pri enakih političnih položajih in izpremembah.
Pot organizacije je pa tako jasno za« črtana, da ne more zaiti na stranpota, pa naj bodo režimi taki ali taki. Da je naša pot edino pravilna, je najboljši dokaz to, da hoče vse učiteljstvo in ž njim vred tudi velika večina vsega uslužbenstva v državi uveljaviti v strokovnih organizacijah ista načela, katera uveljavljamo mi. Celo Orjuna proglaša depolitizacijo. Bolje rečeno, hoče postati na^dstrankarka in ne enostrankarska.
Zavedamo se prav dobro na razne tež* koče, ki smo jih že naleteli in jih bodemo naleteli morda še več v bodočnosti na tej poti. Zakaj nobeno drevo ne pade z enim mahom, nobena ideja ne zmaga čez noč in brez odpora, pa naj bode še tako dobra in zdrava. Vsa sedanjost je nadaljevanje pre» teklosti in bodočnost nadaljevanje sedanjo» sti. Zato je naravno, da najdejo razmere preteklosti svoj odmev tudi v sedanjosti v večji ali manjši meri, kakor so pač ljudje.
Ali vendar! Ko računamo s temi realnimi dejstvi, nam ne upade vera v končno zmago zdrave ideje.
Zato lahko z mirno vestjo pričakujemo dogodkov, pa naj pridejo kadarkoli, od ko» garkoli in kakršnikoli. Vedno in povsod bodemo storili svojo dolžnost. Na drugih je seveda, če hočejo in v koliko upoštevati naš glas, v korist šole, učiteljstva in sebe. Za« kaj persekucije niso prinesle še nobeni stranki koristi, ampak le škodo. Naša šola in ž njo učiteljstvo sta pa po tolikih žalost* nih izkušnjah potrebna predvsem mirnega in stvarnega dela. Tega pa ne bode motil, kdor hoče dobro narodu in državi.
Pač pa je na vsem učiteljstvu, da je do» raslo nalogam, ki jih od njega terja čas in razmere. Zato trdno pričakujemo, da na* stopa vsepovsod tako, kakor zahteva od njega stanovska disciplina in stanovski po* nos. Največ gorja v preteklosti smo si bili v prvi vrsti krivi sami, ker smo bili razdvo» jeni in je zaradi razdvojenosti vsaka skupina učiteljstva ubirala pristransko pota politič* nih strank za dosego trenutnih osebnih ko* risti proti lastnim stanovskim pristašem. Naj bi bila ta doba pokopana za vedno.
Grešili smo vsi, zato naj bi prišlo iz* tieznenje tudi med vse!
Z idejo političnega nadstrankarstva v organizaciji bo odpadla in prešla tudi boja» zen pred preganjanji in bo učitelj s tem za* ščiten tudi pred premeščanjem zaradi svo* jega prosvetnega in političnega delovanja izven organizacije v javnem življenju. Ščitila ga bo organizacija!
Zaščitene bodo s tem državljanske pra» vice in državljanska svoboda učiteljstva.
V tem smislu hočemo biti napredni, bolj kakor smo bili dosedaj; hočemo biti svobodomiselni, da ne bomo nasilno zatirali drugega mišljenja svojih sotovarišev in se jih zaradi tega izogibali in hočemo biti na* cionalni, da bomo delali v pravem duhu na* roda in z narodom, ne pa da bi se ga izogi* bali in bi z njim ne sodelovali zaradi njego* vega morebitnega drugačnega mišljenja.
S svojo ravno potjo hočemo ukloniti in zlomiti krivice režimov. Enako hočemo stati vsakemu režimu nasproti: podpirati ga v dobrem za šolo in naš stan, bičati ga v slabem. Skupno se pa hočemo boriti pro» ti krivicam in nasiljem vsakega režima.
Anketa o učiteljski izobrazbi.
Ped. did. krožek v Mariboru je povabil na iniciativo poverjeništva UJU Ljubljana za dan 13. aprila t. 1. v Maribor učiteljstvo osnovnih in meščanskih šol ter profesorje učiteljišč, da podajo na podlagi lastnih iz» kustev svoje nazore o bodoči učiteljski iz» obrazbi. Mnogo mu je bilo zlasti do mne» nja učiteljstva podeželskih šol. Udeležba je bila obilna (okrog 100); želeti bi bilo le, da bi bili profesorji učiteljišč zastopani še malo številneje. Udeleženci so bili tudi iz bivše Kranjske in bivše Koroške, celo iz Hrvatske. V nekaj tednih se začne v mini« sti?.t.xlu Prosvete razprava o načrtu za uči« teljišča in je potrebno, da učiteljstvo do» tlej zavzame neko določeno stališče.
Anketo je vodil g. prof. Šilih. Višji šob ski nadzornik g. Senkovič jo je pozdravil v imenu šolske oblasti. Kratki uvodni pre» davanji sta imela gg. dr. žgeč in Senkovič. Ti dve predavanji sta točno očrtali proble» matiko in dali podlago za debato, ki je sle*
LISTEK. .
Odlikovanje učitelja v Pozabljenem kotu.
Včasih, kadar sem poln čemerov, ki jih prinaša poklic in življenje med »kultur« nun« svetom, da mi ne gre delo izpod rok ter me jezi vsaka stvarca, takrat vzamem nahrbtnik in popotno palico ter jo mahnem sam ali pa v družbi kakega prijatelja ven med svet kar »per pedes apostolorum«. Zavijem najrajši v samotne kraje, kjer še nisem bil in kamor ne pljuskajo često umazani valovi življenja, kjer ne sopiha parni stroj, ne drče avti, ne ropočejo vo* zovi, in kamor navadno ne zaide noben planinec ali pa letoviščar.
Ob takih prilikah sem spoznal že mar» sikateri zanimiv košček naše domovine in doživel marsikatero lepo urico miru in užit* ka. Odkril pa sem tudi mnogo pozabljenih kotičkov, zlasti tam ob meji in v Prek» murju, kjer pa kljub temu žive ljudje in tudi učitelji.
, Pnrd tremi ali štirimi leti pa sem zašel ot> podobni priložnosti v Pozabljen kot, ki
dila na to. V debato so posegli gg.: Mlač» nik, Volavšek, Jurančič, Ivajnšič, Pahor, Šestan, Vauda, prof. Lenarčič, Mencin, Ros de, Stupanova, Mešičkova, Cvetko, Osterc, ravnatelj Kadunc, Dovgan, čopič, Dober; šek, Rozmanova, Gajšek, Rubeša, dr. Žgeč, Šeligova, Hočevar. Takoj skraja je bilo sprejeto stališče, da se omejujejo predlogi le na mero danih možnosti za naše razmere. Za dalekosežno reformo, kot je že izvedena v nekaterih državah, manjka pri nas žal še vse polno predpogojev; vendar pa je uči« teljstvo kot končni cilj ne sme izpustiti iz oči.
Predlogi glede učiteljske izobrazbe:
Oblika šole.
Učiteljišče s 4 letniki, obsegajoče le splošno izobrazbo, nato najmanj eno leto strokovne izobrazbe. Tako bodo imeli gojenci za težavno vzgojno problematiko večjo zrelost obenem pa se lahko bolje kon»
je menda edini tc vrste in velikosti v naši ožji domovini. Začudil sem se ogromni in vsestranski pozabljenosti tega kota, ki jc svet sam zase in živi svoje posebno živ* ljenje mirno in tiho leto in dan docela lo» čen od ostalega sveta. Le parkrat v letu ga vzdrami, da odpre oči in gleda tisoče naroda, ki roma zlasti iz solnčnih Sloven» skih goric, iz hribovitih Haloz, iz priprosto divnega Hrvatskega Zagorja ter iz drugih krajev k Majki Bistriški na Svete Gore. Potem pa zopet zavlada tihota, mir in — uboštvo.
In glej. V enem pozabljenem delu tega Pozabljenega kota sem našel lepo urejeno šolo novejšega datuma, v njej pa poseben tip podeželskega učitelja, tip, kateri je vedi no bolj redek celo med staro generacijo in kateremu ne bo mlajša lahko postavila na» slednikov. Zakaj današnji časi niso pri* pravni za ustvarjanje takih tipov. Čvrst in vzravnan možakar z nad šestdesetimi leti, poln dobrodušnosti in humorja! Prvič v življenju sva se videla in bilo je nama, ka« kor da se poznava že cela desetletja in sva si ne samo tovariša, ampak tudi prijatelja. Kramljala sva o življenju in razmerah Po* zabljenega kota in še bolj pozabljenega njegovega dela. Šla sva daleč nazaj. Zakaj
centrirajo v to delo. Glede te strokovne iz« obrazbe so ostala mnenja razdvojena, da»li naj bo vezana tudi še z učiteljiščem, ali pa se naj vrši na posebnih šolah (n. pr. peda» goških akademijah). Za prvi način govori vsekakor razlog, da se da z manjšim števi» lom delati mnogo intimneje in temeljiteje, kot pa z velikim številom, nagomilanim na enem mestu; drugo pa bi bilo bolj v prilog položaju učiteljstva v društvu.
Učni načrt.
Ker mora biti učitelj sposoben, da za* došča vsestranskim interesom učencev, in ker mora dobro poznati milje svojega kraja, bodisi v gospodarskem, socialnem ali kul» turnem smislu, da lahko nasloni nanj svoje delovanje v šoli (zahteva moderne vzgoje), a eventualno tudi neposredno med ljud* stvom, mora biti njegova izobrazba v s e s stranska. Učitelju (učiteljici) se mora v šoli zbuditi ljubezen do ljudstva in ga usposobiti za razumevanja njegovih teženj, tako, da mu je bivanje v njegovi sredini prijetno. Delo v šoli je sicer glavno, ni pa edino; že sami vzgojni razlogi zahtevajo tesno zvezo med šolo in domom. Učitelj mora torej poleg običajnih srednješolskih predmetov poznati v glavnih principih kme* tijstvo, obrt in industrijo, gospodinjstvo (učiteljica), narodno ekonomijo, sociologijo, higijeno. Ni pa morda niti potrebno, da na; stopajo vsa ta znanstvena področja kot sa* mostojni predmeti; tako se n. pr. v soci» ologijo lahko uvaja v zgodovinskem pouku, kar bi bilo tudi zgodovinskemu pouku sa» memu v prid; istotako se naj prirodoznan» stvo naslanja čim najbolj na kmetijstvo, gospodinjstvo, oziroma obrt in industrijo; zemljepisje se naj izpopolnjuje tudi z na* rodno ekonomijo. Če pa bi se podajala orne* njena znanstvena področja preko tega tudi še kot posebni predmeti, se naj nastavijo v zadnji razred. En svetovni jezik mora biti obvezen; izbira pa se naj ravna po krajev» nih razmerah, tako, da bo učiteljstvo imelo vpogled v kulturo vseh večjih narodov. Ro» kotvorni pouk in praktično kmetijsko (go» spodinjsko) delo naj bodo obvezni pred« meti. Naj se ne poučuje preveč predmetov istočasno, temveč jih treba primerno po» razdeliti po razredih; tako se gojenec lažje v nje vglablja.
O ustroju strokovne izobrazbe se ni razpravljalo podrobneje, ker je nedosta» jalo časa; istotako ne o vprašanju vadnice, ki je s tem v zvezi.
Učni način.
Ker naj učitelj v šoli uči po delovnem principu, se naj vrši tudi pouk na učitelji» šču v vseh predmetih po delovnem prin» cipu; edino tako ga bo kandidat pravilno pojmoval in uporabljal. Nekaj ur teoret» skega razpravljanja o delovnem principu, kakor se to vrši sedaj, ni dovolj; učitelj v svoji šoli docira, kakor je vajen tega iz uči* teljišča. Za ta učni postopek pa je še en važen razlog: Prava, popolna vzgojiteljska narava ni znanstven tip; njena moč leži marveč v prirojeni zmožnosti, da se lahko
Sistemiziranje novih mest v državni službi.
Čl. 20. Po novem zakonu se ne morejo ustanavljati nova uradniška mesta in se na ta ne sme nikogar imenovati, dokler se za* konitim potom ne zagotovijo krediti za te izdatke, v kolikor niso isti predvideni v proračunu za leto 1927./28.
služboval je na tem mestu že 31. leto, bil je večkratni predsednik učiteljskemu dru» štvu v Pozabljenem kotu, dolgoletni njegov odbornik in poročevalec učiteljskim listom, občinski tajnik, organist in sploh učitelj v najlepšem pomenu besede svojemu kraju in okraju. In ves ta čas mu ni nikoli prišlo na misel, da bi zapustil Pozabljeni kot in šel službovat tja ven med svet, kjer sopiha vlak, drče in praše avti, ropočejo vozovi, kjer plove življenje.
Li ni to čudež?
Pa videl sem še drug čudež, kateri mi je pojasnil prvega. Moj novi prijatelj mi je pokazal svoje — svetišče. Ozka sobica z dvema omarama in nekaterimi policami: vse natrpano z lepo urejenimi knjigami, listi in raznimi papirji. Tu si lahko videl skoro vso slovensko literaturo pedagoško, znanstveno in beletristično. Med njimi je bilo nekaj prav dragocenih in redkih eksemplarov, katere dobiš danes le še v li* cealni knjižnici. Da, take knjižnice nisem še videl pri nobenem tovarišu in vendar jih poznam cel paternošter, ki se niso od* tujili knjigam.
In to je bil učitelj v pozabljenem delu Pozabljenega kota! Torej ne posestvo in ne vinogradi ga niso priklenili na ta zapu»
uživlja v dušo otroka in jo dviga za seboj. Upravičeno je mnenje, da je jedro proble» ma v izbiri, IS ki ari ju učitelja, ne v izobrazbi učitelja! Sedanji ustroj uči» teljišča pa ne samo, da ne išče učitelja, tem» več ga s svojim teoretskim, okostenelim značajem celo izloča. Le delovni princip, ki omogoča čim najširšo individualizacijo, bo odstranil ta nedostatek. Vsa ta razmo» trivanja se strinjajo v zahtevo: Dajte na učiteljišča le profesorje z naj» boljšo p |e d a g ¡o š k o k v a 1 i f i k a » c i j o!
Učni načrt, pred vsem pa učni način sta važna razloga, da se za sedaj ne preloži splošne učiteljske izobrazbe na srednjo šo» lo; če se nekoč srednja šola preustroji v gornjem smislu, ni proti opustitvi učitelji» šča nobenega ugovora več.
Izbira gojencev.
Učiteljski poklic ne sme biti kruh, tem» več notranji poklic. Zato je izbira zelo važna. Merodajen pa mora biti v prvi vrsti značaj! Zato naj se pri sprejemu na učiteljišča upošteva mnenje učiteljstva prejšnje šole. Nemuzikalnost ne sme biti ovira za sprejem in napredovanje, če je ostala kvalifikacija dobra. Da se omogoči študij vsem sposobnim prosilcem, osobito z dežele, treba ustanoviti dovoljno število izdatnih štipendij; še smotrenejši pa bi bili internati (konvikti), kjer bi dobili revni di» jaki brezplačno oskrbo. Podelitev teh ugod» nosti pa se naj ne ravna — kakor sedaj — mehanično po redih v spričevalu, temveč naj bo prepuščena razsodbi profesorskega zbora. Predpogoj za sprejem mora biti do» vršena meščanska šola, oziroma štirje raz» redi srednje šole.
Nadaljnja izobrazba.
Učiteljišče pač lahko da le temelje splošni izobrazbi. Učiteljstvu pa mora učna oblast nuditi priliko, da si lahko svojo iz» obrazbo poglablja. To lahko vrši s podpi» ranjem učiteljskih knjižnic, s prirejanjem ali podpiranjem pedagoških, kmetijskih, gospodinjskih in drugih praktičnih oziroma znanstvenih tečajev.
Absolviranemu učiteljiščniku pa, ki ima voljo do študija na višjih šolah, naj bo omo» gočen vstop tudi v te. Tako bo tudi dejan» ski priznana istovrednost učiteljišča s sred» njo šolo, kar sme učiteljstvo z upraviče» nostjo zahtevati.
t
Krožek poziva učiteljska društva, da na svojih zborovanjih razpravljajo o tem vpra» šanju ter priobčujejo svoje sklepe v naših strokovnih glasilih. Koristne bi bile tudi razprave posameznikov, ki so se vglobili v ta problem. Rezultati ankete se dado go» tovo v to ali ono smer dopolniti. Treba pa ostati na realni podlagi, če naj pričakujemo uspeha. Naš stanovski ali bolje: poklicni interes nam nalaga tu velevažno nalogo. Ker toliko je gotovo: Usodo in napredek svojega poklica mora vzeti učiteljstvo samo v roke, od drugod inicijative ni pričakovati!
A. Osterc.
Davki državnega uradništva.
Čl. 86. Dokler se ne prične z obdavče» njem po novem skupnem zakonu o nepo» srednih davkih za celo kraljevino, bodo vsi uradniki, oficirji in ostali uslužbenci, razen telesnih delavcev in onih, ki prejemajo od države pomoč, pokojnino ali invalidnino,
ščen in samoten kotiček za cela desetletja, ne ukori in kazni oblasti ga niso gnali sem» kaj, ampak knjiga! To je bil tisti vir za» dovoljnosti in tihe sreče vsa dolga leta, to je bila pa obenem tista vez, ki ga je spa» jala s svetom in življenjem tam zunaj, da se ni odtujil in zgubil, ampak da je črpal vedno novih moči za svoj ne lahek poklic
v pozabljenem delu Pozabljenega kota.
•
V središču Pozabljenega kota, v staro» davnem Kozjem, se je vršila 6. aprila sicer majhna, a prav pomembna slavnost. Odli» kovan je bil ob priliki občnega zbora Ko» zjanskega učiteljskega društva z redom sv. Save njegov častni član in starosta kozjan» skega učiteljstva, 68»letni vzoren tovariš in učitelj g. Franjo Šetinc, nekdanji 31» letni šolski upravitelj v Prevorju, ki že par let uživa čil in zdrav zaslužen pokoj na Glinci pri Slivnici.
Na mnoga leta!
Torej tudi učitelj v pozabljenem delu »Pozabljenega kota« je lahko vzoren in si pridobi priznanje za svoje zasluge na naj» višjem mestu ...	—ski.
Določbe finančnega zakona za leto 1927J28., ki zadevajo prosveto in državno uradništvo.
plačevali na račun neposrednih davkov, ra« zen invalidskega in komorskega davka še:
a)	Aktivni uradniki od osnovne in po* ložajne plače, a vsi drugi od pokojnine ali pomoči — brez draginjskih doklad davek po sledeči lestvici:
1.	Uradniki, častniki in uslužbenci iz« ven kategorije 5%.
2.	Uradniki, častniki in uslužbenci v kategorijah 4%.
3.	Zvaničniki, podčastniki in služite« lji 3%.
b)	Upokojeni uradniki in častniki, ki niso prevedeni in razvrščeni po novem uradniškem zakonu, odnosno po zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice in zakonu o državnem saobračajnem osobju, plačajo 5% od pokojnine oziroma plače — brez draginjskih doklad, ako znaša pokojnina oziroma letna plača, ki se mora obdavčiti 48.000 Din, drugače pa le 4%.
e) Dnevničarji, ki so zaposleni v pisar« nah, plačajo od vseh prejemkov 3%.
č) Uslužbenci državnih posestev Belje in Topolovac, kakor uslužbenci rečne plo« vitbe Kraljevine SHS bodo obdavčeni od 1. aprila 1927 dalje za vse prejemke v de« narju in naturi kot privatni nameščenci tako, da znaša maksimalna stopnja 5%.
Učni načrt za vse šole.
Čl. 135. Prosvetni minister je poobla« ščen, da uvede edinstveni učni načrt za vse šole, ki spadajo pod prosvetno ministrstvo, a to z naredbo po čl. 94. odst. II. ustave in po odobritvi ministrskega sveta. Ta načrt naj velja za dobo dokler se ne izvede izena« čenje zakonov.
Ukinitev plače za študij na Višji pedagoški šoli.
Čl. 137. S pričetkom šolskega 1. 1927./28. se začne z ukinjenjem višjega tečaja (III. in IV. letnik) na Višjih pedagoških šolah in se ne bo odprlo več III. letnika, nego samo IV. Sedanji slušatelji III. letnika končajo v letu 1927./28. IV. letnik in s tem se ukine višji tečaj.
V I. letnik nižjega tečaja Višjih peda« goških šol bodo sprejeti v letu 1927./28. uči» telji po razpisu; dovoljen jim bo za čas štu« dija dopust brez pravice do plače.
Selitveni stroški ob razpisu.
Čl. 146. Proti čl. 33. st. b. uredbe D. R. Br. 96.000 z dne 30. septembra 1920. leta, kakor tudi poznejših izmen in dopolnitev, je smatrati premeščenje učiteljstva po raz» pisu, kot premeščenje na lastno prošnjo. Za selitev po taki premestitvi ne pripada učiteljstvu povrnitev selitvenih stroškov iz državne blagajne.
Podreditev trgovskih in obrtnih šol ministr« stvu za trgovino.
Čl. 265. Vse trgovske akademije, trgov« ske šole, srednje tehnične in strokovne obrt« ne šole, moške in ženske obrtne šole (ve« černe, nadaljevalne, vajenske) v celi kralje« vini pridejo v območje ministrstva trgovine in industrije.
Minister trgovine in industrije je po« oblaščen, da predpiše pravilnike za vse na« vedene šole.
Krediti, predvideni za strokovni trgov« sko«obrtni pouk v proračunu prosvetnega ministrstva, se imajo smatrati od dneva, ko stopi ta zakon v veljavo, kot proračun iz«
datkov ministrstva za trgovino in industrijo in z njimi razpolaga minister za trgovino in industrijo.
Pritožbe v pokojninskih zadevah.
Čl. 295. Rešenja po čl. 156. uradniškega zakona dostavljajo se za državo namesto fi= nančnemu ministru, Glavni kontroli z ozi« rom na čl. 95. zakona o Glavni kontroli.
Tožbe proti rešenju Glavne kontrole o količini osebnih in rodbinskih pokojnin nje« nih uslužbencev rešuje Državni svet. Vsi odloki o službenih odnošajih (čl. 114. urad« niškega zakona) se dostavljajo Glavni kon« troli proti potrdilu, a rok za tožbo predvi« den po čl. 21. zakona o Državnem svetu in Upravnih sodiščih, začne teči z dnem potr« ditve prejema na recepisu. To velja za one odloke, ki so objavljeni v »Službenih novi« nah«.
Pokojnina reaktiviranih državnih uradnikov.
Čl. 296. Civilni in vojni državni usluž« benci, ki so bili izven državne službe (v po« koju, odpuščeni ali, da so podali ostavko) predno je stopil v veljavo zakon o ustroj« stvu vojske in mornarice od 9. avgusta 1923, uradniški zakon od 31. julija 1923 in zakon o državnem saobračajnem osobju od 28. oktobra 1923. leta, pa so potem, ko so sto« pili v veljavo ti zakoni, bili ponovno spreje« ti, ali bodo sprejeti v državno službo, ne morejo biti upokojeni s pokojnino, ki jim pripada po teh zakonih pred pretekom treh let od dneva ponovnega sprejema v držav« no službo. V slučaju upokojitve takih usluž« bencev pred potekom treh let se jim nakaže pokojnina po odredbah prejšnjih zakonov z ozirom na plačo, ki so jo imeli, ali bi jo imeli pred ponovnim sprejetjem v državno službo s položajem, ki so ga pridobili z re« aktiviranjem. Čas, ki so ga prebili v državni službi po ponovnem sprejetju se jim računa za procente. Čas treh let se računa v efek« tivno trajanje. Ta odstavek se ne nanaša na one, ki so bili pred veljavnostjo tega za« kona upokojeni, bodisi, da jim je pokojnina regulirana ali ne.
Od tega so izvzeti oni uslužbenci iz prvega odstavka, ki morajo biti upokojeni po zakonu samem predno potečejo tri leta, kakor tudi oni, ki so dopolnili službeno do« bo, ki je potrebna za pokojnino, pod pogo« jem, če ne bodo upokojeni na lastno proš« njo.
Ravno tako se odredbe prvega odstav« ka tega člena ne bodo spreminjale.
Za družinske pokojnine uslužbencev, omenjenih v prvem odstavku, ako so umrli pred pretekom triletnega roka.
Vštetje povišic v pokojnino.
Čl. 297. Civilni in vojni državni usluž« benci kakor tudi uslužbenci državnih sa« obračajnih ustanov, ki bodo napredovali v višjo grupo, dobijo pravico do osebne po« kojnine v višini te grupe le tedaj, če so, prejemali plačo te grupe že eno leto. V na« sprotnem slučaju jim pripada pokojnina v višini prejemkov grupe, v kateri so bili pred tem.
Od tega so izvzeti oni uslužbenci, ki so upokojeni zato, ker so 60 let stari, ali pa, če so postali za službo duševno ali fizično ne« sposobni.
Ta odredba ne velja za družinske po« kojnine državnih uslužbencev, ki so umrli kot aktivni.
vora. Z ljudmi, ki imajo fakultetsko na« obrazbo se je postopalo tako, kakor se da« nes ne sme postopati niti z navadno služ« kinjo. Bojimo se, da ne vpliva preveč na nas — ne Albanija — pač pa Afrika P. J.
—	Koga je treba reducirati? Neki šef finančne uprave v Banatu je poneveril mili« jon in dvestotisoč državnega denarja. Za ta zločin se nahaja v zaporu ter prejema kot defravdant polovico svojih prejemkov. Nje« gov sokrivec, šef višje finančne uprave, je položil tristotisoč kavcije ter je izpuščen iz zapora, da se brani v svobodi. Seveda ta dva gospoda nista reducirana, pač pa je odpuščeno nebroj ljudi s petero in šestero dece. P. J.
—	Zloglasna štednja. Prvega aprila, t. j. na dan, ko je ostalo brez kruha nebroj urad« nikov radi zloglasne štednje, je bilo izpla« čano nekemu višjemu uradniku 12.000 di« narjev za čezurno delo. To je toliko, koli« kor bi bilo dovoljno za enega uslužbenca za celo leto. To je štednja, dati onemu, ki ima, in vzeti drugemu, ki nima.	P. J.
—	Čudno. Premestili so me iz A. v B. Seliti sem se moral brez potnih stroškov. Ko sem dospel v B., sem svoje pohištvo za štiri sobe spravil na podstrešje in v vlažno klet svojega malega novega stanovanja, do= čim sem se z ženo in dvema otrokoma sti« snil v sobico brez peči, ki je ravno tako vlažna. Drugo manjšo sobo sem pretvoril v kuhinjo, ker drugih prostorov ni bilo za to svrho. Plačo, ki mi je bila v A. ustavljena pred selitvijo, sem prejel v B. šele tri me« sece po selitvi. Štiri mesece po selitvi mi je odobren račun selitvenih stroškov in to od 13.000 dinarjev službeno potrjenih računov samo 8000 Din. Radi te velike škode, ki mi jo je prinesla neprostovoljna selitev, sem bil prisiljen pritožiti se Glavni kontroli. Glavna kontrola ugodi moji pritožbi in ko sem vložil prošnjo za izplačilo odobrenih selitvenih stroškov, sem dobil namesto de« narja sledečo izjavo: »V zvezi s tamošnjim aktom štev. 3 od 8. januarja 1927 se naslovu javlja, da se pritožbi radi prenizko odreje« nih selitbenih stroškov ne more ugoditi, ker se zahtevi Glavne kontrole ni moglo zado« stiti iz vzroka, ker je originalni potni se« litbeni račun likvidiran ter spada etatnemu dnevniku kr. davčnega urada v B. za mesec november 1926 kot dokazilni dokument.« Tako sem ostal zadolžen do grla radi te pre« mestitve, ali sem obogatel na žalostnem iz« kustvu, da postoji v naši zemlji etatni dnev« nik in neki dokazilni dokument, ki sta sta« rejša od same rešitve Glavne kontrole. Pa recite, da ne funkcionira v redu naša admi« nistracija.	P. J.
—	Kakšna nai bo stalnost? Kakšna mo« ra biti stalnost pri učiteljstvu nam doka« zuje švicarsko učiteljstvo v Curihu. Razen stalnosti na mestu so tamkajšnji učitelji stalni tudi v razredu, ker se je preizkusilo, da ima največ uspeha oni učitelj, ki stalno podučuje v istem razredu ter se v tem spe« cializira. Dalje! Stalni učitelj v razredu ima tudi stalno razdelitev šolskih ur. Vse to je natisnjeno v razredni knjigi, ki se jo menja !e tedaj, ko stopi učitelj«razrednik v pen« zijo. Tako lahko ve tudi naučno ministrstvo kdo in kaj ter v katerem razredu dela ob gotovih urah.	P J.
—	Hiperprodukcija uradnikov. Mnogo naših šol daje uradniške kandidate za dr« žavno službo, ki se jih ne more zaposliti ter tako nezaposleni čakajo leto dni in več, do« kler ne dobe službe. Ta težkoča se je pove« čala posebno sedaj, ko se je projektiralo z novim budžetom reduciranje precejšnjega števila uradniških mest. Nekateri pravniki čakajo leto dni na službo. Dijaki trgovskih akademij se ponujajo od banke do banke za nekoliko stotakov plače. Opozarjamo to« variše, ki žele izšolati deco, da jih dajo v take šole, odkoder gredo lahko in hitro v privatna podjetja in profesije. P. J.
—	Prošnja. Kdo izmed tovarišev ima na razpolago zadnjo (44. številko) deccm« bersko številko »Učit. Tov.« leta 1919., je vljudno naprošen odstopiti jo proti od« škodnini. — Učiteljica Kveder, Rogatec 37/11., Štajersko.
—	Poroka. Vlado Jlojec, strokovni učitelj na meščanski šoli na Rakeku in Anica Brcetova, učiteljica v Šent Rupertu, sta se poročila na velikonočni ponedeljek v Šent Janžu na Dolenjskem. Želimo jima obilo zakonske sreče!
—	Umrla je v Ljubljani ga. Pavla Lev« čeva, mati prof. Lee Grasselijeve in strok, učiteljice Ane Levčeve. Naše sožalje!
—	III. književna tombola Jugoslovenske Matice. S številkami: 24, 7, 43, 33, 34, 68, 21, 6, 53, 51, 48, 49, 72, 81, 31, 12, 75, 14, 25, 46* 82, 9, 36, 11, 38, 57 so bili zadeti vsi dobitki od amb do činkvin. Dne 15. t. m. so se iz« žrebale sledeče številke: 85, 76, 16, 59, 8, 41, 40, 1, 90, 79, 27, 66, 29, 74, 64, 30, 63 in 2 in s temi se prične igra za tombolo. Kdor je torej zadel tombolo (vseh 15 številk), naj pošlje svojo tablico na naslov Jugosloven« ske Matice, Ljubljana, Š.elenburgova ulica 7/II.
—	Pokrajinski zbor Jugoslovenske Ma« tiče se vrši v nedeljo, dne 24. aprila v Ljub« ljani ob 10. uri v »Mestnem domu«.
—	Vojni invalidi, vozne olajšave na že« leznici. Ministrstvo saobračaja je s svojim odlokom K. br. 887 od 24. januarja 1927 ob« vestilo ministrstvo notranjih del, da je pred« pisalo s pravilnikom, ki stopi v veljavo s 1. februarjem 1927, da bodo uživali invalidi b r e ¡z p la č n o vožnjo, ko jih pristojne oblasti ali pooblaščene usta« nove pozovejo ali napotijo k zdravniškemu pregledu, zdravljenju, strokovnemu pouku, zaradi poprave protez ali drugih ortoped« skih sredstev in ko se bodo odtod vračali domov. — Spremljevalci invalidov navede« nih v čl. 43. invalidskega zakona imajo isto
pravico do brezplačne vožnje kakor inva« lidi, ki jih spremljajo na zdravljenje. — Poleg tega imajo invalidi pravico do polo« vične vožnje trikrat na leto, kadar potujejo po privatnem poslu (čl. 43. invalidskega zakona).
—	Učne osebe za meščanske šole. Ker
se bo v bodočem šolskem letu rabilo na meščanskih šolah v ljubljanski oblasti več učnih oseb, iz Višje pedagoške šole pa jih še ne bo prišlo dovolj, se bodo nastavljale začasno še učne osebe z osnovnih šol. Do« bro kvalificirani učitelji(ice), ki bi želeli po« učevati na meščanskih šolah, naj po uradni poti vlože prošnje na velikega župana ljub« ljanske oblasti. V prošnji je navesti sedanjo službo, službeno dobo in predmetno skupi« no, ki jo žele poučevati.
—	Državni grb. Učiteljski dom v Ma« riboru je poslal poverjeništvu UJU v Ljub« ljani gratis državni grb. Hvala! Ker je grb odobrilo ministrstvo prosvete ter ga pripo« ročilo vsem prosvetnim upravam v državi, ga priporočamo tudi mi v nakup vsem šolam in učiteljstvu. Cena mu je 20 Din. Raz« pošilja ga Učiteljski dom v Mariboru. Do« biti ga je pa tudi po vseh večjih knjigarnah.
—	Letno poročilo za poslovno leto 1926./27. je treba poslati poverjeništvu go« tovo do 15. junija 1927. V ta namen naj iz« polnijo društveni funkcionarji tiskovino, ki jo je razposlalo poverjeništvo na vsa okraj« na učiteljska društva. Vse članstvo opo« zarjamo, da stavi na zborovanjih za pokra« jinsko in državno skupščino predloge in na« svete, ki naj tvorijo podlago in dajo smer« niče bodočemu delu v organizaciji. Brez iniciative od strani društev ni življenja v centrali.
—	Volitev delegatov za pokrajinsko in državno skupščino. Poverjeništvo je razpo« slalo tozadevno okrožnico na vsa okrajna učiteljska društva s pozivom, da javijo de« legate in namestnike najkasneje do 15. ju« ni j a 1927.
—	Naročnikom srbohrvatskossloven« skega slovarja v znanje! Na razna vpraša« nja, kedaj izide srbo«hrvatsko«sloveneki slovar, sporočamo, da bo slovar dotiskan tekom enega meseca, nakar se ga bo takoj razposlalo vsem cenj. naročnikom. Ker je naklada slovarja mala in bo, kakor naro' čila že danes kažejo, knjiga razprodana v kratkih tednih, je želeti, da se interesenti čimpreje prijavijo; zadostuje navadna do« pisnica. Slovar bo vezan v platno in stane 50 Din. Strani 300. — Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
Enotna fronta učiteljstva z ostalim drž. uradništvom.
—pz Izplačilo razlik. Za leto 1927./28. dovoljeni kredit v znesku 10 milijonov di« narjev se bo v najkrajšem času izplačal ože« njenim služiteljem brez otrok in služiteljem« samcem. Ostale terjatve tvorijo leteči dr« žavni dolg ter se bodo poravnale iz držav« nega posojila, kakor obljubljajo še v teko« čem letu.
—pz Nova uredba o povračilu selitve« nih in potnih stroškov. V kratkem izide no« va uredba o povračilu potnik stroškov, ki bo vsaj deloma saturirala zahteve državnih nameščencev.
—pz Kedaj se bodo prevedli kronski upokojenci? Nove pokojnine kronskih upo« kojencev se prično izplačevati najkasneje v treh mesecih, računši od 1. aprila t. 1. dalje. O kaki retroaktivnosti zakona ne more biti govora, ker je s tem dnem stopil tudi finan« čni zakon v veljavo.
—pz Revizija razvrstilne uredbe. Ten« denca načrta nove uredbe o razvrstitvi dr« žavnih nameščencev sloni predvsem na iz« boljšanju položajev vodilnih mest II. in III. kategorije. Med 3. in 4. skupino I. katego« rije nameravajo vriniti še eno skupino, ki bo odgovarjala službenim prejemkom pol« kovnika.
—pz Enotna fronta vsega državnega uradništva. Glavni Savez državnih name« ščencev je sklical za 8., 9. in 10. april v Beo« gradu širšo konferenco predsednikov vseh pokrajinskih zvez, na kateri so se pretresa« vala najbolj aktualna vprašanja državnih nameščencev s posebnim ozirom na razšir« jenje in poglobitev njihovih organizacij. Ugotovilo se je, da je izmed okroglo 100 tisoč državnih nameščencev, ki jih imamo v državi, organiziranih nekaj nad eno tret« jino. Reorganizacija se sicer vrši že od 1. januarja dalje, vendar pa je Glavni Savez storil potrebne korake, kako bi izvršil re« organizacijo, da bo do konca leta organizi« ranih vsaj polovica državnih nameščencev.
—pz Izprememba uradniškega zakona. Delegati činovniškega Saveza iz pokrajin so se te dni bavili v Beogradu z izpremembami uradniškega zakona, ki nam jih je donesel novi finančni zakon. Na konferenci se je razpravljalo o izpremembah uradniškega zakona in uredbe o razvrstitvi ter o izpla« čilu razlik, ki jih dolguje država svojim na« meščencem za čas od 1. oktobra 1923 do 30. aprila 1924.
—pz Zvezo državnih nameščencev za Slovenijo je zastopal na seji Činovniškega Saveza v Beogradu predsednik Zveze dr« žavnih nameščencev računski direktor g. Milan Paternoster.
—pz Tudi hrvatski državni uradniki so vstopili v Činovniški Savez. Glavni Savez je na svoji zadnji seji sprejel v svoje član« stvo Savez javnih namještenika i umirov« ljenika v Zagrebu, ki doslej ni bil član Glavnega Saveza. S tem se je enotna fronta državnega uradništva zelo povečala in ka« kor je videti ne padajo predsodki separa« tizma samo med hrvatskim učiteljstvom, temveč tudi med vsem ostalim državnim uradništvom.
—	Vstop hrvatskih učiteljev v UJU.
Večina članov Hrvatskega učiteljskega Sa« veza, ki je doslej stala na strogo hrvatskem stališču, je zaprosila za vstop v UJU. Skli« can je v Zagreb izredni občni zbor, na ka« terem bodo sklepali o vprašanju fuzije z UJU. Zadevna zaključna pogajanja se pri« čno okrog 29. aprila t. 1. med obema učitelj« skima stanovskima organizacijama in je pričakovati, da se končno ustanovi enotna jugoslovenska učiteljska organizacija. Dne 29. aprila t. 1. bo v Zagrebu tudi konferenca vseh poverj. UJU, ki bodo predvsem re« digirali predlog projekta novih pravil UJU.
—	Disciplinska sodišča za učitelje. V prosvetnem ministrstvu se je vršila konfe« renca referentov za poedine pokrajine, na kateri se je razpravljalo o novem pravilniku o ustrojstvu in poslovanju disciplinskih so« dišč za učitelje. Pravilnik so izdelali pravni referenti prosvetnega ministrstva. Uredba o disciplinskih sodiščih je že izšla. Obsto« jajo oblastna in centralno disciplinsko so« dišče. V oblastnih disciplinskih sodiščih ima učiteljstvo enega, v centralnem sodi« šču dva svoja zastopnika. Izvolitev oblast« nih učiteljskih zastopnikov disciplinskega sodišča mora biti izvršena do 15. maja t. 1. Disciplinske kazni so iste, kakor jih pred« videva uradniški zakon. Zadevo bomo še obravnavali.
—	Možitev učiteljic. Prosvetno ministr« stvo je izdalo odredbo, po kateri se učite« ljicam v Bosni in Hercegovini naroča, da se morajo pred poroko v vsakem slučaju obrniti na prosvetno ministrstvo za dovo« Ijenje. Doslej je prosvetno ministrstvo iz« dalo že mnogo takih dovoljenj učiteljicam v Sloveniji.
—	Policijski komisar na učiteljskem zborovanju. Na beograjskem učiteljskem zborovanju dne 7. t. m. se je dogodilo ne« kaj značilnega, kar se ni še dosedaj, odkar postoji učiteljska organizacija. Na zboro« vanje je prišel beograjski policijski komi« sar, katerega je predstavil predsednik zbora svojim kolegom. Prisotni učitelji in učite« Ijice sprva niso znali, da je nepoznani go« spod komisar beograjske policije, pač pa so mislili, da je to gost, ki se interesira za pe«
a vesti.
dagoške probleme, ki so bili na dnevnem redu. Ali ko je učiteljstvo čulo, kdo je ne« povabljeni gost, ki ima namero uradno pri« sostvovati zboru z dnevnim redom čisto strokovnih razprav, je bilo iznenadeno, je revoltiralo ter protestiralo proti temu in prekinilo zborovanje v znak protesta. Ko je policijski komisar videl posledice svoje« ga postopka, jo je nenadoma odkuril. Saj vendar pedagogika ni politika. P. J.
—	Zidanje šol. Ministrstvo prosvete je izdalo razpis, v katerem se navaja, da je treba za zidavo in prezidavo šol imeti pred« hodno dovoljenje ministrstva prosvete in od ministra gradjevin. Upravitelji in krajni šolski sveti, ki se ne bodo držali te naredbe, bodo strogo kaznovani, kakor tudi obreme« njeni s polno materialno odgovornostjo, ako začno z zidanjem brez odobrenja načrta in predračuna. Načrte in predračune bodo pre« skrbele, po naredbi ministrstva gradjevin gradbene sekcije. — Je li polnomočna ta na« redba tudi za Slovenijo, ali samo za Srbijo, ni razvidno.
—	Kmetijsko« nadaljevalno šolstvo in šolski vrtovi na kmetijski razstavi v Ljub« ljani. Kmetijska družba bo priredila v zvezi z Upravo velesejma povodom letošnje 160« letnice meseca septembra jubilejno kmetij« sko razstavo v Ljubljani. — V splošno po« učnem oddelku bo na tej razstavi poleg kmetijskega in gospodinjskega šolstva tudi kmetijsko « nadaljevalno šol« stvo in šolski vrtovi. — Da bo ta del razstave čim bolj uspel in podal po« trebno pobudo za razvoj te naučne stroke, ki je največjega pomena za stanovsko vzgo« jo kmetske mladine, je povabil prosvetni oddelek v Ljubljani z okrožnico P. br. 2455 od 7. aprila 1927 k sodelovanju vse učitelje vrtnarje in učitelje kmetijsko«nadaljevalnih šol in tečajev. Nameravana razstava naj nudi popolno sliko o dosedanjem razvoju in stanju nadaljevalnega šolstva in šolskih vrtov. Razstavljena naj bi bila razna učila, načrti, slike, modeli, orodje, knjige itd.
—	Nekaj tisočev državnih uradnikov je bilo reduciranih 1. aprila. O predhodni in pravočasni preskrbi ali o kaki pomoči tem revežem, ki so ostali z deco na ulici, ni go«
—pz Pristop meščanskošolskega učitelj» stva v Zvezo državnih nameščencev. Na občnem zboru v Celju so sklenili meščan« skošolski učitelji, da pristopijo k Zvezi.
Boj za svobodo in neodvisnost učiteljskega stanu.
—e Kakor poročajo dnevni listi je pre« meščen tov. Pivk iz Toplic v Dole po čl. 71. čin. zak. Poverjeništvo UJU ni prejelo o tem nobenega obvestila, ne od prizadetega in ne od okrajnega društva. Če prejme po« verjeništvo potrebne avtentične podatke in poročilo — za kar ne moremo smatrati po« ročila dnevnih listov in ne krik, ki ga bo morda vzdignilo tudi »Edinstvo« — bomo o slučaju podrobneje poročali brez ozira na levo ali desno. Iz tega slučaja je razvidno, kako škodljivo je, da je »Edinstvo« razdvo. jilo učiteljske vrste. »Edinstvu« svetujemo, naj resno presodi tudi ta slučaj preden kaj piše in naj ne tira s kakimi tiradami mladih ljudi v lastno nesrečo!
—e »Če bo kdo verjel »Učit. Tovarišu«, ki se je povzpel že tako daleč, da je pričel v svojih predalih priporočati »Slovenskega učitelja«, glasilo Slomškove družbe« — tako piše velikonočno »Jutro«. — Političnemu beležniku »Jutra« svetujemo, naj ne smatra učiteljstva za take mameluke, ki bi ne smeli vedeti za vse pedagoške liste, ki izhajajo in bi ne smeli citati tudi drugih pedagoških listov. Z omejenostjo se ne širi naprednosti! Zaradi tega, če bo čital razne pedagoške li« ste, se ne bo izneveril noben napreden učitelj in tudi »Učit. Tovariš« ne bo odbil s tem nobenega naprednega učitelja, pač pa bi svetovali »Jutru«, naj pomede pred svo« jim pragom, saj še ni daleč čas, ko se je po« vzpelo tako daleč, da je udarjalo v listu po lastnih političnih pristaših. Presodi naj malo, kaj več škoduje napredni stvari.
—e »Učiteljska društva so nam bila vse. Čestokrat smo zatajili sami sebe in delali za skupnost.« Te lepe besede je izgovoril na občnem zboru nekega učiteljskega društva dne 6. aprila, ko je proslavljal zasluge vzor« nega tovariša odlikovanca g. nadzornik. Ta« ko je bilo nekdaj. In danes, g. nadzornik?! Kdo je razbil enotno učiteljsko organiza« cijo? Mi smo privedli v njo še one, ki so bili zunaj zaradi nestrpnosti lastnih kolegov, -i.
—e Prestavitev po § 71. obsoja najbrž neki tovariš v velikonočni številki »Jutra«, ker se je ta pripetila nekemu učitelju pri« stašu SDS. V koliko je ta prestavitev res partizanska, mi ni znano, ker je v ljubljan« ski oblasti. Začudil sem se pa, ko sem čital obsodbo v glasilu stranke, katera se imenuje napredna, a se je ravno ta § grdo izrabljal celo proti naprednim učiteljem takrat, ko je bila ta stranka v vladi in so vodili prosveto njeni pristaši. Kje je tu logika in dosled« nost? Stališče organizacije glede § 71. je do« volj jasno. — i. Iz Mariborske oblasti.
—e S soodgovornostjo in sokrivdo za gospodarsko stanje in ugotovitve iz dobe prejšnjega poverjeništva operirajo še vedno zlasti tovariši v nasprotnem taboru, pa tudi nekateri naši ter propagirajo izstop tistih članov ožjega sosveta, kateri so imeli preje to, takrat dvomljivo čast, kakor vidimo se« daj. Če nimajo drugega sredstva, s tem ne bodo zmagali. Zadeva se je temeljito in vse« stransko pojasnila že v Celju, pojasnila pa se bode še pred sodiščem, ko pride prilika in čas. Zdaj pa naj dokažejo javno in jasno vsi tisti, ki tako radi namigujejo, le en greh v tem oziru, ki bo držal kot dokaz sokrivde in soodgovornosti tistim trem članom tudi sedanjega ožjega sosveta. Kakor hitro so ti zaznali za visoke dolgove, so takoj storili svojo dolžnost. Ovirali so jih drugi! Brez do« kazov so kričači podobni tistemu, ki je trdil, da je tatvine sokriv tudi policaj, ker je tatu odkril in prijel. Ves trud je docela brez« uspešen! Izmišljujte si še take intrige, enot« nosti v sedanjem poverjeništvu ne pridete blizu. Dokazi glede sokrivde in soodgovor« nosti so bili podani v Celju in so priprav« ljeni tudi za sodišče!	_i.
Nova napredovanja, imenovanja, upokojitve itd.
—i Upokojitve. Na predlog ministra prosvete so trajno upokojeni: Fr. Baf, okr. šolski nadzornik v Kastvu; Matilda Bla« gajne«porišek, učiteljica v Ljubljani; Av« gust Šabec, učitelj v Dramljah pri Celju; Ana Pfeifer, učiteljica manjšinske osnovne šole v Ljubljani; Ignacij Strmecki, učitelj v Ksaveriju pri Gornjem gradu in Marija Ma« rok«Sedej, učiteljica v Ljubljani.
—i Napredovanja. V 3. g r u p o II. k a « tegorije: Fran Mejač, Nada Fakin=Gru« den, Bernarda Ritter=Stibrič, Marija Piano, Angela Sadar=Vorbach, Pavla Zotter; v 4 grup o II. kategorije: Friderik Hegler, Anica Slapšak, Stanislava Bohte, Josipina Žumer, Štefanija Šmalc, Antonija Ulčar, Ivan Baškovič, Ladislav Kraker, Ana Ki« ferle, Angela Lorber, Zmagoslav' Konečnik' Franc Erženjak, Zmagoslava Serajnik, Ma« rija Kavec, Josipina Jecl, Jadviga Hudales« Matela, Jožica Osterc, Andrej Žvan, Olga Bračič, Angela Stani, Angela Hauptman, Ce« cilija Kukovec, Feliks Grogl, Hilda Požar, Josip Križnic; v 1. grupo služitelja: Karol Sič.
—i Napredovanja: VI.grupo II. ka« tegorije: Pavel Zaje, veroučitelj; Ama« "ja Macak=Reichmann, Marija PapstsMaj« cen, Mara Pokeržnik=Lazar, Simon Radato« »c; v 2. grupo II. kategorije: Ivan W°VeCx\,Rudolf Obrekar, Katarina Košiša,
,Weber«Kaušek, Ruža Gosak, Jernej Vnuii, w Gratus Kostanjšek. Eliza Kert,
Kati M^slov«Plepel. ^^ ^ JagCr'
Književnost in umetnost.
—k Dr. Stanislav Bevk: Botanika za šolo in dom (s 304 slikami in 41 podobami v barvotisku). Cena v platno vezani knjigi 150 Din. 4° Strani 447. Ljubljana 1927. Dr« žavna zaloga šolskih knjig in učil.
Ta knjiga ni spisana na brzo roko, am» pak je sad mnogoletnega truda in brezpri« merne pridnosti. Napisal jo je priznani strokovnjak dr. Bevk, mož, kot ga izza Pav« linovih časov Slovenci še nismo imeli. — V prvem poglavju najdemo fiziologijo in ana« tomijo rastlin, v drugem staničnice in cev« niče, povsod z vidika biologije, v tretjem rastlinske združbe, v četrtem pa organogra« fijo. Prav izvrstno bodo služili ključi za ro« dove in vrste, kar je nad vse praktičen pri« datek, zlasti za začetnike. Znanstveno«slo« venski slovarček in obširno stvarno kazalo povečava v prav izdatni meri uporabnost knjige.
Zaloga šolskih knjig je z Bevkovo Bo« taniko zamašila občutno vrzel na sloven« skem znanstvenem polju. Nobena šola ne sme ostati brez te knjige, ker bo nudila zla« sti učiteljstvu neizčrpen vir samoizobrazbe in napredka. Starši naj jo kupijo za dar svojim ljudski šoli odraslim otrokom, ki imajo veselje za naravo in dali jim bodo darilo, ki bo imelo trajno vrednost.
Društvena zborovanja UJU.
Vabila
= Učiteljsko društvo za celjski okraj
bo zborovalo v soboto 7. majnika v Pe« trovčah. Dnevni red tvorijo: društvena po« ročila, volitev delegatov za pokrajinsko in državno skupščino, predlog glede volitev novega odbora in slučajnosti. Glavna toč« ka dnevnega reda bo pa predavanje tov. Elize Kukovčeve: O učenčevem vprašanju pri pouku. (V smislu doslednega udejstvo« vanja učnega načela samodelavnosti). Po možnosti nastopi pri obedu celjski orke« ster. Začetek ob 8. uri.
Poročila:
+ Slovenjebistriško učiteljsko društvo
je zborovalo dne 9. aprila na Spodnji Pol« skavi.
Tov. predsednik pozdravi navzoče, zla« sti tov. Č u č e k a , ki je došel kot upokoje« nec med nas, prečita došle dopise ter po« roča o poteku in sklepih zadnje odborove seje. Tov. blagajnik se pritožuje, da so med nami še nekateri zamudniki, ki še dolgujejo na lanski članarini ter jih opozarja, da store svojo dolžnost! Preloži se ponovno pregled računov, dokler ne bodo dolgovi poravnani in blagajna v redu!
Tov. Planer se je udeležil občnega zbo« ra U. D. v Mariboru ter poda k poročilu v 33. številki »Učit. Tov.« nekaj pojasnil. Omeni, da se je članarina znižala na 20 Din ter pričakuje pristop vseh navzočih v to društvo. Tov. predsednik priporoča sicer društvo vsem onim, ki imajo interes na njem, toda siliti koga, da vstopi — ne more!
Zvečer ob 8. uri in v nedeljo dne 10. ob 3. uri popoldne uprizorijo člani našega uči« ■ teljskega društva v Slov. Bistrici igro »Vo« zel« v prid U. D. v Mariboru. Pri tem ob« vestilu je vzbudilo ogorčenje dejstvo, da znaša državna taksa za ti dve predstavi 677 Din.
Sledilo je predavanje tov. Planerja o matematični geografiji v višjih razredih osnovnih šol. Podal je v učnih slikah snov ter pokazal pot, po kateri pridemo z lah« koto na podlagi delovnega principa do smotra.
+ Občni zbor učiteljskega društva za Mežiško dolino se je vršil dne 15. januarja t. 1. na Prevaljah.
Predsednik tov. Feinig nam je podal v svojem letnem poročilu na njemu lasten jedrnat način sliko našega položaja v šol« skem in stanovskem oziru. V šolski politiki centrale, v delovanju naše centralne uprave pogrešamo programatično smer. O resnih reformah na šolskem polju se ne razmišlja, pač pa imamo zabeležiti nekaj ponesrečenih eksperimentov, kakor na brzo roko izdelani učni načrt za osnovne šole. Še manj razve« seljiva je bilanca v pogledu na naš gmotni in pravni položaj. Stalno se čutimo držav« ni nameščenci ogroženi v priborjenih svojih pravicah, kar sili uradnike vseh kategorij, da strnejo svoje vrste v skupno obrambo. To dejstvo se izraža tudi v notranjem živ« ljenju našega Udruženja, kojega smer po« staja vedno odločneje stanovska.
Letno poročilo tajnikovega namestnika tov. Galloba se spominja častne uloge na« šega društva v našem stanovskem pokretu ter navaja predavanja strokovne in obče izobraževalne vsebine, kakor tudi en tečaj, ki ga je društvo v tekočem letu priredilo. V raznih resolucijah je povzdignilo svoj glas za pravice učiteljstva in so bile te re« solucije vedno predmet temeljitih debat. Po inicijativi društva se je pričela akcija za ustanavljanje kmetijskih nadaljevalnih tečajev v našem srezu, ki obeta najlepše uspehe. V Mežici smo dobili meščansko šolo, za koje ustanovitev imajo svoje za« sluge tudi člani našega društva. Tov. K o« š i r j u smo postavili lep nagrobni spo« menik.
Iz poročila marljive naše blagajničarke
je razvidno, da je društvo vse svoje obvez« nosti poravnalo in da je v njem včlanjeno vse učiteljstvo v okraju.
Volitve so imele sledeči rezultat: pred« sednik tov. Feinig, odborniki: M e n c i n, Doberšek, Kertova, Gačnik, G a 11 o b.
Članarina se je določila na letnih 150 Din, za obrambni sklad pa letnih 120 Din.
O najnovejšem projektu osnovnošol« skega zakona je poročal tov. ¡M e n c i n , pregledno navajajoč njegove hibe in vrline. Po daljši debati se je prepustila formula« cija in natančnejša utemeljitev naših za« htev odboru.
Situacijsko poročilo je podal tovariš Doberšek ter pojasnil razplet in stanje Mode rndorferjeve zadeve. Od nje« ga predlagana resolucija je bila po daljši debati z raznimi spremembami enoglasno sprejeta. Ker jo je »Učiteljski Tovariš« že objavil, je tukaj ne navajamo.
Na interpelacijo tov. Gačnika glede gospodarskega ter tov. Dominka glede splošnega položaja v našem poverjeništvu, je kratko odgovoril tov. Mencin, pridržu« joč si obširnejše poročilo za prihodnje zbo« rovanje.
+ Učiteljsko društvo za srez Šmarje« Rogatec je zborovalo dne 2. aprila v Ro« gatcu. Udeležba je bila prav dobra.
Poročilo predsednika. Po običajnem po« zdravu je predsednik prečital dopise neka« terih odsotnih članov. Javil je, da so dru« štvena pravila odobrena. Društvu državnih upokojencev za Slovenijo se je izplačalo iz društvene blagajne 100 Din. Poročila se vzamejo na znanje in odobrijo.
Dopisi. 1. Glede na dopis učiteljskega društva za celjski okraj, se soglasno sklene, vložiti prošnjo na velikega župana v Mari« boru za ustanovitev komisije Zdravstvene« ga odseka v Celju. 2. Dopis C. M. družbe, ki vabi, naj bi se poživile C. M. podružnice, se vzame na znanje. 3. Dopis poverjeništva UJU glede strankarskega boja v dnevnikih, se je vzel z zadovoljstvom na znanje. 4. Glede dopisa tov. Karola Doberška v Pre« valjah v zadevi slučaja tov. Moderndorferja se sklene soglasno, da bo vsak član tri me« sece zaporedoma prispeval po 3 Din k pod« pornini. 5. Glede na poročilo občnega zbo« ra Učit. doma v Mariboru priporoča pred« sednik, naj bi se članstvo, ki že ipak pla« čuje za to akcijo redni prispevek, spomnilo Učit. doma še ob svatbah, pogrebih in dru« gih žalostnih in veselih priložnostih ter zanj nabiralo darove.
Poročilo o seji širjega sosveta. Nato je predsednik podal poročilo o seji širjega so« sveta UJU v Celju. Poročevalec je pohval« no ocenil delo sedanjega poverjeništva.
Predavanje. O samodelavnosti učencev pri ppuku in kako jih pripravimo, da sta« vijo vprašanja v učnih zadevah, je preda« vala tov. E. Kukovčeva. Skrbno sestav« ljeno predavanje je članstvo poslušalo z veliko pozornostjo. Prisrčen aplavz je do« kazal predavateljici priznanje poslušalcev.
Slučajnosti. 1. Razpravljalo se je glede članarine, ki jo nekateri člani še dolgujejo bivšemu učiteljskemu društvu. Predsednik nasvetuje, naj bi se ista čimprej poravnala. 2. Predsednik je povabil člane, naj se pri« glasijo za predavanje na prihodnjem zboro« vanju. 3. Z ozirom na slučaj Moderndorfer se je razvil razgovor o premeščanjih. Odo« bravati moramo prizadevanje poverjeništva UJU za ustavitev premeščanj.
Prihodnje zborovanje bo dne 13. junija v Rogatcu.	Tajnica.
+ Učiteljsko društvo za krški okraj je
zborovalo dne 12. marca t. 1. v Št. Jerneju. Kljub temu da je ta kraj precej oddaljen od železnice, se je zborovanja udeležilo nad 50 tovarišev in tovarišic.
Predsednik tov. Vanič je otvoril zbo« rovanje in pozdravil navzoče, tako tudi sre« skega prosvetnega referenta tov. L e v s t i« k a, tov. Gruma, g. Plavšaka, tov. upokojenega šolskega upravitelja V. G e« bauerja in tudi goste, t. j. tovariše, ki do sedaj še niso prestopili k udruženju UJU.
Ob sklepu svojega poročila omenja to« variš predsednik, da je v srezu izstopilo 8 tovarišev(ic) iz društva. Njegovemu poro« čilu sta sledili še tajniško in blagajniško. Ko nadalje omenja, da je zadržan referent tovariš S k u 1 j, ki naj bi predaval o Pesta« lozziju, nastopi mesto odsotnega tovariš G rum s temo: »Načrti in problemi šol« stva v drugih državah«. G. referent se je tako dobro poglobil v svoje delo, da je v svojih začrtanih mislih izluščil pravo jedro in s tem pokazal, da je delo završil stro« kovno, za kar je žel vsestransko priznanje. Sledilo je predsednikovo poročilo širjega sosveta, v katerem je predočil natančno sliko o delovanju bivšega poverjeništva, iz česar je razvidno, da je bil že skrajni čas, da je vse delo prevzelo novo poverjeništvo.
O »tovarištvu« je predaval tov. Lom« š e k, nakar se je razvila živahna debata, v katero so posegli tovariši Požar, Špenko, Petelin, Golob i. dr. — za tem je bilo zaključno zborovanje. — Zbo« rovalce je brzojavno pozdravil tov. B i z « j a k, ki je bil uradno zadržan in učitelj« stvo osnovne šole v Mokronogu.
+ Učiteljsko društvo za ormoški okraj je zborovalo dne 5. marca t. 1. v Ormožu ob 86% «ni udeležbi članstva.
Predsednik omenja dogodke zadnjega časa, ki zadevajo učiteljski stan, med temi kvaren razdor v učiteljskih vrstah ter smrt dolgoletnega šolskega nadzornika v našem okraju g. Matije Herica; njegovemu spo« minu se oddolžijo navzoči s trikratnim »Slava!« Poroča tudi, da je rodil rokotvorni tečaj v Ormožu lepe uspehe po naših šolah.
Dopisi: Na dopis pevskega zbo« ra UJU učiteljstva se sklene: a) Naše društvo ne pristopi kot ustanovnik k zbo« ru, ker blagajna ne dopušča, b) Od 1. aprila t. 1. plača vsak član skupno z drugimi pri« spevki vsak šolski mesec 1 Din članarine za zbor. c) Kot njegov poverjenik fungira društveni odbor. — Za društvo dr«
žavnih upokojencev in up oko« j e n k se nabere med članstvom 130 Din prostovoljnih prispevkov. — Tajnika CM družbe pozove društveni odbor po svoji uvidevnosti, da predava o družbinem delu za povzdigo obmejnega šolstva.
Sklepi in slučajnosti. Na predlog tov. Rajšpa sklenejo zborovalci v zadevi prepo« vedi uporabe šolskih prostorov za tambura« ške vaje, da se objavi ta slučaj v »Učit. Tov.« v ilustracijo, kako hvaležno je izven« šolsko prosvetno delo učiteljstva na deželi, ki mu ga nalagajo šolske oblasti.
Za sejo glavnega odbora UJU v Beo« gradu se pošlje našemu poverjeništvu sle« deči predlog: Finančno ministrstvo naj upo« števa pri sestavi svojega proračuna pred« vsem zaostanke na naših plačah in pokojni« nah, posebno iste iz prejšnjih let, da bodo prišli prizadeti vendar enkrat že do svojih zasluženih plač in pokojnin. V našem dru« štvu je slučaj, ko ima upokojenka dobiti nad 14.000 Din na ostanku iz leta 1924.
»Učiteljski Tovariš« naj posveča večjo pozornost poročilom pod rubriko »U č i« teljski pravni k«, da se ne bo zopet dogodilo, da nastanejo zmešnjave, kakor se je to zgodilo o priliki sklepa 1. polletja te« kočega šolskega leta, ko je bila tozadevna naredba iz Finkove zbirke napačno objav« ljena. (Objavljen je bil odlok, ki je bil iz« dan v ijubljanski oblasti. — Op. u r e d n.).
Na predlog tov. Megla se zbirajo pro« stovoljni prispevki za »Učit. do m« v Ma« riboru namesto venca na grob umrlega rav« natelja g. Matije Pirca. Nabralo se je 130 Din. Na isti način se počasti na predlog tov. Rajšpa spomin umrlega nadzornika g. Matije Herica ter se skupi med člani 112 Din za Učit. dom.
Prihodnje zborovanje bo v Čakovcu o priliki zborovanja Medjimurskega učitelj« skega društva.
+ Učiteljsko društvo UJU za kočev« ski okraj je zborovalo v Kočevju dne 18. marca 1927. Zborovanju je prisostvovalo 71 članov(ic).
Predsednik tov. Fr. Ločniškar otvori zborovanje ob 10. uri, pozdravi tov. pover« jenika Andr. Skulja, predavatelja tov. Leona Pibrovca ter zastopnika Učit. pevskega zbora v Ljubljani tov. Karla P u h a r j a. _
Predavanje: Tov. Leo Pibrovec iz« vaja svoje predavanje po sledečih točkah: a) o izobrazbi v splošnem; b) o načrtih de« lovne šole; c) delotvorni pouk v šoli; č) roč« no udejstvovanje pri pouku; d) delovni po« uk v posameznih razredih; e) celokupen pouk pri mladini in f) razlika med staro in novo šolo. Predavatelj je s svojim stvarnim in zelo nazornim referatom odkril zbrane« mu učiteljstvu čisto nova pota, po katerih ima hoditi moderna delovna šola; pokazal je v njem vso svojo vnemo in gorečnost in izobrazbo za novo šolo ter podal nešteto nasvetov, pridobljenih na podlagi izkušenj dveletnega prizadevanja in udejstvovanja s poukom mladine po načelih modernega časa. Za to svoje globoko in dobro zasno« vano predavanje je žel tov. predavatelj od strani pazno sledečega učiteljstva buren aplavz.
Nato sledi predavanje tov. Andreja Skulja o šolskem vrtu in njega umni upo« rabi. Predavatelj najprej teoretično obraz« loži važnost in pomen kmetijskega pouka na šolah sploh in poudarja koristi, ki jih mora narod imeti od tega. V drugem delu svojega predavanja pa preide k praktič« nefhu udejstvovanju na šolskem vrtu. Vrt je treba urediti tako, da ustreza lepotic« nim in praktičnim zahtevam. Svoje preda« vanje je ponazoril s sliko. Tov. predsednik tovariša .predavatelja 'obenem z zahvalo za njegov referat poprosi, da bi se od« zval vabilu in prišel iznova predavat na socialno^pedagoški tečaj, ki ga namerava Kočevsko učiteljsko društvo prirediti ob koncu letošnjega šolskega leta v Kočevi*
Poročilo društvenega podpredsednika tov. H. Kmeta o seji širjega sosveta UJU v Celju, dne 2. februarja 1927. Poročevalec poroča o poteku te seje, na kateri se je v glavnem razpravljalo o gospodarskem sta« nju ^učiteljske organizacije UJU poverje« ništvo Ljubljana v zadnjih 4 letih.
K tej točki se oglasi tov. poverjenik A. S k u 1 j ter poda članstvu še nekatera pojasnila v svrho informiranosti in pozna« nja dejanskega stanja. Dotakne se tudi slučaja tov. Moderndorferja.
Zborovanje se prekine ob Vt na 13. uro in nadaljuje ob 15. uri.
Predsednik poroča o sklepu odbora, da se priredi letos ob koncu šolskega leta socialno« pedagoški t e£ a j. Ute« meljuje potrebo in korist takega tečaja za učiteljstvo, ki mora skrbeti, da se vedno in vsestransko izobrazuje in ne zaostaja za drugimi stanovi.
K tej točki se oglasi tov. M e r v i č , ki tudi povdarja potrebo izobrazbe uči» teljstva, ako hoče to uspešno vršiti svojo dolžnost.
Tov. P e t e r 1 i n izrazi željo, naj bi učiteljstvo samo sklenilo, ali sploh želi takšen tečaj. Dan na glasovanje je bil ta sklep z veliko večino sprejet. Sklene se tudi povabiti k temu tečaju zlasti učitelj« ska društva iz Dolenjske.
Tov.' P u h a r je utemeljeval potrebo učit. pevskega zbiora, »njegov na« men in korist za učiteljski stan. Predlog, ki je bil soglasno sprejet, se glasi: Uči« teljsko društvo za kočevski okraj pristopi k centralnemu učit. pevskemu zboru kot ustanovni član z enkratnim prispevkom 500 Din; člani društva pa vsi pristopijo k omenjenemu pevskemu zboru kot podpor« ni člani, pričenši z januarjem 1927.
Na predlog tov. Kmeta se sklene ustanoviti tudi krajevni učiteljski pevski zbor. Njega pevovodja bodi tov. verouči* telj Lavrič. Soglasno sprejeto.
Nadaljnja točka slučajnosti so dru* štvene zadeve. Nekateri člani stavijo na predsednika vprašanje, kako je s plačeva* njem globe. Tov. predsednik pojasni in utemelji potrebo 'tozadevnega sklepa od* bora.
Tov. T a v ž e 1 j stavi vprašanje in že* li pojasnila, kako je z vojaško dobo, ali bo šteta v službo ali ne.
Poverjenik mu odgovori na to vpra* šanje in pojasni tozadevni člen zakona.
V svrho /informacije članstva izpre* govori končno poverjenik še nekoliko be* sed o delovanju poverjeništva v zadnjih tednih. Omeni sejo in njen potek Glavne* ga odbora UJU v Beogradu.
Tov. 'predsednik zaključi zborovanje ob Vi\l. uri.
+ Svetolenartsko učiteljsko društvo je
zborovalo dne 8. marca 1927 pri Sv. Le* nartu v Slov. goricah. Od 48 vpisanih čla* nov navzočih 33.
Predsednik otvori zborovanje, pozdra* vi tov. D. H u m e k a , kateri se je rade* volje odzval povabilu in prišel predavat tudi k nam. — Spomni se rajnega g. rav* natelja M. P i r c a , katerega smo pred kratkim zgubili, njegovega delovanja za narod. Zborovalci mu zakličejo trikratni »Slava!«
Prečitajo se vsi došli dopisi, k posa* meznim se sklene: Vse članstvo sklene pri* stopiti k »Ped. did. krožku v Mariboru« z mesečno članarino 1 Din.
Članstvo se enoglasno pridruži resolu* ciji glede reduciranja osnovnošolskih nad* zorniških mest in je za to, da jih ostane v mariborski oblasti 10.
Med članstvom je krožila nabiralna pola za društvo državnih upokojencev, za katere se je nabrala tudi malenkostna pod* pora.
Ravnatelj meščanske šole v Mariboru
tov. D. Humek je predaval: »Deška roč* na dela brez delavnice«. Podal nam je v lepo zamišljenih besedah pomen in način deških ročnih del v osnovni šoli, kako se takorekoč brez ničesa ustvarja in dela. Pri učiteljstvu vzbudil veselje in vnemo za ta predmet. Posamezniki so posegli v de* bato z raznimi vprašanji. Končni in naj* večji uspeh je pa bil ta, da je članstvo za* htevalo, naj se priredi koncem aprila tri* dnevni praktični tečaj za deška ročna dela. Radi tega naj izposluje društvo pri pro* svetni oblasti v Mariboru potreben dopust (tri dni) za udeležence.
Tov. Velnar Jože poroča o poteku ob* čnega zbora Učit. doma v Mariboru. Uči* teljstvo tega društva je skoraj vse včlanje* no, le učiteljstvo od Sv. Antona še ne, zato apelira tudi na te. Priporoča, da se naj pridno razpečavajo ročni zemljevidi in dr* žavni grb.
Tov. Golež Fran poroča o seji širjega sosveta. Članstvo je vendar enkrat izvedelo, kako se je gospodarilo pri poverjeništvu. Vsak je strme poslušal revizijsko poročilo o blagajniškem stanju. Sedaj si je v tej stvari vsakdo lahko na jasnem, čemu je bilo toliko odpora.
Blagajničarka je podala poročilo, ker se je pri občnem zboru preložilo na danes. Dohodki so znašali v preteklem letu 8598 Din 50 p, stroški 7422 Din 50 p. Premože* nje se je pomnožilo za 298 Din 45 p.
Pregledovalca sta pregledala račune in našla vse v redu.
Predlogov ni!
Prihodnje zborovanje bo pri Sv. Ani v
Slov. goricah, datum se še določi. — Odbor.
+ Učitejsko društvo za marenberški okraj je imelo svoj 9. redni občni zbor dne 12. marca 1927 v Vuhredu.
Nagovor predsednika. Po kratkem predsednikovem nagovoru o materijalnem, kulturnem in socialnem pomenu učiteljske organizacije, ki je glavno orožje za našo neodvisnost in kulturni vznik učiteljstva ter edina obramba proti zlim namenom vlada* joče manjšine, ki hoče do mozga izrabiti naš idealizem — sta se prečitala zapisnik zadnjega zborovanja in 8. občnega zbora, ki sta bila brez debate sprejeta.
Sklepi na podlagi dopisov: Društvo si je osvojilo mnenje, da je pravilno, da se tudi od njegove strani določajo tovariši za nadzorniške kandidate. Trenotno je načelo še iluzorno — a močna organizacija more izvojevati učiteljstvu pravico, da soodločuje v vseh vprašanjih, ki se tičejo šole. Soglas* no je bil določen za kandidata tov. Pahor, ki je to izvolitev odklonil.
Članstvo se je enoglasno odzvalo vabilu za pristop k Pedagoški centrali v Mariboru, sprejelo poslovnik in se obvezalo plačati od člana 12 Din letne članarine.
Poročilo tajnika. Tov. tajnik je v svo* jem poročilu orisal predvsem idejni pre* okret v naši organizaciji, govoril o njega pridobitvah in o še obstoječih nedostatkih. Izvajal je, da danes živimo prehitro, prelistavamo le ono, kar je važno in potrebno za naš fizični obstoj in radi tega nimamo časa vglabljati se v ona vprašanja, ki so vele* važna za bodočnost in ki segajo preko na* šega fizičnega bistva v duševno globino človekovo in človeštva.— Med štirimi ste» nami delamo in ne vemo nič o uspehih svo* jih najbližjih tovarišev na šoli. V mnogih drugih državah je učiteljstvo zreformiralo šolstvo v metodiko. »Quelle« piše o naših meščanskih šolah: »Sie sind nur auf das Gebiet der ehemaligen osterr.*ung. Monar*
chie beschrankt.« Z ljudskimi šolami ni bo* lje. — Ogibamo se najnavadnejših vprašanj družboslovja. — Deklaracija, ki pomeni ne* kako revolucijo duhov je bila sprejeta, a je šla tiho in neopaženo mimo mnogih. — V našem okraju smo danes organizirani vsi do zadnjega, kar pomeni, da je v nas tovariška solidarnost. A ni glavno, da smo organizi* rani, solidarnost naj se nam poglobi v skup» nem delu. Domoslovni materijal zbiramo. Naj nas to kolektivno delo druži vse leto, da ob njem spoznamo pravo šolsko delo, spoznamo pa tudi življenske prilike naroda, med katerim živimo. Statistični podatki: Društvo je štelo začetkom 1926. leta 36 čla* nov, koncem leta 31 članov. Zborovalo je osemkrat; predavanj in poročil je bilo 10. Povprečni obisk na zborovanjih je bil 59%.
Blagajniško poročilo izkazuje 6476 Din dohodkov in 4918"60 Din izdatkov; prebitek znaša 1547-40 Din.
Volitev novega odbora. Članstvo je iz* volilo nov odbor, ki se je konstituiral ta* kole: predsednik Jurančič, podpredsednik Pahor, tajnica Jurančičeva, blagajnik Leš* nik, odborniki: Golob, Hauptman in Kos; namestniki: Vollmaier, Bračičeva, Kopriva; preglednika računov: Poharjeva in Hri* bcrnik.
Resolucije: Sprejeli sta se sledeči reso» luciji:
a)	Poverjeništvo UJU Ljubljana naj prevzame iniciativo za ustanovitev Šolarske Matice, ker to spada pod njegovo področje in ker ono edino jo more s pomočjo vsega članstva realizirati. Pripraviti je vse potreb* no, da se Šolarska Matica udejstvi že ob letošnji pokrajinski skupščini. V ta namen naj poverjeništvo pooblasti nekaj tovarišev, da zadevo prouče in stavijo gotove predloge glede sestave in tiska knjig ter glede orga» niziranja in zbiranja članov.
b)	Poverjeništvo UJU Ljubljana naj posreduje pri Šolski Matici v zadevi knjig za leto 1926. in obenem apelira, da naj iz* daja Šolska Matica knjige redno in postopa po statutih. Opravičilo, da so krivi pover* jeniki, ne drži, dolžnost odbora je, da bolj živo zainteresira članstvo.
Prihodnje zborovanje bo v Breznu.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
—lu Učiteljskim društvom. V današ* njo številko smo spravili kolikor je bilo mogoče društvena poročila in skrčili zaradi tega drugo gradivo. Kolikor poro* čila še niso vsa objavljena prosimo potrp» ljenja, ker drugi dopisniki tudi žele, da pridejo dopisi v list. Ne moremo se tudi izogniti, da bi iz lista izpustili aktualno gra* divo, ker s preložitvijo ¡izgubi vrednost. Torej potrpljenje, saj ga mora imeti ured* ništvo tudi zelo mnogo pri tako tesno od* merjenem prostoru in tako obilih in raz* ličnih željah dopisnikov in čitateljev.
Rokotvorni pouk.
Vse potrebščine za KNJIGOVEŠTVO IN KARTONAŽO dobite najceneje v trgovini
91 ŠAGRIN" dr. z o, z.
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 6.
(nasproti Hotela Union.)
MULI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. — Najmanjši znesek Din 5'—.
A
ZGODOVINSKO UČNO SNOV,
ki jo predpisuje novi učni načrt, dobite v J. Nerat: „Zgodovinski čitanki", ki jo je založila Učit. tiskarna v Ljubljani. Cena je 15 Din.
ALI UPORABLJATE PRI POUKU ročne zemljevide
kulturnih skupin in Slovenije, katere je izdal Učit. dom v Mariboru? Ste li že naročili sliko državnega grba?
UPRAVA POPOTNIKA
ima več nevezanih letnikov Popotnika na prodaj do leta 25/26 a 20 Din od leta 25/26 h 50 Din. Dalje
ima posamezne številke vseh letnikov a 5 Din kom na razpolago.
UPRAVA ZVONČKA
ima več vezanih in nevezanih letnikov na prodaj in sicer boljše vezane a 60.— Din, navadno vezane 4 45.— Din in
nevezane i 30.— Din. Dalje ima nešteto posameznih številk vseh letnikov k 3.— Din komad na razpolago.
NOVA ŠOLSKA TABLA
dvojna, na škripcih, se ugodno proda. Ponudbe na upravo U. T.
Vsaka šola in slovenska hiša
mora imeti knjigo pesmi: ★
E.GANGL:
* HRAM * SLAVE
Broš. 30 Din, eleg. vez. 40 Din, s poštnino 2 Din več.
KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE
v Ljubljani, Frančiškanska ul.6.
RESTAVRACIJA NARODNI DOM
V CELJU
priporoča za šolske izletnike znižano hrano za osebo 8 Din, goveja juha, govedina in dve pnkuhi, ali pa po dogovoru. — Naročila se sprejemajo pismeno, zadostuje pa tudi isti dan ob prihodu jutranjega vlaka.
Restavrater K. PERC, CELJE
VSEM ŠOLAM IN KRAJNIM ŠOLSKIM SVETOM
OFERIRAM
It AMERIKANSKO PRAŠNO OLJE
BREZ DUHA, ZNAMKE HYGENIE
PO NAJNIŽJIH CENAH IN VSAKO KOLIČINO
AVGUST ŽLAHTSČ
RAZPEČEVALEC AMERIKANSKIH MINERALNIH OLJNATIH PRODUKTOV
MARIBOR
SLOVENSKA UL. 2.
m
m
)
) Pravkar Izšlo I
)
)
NOVO I
Pravkar izšlo I
)
A. Novak: RISANJE
s podrobnim učnim načrtom in navodilom za prvih osem šolskih let.
Delo obsega v posebnih ovitkih predloge za I,—II., posebej za III., za IV., V., za VI.—VIII., posebej perspektivo za VI.—VIII. in naposled geometrijsko risanje za VI.—VIII. šolsko leto. Na čelu predlogam je drobna 52 strani broječa knjižica s potrebnimi navodili in podrobnim učnim načrtom za vsa leta osnovne šole. — Cena v močni lepenki opremljeni zbirki z okusnim zunanjim napisom znaša Din 500'—
{	Novakovo .Risanje" je odobreno od prosv. odd. za Slovenijo ter je neobhodno potrebno učilo ) za vsako osnovno in meščansko šolo. Da se omogoči nakup znamenitega dela, je založništvo ) pripravljeno dovoliti učiteljstvu plačevanje v S—4 zaporednih mesečnih obrokih.
) Naročila sprejema KNJIGARNA UČITELJSKE TiSKAH V LU, FrančIšRansKa ul. 6.
mmmmrnmrnm^mm^mmmmmmmmmmmmmmmm^mmmm