CELJSKI TEDNIK
Celje, 27. novembra 1962
Leto XII. štev. 46-47
GLASILO SOClALISnCNE ZVÏ2E
DELOVNEGA LJUDSTVA
OKRAJA CELJE
ODGOVORNI UREDNIK
TONE MASLO
LIST IZDAJA IN TISKA
ČASOPISNO PODJETJE
»CELJSKI TISK«
CENA IZVODU 20 DIN
Kdor ni sposoben pravilno
oceniti preteklosti
in njenih rezultatov,
ne bo mogel videti niti
poti
k bodočim ciljem.
Edvard KARDELJ
NA SVETLEM CIUU
VELIKEGA BOJA IH NAPOROV
Naši veliki prazniki simbolično povezujejo
vsa obdobja naših uspehov in rasti, naših
naporov in bojev. Vendar to niso samo spo-
minski in manifestativni dnevi, niso samo
svečanosti, temveč so hkrati prilike, ob ka-
terih načrtujemo naše prihodnje naloge in
ocenjujemo doslej opravljeno delo. Ob takih
dnevih naše notranje sproščenosti odmakne-
mo pogled od ozkih vsakodnevnih problemov
ter težav in dajemo duška zasluženemu pono-
su, naši zavesti, da smo doslej z zavestno ak-
cijo delovnih množic ustvarili v kratkem času
toliko, kolikor bi v pogojih evolucijskega
razvoja ne ustvarile generacije celega sto-
letja.
Dvajset let je poteklo od zgodovinskega
trenutka, ko so predstavniki borečega in krva-
večega ljudstva sklenili vzeti krmilo usode iz
rok onih, ki tega niso bili vredni, ki nikoli
niso uporabljali svojih oblastvenih pravic v
blagor ljudstva. Prvo zasedanje AVNOJ-a v
Bihaču je tako voljo množic potrdilo in leto
dni pozneje se je v zgodovinskih sklepih II.
zasedanja AVNOJ-a uzakonila ta težnja po
novi družbeni ureditvi v državi bratskih na-
rodov, ki so v boju skovali svojo enotnost.
Takrat smo rojstvu republike vzklikali z orož-
jem v rokah, pripravljeni za vsakršne žrtve,
ki bi jih terjal ta naš cilj.
Nobene intrige, nikakršni manevri velikih
sil in diplomatske spletke niso mogle zavreti
toka dogodkov, ki jih je sprožil val ljudskih
množic pod vodstvom Komunistične partije.
Svet se ni čudil samo junaštvu narodov v
nadčloveškem boju s fašizmom, s simpatijami
in osuplostjo sp spremljali povsod rast nove
ljudske države, preobrazbo družbene uredit-
ve, v kateri je narod pod vodstvom najbolj
predanih sinov in hčera novezoval bojno vi-
hro z graditvijo nove politične oblasti.
November 194Б je porabil zma^A^i Ц/г
ključek ustvarjanja
vodajna skupščina^^«^h||^j^ naš аш^оју»©
za i^derativno 1ј1ш|1^ ге^^шко
194ff^ta	lyT^Wi stìT?«!«^^
lile ^^¡¿vch^lé^	^ t
rodo^^-Í64Í*í	¿ridSyj^
osvobVtm	jM^'^^VmSA
ka/an ^а^ЈјмРстД^^	i
lovnih	/
nega življenja^ao-J^tpj^Ta^jg	{asu
dobila svojo Aretiđ^st^o.
nam že med socialistično revolucijo očitali,
čemu smo tako trdovratni, da hočemo imeti
in doseči prav vse, tudi danes ne razumejo,
čemu vse te ustavne spremembe. Tega ne mo-
rejo razumeti, ker je buržoazna družba nava-
jena stagniranih in neživljenjskih temeljnih
listin, ki ovirajo vsak napredek.
V naši novi družbi pa papir ni nikoli ome-t
jeval živega družbenega razvoja. Ta naš raz-
voj je bil tako obsežen in ploden, da je mora-
la biti v letu 1953 ustava dopolnjena z ustav-
nim zakonom, ker njeni okvirji niso več ustre-
zali novim, v življenju porojenim družbenim
odnosom. Kaj pa naj bi storila napredna
družba, ki je v nekaj letih prebolela »otroško
bolezen« materialne nerazvitosti in zavrgla
v prehodnem obdobju nujno vodilno vlogo
države v družbenem in gospodarskem življe-
nju? Zakon o delavskem samoupravljanju,
zakon o ljudskih odborih, to so bili dokumenti
volje delovnih ljudi in uzakonitev živih raz-
mer, ki so se v polni meri uveljavljale. Deset
let razvoja družbenega upravljanja in dva-
najst let samoupravljanja v gospodarstvu je
terjalo novih sprememb v pisanih temeljnih
listinah, ne pa da bi pisane besede terjale
družbeni razvoj. Zato danes, ko razpravljamo
o novi ustavi, katere središče je človek z
vsemi pravicami in dolžnostmi ter dostojan-
stvom svobodnega zavestnega bitja, ne govo-
rimo o novi ustavi kot listini, ki prinaša no-
vosti, temveč kot dokument, ki uzakonjuje že
nastale nove družbene premike in odpira pot
njihovemu nadaljnjemu gibanju.
Dvajset let po prvem zasedanju AVNOJ-a
v Bihaču in devetnajst let po rojstvu naše
Republike v Jajcu osvajajo delovne množice
svoj svetli cilj, ustvarjajo pogoje za tako
družbo, v kateri bo človek osvobojen vsakrš-
nega prisiljevanja in samovolje, vsak narod
=in vsi jugoslovanski narodi skupaj pa bodo
-Kj^ležni svobodnega vsestranskega razvoja.
^^ Iz krvi in trpljenja vzrasla Jugoslavija
v^o^ja ob devetnajstem jubileju Republike v
svetlejše obdobje svojega razvoja.
^ yV jtakem vzdušju praznujemo praznik na-
^ blike. Veliki prazniki povezujejo vsa
^^^b Î naše rasti. Tudi bodoče! Naj bo naša
repuK i :a ob vsakem prazniku bogatejša, bo-
gatejši W sreči in zadovoljstvu svojih naro-
doLv, ^efl» svobodnejša domovina ustvarjal-
nih ljijcl> ol^ovina do popolnosti vredna vseh
vefi^cill |rt^ težkega boja in nezmernih na-
'-pwrefjí ly	K.J.
S seje Okrajnega komiteja ZKS:
Ugodni uspehi
«gospodarstvu
v zadnjih
mesecih
Pod vodstvom tovariša Franca Simoniča, sekretarja Okrajnega
komiteja Zveze komunistov je bila pred dnevi v Celju seja Okraj-
nega komiteja ZKS. Po analizi letošnjih občinskih konferenc Zveze
komunistov, so člani okrajnega komiteja razpravljali tudi o gibanju
gospodarstva v zadnjih nekaj mesecih.
Podatki o rezultatih gospodar-
ienja zadnjih nekaj mesecev pri
tias so dokaj ohrabrujoči. Tako
nam povedo, da je bil do konca
meseca oktobra plan fizičnega
Dbsega proizvodnje presežen za
9,7 odstotka. To seveda na prvi
pogled ni ne vem kako visok
uspeh. Ce pa upoštevamo, da je
oila proizvodnja v prvem polletju
precej pod planskimi nalogami,
je odstotek 0,7 prav gotovo raz-
veseljiv rezultat. Presežek gre
v glavnem na račuin industrijske
proizvodnje, ki je bila v mesecu
oktobru kar za 24,8 odstotka višja
kot v istem mesecu lanskega leta,
ali za 11 odstotkov višja, če pri-
merjamo rezultate prvih desetih
mesecev letošnjega in lanskega
leta. Nedvomno so ti uspehi odraz
resnejšega zavzemanja kolektivov
za večjo in boljšo proizvodnjo in
skladno s tem odraz intenzivnej-
šega dela subjektivnih sil v go-
spodarskih organizacijah. Seveda
pa bi ne bilo prav, če bi ob teh
uspehih pozabili na nekatere po-
manjkljivosti tako v gospodar-
jenju kot v delitvi dohodka, ki
jih je v naših gosipodarskih orga-
nizacijah še vedno dovolj. In še
dvoje zanimivih podatkov: šte-
vilo zaposlenih v industriji se je
povečalo za 2,7, medtem ko se je
produktivnost dvignila za 8,7 od-
stotka.
Nov način delitve dohodka še
ae vzpodbuja povsod posamezni-
ke v -1 kolektivov k večji produk-
tivnosti. Bilo bi prav, če bi orga-
nizacije Zveze komunistov, pa
tudi ostale družbene sile prav
temu vprašanju posvetile več po-
zornosti. Dohodek naj se deli po
količini družbeno koristnega dela,
kar bo nedvomno vsaj delno ob-
računalo tudi s slabo, nekurantno
proizvodnjo.
V septembru so v primerjavi
s povprečjem prvega polletja le-
tošnjega leta osebni dohodki naj-
bolj porasli v kmetijstvu, kjer se
gibljejo zdaj v višini okrog 28.000
dinarjev; nižji kot v prvem pol-
letju pa so osebni dohodki v ko-
munali, v kinopodjetjih in še
ponekod drugod.
In izvoz? Do konca oktobra je
bil v celjskem okraju plan iz-
polnjen s 86 odstotki, kar je za
0,7 odstotka več kot so planske
zadolžitve. Ob enakem tempu
izvoza lahko pričakujemo, da bo
do konca leta plan dosežen s 103
odstotki in da tudi načrt za pri-
hodnje leto, ki predvideva pove-
čannje izvoza kar za 24 odstotkov,
ni pretiran. Razumljivo pa je, da
bodo morali kolektivi posvetiti
vso pozornost kvaliteti svojih
proizvodov, prilagajanju proiz-
vodnje zahtevam zunanjega tr-
žišča in seveda tudi — cenam.
V kmetijstvu je tudi še naprej
ena prvih nalog kmetijskih orga-
nizacij povečanje družbenega
sektorja. V letošnjem letu so
uspeli povečati površine družbe-
nega sektorja za 1170 hektarov,
medtem ko so lani vključili v ta
sektor samo 650 hektarov. Ob
tem, da predvideva načrt za pri-
hodnje leto kar 1750 hektarov
novih površin, je pred kmetijski-
mi organizacijami nedvomno ve-
like odgovornosti. Kljub temu, da
je trenutno v socialističnem sek-
torju kmetijstva samo 5,6 odstotka
obdelovalnih površin, ta proiz-
vodnja na trgu že veliko pomeni,
predvsem v mleku, mesu in hme-
lju, medtem ko bo treba v bodoče
posvetiti več pozornosti pridelavi
zelenjave in seveda tudi ostalih
kmetijskih proizvodov.
Za prihodnje leto bo treba iz-
delati boljše programe razvoja
kmetijstva kot je bilo to letos;
za izpolnjevanje tega programa
pa se bodo morali tudi komunisti
odločneje zavzeti.
V celjskem okraju imamo okrog
1400 nezaposlenih ljudi in od tega
jih je kar 814 nekvalificiranih.
Tudi pri zaposlovanju je še pre-
cej nepravilnosti. Predvsem po-
svečamo premalo pozornosti za-
poslovanju v terciarne panoge.
Prešibke so tudi težnje, da bi
odvečna delovna sila ostajala na
vasi, kjer bi jo morali kar se da
koristno zaposliti, premalo pozor-
nosti posvečamo zaposlovanju do-
raščajoče mladine itd.
Člani okrajnega komiteja Zveze
komunistov so razpravo o gospo-
darjenju zaključili z ugotovitvijo,
da se bodo morali kljub dokaj
ugodnim gospodarskim rezultatom
komunisti v bodoče še resneje
spoprijeti s problemi gospo-
darstva. Tako bodo zdaj že v
kratkem tudi občinski komiteji
Zveze komunistov podrobneje
razpravljali o gospodarjenju v
komunah in se konkretneje po-
govorili o razmerah v posameznih
gospodarskih organizacijah. -ij
Niso govorili
v NAŠEM IMENU
Letošnje krajevne konference
Socialistične zveze v Savinjski
dolini so izredno živahne. Ljudje
sproščeno in konstruktivno raz-
pravljajo o vsem krajevnih prob-
lemih, o delu društev in o potre-
bah.
Letošnje konference pa imajo
še eno značilnost. Kot bi bilo Sa-
vin j cane sram, se šempeterske za-
deve dotikajo na konferencah So-
cialistične zveze šele ob koncu.
Ostro obsojajo ta pojav in opo-
zarjajo na nekatere značilnosti.
Tako kot v Petrovčah, na Vran-
skem, Polzeli, Braslovčah in dru-
god so isti problem načeli pod
točko razno tudi v Trnavi. Kar
nerodno jim je bilo.
V Trnavi so ljudje jasno pove-
dali, da v Šempetru tistih nekaj
»govornikov--^ ni imelo prav no-
bene pravice govoriti v imenu
vseh hmeljarjev. Kajti, če bi šlo
za posvet vseh hmeljarjev, bi mo-
rali predstavnike izbrati na kra-
jevnih konferencah — in prav
gotovo bi izbrali razsodnejše in ne
tiste, ki so si v Sèmpetru lastili
pravico govoriti v imenu vseh
hmeljarjev.
Na istem sestanku krajevne or-
ganizacije Socialistične zveze pa
so ostro grajali tudi način, kako
so organizatorji šempetrskega se-
stanka zapeljali ljudi, da so se
udeležili napovedanega sestanka.
Govorili so, češ da se bodo o ne-
katerih problemih pogovorili sku-
paj, in sicer tako da bo možno
rešiti nekatera vprašanja. Ena že-
nica je pri tem še povedala: »-V
Šempetru pa sem skoraj obneme-
la, saj to ni bil sestanek, do bese-
de pa tudi ne bi prišla, čeravno
me je mikalo, da bi »govornikom«
povedala, kako grešijo.-«
Ne, niso govorili v našem ime-
nu — poudarjajo po vsej Savinjski
dolini, res pa je, da so izbrali na-
še ime in nas.
O tem primeru se v dolini
hmelja veliko pogovarjajo. Vse
bolj prevladujejo tudi zahteve, da
se кагтијејо organizatorji tega se-
stanka, ljudje pa predvsem želijo,
da se javnost seznani natanko in
poimenično, kdo so bili organiza-
torji — kajti prav gotovo nima
deset ljudi pravice umazati ugle-
da vse doline in občine.	-ič
Prva razstava
v LIKOVNEM SALONU
V CELJU
Danes popoldne ob 17. uri bo
otvoritev Likovnega salona (bivši
prostori Investicijske banke na
vogalu Narodnega doma v Celju).
Ob tej priložnosti bo tudi otvo-
ritev razstave »Izbor iz sodobne
slovenske grafike«, ki jo je pri-
pravila Moderna galerija iz Ljub-
ljane v sodelovanju z Likovnim
salonom.
Razstavljali bodo najvidnejši
predstavniki sodobne slovenske
grafike, ki so se uveljavili v na-
šem in svetovnem merilu. To so:
Öernik, Debenjak, Makuc, Mihe-
lič, Pegačnik, Pregelj in Zelenko.
Celjane vabimo, da si ogledajo
to zanimivo in pomembno likov-
no prireditev v tem, novo nasta-
lem razstavnem prostoru. M.
AKADEMIJA
za zaključek pionirskih iger
1962
Na predvečer dneva re-
publike bo v slovenskem
ljudskem gledališču v Celju
s telovadno akademijo slav-
nosten zaključek pionirskih
iger. Okrajni odbor JPI je
na to akademijo povabil naj-
boljše telovadce iz celjskega
okraja, ki bodo na posamez-
nih orodjih pokazali vrhun-
ske storitve. Poleg njih bodo
program pK)živeli mladi telo-
vadci in telovadkinje iz Mo-
zirja, Rogaške Slatine, Žalca,
hudinjske, prve in druge
osnovne šole v Celju ter
Partizana Celje-mesto.
Popoldanski akademiji —
ob 16.00 — bodo prisostvovali
zastopniki tridesetih nagra-
jenih odredov iz okraja.
Istega dne ob 20. uri bo po-
novitev akademije za odrasle.
To bo tudi osrednja proslava
dneva republike.
Podobne prireditve pri-
pravljajo tuidi na sedežih
občin.
OD 22. X. dO 2. XII. 1962
Padavine pričakujemo okrog 29.
novembra, v ostalem suho vreme.
Temperatura se bo sprva dvigni-
la, toda okrog 29. novembra ohla-
ditev s snegom do nižin. V za-
četku decembra mrzlo vreme.
Dr. V. m.
Vsem našim bralcem,
vsem delovnim ljudem — iskreno
čestitamo k prazniku republike!
Kolektiv Cp^»CELXSKI TISK«.
Uredništvo in uprava
^CELJSKEGA TEDNIKA«
2
CELJSKI TEDNIK STEV. 46—47 — 27. novembra 1962	e
Pipa miru na nedavno vzbur-
kanem .»-divjem-» zapadu je že
prižgana ali vsaj iskra se kreše,
da bi se prižgala, čeprav tisti, ki
bi naj jo pokadili, ne kažejo za
to lepih obrazov. Svet se ne more
znebiti vtisa, da bi vsaj Pentagon,
ameriški Mars, rad pospravil
Castra in castrizem, tako da bi
niti njegov skalp več ne spominjal
nanj in na skrbi, ki so zaradi
castrizma pridrle prav nad og-
njišče ameriške družine, ki naj bi
se za zmerom imenovala OAD
pod vodstvom ZDA. SZ je pri-
padla vloga — kdo bi si to kdaj
mislil — da ponuja pipo miru
obema, Castru in Kennedyju, in
da zaigra veliko vlogo tudi v dru-
žini narodov OZN kot velika po-
mirjevalka. Sef sovjetske diplo-
macije Mikojan se je za cele tedne
preselil na zahodno poloblo, da
realizira to, kar na zapadu ime-
nujejo »-sovjetski umik-», v sov-
jetsko moralno zmago, zajamčeno
že zaradi tega, ker naj bi se ro-
dila iz ofenzive za mir.
Vsa ta stvar okoli Kube se
melje v močno zamračenem
ozračju. Kuba hoče obdržati ne-
odvisnost, Castro nimbus, zaradi
katerega je postal simbol zmago-
vitega upora in odpora zoper po-
litiko in strategijo yankeejev.
ZDA hočejo prav to zabiti v tla.
Kdor tu posreduje, ima širno
področje za besede in geste. Sov-
jetska gesta je bila široka, kakor
da bi šlo za južno sadje, ne pa za
najmodernejše orožje. Tudi pri
bombnikih so popustili, čeprav je
jasno, da Kuba ne more biti ne-
varna zaradi 42 raket in 28
bombnikov. In besed je moralo
biti »morje-<< — za kulisami, ki se
morebiti ne bodo nikoli odgrnile,
besede pa bodo našle pot v sle-
herni kot planeta najprej z rost-
ruma OZN. Te besede bodo pri-
jale vsem, ki nimajo interesa za
vojno in teh je največ. Zelo malo
je takih, ki bi danes notranje
težave lajšali z zunanjimi, to je
z vojsko. Se za Kitajsko je kaj
takega težko verjeti.
Kaj bodo na te besede odgovo-
rili Amerikanci? Težko bo zdržati
tezo, da je treba za vsako ceno
pomendrati kubansko neodvisnost
MB^rçooitD tía, na katerih se je
15«ijeíi5)>I«aiaqfrttttsírizma. Mikojan
^mejaß^.iitiTgti, ¡popušča in na-
jftítlttl^es Pgí«irdJ9fc«bansfcih točk
•jfèfivoskitcNiii SHitstnéeô listino OZN,
pa je že
'séiiruLBìdréaìf, ki so
ki se
YitieiöIßfaeödqisJBostio íníaífho t df žau
-mme^eiavaiBjan^Ukilv-idTieii^j.v
-тР^иф .^adette^'r-.nlafhnibJ ¡;вг ,б1
àmtmm^
ЖМмтћт^М!
vec nad nami, cé
№	^гВД.Ж, iff
ЏШпШШ
hi-
îy^çMnioq
^¡'ШатвкШ гШШ Èkìòjk notmnjè
i^béHWW^e^bmmii^^í гШШ,
i^^erjajo	ñie
mislimo, da je bogastvo, ki vre iz
proizvodnja in standard nalagata
zahóm^^'mimmumcií bteme,
nič manjše utìJ^^H, ki
s^ svojimi .notranjimi problemi
pravita, аа
.meč 2 in^ì^mk штт¥ш
delež pri izgradnji Indije, a тШг
-es v .niiin ob morene г
.amaiv olsim sidm^osb
-M .V ла
Zasluženo priznanie
lovski organizaciji celjskega okraja
Bolj kot kdaj koli prej je prav
letošnji redni letni občni zbor lov-
ske zveze Celje potrdil uspešnost
poti in prizadevanj ne samo zve-
ze, kot okrajnega foruma, mar-
več velike večine lovskih organi-
zacij na območju našega okraja.
Zbor je bil temeljit obračun ne
samo pred lastno organizacijo,
marveč tudi pred celotno družbo.
Opozoril je na vsa pozitivna pri-
zadevanja pri gojitvi in gospodar-
jenju z lovišči, pri vzgoji in stro-
kovnemu dvigu članstva, pa tudi
na nekatere pomanjkljivosti, ki
so se pojavljale zaradi premajhne
odgovornosti. Zasluženo priznanje
lovski organizaciji celjskega okra-
ja je v razpravi dal tudi predsed-
nik okrajnega odbora SZDL, inž.
Andrej Marine, ki je hkrati po-
zval vse člane te organizacije, naj
aktivno sodelujejo v javni raz-
pravi o najpomembnejšem doku-
mentu socialistične Jugoslavije, o
osnutku zvezne ustave.
Na nekaj problemov, ki so
spremljale lovske organizacije, pa
tudi na določene naloge je v uvod-
nem poročilu opozoril predsednik
lovske zveze Celje tov. Jože AN-
ClK. Ni naključje, da je na pr-
vem mestu govoril o vzgoji lov-
skih čuvajev, o odgovornosti ti-
stih, ki vodijo skupinske love in
podobno. Trije smrtni primeri v
enem letu so bili za te besede več
kot utemeljen povod. Povsem pre-
kiniti pa bo s prakso, da bi na
love hodili nelovci in to celo z
neustreznimi puškami. Gre -nam-
reč za ugotovitev, d^ sta dve od
treh tragedij na lovu povzročila
prav nelovca.
Več kot doslej bodo morale lov-
ske organizacije napraviti za delo
lovskih komisij pri občinskih sve-
tih za kmetijstvo in gozdarstvo.
V tem primeru ne gre za nikakrš-
ne občinske lovske zveze, marveč
le za forume, ki naj na višjem
nivoju obravnavajo probleme lov-
stva, kmetijstva in gozdarstva.
Res je sicer, da za delo teh ko-
misij ni bogatih izkušenj, še manj
receptov, zato pa dovolj proble-
mov, ki naravnost kličejo po
skupnem obravnavanju.
V svojem poročilu se je tovariš
Ančik še enkrat povrnil na nuj-
nost okrepitve službe lovskih ču-
vajev in to takrat, ko je ugotovil,
da so v slabih desetih mesecih le-
tošnjega leta zasledili kar devet-
najst krivolovcev.
Kakor prejšnji, tako je tudi zad-
nji redni letni občni zbor lovske
zveze Celje poudaril važnost lov-
skega turizma. V kolikor gre v
tem primeru za inozemske goste,
je še priporočil, potem naj gredo
le v tista lovišča, ki so količkaj
urejena. Seveda pa naj tudi pri
pospeševanju inozemskega lova
velja načelo dobrega gospKxiarje-
nja.
Poseben problem lovskih orga-
nizacij se kaže v premajhnem do-
toku mladih članov. Zdi se, kakor
da se lovske družine bojijo po-
večati svoje vrste na račun mla-
dih ljudi. Po mnenju udeležencev
občnega zbora ta skrb ni uteme-
ljena, saj daje dveletna poskusna
doba dovolj priložnosti, da člani
lovske družine dodobra spoznajo
novega tovariša.
Kakor v poročilu, tako je bilo
tudi v razpravi precej govora o
škodi, ki jo povzroča divjad in
seveda o odškodnini, ki jo morajo
prizadetim plačati lovske organi-
zacije. V tem delu razprave se je
povsem uveljavilo, da naj lovske
družine poravnajo prizadetim
kmetovalcem škodo takoj, ne pa
šele po več mesecih in podobno.
V vsakem primeru pa naj druži-
ne skušajo doseči ustrezen spo-
razum z oškodovanci. -mb
Razveseljiva
ugotovitev
Na vprašanje, kako pote-
kajo občni zbori krajevnih
organizacij Socialistične zve-
ze na območju našega okra-
ja in kakšen je obisk na
sestankih, na katerih občani
razpravljajo o predosnutkih
zvezne in republiške ustave,
je sekretar okrajnega odbora
Socialistične zveze, tovariš
Janko 2EVART dejal:
— Četudi še nimamo toč-
nega pregleda nad letnimi
konferencami krajevnih or-
ganizacij Socialistične zveze,
lahko že po prvih podatkih
in ugotovitvah, ki so jih za-
beležili člani našega okraj-
nega odbora pritrdimo, da
so lepo uspele. K temu so v
veliki meri pripomogli od-
bori krajevnih organizacij
SZDL, ki so se vestno pri-
pravili na obračun dela,
sestavili zelo konkretna po-
ročila in podobno. Tudi z
udeležbo na teh konferencah
smo lahko zadovoljni.
Kot vse kaže bodo konfe-
rence krajevnih organizacij
končane v tem mesecu.
Zelo ugodna pa so tudi po-
ročila o poteku sestankov, na
katerih občani razpravljajo
o osnutku zvezne in republi-
ške ustave. Značilnost teh
sestankov je veliko zani-
manje ljudi za ustavna do-
ločila, živahna razprava in
seveda prav lepa udeležba.
Samo v razdobju od 10. do
15. novembra je bilo na ob-
močju celjskega okraja okoli
150 takšnih sestankov, kate-
rih se je udeležilo okoli
6500 ljudi. Izredno živahna
je bila nedelja 18. t. m., ko
je bilo več deset sestankov
oc^ ustavnem gradivu. Mno-
zlfj^o udeležbo na teh zborih
„ji^/z^rlo niti izredno slabo
se je število
jo^esj^^vVifl^ udeležencev na
času znatno
povečalo.	^^
ШАа № ktulkû úma
Kakšna bo letošnja zima? Bo
mila, morda dolga in ostra, in ka-
ko bo s snegom? To so vprašanja,
ki zanimajo slehernega človeka.
Odgovor nanje pa je dal znani
vremenoslovec, prof. Ante Obu-
Ijen.
Preden je odgovoril na vpraša-
nje, kakšno zimo lahko pričakuje-
mo, je profesor opozoril na neka-
tere zelo zanimive podatke, ki so
jih vremenoslovci ugotovili in za-
beležili skozi dolgo vrsto let.
— Velika spremenljivost mete-
oroloških pogojev naših zim, je
dejal Obuljen, je pogojena poseb-
nemu položaju glede na vdore
toplega in hladnega zraka v de-
cembru, januarju in februarju. Te
spremembe lahko ocenimo, če pro-
učimo tudi nihanja povprečnih
temperatur zraka v zimskih me-
secih. Povprečna temperatura zra-
ka, na primer v Beogradu, znaša
na podlagi 75-letnega opazovanja,
v decembru plus 1.9, v januarju
minus 0.7, v februarju pa plus 1.1
stopinj Celzija. Ne glede na to
75-letno povprečje se v posamez-
nih letih povprečne temperature
zraka v zimskih mesecih gibljejo
v velikih razponih. Tako je zna-
šalo to povprečje v decembru
1933. leta minus 4.1 stopinje Cel-
zija, v istem času 1960. leta pa
plus 6.5 stopinj, v januarju 1929.
leta minus 9.2, medtem ko je zna-
šala povprečna temperatura zraka
v istem mesecu 1925. leta plus 7.3
stopinj Celzija. Ti razponi pov-
prečnih temperatur zraka v Beo-
gradu v vrednosti 17 stopinj Cel-
zija so enaki razliki povprečnih
temperatur v zimskih mesecih na
Hvaru in v Moskvi.
Da bi ta temperaturna nihanja
bolje razumeli, je treba opozoriti
tudi na velike razlike v istih me-
secih sosednjih let. Medtem ko je
v februarju 1956. leta znašala pov-
prečna temperatura zraka v Beo-
gradu minus 7.2 stopinj Celzija,
se je v istem mesecu naslednjega
leta povzpela na plus 7 stopinj.
— Zaradi vseh teh izrednih ni-
hanj, težko napovedujemo, kakšne
bodo prihodnje zime, je dejal pro-
fesor Obuljen. Toda, če pri tej
oceni upoštevamo razvoj vremena
od poletja do konca jeseni in ne
nazadnje tudi predpostavko, da
se bližamo letu tako imenovanega
»mirnega sonca«, potem na soncu
ne smemo pričakovati večjih peg
in izbruhov. Na podlagi teh pred-
videvanj, bi lahko rekli približno
takole: december letošnjega leta
ter februar prihodnjega bosta mi-
la. Povprečna temperatura zraka
v teh mesecih bo nad povprečjem.
Močan vdor kontintalnega in zelo
hladnega zraka s snegom in veli-
kim mrazom lahko pričakujemo
v sredini januarja prihodnjega le-
ta. Razen tega je prof. Obuljen
dejal, da bo mesec januar zelo
mrzel in da bo v tem času veliko
snega v vseh naših kontinental-
nih krajih.	S.
OBČANOM O NOVI USTAVI
Te dni se v vseh naših krajih, v delovnih kolektivih, poli-
tičnih in strokovnih organizacijah vrstijo sestanki, na kate-
rih razpravljajo o osnutkih zvezne in republiške ustave. Ra-
zumljivo je, da se na teh zborih pojavljajo tudi vprašanja o
bodočem urejevanju določenih zadev, položajev in podobno.
Nekaj teh vprašanj smo dobili tudi v uredništvo. Ker pa po
svoji tematiki zaslužijo širšo obravnavo, smo se odločili, da
odgovore nanje posredujemo vsem našim bralcem. Tokrat
priobčujemo odgovora na dvoje vprašanj:
Uredništvo
ROTACIJA
Vprašanje: Zakaj je
predvidena rotacija tudi v
organih delavskega samo-
upravljanja?
Odgovor: Osnutek repub-
liške ustave osvaja načelo
rotacije tudi za kolektivne
organe delovnih organizacij,
to je za delavske svete, svete
zavodov in upravnih odbo-
rov, kot je sprejeto to na-
čelo v osnutku zveane ustave
za vse skupščine od občine
do federacije. Načelo rota-
cije ali načelo omejitve po-
novne izvolitve v organih
delavskega samoupravljanja
(delavski svet, upravni od-
bor) bo bistveno pripomoglo
k še večjemu jačanju meha-
nizma samoupravljanja. Ro-
tacija namreč tudi pomeni,
da se nek kolektivni organ
stalno obnavlja, saj se po
določilih osnutka republiške
ustave, vsako leto izvoli na
novo polovica članov delav-
skega sveta, oziroma uprav-
nega odbora gospodarske or-
ganizacije. Tako traja man-
dat teh članov dve leti in
nihče ne more biti več kot
dvakrat zapored izvoljen za
člana istega kolektivnega or-
gana upravljanja.
Na ta način bo dosežena
večja kontinuiteta dela teh
samoupravnih organov, na
drugi strani pa bo omogoče-
no čim večjemu številu čla-
nov delovnega kolektiva so-
delovanje pri neposrednem
upravljanju gospodarske or-
ganizacije, ker se bo krog
sodelujočih zelo razširil. Ne
smemo nadalje prezreti
dejstva, kako velikega po-
mena je aktivno sodelovanje
vsakega neposrednega proiz-
vajalca v organih delavske-
ga samoupravljanja tudi s
stališča njegovega izobraže-
vanja kot upravljalca, hkrati
s tem pa še pomena poglab-
ljanja njegove odgovornosti
in odnosa do dela ter reše-
vanja zadev, ki so v interesu
njegove gospodarske organi-
zacije in vse naše družbeno
politične skupnosti.
NA ENEM ALI OBEH MESTIH?
VPRAŠANJE: Ali pred-
videva zakon ali ustava,
da lahko tisti, ki imajo
večja posestva še naprej
ostanejo v delovnem raz-
merju, se pravi, če bodo
lahko opravljali oboje, ali
se bodo morali posvetiti
samo enemu poklicu?
ODGOVOR: Zastavljeno
vprašanje meri na položaj
tako imenovanih pol prole-
tarcev, to je delavcev, ki
poleg svoje redne zaposlitve
v delovnem razmerju obde-
Ijujejo še svojo zemljo. Ta-
ko predosnutek zvezne, kot
osnutek republiške ustave
ne vsebujeta nobenih kon-
kretnih tozadevnih določil.
Osnutek republiške ustave
določa, da imajo lahko ob-,
čani v skladu z načeli druž-
beno ekonomskega sistema
in po določbah zvezne usta-
ve v lastnini zemljišča in
delovna sredstva ter pred-
mete, ki so namenjeni za
osebno potrošnjo, rabo in za
zadovoljevanje njihovih kul-
turnih potreb.
Prezreti pa ne smemo te-
ženj in načel, ki so vsebo-
vane tako v osnutku zve-
zne kakor republiške usta-
ve, zlasti na področju po-
speševanja kmetijske proiz-
vodnje, da je treba zemljo
in gozdove kot dobrino
splošnega družbenega po-
mena izkoriščati skladno s
splošnimi interesi, ki jih do-
loča zakon. Družbeno eko-
nomski razvoj bo zato goto-
vo šel v smeri popolne de-
litve dela in bo zasledujoč
naše težnje po vsestran-
skem razvoju terjal od vsa-
kega posameznika maksi-
malno angažiranost pri de-
lu. To velja enako za pro-
izvajalca na delovnem me-
stu v gospodarskih organi-
zacijah kakor tudi za kmeta
pri obdelovanju zemlje. Prav
ta nakazani družbeno eko-
nomski razvoj, bo zato nujno
narekoval opredelitev pro-
izvajalcev bodisi za eno, ali
za drugo. Predosnutek zve-
zne ustave pooblašča orga-
ne družbeno političnih skup-
nosti, da sprejmejo predpise
za pospeševanje kmetijske
proizvodnje. Ti predpisi bo-
do nedvomno terjali ukrepe
za vlaganje naporov in de-
la pri smotrnem obdelova-
nju kmetijskih zemljišč, in
že zato bo nujna opredeli-
tev. Na drugi strani pa bodo
gospodarske organizacije za-
interesirane zaradi teženj
po vse večji produktivnosti
dela, za delavca-proizvajal-
ca, ki doma ne bo obreme-
njen z drobnozemljiško pro-
izvodnjo.
ШМК POMENEK
Џ.	sred
^i^aјћШб^^ zi^ne!^ mifpfW^av ¿naprej
naleta-
val. Zdai ga, ie^že ton^Viâ^lo, êa šo bila potć
âîadi t^ so nekater
^jivIfí^^We^n^W^ífíf^a ^tank^^i
bo nič. Kdn pa naj pride v takem ^х^Џк^иТ^'
Tod^.YuífáWi^Sñí^^"^ Kotnik п^^УГђи Steßice
nedalerôd'^WâTO^e bilo čec alje^yie« ljudi. Pri-
Ljubnice. |k so navzlic \ isokfeij^U snegu ir
Rm^i so Klopi. Nekateri
у ^^ХЧбсШ	°	^ SVOJ
ШШШШ^Шт
^^pžnpslu^^
aoioena, Ki^spЛ хГгтГат îïbn: za пхтрап^^
da ne^ T^ö^iапШШШт
riiSgfôà en Îduî cr[B[rvßiq ^ SBä&^ä
Da, in to je bil zares pomemben pomenek. To je ,i
bil razgovor o ustavi.	^ i
Zunaj ga je še kar metlo. V sobi pa je grela
topla kmečka peč.	,i
Beseda je tekla o naši ustavi, o tistem doku-
mentu, ki hoče potrditi vse ono, kar je pri nas
že dozorelo, kar že imamo. Zato ustava pravza-
fU'av ni nova, temveč samo dokazilo sedanje
:|^t£3pnje razvoja.
Zanimanje za razlago je doseglo višek, ko so
bile izirečene besede o lastnini, zasebni, družbe- ,1
ni . .^ Tu našli v ustavnih določilih same sebe. ,1
Morda jm mislih vračali na svoja posestva ,1
in premilljei)^^... Zdelo se je, da jim je odleglo, , i
iso sp slišaM^^gS^vilo, da bodo še v naprej go- , i
na	O tem, da pa jo morajo , i
¿^de|pvati Mî^l^^^^o iz nje dobili kar največ |i
najb^jšr^^i^&e samo zase, marveč tu- , ^
seznanil občinski od- 11
ukrepih.	11
^^ poglavja o i >
^^^^^ M. д^^ШМд tudi poznejša i >
ШмЈД^^^^ШУј6 sprejeli (i
^^ЈшГО	doku-
^ШјЈ^жЗШжРд пџшШј^^^ШШв^ niem ( i
Ш^шРВ^Р^Ш	i'
^НШШКшНРће.	a |i
Љ зшШНР cfVaraMILiffiB^irrJW^jgig I
Uva posneiKa s sestanKa na Kaierem so luui ijuuje ii. isicmu n
^jubnice nedaleč od Vitanja govorili in razpravljali o novi zvezni
H^vi. Na spodnji sliki je del pozornih poslušalcev, zgoraj pa tud
рД^ občinskega ljudskega odbora v Slovenskih Konjicah, tov
^UhL ki jim je razložil nekatera najvažnejša določila predosnutki
^^^^^^	zvezne ustave
CELJSKI TEDNIK STEV. 46—47 — 27. novembra 1962
3
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OBČINSKEGA ODBORA SZDL V ŽALCU
Predosnutek ustave ¡e razgibol dolino
PRAV GOTOVO SO V ZADNJEM OBDOBJU NAJBOLJ
ZNAČILNE RAZPRAVE IN POGOVORI O PREDOSNUTKU
ZVEZNE IN REPUBLIŠKE USTAVE TER O OBČINSKIH STA-
TUTIH. O TEH SMO TUDI ZASTAVILI TRI VPRAŠANJA PRED-
SEDNIKU OBČINSKEGA ODBORA SZDL V ŽALCU TOVARIŠU
IVANU DEBELAKU.
Vprašanje: Kako ocenjujete
začetek razprav o predosnutku
ustave, ki je zlasti v zadnjih
dneh v središču pozornosti v vseh
krajih žolske občine?
Odgovor: Res so razprave v
žalski občini zelo živahne. Zaslu-
ga za to je prav gotovo v dobrih
pripravah za začetek pogovorov
o ustavi ter velika prizadevanja
krajevnih odborov SZDL in sin-
dikalnih organizacij. Kajti prav
ti nosijo pretežno breme — orga-
nizirajo posamezne pogovore. Ve-
liko je tudi vplivala zamisel, da
bi pogovore o ustavi pripravili po
manjših krajih, da bi dosegli in-
timnost in sproščenost prebival-
cev pri obravnavanju gradiva
predosnutkov. Tako bodo pogo-
vori o ustavi v žalski občini kar
na 113 krajih.
Doslej je na 45 sestankih pri-
sostvovalo preko 3000 občanov.
Največ prebivalcev pa se je
zbralo v Braslovčah. Ljudje za-
stavljajo predvsem vprašanja, ki
jih zanimajo. Tako prebivalci s
podeželja zastavljajo vprašanja o
lastninskih pravicah, o dedovanju,
o najemanju tuje delovne sile,
o davčni politiki občine in po-
dobno. V industrijskih in drugih
podjetjih pa so v ospredju raz-
prave o določilih ustave, ki go-
vore o samoupravnih pravicah, o
proizvodnji, kvaliteti proizvodov,
o izobraževanju in podobno. De-
lavci na mnogih pogovorih po-
stavljajo tudi zahtevo po dosledni
delitvi osebnih dohodkov po delu.
Tu pa niso izostale tudi razprave
o problemih decentralizacije, o
integracijskih problemih in pred-
logih in o raznih oblikah, ki bi
omogočile večjo proizvodnost
dela. Precej nejasnih vprašanj pa
nastaja okoli vloge in pomena
krajevnih skupnosti, ki jo občani
često istovetijo z vlogo krajevne-
ga odbora.
Vprašanje: Kako vpliva raz-
prava o predosnutku ustave na
izoblikovanje predlogov za po-
pravke pravil in pravilnikov pod-
jetij?
Odgovor: Prav gotovo, da bodo
pogovori o ustavi imeli zelo velik
vpliv na miselnost in težnje ko-
lektivov, da bi čim bolj prilago-
dili določila svojih temeljnih
listin osnovnim elementom usta-
ve. Doslej gospodarske organiza-
cije še niso pristopile k podrob-
nim popravkom, vendar razprave
o ustavi in občinskem statutu
nakazujejo tudi tu določene po-
trebe. Sodim tudi, da bo pri orga-
nih upravljanja in pri sindikalnih
podružnicah potrebno ustanoviti
posebne komisije, ki bodo po-
drobno obravnavale vsak pred-
log članov kolektivov. Njihova
naloga pa bo tudi, da prilagodijo
pravila določilom ustave.
Vprašanje: Pred kratkim so se
v žalski občini začele letne kon-
ference krajevnih odborov Soci-
alistične zveze. Kako ocenjujete
delo teh konferenc?
Odgovor: Doslej iso bile kra-
jevne konference že v vseh kra-
jih občine, razen v Šempetru.
Udeležba je bila izredno dobra,
a tudi sicer so razprave na letoš-
njih konferencah živahne in
konstruktivne. Zlasti veliko so
ljudje razpravljali o krajevnih
problemih, o nadaljnjem razvoju
kmetijstva in gozdarstva. Posest-
nike iz višjih predelov zlasti za-
nima vprašanje podružbljenja
gozdne proizvodnje. Mirno pa
lahko povem, da toliko aktivnosti
kot v sedanjem obdobju javne
razprave o ustavi in v obdobju
krajevnih konferenc doslej ni
bilo. Vse bolj je možno namreč
čutiti, da postaja Socialistična
zveza ljudska tribuna, kjer se
obravnavajo vsi pereči problemi.
-mi.
Takole vozijo hmelj v Savinjski dolini
Domala hektar
pod streho
Na Lavi pri Celju smo v
rastlinjaku srečali vrtnarja
Tavčarja. Rad nam je ustre-
gel in nam pokazal nove na-
prave za ogrevanje velikega
pokritega rastlinjaka.
— Ja, je dejal tovariš Tav-
čar, sedaj je drugače. Se
pred kratkim smo se tiščali '
v malih prostorih, rože smo
prestavljali z enega na drugi
konec, da bi le nekako pri-
dobili čim večjo površino in
da bi prostor najsmotrneje
izkoristili. Na dva tisoč
kvadratnih metrov se čez zi-
mo lahko drugače gospodari
kot na nekaj sto kvadratnih
metrov. Razen tega pa prav
sedaj monterji dokončujejo
zadnja dela pri pečeh, ki že
obratujejo. Ker imamo štiri
velike prostore, lahko upo-
rabo različnih temperatur
tudi kombiniramo. Tako ima-
mo hladno gredo, toplo in
vročo, najmanjša tempera-
tura je okoli 10 stopinj v
prostoru, kjer so shranjeni
fikusi, ciklame in acaleje, ki
smo jih dobili s Poljske. V
hladnem rastlinjaku — le
ime ima tako, temperatura v
njem pa ne pade pod deset
stopinj — smo letos nasadili
solato, ki bo že sredi de-
cembra v glavah in seveda
tudi na trgu, je pristavil
tovariš Tavčar.
Sedaj imajo v Medlogu že
preko pet tisoč kvadratnih
metrov površin pod steklom.
Od tega je okoli tri tisoč
kvadratnih metrov brez ogre-
vanja — ostalo pa ogrevajo.
Približno toliko pa je pod
steklom še na Lavi — torej
skupaj kar en hektar, kar
je za prvo obdobje zelo ve-
liko. Povedati namreč mo-
ramo, da sta vrtnariji v
Medlogu in na Lavi, ki sta
samostojni ekonomski enoti
agrokombinata v Žalcu, za-
čeli intenzivno izvajati načrt
o urejanju in graditvi toplih
gred šele v zadnjem obdobju.
Sodijo pa, da bodo v krat-
kem lahko te površine še
povečali.
Tople grede imajo za Celje
dvojni pomen. V zimskem
obdobju ne bo nepotrebnega
izpada in škode pri cvetlicah,
ki so za mesto pomembne,
hkrati pa bosta obra^ tudi
v zimskem času postregla
celjskim potrošnikom s svežo
povrtnino.
Se primerno večji in hitrej-
ši razvoj predvidevajo, nam
je dejal tovariš Tavčar, ko
bo skozi Celje napeljan pli-
novod iz Velenja. Vse peči
so namreč tako konstruirane,
da jih je možno ogrevati s
plinom. Prav gotovo bo te-
daj ogrevanje precej cenejše,
lažje in ekonomičnejše. Tako
bo tudi za kolektiv naše eko-
nomske enote napeljava pli-
novoda velika pridobitev, je
ob koncu dejal vrtnar Tav-
čar — tega le ne pozabite na-
pisati, je še pristavil.
-mi.
Arondacija v ospredju
Naloge, problemi in rešitve —
trije elementi dela in prizade-
vanj kolektiva kmetijskega obra-
ta agrokombinata v Šempetru.
Katera naloga sodi med najvaž-
nejše, je bilo vprašanje, ki smo
jim ga zastavili.
Veliko jih je, so nam odgo-
vorili, toda v teh dneh sta dve
najbolj pomembni — kako čim
bolj smotreno izrabiti zimsko ob-
dobje, in drugič, kako najučinko-
vitejše in brez pretresi ja jev ures-
ničiti zamisel o zaokroževanju
zemljišč obrata. Slednja naloga
je bržčas bolj komplicirana in
težavnejša. Tu se namreč pojav-
ljajo nepredvideni problemi —
objektivne in subjektivne nara-
ve; problemi, ki so razumljivi in
taki, ki niso najbolj razumljivi
ali pa sploh ne.
Šempeterski obrat ima dve ve-
liki veji proizvodnje — hmeljar-
sko in živinorejsko, oziroma
mlečno proizvodnjo. Medtem, ko
se hmeljarsko območje tesneje
naslanja na Šempeter, je mlečna
farma nekoliko pomaknjena pro-
ti severu, kjer zaradi posebnih
talnih prilik tudi doslej ni bilo
hmeljišč. In kaj je pri tem naj-
večja težava? Predvsem to, da
sta oba dela razdrobljena, saj ima
šempetrski obrat kar 634 parcel.
Taka razdrobljenost zemljišč
šempetrskega obrata seveda moč-
no zavira proizvodnjo, zmanjšu-
je pa tudi učinek specializacije
proizvodnje. Jezički njiv in trav-
nikov zasebnikov se z vseh stra-
ni zajedajo v zemljišča obrata,
posamezne krpice pa tudi v sre-
dini ustvarjajo otočke. S tem je
gotovo smotrna in načrtna obde-
lava s sodobnimi stroji v veliki
meri otežkočena, podoben pojav
na pašniških parcelah pa one-
mogoča normalno delo in izpašo.
Prav zaradi teh razlogov je
nujno, da se zemljišča obrata za-
okrožijo v večje komplekse.
Največjo težavo ustvarja ne-
poznavanje predpisov o aronda-
ciji. To je dokaj čudno, a je res.
Nekateri so celo tolmačili zade-
vo, kot posebno željo upravni-
ka obrata, čeprav je domala
vsem Savinjčanom jasna težnja
za zaokroževanjem zemljišč soci-
alističnega sektorja. Zakonski
predpisi in dopolnila pa to tudi
podpirajo. Naj povemo, da so v
novomeškem in ptujskem okra-
ju z arondacijo že precej dalj in
da podobnih primerov iskanja
grešnega kozla v upravniku in
v baje njegovih zamislih ni bilo.
Toda povedati tudi moramo, da
gre le za nekatere posamezne po-
jave, ki prav gotovo arondacije
ne bodo zavrli.
Kljub tem težavam pa so v
šempetrskem obratu na tem pod-
ročju zabeležili že lepe rezulta-
te. Ze v naslednjem letu bo zem-
ljišče od Šempetra proti Podlo-
gu arondirano v enoten zaokro-
žen kompleks. Saj so že doslej
uspeli ustvariti tri velike 50 hek-
tarske komplekse, od katerih je
eden namenjen za mlečno farmo.
Druga pomembnost šempetr-
skega obrata je gradnja velike
mlečne farme, kjer bo okoli, 400
krav mlekaric. Ves postopek bo
mehaniziran, proizvodnja pa bo
tesno povezana z obratom Mle-
ko, tako da bo poudarek pred-
vsem na kvaliteti in visoki pro-
izvodnji.
Oskrba mesta
prvenstvena naloga
Celjska ekonomska enota kme-
tijskega kombinata Žalec je le-
tos posvetila precejšnjo pozornost
predvsem dvema problemoma —
arondaciji svojih zemljišč in meli
oraciji območja Zepine. Pri ure-
sničevanju obeh nalog so zabele-
žili vidne uspehe.
V Žepini pri gradbišču hlevov
smo srečali tovariša Toneta Ju-
reša. Rade volje nam je pokazal
značilnosti tega območja. Najprej
smo si ogledali nove hleve, ki
jih urejujejo. Hlevi bodo gotovi
že letos, in sicer bo v vsakem
prostora za 110 glav živine. Trije
taki hlevi bodo na tem območju.
Računajo, da bodo letno dopitali
okoli 730 govedi. Pri tej pro-
izvodni nalogi, nam je povedal
tovariš Jureš, tesno sodelujejo
celjska ekonomska enota z obra-
tom Mesnine. Slednji bo namreč
vso živino, ki je sposobna za do-
pitanje, oddal v pitanje. S tem
bodo vsekakor dosegli ugodnejše
rezultate. Kajti gotovo nastaja
precejšnja škoda, če se prezgodaj
kolje živina, ki je sposobna za
dopitanje in ki je sposobna tudi
za izvoz, a jo zaradi prezgodnjega
zakola ne morejo izvažati.
Takoj izza gradbišča novih
hlevov v Žepini se odkriva po-
gled na velike površine meli-
oriranoga zemljišča. Prav prije-
ten je pogled na ta veliki kom-
pleks. Ce še zraven vemo, da je
tu nekoč bilo močvirje in neupo-
rabno zemljišče, nam uspeh po-
stane še jasnejši. Kar 150 hek-
tarjev so na tem območju že
izsušili, in sicer do tretje faze.
Tu in tam bo sicer potrebno še
poravnati kak košček zemljišča,
vendar na površinah več ne stoji
voda — niti po obilnih padavinah
v zadnjem času. Tovariš Jureš
nam je razložil, da se na tèm
področju izredno dobro obnese
visokorodna pšenica. Z njo so za-
sejali kar 22 hektarjev, ostalo pa
potrebujejo za krmne rastline in
detelj išča.
Zvedeli smo tudi, da bodo dru-
go močno bazo uredili v okolici
Šmarjete, kjer bodo dobili v za-
okroženih kompleksih okoli 200
hektarjev obdelovalne zemlje. To
področje je predvideno predvsem
za proizvodnjo vrtnin in semen-
skega materiala. To bo za oskrbo
Celja posebno pomembno, kajti
proizvodnja vrtnin bo planirana
na podlagi porabe in potreb Celja
in bližnje okolice. Pri tem bodo
upoštevali potrebe po ozimnici,
poudarjena bo tudi proizvodnja
krompirja in podobno. Skratka,
preskrba Celja po ureditvi tega
dela zemljišč ne bo več prepušče-
na stihiji in nerazumljivim ni-
hanjem cen vrtnin od leta do
leta.	-le
NOVA ŠTEVILKA ČASOPISA
LEPO MESTO
Se pred praznikih bo v vseh
kioskih in trafikah v Celju v pro-
daji nova številka časopisa >»Lepo
mesto«, ki ga že drugo leto izdaja
Olepševalno in turistično društvo
Celje pred in po končani sezoni.
Po številu prispevkov, njenih
avtorjih, vsebini in bogatih ilu-
stracijah je ta številka gotovo naj-
zanimevejše od vseh dosedanjih.
Letos nas je zima prezgodaj obiskala
NA GRADI LI ŠČU
NOVE LIVARNE
Na vzpetini izza Kmetijskega
inštituta v Žalcu, v zadnjih dneh
gradbeni delavci pospešeno gra-
dijo novo žalsko livarno. Konture
bodoče sodobne livarne so že vid-
ne.
Da dobi žalsko kovinsko pod-
jetje nove prostore, je bilo že res
nujno. Pobuda za novogradnjo pa
je plod prizadevanj in hotenj ko-
lektiva. Hvalevredno pa je tudi
dejstvo, da so sredstva za zgra-
ditev nove livarne zbrali sami.
Kaj nam pove zgodovina in zaen-
krat še sedanjost žalske livarne.
To, da delajo v neprimernih pro-
storih, ki spominjajo na srednje-
veške delavnice. Osrednji leseni
žerjav, ki jim v stari livarni vsaj
za silo še pomaga, prav gotovo so-
di bolj v muzej kot v proizvod-
njo. Razen tega pa tudi peči ne
odgovarjajo zahtevam sodobnega
tehnološkega postopka. Rezultat
teh pojavov in težavnih pogojev je
visok odstotek bolnih — značilen
pa je tudi velik odstotek silikoze
pri zaposlenih.
Nova livarna bo glede tega vse-
kakor velikega pomena. Prostori
bodo zračni, proizvodni postopek
pa mehaniziran. Pri načrtovanju
pa so tudi pazili, da bodo peči v
posebnem prostoru — s tem bo
zmanjšana doslej včasih tudi ne-
znosna vročina in gost dim, ki se
je po stari livarni vlekel od konca
do konca. V veliki hali pa so že
montirali nosilno progo za veliki
žerjav, ki bo lahko prevažal vse
večje tovore. Te so v glavnem
morali doslej nositi. Pri tem pa
so si pomagali na vse načine.
In še nekaj je bistveno. V novi
livarni bodo lahko uvedli nov teh-
nološki postopek z uporabo čiste-
ga peska za modeliranje. S tem
bodo povečali storilnost kar za
okoli 50 odstotkov. Pa tudi sicer
bodo zmogljivosti nove livarne ne-
primerno večje od zmogljivosti
stare, dotrajale livarne v središču
Žalca. Ta bo počasi izginila, spo-
mijali pa se jo bodo le starejši.
Zanimiv je tudi pojav koopera-
cije in prizadevanja žalskih livar-
jev na tem področju. Tesneje so
se namreč povezali z Litostrojem
in delajo v sodelovanju s to ve-
liko livarno predvsem vse manj-
še vodovodne ventile za potrebe
domačega trga. Litostroj jim je
tudi odstopil ustrezne velike ob-
delovalne stroje, ki so za obde-
lavo ventilov potrebni.
In naj na koncu povemo še pro-
izvodni uspeh tega kolektiva, ki si
ga bodo priborili z rekonstrukcijo
— proizvodnja se bo povzpela od
300 ton sive litine na 1200 ton
litine.
Povedali pa so nam, da se je
kolektiv zaradi rekonstrukcije in
zbiranja sredstev za novo livarno
odločil po temeljitem premisleku.
Res je, da so imeli nekoliko nižje
osebne dohodke od republiškega
povprečja v tej panogi, vendar pa
se bo stanje po zgraditvi nove li-
varne bistveno spremenilo.
-le.
Vsem delovnim ljudem čestitajo dan republike in
jim žele tudi v naslednjem obdobju obilo uspehov
ustanove in delovni
kolektivi iz žalske občine
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŽALEC
OBČINSKI ODBOR SZDL ŽALEC
OBCISKI KOMITE ZKS ŽALEC
OBČINSKI KOMITE LMS ŽALEC
OBČINSKI SINDIKALNI SVET ŽALEC
TOVARNA NOGAVIC POLZELA
TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD
^GARANT« POLZELA
>>JUTEKS« ŽALEC
AGROSERVIS ŠEMPETER
KOVINSKO PODJETJE ŽALEC
KERAMIČNA INDUSTRIJA LIBOJE
RUDNIK RJAVEGA PREMOGA ZABUKOVICA
KMETIJSKI KOMBINAT ŽALEC
KZ >-SAVINJSKA DOLINA« ŽALEC
HMEZAD ŽALEC
GRADNJA ŽALEC
TOVARNA OPEKE LOŽNICA
OPEKARNA GORNJA VAS
OBRTNI CENTER »ZARJA« ŽALEC
OBRTNI CENTER PREBOLD
OBRTNI CENTER >^SLOGA« VRANSKO
^AERO« CELJE — OBRAT ŠEMPETER
VODOVOD ŽALEC
GOZDNO GOSPODARSTVO ŠEMPETER
NARODNA BANKA ŽALEC
KOMUNALNA BANKA ŽALEC
SAVINJSKI MAGAZIN ŽALEC
REKLAMSERVIS ŽALEC
PROJEKTIVNI BIRO ŽALEC
ZALOGA LAŠKEGA PIVA POLZELA
ELEKTRO CELJE — OBRAT ŠEMPETER
INSTITUT ZA HMELJARSTVO ŽALEC
GOSTINSKO PODJETJE »^HMELJAR« ŽALEC
GOSTINSKO PODJETJE PREBOLD
GOSTINSKO PODJETJE BRASLOVCE
GOSTINSKO PODJETJE >^SLOVAN« VRANSKO
STROJNA POSTAJA ŽALEC
OKRAJNO SODISCE ŽALEC
KINO PODJETJE ŽALEC
4
CELJSKI TEDNIK STEV. 46—47 — 27. novembra 1962	
ZA ŠTORE
SVETLEJŠA
PERSPEKTIVA
Kadar govorimo o katerem koli
industrijskem podjetju, navadno
navajamo številke — včasih celo
preveč. Toda brez njih navadno
tudi ne gre. To velja tudi za Že-
lezarno iz Štor.
Kaj je značilno za ta kolektiv?
— precej in na vseh področjih —
v proizvodnji pa za 3 odstotke
višja proizvodnja kot v prvih de-
setih mesecih preteklega leta. In
sicer kljub večjim zadolžitvam.
Morda v številkah še to, da sta
izredno lepe uspehe dosegla
predvsem obrat livarne sive li-
tine, kjer so proizvodne obvez-
nosti presegli celo za 14 odstot-
kov, in obrat elektroplavža, kjer
so se povzpeli preko planskih
obveznosti za preko 7 odstotkov.
Značilnost štorske železarne pa
je vse večja pozornost vprašanju
izvoza. Bržčas je najbolj zani-
mivo, da je kolektiv iz Stor prvi-
krat izvozil velike valje za indij-
ski železarni Rourkhela in Bhilai
in da so se ponovno prijavili na
licitacije za naslednje leto. Prav
gotovo pri njih slone vsi uspehi
na izredno pozitivnih rezultatih
prizadevanj za izboljšanje kvali-
tete. Zunanji trg pač daje pred-
nost dobri kvaliteti. Zaradi tega
pa se jim glede izvoza odpirajo
vse večje možnosti. Med njimi
tudi izdelava specialnih delov za
avtomobilsko in strojno industri-
jo. Pri tem je hvalevredno pri-
zadevanje kolektiva za usmeritev
izvoza na zahodna tržišča, kajti
prav na zahodnem trgu uspeva v
železarski stroki le proizvajalec
z dobro kvaliteto. Letošnji plan
izvoza bodo v celoti izpolnili, so-
dijo pa, da bo izvoz v naslednjem
letu vsaj za 50 odstotkov višji —
ob ugodnih pogojih računajo tudi
na enkratno povečanje izvoza.
REKONSTRUKCIJA —
NAJPOMEMBNEJŠA NALOGA
Štorski železarji pa se prav
dobro zavedajo, da je rekonstruk-
cija tovarne najpomembnejša na-
loga kolektiva v naslednjem ob-
dobju. Tudi letos, kljub nekaterim
rekonstrukcijskim ukrepom v in-
vesticijski politiki, je podjetjct
uspelo v prvi etapi zamenjati
stari transformator. Montirali so
novega in zgradili del 110 K V da-
lekovodnega električnega omrež-
ja. Prav tako pa tudi razdelilno
postajo v Storah. Ta dela bodo
popolnoma končana predvidoma
maja naslednjega leta — tako da
bo obrat elektroplavža lahko
začel obratovati s povečano
zmogljivostjo. V tem času so na-
bavili tudi velik nov brusilni
stroj za največje valje, hkrati
pa urejajo toplotno peč pri
livarni sive litine, ki bo bistveno
pripomogla k poboljšanju kva-
Utete litine.
Istočasno pa niso pozabili na
nadaljevanje stanovanjske iz-
gradnje. Samo letos gradijo 70
novih stanovanj — tak tempo pa
bodo obdržali tudi v naslednjih
obdobjih.
Za naslednje leto se priprav-
ljajo za drugo fazo rekonstruk-
cije. Podpisana je že pogodba za
opremo valjarne, obnavljali bodo
še obdelovalnico in jeklarno. Se-
veda bo v naslednjem obdobju
težišče na pripravljalnih delih,
kajti vsa zasnova obnove štorske
Železarne je velik načrt, ki bo
popolnoma spremenil podobo in
proizvodne možnosti te tovarne.
Zanimiva je tudi ugotovitev,
da že spričo sedanjih novosti in
ob prizadevanju za še večjo pro-
duktivnost dela predvidevajo za
naslednje leto kar za 7 odstotkov
višjo proizvodnjo.
STATUT IN USTAVA
tesno
povezana
Tovariša Jožeta Lončariča, predsednika sindikalne podruž-
nice kolektiva Železarne sem ujel med dvema sejama. Rade volje
je odgovoril na moji dve vprašanji. Takole je dejal:
Vprašanje: Kako vlogo priso-
jate razpravam o ustavi, občin-
skem statutu in statutu podjetja?
Odgovor: Clane našega kolek-
tiva pretežno zanimajo tista do-
ločila ustave, ki govore o pravicah
in dolžnostih državljana, o de-
lovnih pravicah in vprašanja o
samoupravljanju. S tem jih jasno
zanimajo tudi odnosi med eko-
nomskimi enotami in osrednjimi
samoupravnimi organi. Takoj
moramo povedati, da smo pri nas
glede decentralizacije že daleč,
da pa obstajajo nekateri pred-
logi, ki jih bo kazalo temeljito
obdelati. Doslej so imeli obratni
delavski sveti preko dvajset po-
drobnih pooblastil. Vse bolj pa se
čuti težnja, da bi obratni delavski
sveti dobili tudi nekatere otiplji-
ve j še materialne pristojnosti.
Zlasti veliko govorijo v ekonom-
skhi enotah o potrebi po prenosu
pravic za razpolaganje s sredstvi
za večja popravila na ekonomske
enote. S tem bi se prav gotovo'
zagotovilo smotrnejše koriščenje
teh sredstev, a tudi interes za
štednjo bi v ekonomskih enotah
porastel. To pa ni edini problem,
kajti razprave v ekonomskih
enotah vse bolj kažejo, da se
naši delavci zanimajo domala za
vse probleme podjetja. Pri tem
ima veliko vlogo tudi tovarniško
glasilo, ki v poljudni obliki in-
formira članstvo o posameznih
problemih. Sindikalne podružnice,
ki jih imamo v vseh ekonomskih
enotah, pa so pri nas dejansko
gonilna sila političnega dela.
Vprašanje: V zadnjem času so
v vašem kolektivu živahne raz-
prave o izdelavi novega pravil-
nika o nagrajevanju in posamez-
nih cenikov del. Kaj nam lahko
o tem poveste?
Odgovor: Značilno za izdelavo
tega pravilnika o nagrajevanju
je to, da bo plod skupnega dela
vseh ekonomsikih enot. Prej so
razne tarifne pravilnike izdelo-
vale posebne komisije, sedaj pa
o predlogu razpravljajo prav vsi
proizvajalci, ki podrobno obrav-
navajo cenike za posamezna dela.
In sicer konstruktivno in z vso
pravico, saj sami najbolje vedo,
kje so ceniki prenapeti in kje
luknjičasti. To je trenutno še to-
liko bolj pomembno, ker se je
spričo znatnega znižanja cen že-
lezarskim izdelkom dohodek pod-
jetja nekoliko zmanjšal in je po-
trebno poiskati vse notranje sla-
bosti in hibe, da bi lahko uravno-
vesili gibanje produktivnosti in
osebnih dohodkov. Zaostajanje
katerega koli od obeh činiteljev
bi imelo namreč lahko samo slabe
posledice. V prvi vrsti pa bi raz-
vrednotilo načelo stimulacije za
boljše delo in večjo storilnost.
NAJBOLŠI MED ŽELEZARJI
železarna Store je znana po iz-
redno lepih uspehih na področju
skrbi za varnost pri delu. Pred
kratkim smo obiskali varnostnega
tehnika v štorski Železarni tova-
riša Staneta Ocvirka, ki nam je o
teh problemih povedal tole:
Res je, da smo v Storah imeli
v zadnjem obdobju dokaj lepe
uspehe na področju skrbi za var-
nos-t pri delu. Lani in letos smo
celo dosegli najnižji odstotek po-
škodb in nesreč med delom med
vsemi jugoslovanskimi železarna-
mi. Za ilustracijo najbolje služijo
podatki in primerjava lanskega in
letošnjega obdobja z obdobjem
pred d vela letoma. Že lani se je
^ število nezgod zmanjšalo za okoli
10, letos pa bo to upadanje še ob-
čutneje. To-je toliko značilnejše,
ker se drugod pojavljajo nasprot-
ni primeri, saj je znano, da so
skupščine socialnega zavarovanja
p>osebno letos zelo resno opozarja-
le na ta problem, ki zaradi veli-
kih izpadov v proizvodnji, zaradi
izostankov z dela velikokrat po-
menijo breme tudi za nemoteno
izvajanje zastavljenih nalog v pro-
izvodnji. Največ pa morda pove,
da smo letos uspeli zmanjšati ne-
zgode z ozirom na stalež zaposle-
nih za cel odstotek.
Ce bi vam hotel natanko odgo-
voriti, kateri ukrepi so bistveno
vplivali na te rezultate, moram
najprej poudariti kompleksnost
reševanja tega perečega vpraša-
nja, ki je spričo posebnih pogojev
dela v Železarni še toJiko po-
membnejše. Sedanji rezultati so
prav gotovo plod večletnih na-
črtnih prizadevanj, saj delujejo
obratne komisije za varnost pri
delu že od 1952. leta.
Značilnost za naše podjetje pa
je jasno določena odgovornost in
enakovrednost službe, ki skrbi za
varnost delavcev pri delu, z osta-
limi — na primer proizvodnimi in
drugili službami, ki jih imajo eko-
nomske enote.
ik
Velik vpliv na hitro upadanje
poškodb pri delu ima tudi pose-
ben sistem uvajanja novih delav-
cev na delovna mesta. Prav tak*
je delavski svet že pred časom
sklenil, da se vsi zaposleni ia
predvsem novozaposleni delavci
podrobno seznanijo z vsemi prob-
lemi glede varnosti — izdelali pa
smo tudi lične knjižice, kjer za-
posleni lahko črpajo potrebne
gradivo.
Istočasno smo v zadnjem obdob-
ju v vseh tečajih izobraževalnega
centra imeli v piosebnem času za-
jeto snov o varnosti pri delu,
hkrati pa v tovarniškem glasilu
sproti objavljalo vse obratne ne-
zgode in nesreče, vzrolce in posle-
dice le-teh. Menimo namreč, da je
vzgoja na tem področju nujna ia
da prav posamezni primeri naj-
bolj živo pokažejo vse posledice^
ki nastanejo po težji in tudi lažji
nezgodi med delom.
Razbeljeno železo se s spretnimi prijemi pretvarja v zahtevne odi tke
USTAVA MED DELAVCI
v zadnjih dneh so imeli v štor-
ški železarni več sestankov, na ka-
terih so obravnavali posamezna
poglavja predosnutka ustave. Naj-
prej so pripravili skupni sestanek
v kulturnem domu, na katerem so
člani tovarniškega aktiva za tol-
mačenje ustave pojasnili članom
kolektiva osnovne značilnosti
predosnutka nove ustave, nato pa
so prenesli pogovore o ustavnih
določilih v ekonomske enote.
Delavci so se predvsem zani-
mali za vprašanja, ki zadevajo po-
glabljanje samoupravljanja — za-
nimali so jih tudi odnosi med
ekonomskimi enotami in podjet-
jem; nadalje so živahno razprav-
ljali o pravicah in dolžnostih čla-
nov kolektiva. Mnogi pa so se za-
nimali tudi o nekaterih ustavnih
določilih, o dedovanju in lastni-
ških vprašanjih.
S tem, da so v železarni prenesli
razprave o ustavi, o občinskem
statutu in o pravilih podjetja v
osnovne enote, so dosegli pred-
vsem neix)sredno udeležbo žele-
zarjev v razpravi. Vprašanja de-
lavcev pa so bila sproščena, skrat-
ka na sestankih sprašujejo o vseh
zanimivih rečeh, ki so spričo
pravne formulacije ustave tu in
tam ljudem v proizvodnji manj
razumljive.
Pri razdelitvi snovi predosnut-
ka ustave za obravnavo so v Sto-
rah pazili, da bi pogovori ne za-
jemali obširnejše snovi, kajti tak®
bi se razprava raztegnila in bi
lahko postala celo dologočasna.
Potem so se tudi ravnali. Njihor
način obravnavanja ustavnega
gradiva se je pokazal kot izredne
dober, saj je na primer že pogo-
vor o samoupravljanju dobil v li-
varni in tudi v drugih obratih ži-
vahnost, da bi istočasno le težko
obravnavali še druga poglavja
ustave.
ZNANJE " temeljai kamen človekove veljsve
strokovno izobraževanje je ena
od pomembnih komponent v pri-
zadevanju kolektiva štorske žele-
zarne za napredek na vseh pod-
ročjih. Prav dobro se namreč za-
vedajo, da je prav v smotrnem
delu na področju izobraževanja
veliko možnosti za še hitrejše na-
predovanje tovarne in s tem
vzporedno tudi za dviganje bla-
ginje vsakega zaposlenega.
Razumljivo, da je v hitrem ob-
novitvenem tempu tovarne v
ospredju predvsem strokovno
izobraževanje, in ni čudno, da so
v Storah na tem področju nare-
dili izredno veliko. Le nekaj
številk naj zapišemo: doslej je
pridobilo naziv polkvalijiciranih
delavcev 234 zaposlenih, 286 za-
poslenih je pridobilo naziv kvali-
ficiranega delavca, 66 oseb si je
pridobilo visoko kvalifikacijo —
razen tega pa so posvetili še po-
sebno skrb dodatni izobrazbi ne-
katerih posebnih poklicev, ki jih
v tem velikem podjetju imajo.
Središče izobraževalnega dela
je v izobraževalnem centru, ki
uspešno deluje že dve leti. Orga-
nizirali so ga tako, da deltnje kot
posebna organizacijska enota z
uslužnostnim značajem — smer
in ton prizadevanj izobraževalne-
ga centra pa daje delavski svet,
kajti od tu se v štorskem kolek-
tivu začne dejansko vsaka aktiv-
nost. Taka povezava z osrednjim
samoupravnim organom pa po-
večuje tudi načrtnost dela izo-
braževalnega centra.
Ena od bistvenih značilnosti
dela je načrtnost in upoštevanje
vseh elementov, ki vplivajo na
potrebe po izobraževanju. Zani-
mivo je, da razen za pridobivanje
ustrezne kvalifikacije na delov-
nih mestih v Storah posvečajo
veliko pozornost perspektivnim
potrebam tovarne, ki bo z rekon-
striikcijo tudi v strukturi dobila
določene spremembe. Istočasno
pa natanko zasledujejo vprašanje
fluktuacije, probleme nezgod za-
radi nezadostne usposobljenosti
in podobno. Tak sistem dela je
prav gotovo razen izvirnosti tudi
izredno učinkoviti, saj se že v
kali odpravijo nekateri problemi
s pravilnim izobraževalnim in
analitičnim delom.
V Storah predvsem poudarjajo,
da je izobraževanje nenehen
proces, ki se z zaključkom šolanja
ali po opravljenem posebnem te-
čaju prav gotovo ne konča. Raz-
voj proizvodnje je odvisen pred-
vsem od ljudi, od usposobljenih
proizvajalcev.
Tudi osnovni izobrazbi in se-
znanjanju na novo zaposlenih s
proizvodnim postopkom so v Sto-
rah posvetili posebno pozornost.
To je v tem kolektivu — kjer bi
spričo posebnih pogojev dela bil
neseznanjen delavec v nevarnosti,
da se mu pripeti nesreča — še
toliko pomembnejše. Toda z na"
črtnim uvajanjem delavcev na de-
lovna mesta in v kolektiv se del»
še ne neha. Sodijo, da je potrebna
človeku od dne, ko je stopil n*
delo, nuditi tudi možnosti za do-
polnilno izobrazbo.
Posebna značilnost izobraževal-
nega dela v železarni pa je, da
izobraževalno delo ni stihijsko
in pogojeno s trenutnimi potre"
bami, temveč da prav strokovn»
izobraževanje smatramo za enm
izmed najpomembnejših nalog.
Stadion-
naselje-
plod
prostovoljnega
dela
Dva kraja sta v celjskem okraju
značilna po izredno velikih pri-
zadevanjih prebivalcev za uredi-
tev kraja in za zgraditev potreb-
nih objektov s prostovoljnim de-
lom. To so Velenje in Store.
V Storah je prostovoljno delo
dobilo tak razmah, da so člani
kolektiva, katerim so pomagali vsi
prebivalci kraja, uspeli rešiti mno-
ge krajevne probleme. Tako nekoč
športna društva niso imela pri-
mernega prostora za vadbo na
prostem. Tako je pred leti le za-
misel o novem športnem stadionu
na Lipi danes že stvarnost. V Sto-
rah pa so s prostovoljnim delom
uredili mnoga pereča komunalna
vprašanja.
Vendar pravijo, da sedaj, ko so
že zabeležiU vidne uspehe na tem
področju, ne nameravajo nehati,
kajti še so potrebe — pozitivne
izkušnje pa so tudi sicer najbolj-
še vodilo.
Izredno veliko so železarji in
prebivalci Stor pomagali s pro-
stovoljnim delom tudi pri ure-
ditvi naselja Lipa. To naselje je
zraslo na nekdanjih globačah in
jamah. Najprej je bilo E>otrebno
zemljišča zravnati — po zgraditvi
naselja pa urediti še ostale po-
trebne objekte. Med temi zlasti
ceste, odcepe do stanovanjskih
poslopij; na nekaterih mestih so
uredili tudi potrebne oporne zi-
dove in peš poti.
Istočasno z urejanjem naselja,
s postavitvijo ličnih zelenic pa v
Storah niso pozabili na otroška
igrišča, saj bi prav gotovo otroci
porabili zelenice za igrišča, če ne
bi imeli primernega prostora za
igro in razvedrilo. Zgradili so več
otroških igrišč.
Prav gotovo ima pri prostovolj-
nih akcijah v Storah veliko za-
slugo za uspeh predvsem mladina
in neumorni organizatorji. Vred-
nost del, ki so jih železarji iz Stor
opravili ob pomoči vseh prebival-
cev, ni možno kar na hitro oce-
niti, sprehod po Lipi pa zgovorno
prikaže vsakemu obiskovalcu trud
in voljo, ki so ga pri tem delu
pokazali v tem kraju.
foia
zapisek
Prijeten je bil obisk v Storah.
Kljub temu, da je v železarni te-
žavno delo, ni v njem trdote —
pač pa veliko živahnosti, šegavo-
sti in predvsem volje do dela. S
komurkoli sem se pogovarjal,
mi je s ponosom pravil o uspeš-
nem prostovoljnem delu in o ure-
jenosti njihovega naselja — ure-
jena Lina ie postal simbol za
enotnost in dokaz, kaj vse je mož-
no doseči, če se vsi zavzemajo za
isto nalogo.
Igrišče, ki smo si ga zgradili,
mi je dejal livar — sicer pa nav-
dušen športnik — tudi ni domala
"nikdar mrtvo. Rokomet, atletika,
šolarji z igrami — vse se zvrsti.
No, včasih je še premalo prostora.
Telesno vzgojno društvo pa je v
preteklem obdobju doseglo tudi
izredno lepe uspehe. Z novimi
športnimi objekti pa je delo še
bolj poživilo. Ime »Kovinar« tudi
med športniki v Sloveniji ni ne-
znano, saj so bili precej uspešni v
republiškem tekmovanju za na-
slov najboljšega TV društva.
Najbolj veseli vseh novih ob-
jektov so predvsem mladinci, saj
igrišča in športni objekti pred-
vsem služijo mladim ljudem in
otrokom. Na zadnji mladinski
konferenci pa so mladinci pouda-
rili, da bo potrebno posvetiti pro-
stovoljnemu delu tudi v nasled-
njem obdobju pozornost in pred-
vsem paziti na pravilno vzdrže-
vanje novih objektov. Menili so,
da bodo sami imeli od tega naj-
več koristi.
Sneg in deževje sta sicer v teh
prazničnih dneh nekoliko skazila
zunanjo podobo kraja, toda štor-
ski železarji so me popeljali do
Svetine in mi pokazali, da tudi
za oddih in nedeljsko razvedrilo
zaposlenih niso pozabili. Zasneže-
na pobočja okoli doma železarjev
so za oko privlačna in mikavna
za smučanje. Ta dan pa gori ni-
so mirovali, saj je bila sobota in
ljudje so se zbirali, poklepetali in
zaplesali. Tako bo tudi ob praz-
nikih, tako :e odkar imajo dom
oddiha v neposredni bližini.
CELJSKI TEDNIK STEV. 46—47 — 27. novembra 1962
5
s SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V ŠOŠTANJU
Več pozornosti kmetijstvu in gostinstvu
Na zadnji seji občinskega ljud-
skega odbora v Šoštanju so prvič
poglobljeneje razpravljali o sta-
nju kmetijskega gospodarstva Sa-
lek in gostinskega podjetja hotel
»Paka«. Oba se nahajata v dokaj
težkem stanju in marsikateri zad-
njih sej so odborniki zbora pro-
izvajalcev podali pavšalno kriti-
ko teh dveh gospodarskih orga-
nizacij.
Takšen način obravnave pomeni
pravo prelomnico dosedanjega
»zaprtega« reševanja problemov.
Številni diskutantje in dobri, teht-
ni predlogi ter pripravljenost
vseh, da se težave odstranijo, pa
še jasneje pričajo o tem, da je čut
odgovornosti vsakega posamezne-
ga odbornika možno razviti le v
popolnem zaupanju. Oboje orga-
nizacij posluje z izgubo. Prav pe-
reč je ta problem predvsem pri
kmetijskem gospodarstvu Salek,
ki je izredno pomemben za pre-
skrbo Šoštanja in Velenja.
Poročevalec — direktor kmetij-
skega posestva tovariš Jože Turn-
šek je prikazal, da bo izguba v
višini 13 milijonov, in to zaradi
razkosanosti zemljišča po celi Ša-
leški dolini, zaradi slabega dono-
sa sadjarstva ter zmanjšanega
pridelka silažne in suhe krme.
Prav tako pa je tudi vrtnarska
proizvodnja dala manj, kot je bilo
predvideno. Najtežje pa je z rejo
plemenske živine in krav mleka-
ric. Potrebni bodo krepki sana-
cijski ukrepi. Na prvem mestu
dobra selekcija, saj je povprečna
mlečnost le 1.800 litrov. Pri vsem
tem pa je bistveno važno, da je
posestvo le uspelo postati regula-
tor cen v dolini in glavni oskrbo-
valec z mlekom in zelenjavo.
Predpogoj za izboljšanje stanja
je nakup večjih kompleksov v do-
Uni in zaokroževanje le-teh, kajti
doslej niso zmogli niti polovično
izkoristiti velikega strojnega par-
ka. Zato je pomemben sklep ob-
činskega ljudskega odbora, da
čim prej preskrbi dovoljna sred-
stva za večanje posestva. Olajše-
valno za posestvo pa bodo vpli-
vale zmanjšane anuitete, ki so do-
slej obremenjevale posestvo z
80.000 dinarji na ha zemljišča. Od-
praviti pa bo treba tudi subjek-
tivne slabosti v vrstah posamez-
nih ekonomskih enot posestva in
doseči to, da bodo tudi kmetijski
delavci imeli boljše življenjske
pogoje kot doslej.
V nadaljevanju je direktor go-
stinskega podjetja »-Paka« prika-
zal težavno stanje novega hotela
v Velenju, ki v drugem letu ob-
stoja posluje z izgubo 11 milijo-
nov dinarjev. Amortizacija in
anuitete so tiste, ki najbolj šibajo
takšna novonastala podjetja, ra-
zumljivo pa je tudi, da je ta ob-
jekt perspektiven in da v tem
kratkem času še ni mogel odigrati
takšne vloge, kot mu je namenje-
na v prihodnje. Vendar pa je za-
radi obrata družbene prehrane več
kot potreben. Morda so v samem
začetku posvečali vse premalo po-
zornosti propagandi ter vodili
malce togo politiko, cen, toda to
je sedaj izboljšano in porast pro-
meta dokazuje, da bo tudi ta »-za-
četniška« kriza sčasoma rešena.
Občinski ljudski odbor je soglas-
no sklenil, da bo to stanje saniral
z znižanjem amortizacijske mere
ter z znižanim prometnim davkom
na alkoholne pijače.
Sklenili pa so, da bodo odslej
vsaka dva meseca tako temeljito
pretresali vprašanja teh dveh pod-
jetij in to vse dotlej, dokler se
stanje ne bo izboljšalo.
-ik
S KONFERENCE KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL V SKALAH
TRDNI SKLEPI
Res je, da je točnost dokaj
>^čudna razvada« v Skalah pri Ve-
lenju, vendar ima svoje vzroke.
Kmetje so po uro in več oddalje-
ni in marsikomu ni 6 ura zvečer
najbolj prikladna. Toda ko se zbe-
ro, jih je več kot v mestih in nji-
hpv pHDgovor, obračun za preteklo
delo, je bogat in ploden.
Med njimi jasneje začutiš vlogo
in pomen Socialistične zveze kot
tam, kjer imajo že toliko dobrin,
da ne čutijo več potrebe po še in
še boljšem, izboljšanem. Toliko
stvari si imajo za povedati, da je
večer navsezadnje kar prekratek.
Po kritični oceni dela doseda-
njega predsednika se je v razpravi
zvrstila cela vrsta članov. Kriti-
zirali so slab odnos nekaterih do
izpolnjevanja samoprispevka, obe-
nem pa so prikazali, kaj vse so
storili s prostovoljnim delom. Naj-
več so v letošnjem letu opravili
popravil na krajevnih cestah in
mostovih. V skupni vrednosti so
vložili okrog 600.000 dinarjev, od
tega za 200.000 dinarjev lastnega
dela.
Problem posebne vrste pa je
gradnja gasilskega doma s klub-
skim prostorom za Socialistično
zvezo in kulturne nastope. Letos
so opravili na tej zgradbi najnuj-
nejša dela, jasno in odločno pa
so dejali, da je dolžnost vsakogar,
da pomaga, kajti dom bo s požar-
no varnostno službo in s prosto-
rom za nedeljsko izživljanje pač
služil vsem.
Ne da bi žalili ali morda hvalili
sebe, odkrito so sd povedali v ob-
raz. In prizadetost posameznikov
ni bila v zameri, temveč v skle-
pih, da bodo popravili, kar so za-
nemarili. Tako so sklenili, da ba-
do poživeli delo kmetijske sek-
cije z vrsto predavanj o novi, so-
dobni kmetijski proizvodnji.
V razpravi o združitvi nižjeraz-
redne osnovne šole z osnovno šolo
v Velenju so poudarili, da mora
šolski odbor budno bdeti nad pra-
vilno delitvijo sredstev. Sklenili
pa so, da bodo prispevali z vož-
njami in z delom za zgraditev
šolskega igrišča, če bodo dobili
vsaj nekaj sredstev za osnovo.
Najbolj pozorno so sledili raz-
lagi o novih ukrepih v gozdar-
stvu in iz lastnih izkušenj dopol-
njevali, spraševali in tehtali nove
možnosti.
-ik
Doslej je razpravljal
vsak deseti volivec
Prvo in drugo tolmačenje zvez-
nega in republiškega predosnutka
ustave je v šoštanjski občini po-
teklo izredno dobro. Obiskali smo
sekretarja občinskega odbora So-
cialistične zveze tovariša Milana
Sterbana in ga povprašali o od-
zivu občanov v razpravah.
Dejal nam je, da tolikšnega od-
ziva že vrsto let ni bilo in da je
razgibanost čutiti sedaj prav tako
na krajevnih konferencah Socia-
listične zveze. — Na skupaj 76
tolmačenjih je razpravljalo o naj-
različnejših vprašanjih 400 ljudi,
poleg tega pa so občani še pose-
bej postavili 590 raznovrstnih
vprašanj. Takšno zanimanje kaže,
kako resno so vzeli občani sezna-
njanje s predosnutkom.
—	Katera so bila najbistvenejša
vprašanja?
—	Ni ravno lahko odgovoriti,
kajti širina vprašanj v razpravi
so domala črpala iz vseh področij
družbenega življenja. Res pa je,
da so razprave v vaseh bile pred-
vsem okrog zemljiškega maksimu-
ma, lastnine zemlje, o dedovanju
ter o snovanju rente za tiste kme-
te, ki nimajo naslednikov in bi
radi dali zemljo kmetijskemu po-
sestvu ali kmetijski zadrugi. Prav
s tem v zvezi so se kmetje doti-
kali vprašanj trdnih odkupnih
cen s strani kmetijske zadruge,
češ da pomanjkanje tesnejše po-
vezave rodi nepravilne odnose,
preplačevanje in podobno.
Drugačna pa je bila podoba tol-
mačenj in razprav v gospodarskih
organizacijah, kjer je v ospredju
vprašanj bilo delavsko samo-
upravljanje, ki še marsikje ni za-
živelo tako, kot bi lahko. Prav to
ugotovitev je bilo čutiti iz mno-
gih vprašanj o odnosih direktorja
do delavskega sveta, o volitvah
direktorja ter o tem, kdaj in ob
kakih pogojih lahko delavski svet
ali kolektiv odstrani direktorja.
S tem v zvezi je bilo postavljeno
tudi vprašanje, kdo in kakšno
službo bo poskrbel direktorju, če
le-ta ne bo več izvoljen. Nemalo
kritik pa je bilo izrečenih na ra-
čun dosedanjega kadrovanja, češ,
da je bilo zaprto v preozek krog.
Skorajda pri vseh tolmačenjih pa
je vprašanje razpona osebnih do-
hodkov izbilo na dan v kritični
luči.	-ik
Satelit in Icrava
Gornji del stolpnic je skrivala
jutranja megla. Na balkonih sta
se pojavili stari prijateljici. Naj-
prej sta stresli preproge in pred-
pražnike in potem jezika. Pre-
pir je tako že visel v zraku, se
razvnel in končal: »-Tebi pa ne
ne morem reči drugega kot to, da
si navaden satelit!«
»Kaj si rekla, ti krava velenj-
ska?« je zavreščalo nazaj iz pe-
tega nadstropja, ki se ga je še
malo držala jutranja megla.
Radovedni sosedje so stegovali
vratove skozi okna, nekateri so
ravno takrat morali čistiti čevlje
na balkonu a drugi so zalivali
žejne cvetlice. Pričakovali so še
več zanimivih za zajtrk. Ta ra-
dovednost jih je pripeljala celo
na sodišče ...
Sodnik, dva odvetnika, sedem
rudarjev, dve obtoženki že nekaj
časa razpravljajo o tistem straš-
nem dogodku onega polmeglene-
ga jutra. Sodnik si beli glavo, če
je satelit žaljivka ali ne. V da-
našnjih časih je satelit nekaj le-
pega. interesantnega, veličastne-
ga. Oh, kako so bili ponosni oni,
ki so spustili prvi satelit okoli
Zemlje! Dandanes ga spuščajo že
tja daleč k Veneri in Marsu....
Krava, da krava je res rogata ži-
val, je pa silno koristna kljub
atomski dobi, v kateri živimo.
Posebno v zadnjem času je zelo
važen činitelj, ko primanjkuje
mleka v Velenju.
Odvetnika resno branita svoje
kliente — tudi satelita in kravo.
Krava s kravjimi očmi in pogle-
dom biča satelita in bi ga pri
priči požrla. Satelit pa bi najra-
je hudomušno zaplesal kravi pod
repom. Čeprav je tako slaven,
mu rojijo po glavi misli podrep-
ne muhe... Saj ga je vendar
krava spravila čisto s tira.
Sedem rudarjev razmišlja o
čudnih poteh pravice, ki naj hi
odločila med kravo in satelitom.
Po pravici naj bi razsodila! To-
da kako? Nekoga bo treba stro-
go kaznovati! Zastonj vendar ne
bo hodilo sedem delovnih ljudi
na sodišče in izgubljalo drago-
ceni čas ... Koliko ton premoga
bi lahko vseh sedem nakovalo,
če ne bi bilo tistega usodnega
meglenega dne. Ce ne bi bilo sa-
telitov in krav ...
Tudi sodnik razmišlja o lastni
usodi. Mesto tatovom in vlomil-
cem sodi kravam in satelitom.
Le krava in satelit ostaneta
brez duše in trdno na svojih pro-
blematičnih položajih.
Oh, da bi bili le stroški proce-
sa tako veliki, da se ne bi več
spomnila na takšno tožbo v bo-
doče ...
V. V.
TELOVADNA AKADEMIJA
V MOZIRJU
Socialistična zveza v mozirski
občini se pripravlja na praznova-
nje dneva republike. V vseh več-
jih krajih pripravljajo program
kulturno prosvetna in telovadna
društva ter šolska mladina. V Mo-
zirju bodo akademijo združili s
praznovanjem 80-letnice delova-
nja telovadnega društva.
R. Z.
MARLJIVI PIONIRJI
Gasilsko društvo v Storah ima
marljiv podmladek. Mladi pionirji
— gasilci so se udeležiti tudi re-
publiškega tekmovanja mladih
gasilcev, kjer so osvojili tretje
mesto. To je za mlado in priza-
devno ekipo zelo lep uspeh.
Ena sedmina kolektiva
v organih samoupravljanja
Rudnik lignita Velenje je eno
izmed redkih podjetij, ki je v je-
senskih mesecih stalno povečeva-
lo svojo proizvodnjo in je v ok-
tobru doseglo 232.000 ton lignita.
To je spričo rahlega zastoja pro-
izvodnje v ostalih podjetjih raz-
veseljivo. Temelji teh uspehov pa
so v močnem razraščanju delav-
skega samoupravljanja v podjet-
ju, dobrem delovanju ekonomskih
enot, torej v zavesti samouprav-
ljala, ki mu je poleg pravilnih
odnosov nedvomno osnovna skrb
izpopolnjevanje organizacije dela.
V razgovoru nam je predsednik
centralnega delavskega sveta rud-
nika lignita tov. Albert Mravljak
povedal marsikaj o težavah in
uspehih upravljanja.
—	Kako ste formirali ekonom-
ske enote?
—	Naš prvi korak po temelji-
tem preudarku je bil osnovanje
obračunskih enot za poizkusno
dobo. In šele po preteku 6 mese-
cev, ko je delavski svet dobil s
primerjav^ oosameznih obračun-
skih enot in njihovo notranjo po-
dobo v roke ključe za delitev
sredstev za osebne dohodke, skla-
de itd. šele takrat smo prešli na
snovanje samostojnih ekonomskih
enot, ki so le z določenim odstot-
kom vezane glede amortizacije, re-
konstrukcije in investicijske poli-
tike znotraj podjetja.
—	Koliko proizvajalcev ste s
postavitvijo ekonomskih enot za-
jeli v neposredno upravljanje?
—	Pred 9 meseci je v kolektivu
bil 70-članski delavski svet, danes
imamo v vseh delavskih svetih
ekonomskih enot in v raznih ko-
misijah preko 400 članov. Torej,
širina odločanja je zajamčena. Pa
ne le to; tudi uspehi niso izostali.
—	Spominjam se, da ste pred
petimi leti bili predsednik delav-
skega sveta. Ali je razlika v
upravljanju opazno?
—	Je. Dozdeva se mi, da je pre-
teklo od takrat najmanj 20 let.
Toliko je porasla zavest proizva-
jalcev in takšne spremembe so se
izvršile v našem podjetju.
—	In kako gledajo upravljale!
na svoje dolžnosti?
—	Zavedajo se, da je osnova
upravljanja smotrno gospodarje-
nje in pravilni človeški odnosi. In
prav v gospodarjenju so bili
obratni delavski sveti tisti, ki so
v zadnjem času s svojo vztrajno-
stjo in doslednostjo ter s svojimi
praktičnimi izkušnjami največ do-
prinesli k izpopolnjeni organiza-
ciji dela. Se pred dobrim letom
je naša dnevna proizvodnja stalno
nihala in to v velikih skokih. Me-
hanizacija ni bila enakomerno iz-
koriščana, prav tako delitev med
proizvajalci ni bila najboljša. To
je seveda težava v rudarstvu na-
sploh.
Toda prav delavski sveti eko-
nomskih enot so bili tisti, ki so
vztrajali na izboljšanju organiza-
cije dela in nekako »prisilili« teh-
nično vodstvo, da je s poglobitvi-
jo in izkušnjami neposrednih pro-
izvajalcev spremenilo odkopno
metodo v jami. Tako smo pred
časom uvedli ciklus' dela. Rezul-
tati so že vidni, saj s 150 člani
manj dosegamo predvidevanja,
odkopni učinek pa smo povišali
od 10,3 na 10,9 ton.
—	V čem je bistvena spremem-
ba med prejšnjo in sedanjo od-
kopno metodo?
—	Temeljite analize so nam po-
kazale neštete minuse, ki smo jih
imeli z neredno, skokovito proiz-
vodnjo. Včasih so bili transpor-
terji preobremenjeni, drugič praz-
ni. Prevoz premoga z železnico je
bil pač v kritičnih mesecih velike
potrošnje odvisen od tega, koliko
smo ustvarili, saj je razlika več-
krat znašala celo do 40 odstotkov.
Da bi odpravili te nevšečnosti,
smo z odkopno metodo na širo-
kih čelih v ciklusih odpravili to
nihanje in ne le dvignili proizvod-
njo temveč tudi zmanjšali nešte-
to nepotrebnih stroškov.
—	In kako je s pravilnikom o
nagrajevanju?
—	V glavnem popolnoma pra-
vilno odmerja odgovornost za po-
samezna delovna mesta. Smo pa
ravno na tem, da spremenimo do-
sedanjo progresivno lestvico raz-
deljevanja pri preseganju akor-
dov. Obratni delavski sveti in tu-
di centralni delavski svet je mne-
nja, da je pravilneje, če se ta
presežek deli linearno, kajti v
drugačnem slučaju ustvarja neu-
pravičljivo prevelike razpone.
Se in še bi lahko pisali o uspe-
hih. Tako je pomemben sklep ve-
lenjskih rudarjev, da svoje izkuš-
nje o samoupravljanju izmenjajo
z drugimi. Zato so te dni na obi-
sku v rudnikih Kostolac, Koluba-
ra, Kreka in drugih.
Želimo jim še več uspehov pri
njihovem težkem delu.
-ik
NOV OBČINSKI KOMITE ZKS
V MOZIRJU
Nov občinski komite Zveze ko-
munistov v Mozirju se je pred
dnevi prvič sestal in ponovno iz-
volil za sekretarja tovariša Edija
Hermana. Na seji so izvolili tudi
ideološko in kadrovsko komisijo.
Ideološko komisijo vodi tovariš
Rudi Zager, dočim kadrovsko to-
variš Franc Gerdina. Tričlanski
revizijski komisiji pa predseduje
tovariš Jože Kozar.
Na seji so se pogovorili prav ta-
ko o bodočem delu. Nov komite
je pomlajen, saj je več kot polo-
vici članov prvič zaupana ta dolž-
nc»t.	R. z.
Proizvodnja : 5 - odnosi :'?
Tovarna gospodinjske opreme
»Gorenje« v Velenju je v zadnjih
letih dosegla naravnost neverjeten
porast proizvodnje in kakor ka-
žejo prvi podatki predvidevanj za
drugo leto bodo ob zaključku pri-
hodnjega leta tretji po bruto pro-
duktu v občini. Ta porast od ne-
kaj desetin milijonov bruto pro-
dukta na 3,3 milijarde pa nujno
nosi s sabo določene slabosti.
Ce so hoteli realizirati svojo
ekspanzijo, je bilo v osnovi treba
krepkega in močnega vodstva, kar
je nedvomno bilo v oblikah ma-
lega podjetja možno. Uprava je
stmjevala v sebi celotno gibalno
silo tako proizvodnega procesa
kot proizvajalnih odnosov. Nagla
rast, povečanje števila zaposlenih
(in še to v glavnem žena), razši-
ritev na več velikih obratov pa je
terjala vse večje uveljavljanje de-
lavskega samoupravljanja. In
prav tu je nekje prišlo do zastoja
vzporednega razvoja proizvajal-
nih odnosov. Bivši kader malega
podjetja je zaradi zaupanja, kva-
lifikacij (mojstri, kvalificirani de-
lavci itd.) vsekakcsr bil tisti, ki je
zasedel mesta obratovodij, skupi-
novodij itd. Cilj podjetja pa je
bil skorajda več kot 100 odstotno
letno naraščanje proizvodnje.
Najbrže in dokaj upravičljivo
bi marsikdo stavil vprašanje: kje
so imeli čas za kaj drugega, če so
svoje načrte uresničevali? Razen
tega je podjetje edino, ki resda
rešuje vprašanje zaposlovanja
ženske delovne sile v Šaleški do-
lini.
Vendar pa je jasno, da cilj ce-
lotne družbe vendarle ni zgolj
proizvodni uspeh, čeprav je le-ta
osnova za boljše in lepše življe-
nje. Jasno pa je vsakomur, da vi-
soka proizvodnja nikakor ni ga-
rancija za pravilne odnose. Ti pa
so v zadnjem času prišU v-pod-
jetju do tiste točke, kjer je nujno,
da se nekaj znotraj podjetja spro-
sti. Podjetje je v svojem naglem
razvoju nosilo močno osnovo obrt-
niške mentalitete, razvoj proiz-
vodnega procesa pa jo je že pre-
rasel. Torej konflikt, ki se kaže
v drobnih, a zelo nezdravih po-
javih.
Tako se je zgodilo v podjetju,
da je nek obratovodja pwstal pra-
vi »gospod« nad delavci in še več.
Njegovi ukazi so bili podkreplje-
ni z grožnjami; če nočeš tega, pa
vzemi knjižico! In takšne besede
so bile postavljene v primerih
nadurnega dela, ki se niti ni knji-
žilo kot nadurno delo. In čeprav
je popolnoma razumljiva skrb
vseh, da se zmanjša bolniški sta-
lež, je le nerazumljivo, da delav-
ke povedo, da se ne upajo prositi
obratovodje, da bi jih pustili k
zdravniku. Res je, da so ti pri-
meri več kot nezdravi, Pri tem
naj ne bi bilo prehudo, če izve-
mo, da je omenjeni obratovodja
celo sindikalni funkcionar, torej v
organizaciji, ki ima najbrž popol-
noma drugačne dlje.
Pri zalaganju za uveljavitev v
mednarodni delitvi dela, kalor tu-
di posega Tovarna gospodinjske
opreme »Gorenje«, torej v priza-
devanju za čim kvalitetnejšimi in
konkurenčnimi proizvodi, je delno
razumljivo, da v skupnih naporih
nastajajo napake. Ne smemo pa
mimo tega, da v podjetju razen
formalnega opravljanja doslej ni
bilo nič kaj več storjenega in da
nedvomno v tej neskrbi ležijo
vzroki teh malih, a življenjsko
važnih odnosih.
Človek je vendarle osnova dela
in večji ter boljši uspehi bodo
možni le tam, kjer bo sprostitev,
medsebojno zaupanje in rast za-
vesti posameznikov postala celo-
vitost, ne pa tam, kjer bodo za-
radi (resda trenutno koristne) za-
ljubljenosti v proizvodnjo poza-
bili, da je odnos med ljudmi pač
osnova za zdravo in napredno
družbo.	-ib
6
CELJSKI TEDNIK STEV. 46—47 — 27. novembra 1962	
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OBČINSKEGA ODBORA SZDL LAŠKO
USTAVA
SREDISCE ZANIMANJA
OBČANOV
Laško občino štejemo med ti-
ste, kjer razprave o predosnutku
nove ustave najuspešneje poteka-
jo. To je tudi razumljivo, saj so
Ä v Laškem — kot sami pravijo
— priprav za razprave o temelj-
ni listini lotili mnogo resneje kot
marsikaterih ostalih nalog v zad-
njih letih.
Ko smo na občinskem odbom
Socialistične zveTie poiskali nje-
govega predsednika, tovariša Pro-
sena in ga naprosili, naj nam o
poteku razprav o novi ustavi po-
ve nekaj besed, je dejal najprej
to-le:
«Načrt za ra^ravo o préd'osut-
ku nove ustave smo izdelali na
plenumu občinskega odbora So-
cialistične žveze. Takrat smo se
odločili, da prevzame organizacijo
razprav na terenu Socialistična
2rveza, v go^odarskih organizaci-
jah pa sindikat. Studij naj bi se-
veda t^el tudi v Zvezi komuni-
stov, Ljudski mladini in v ostalih
organizacijah. Za razliko od ne-
katerih ostalih občin, kjer pote-
kajo ra^rave o preosnutku zvez-
ne in republiške ustave ter sta-
tutov kormm istočasno, smo se pri
nas odločili ža tri akcije. Zdaj la-
hko rečemo, da je prva — vsaj V
krajevnih organizacijah — zaklju-
čena in da bomo zdaj že lahko
začeli s tolimačenjem republiške
ttstave in statuta komune.-«
Doslej so itneli na področju la-
§ke občine žte šestnajst sestankov
v krajevïiih organizacijah Socia-
listične zveze. Računajo, da se jih
je udele^lo okrog devet sto lju-
di. Zanimivo J6, da predavanj ni-
so imeli samo v krajevnih sredi-
ščih, temveč da so jih pripravili
tudi po vaseh in manjših zasel-
kih — vse to z namenom, dà ž
ustavnim gradivom seznanijo
čimveč ljudi. Laški aktiv preda-
vateljev za razlago predosnütka
nove ustave, ki šteje 30 tovarišev,
je v redu opravil svojo dolžnost.
Skoraj ni bilo dneva, da ne bi
kdo od njih pohitel na kak sesta-
nke. Pa tudi s kvaliteto njihovega
dela so občani zadovoljni. Od
šestnajstih razgovorov je bil do-
slej samo eden, ki so nanj naslo-
vili nekaj Svojih kritičnih pri-
pomb. To je nedvdmno lep uspeh.
«No, mnogo bolj kot organiza-
cija räzprav, so seveda zanimive
besede občanov,« je nadaljeval to-
variš Prosen. »Povsem razumljivo
je, da se na terenu zanimajo
predvsem za lastninsko pravico
do zemlje. Presenetilo pa nas je
to, da smo na mnogih sestankih
naleteli ob trditvi, da je perspek-
tiva našega kmetijstva samo v ve-
likih površinah in specializirani
proizvodnji, na razumevanje tudi
nekaterih najbolj konservativnih
ljudi. Celo to so priporočili, naj
bi predpisi o dedovanju onemogo-
čali drobljenje kmetijskih povr-
šin. Tudi o davčni politiki smo se
pogovorili na naših sestankih, pa
seveda tudi o nalogah krajevne
skupnosti, o zborih občanov in o
drugih oblikah samouprave naših
delovnih ljudi. Zanimivo pa je to,
da so skoraj na vseh področjih
imeli precej pripomb na račun
dela kmeti>ke zadruge: da se je
zadruga odmaknila od zasebnih
proizvajalcev, da ni dovolj, če jim
preskrbi samo umetna gnojila, da
so od kooperacije kaj več priča-
kovali itd.
Tako smo ugotovili, da je zarti"
manje za ustavno gradivo na te-
renu precej močnejše kot v go-
spodarskih organizacijah. Morda
je vzrok za to tudi v tem, ker de-
lavci v industriji o teh zadevah
že več vedo. Seveda pa bi jim
storili krivico, če bi njihovim raz-
pravam očitali mlačnost. Pri nas
so se v teh razgovorih zanimali
predvsem za odnose v kolektivu,
za izdelavo statutov delovnih or-
ganizacij, za vprašanja lastnine,
za pokojninsko zavarovanje, za
vprašanje referenduma tudi v go-
spodarskih organizacijah in po-
dobno. Računamo, da so razprave
v gospodarskih organizacijah za-
jele okrog 750 prebivalcev.-«
Občinski odbor Socialistične
zveze v Laškem se je odločil, da
bo ob zaključku drugega dela
razprav — o republiški ustavi in
o statutu komune — analizi teh
vprašanj posvetil tudi plenum
občinskega odbora Socialistične
zveze. Verjetho bo to skupni ple-
num z občinskim sindikalnim
svetom in bodo ob tej priliki
zbral vse tiste naloge, ki so jih
nanje opozorile razprave o pred-
osnutku nove ustave.
-ij
Te dni razpravlja v foyer ju Slovenskega ljudskega gledališča v Ce-
IjH akademski kipar Gabrijel Kol bič iz Maribora svoje plastike in
akvarele. Na sliki: kipar Kolbič v svojem ateljeju
POGOVOR S PRÈDSEDNIKOM OBČINSKEGA ODBORA SZDL V ŠENTJURJU
PROBLEMI KRAJA
in razvoj kmetijske proizvodnje
Pred dnevi smo obiskali pred-
sednika občinskega odbora SZDL
v Šentjurju tovariša Jožeta Pe-
čenka, ki je na nekaj naših vpra-
šanj takole Odgovoril:
Vprašanje: V vaši občini so
krajevne konference Socialistič-
ne zveze že končane. Kako oce-
njujete njihovo delo?
Odgovor: LëtoSnje konference
kirajèvnih odborov SŽDL šo bile
izreâno živahne, dobro obiskane
in pO Vsebini dokaj boljše od lan-
skih. Poudariti moram, da je vse-
binska pozitivna razlika predvsem
v tem, da se konference krajev-
nih odborov Socialistične zveze
ne enačijo z vlogo zborov voliv-
cev. Medteiiii, ko so prej isti pro-
blem in iste težave bile predmet
na obeh zborih v posameznih
krajih, so letos krajevne konfe-
rence Socialistične zveze postale
predvsem mobilizator prebival-
stva za posamezne naloge in ak-
cije. Razen tega je značilno tudi
to, da so krajevni odbori Socia-
listične zveze letošnje konference
temeljito pripravili in da so pri-
šli na zbor s podrobnimi predlogi
in programi.
Tako so v Šentjurju, kjer je bi-
la najživahnejša konferenca, dali
člani Socialistične zveze vrsto za-
nimivih predlogov — med temi
tudi predloge za ureditev kraja,
za nove trgovine in podobno. Na
podeželju pa so v razpravah pre-
vladovala vprašanja o nadaljnjem
razvoju kmetijstva in podobna.
Vprašanje: V teh dneh so v te-
ku razprave o predosnutku usta-
ve. Kako potekajo pogovori o
ustavinih določilih?
Odgovor: Prav vse organizacije
so se zavzele, da so razprave o
predosnutku ustave na terenu
čim bolj živahne in zanimive. Pr-
vi so o ustavi v naši občini raz-
pravljali prosvetni delavci. Razen
glavnih značilnosti so obravnavali
predvsem vprašanje varstva in
posebej otroškega varstva, nato
pa še vprašanje sodelovanja fcraja
s prosvetnimi ustanovami.
V industrijskih ixjdjeftjìh so
člani kolektivov v prvih ra2ovo-
rih predvsem obravnavali določi-
la o delavskem in družbenem
upravljanju — povsod pa so se
zanimali tudi za lastninska vpra-
šanja dedne pravice in podobno.
To je dokaj razumljivo, saj je ob-
močje naše občine pretežno kme-
tijsko.
Vprašanje: V taki smeri bod«
po'govori o ustavi potekali v "na-
slednjem obdobju?
Odgovor: Zanimanje za pred-
osnutek ustave in za občinski sta-
tut je tolik, da so se povsod do-
govorili za naslednje pogovore, na
katerih bodo obravnavali vzpo-
redno z ustavnimi določili tudi
poglavja našega občinskega sta-
tuta.
Vprašanje: Ali je morda kaka
posebnost, ki so jo ljudje postav-
ljali v večini krajev?
Odgovor: Tako vprašanje je
prav gotovo razdelitev zemljišč
po kvaliteti zemlje na štiri ob-
močja. V šentjurski občini smo
se namreč odločili, da bodo pri
osnovah za davčne obveznosti od-
ločilne štiri skupine Območij. Do-
slej sta bili le dve skupini — ni-
žinski in višinski predeli. Ti bodo
odslej razdeljeni na Se dve Skupi-
ni, kajti doslej se je pokazalo, da
sta bila le dva razreda premalo.
Zaradi pomanjkljive razdelitve pa
je prišlo tudi do nekaterih na-
pak, ki jih bomo v naslednjem
letu z novo razdelitvijo lahko po-
pravili.
VOLNA V LASKEM BO
ODPRLA LASTNO TRGOVINO;
Zamisel ,da bi tekstilna indu-
strija volnenih izdelkov v Laškem
doWla svojo specializirano trgo-
vino, postaja te dni stvarnost. 2e
pred letom so sicer odprti kar v
podjetju posebni oddelek za pro-
dajo blaga, vendar sta neprimeren
loka lin velik obseg prodaje silila
kolektiv, da poišče drugo rešitev.
Tako je občinski ljudski odbor do-
delil v ta namen podjetju zgrad-
bo, ki jo je «-Volna« preuredila.
Podjetje bo v trgovini prodajalo
vse vrste blaga po globoko zniža-
nih cenah. Zato pričakujemo, da
bo trgovina vse dni lepo obiskana.
Laška mladiia '
je zborovala
Prejšnjo nedeljo je bila y La-
škem občinska konferenca Ljud-
ske mladine. Konferenca je za
razliko od prejšnjih let kar lepo
uspela, saj se je občinski mladin-
ski komite že dolge tedne resno
pripravljal na ta pomebni obra-
čun dela. Ljudska mladina v laški
občini v preteklih letih ni delala
ravno zavidljivo. V zadnjem letu
se je stanje sicer nekoliko izbolj-
šalo, vendar je še veliko slabosti
predvsem v lastni neodgovornosti
vodstev organizacije, pa v nezna-
nju, premajhni delovni vnemi in
v podobnih slabostih, ki še močno
hromijo delo Ljudske mladine la-
ške občine.
Konferenca je pokazala, da se
mladi ljudje zavedajo teh slabo-
sti. Ostro so jih obsodili in se na
konferenci prvič lotili tudi na sa-
mo »ozko mladinskih« vprašanj.
Govorili so o proizvodnji, o gospo-
darjenju v komuni, o delitvi, o
vlogi mladine v organih delavske-
ga in družbenega upravljanja, o
izobraževanju itd.
Na konferenci pa so volili
neposredno tudi predsednika ob-
činskega komiteja; za naslednje
delovno razdobje je to dolžnost
prevzela tovarišica Danica Roz-
man.
V	JURKLOSTRU BODO DOBILI
KINOPROJEKTOR
Glede na to, da je gozdno Go-
spodarstvo že lani uredilo v Jur-
kloštru dvorano za kultunîopro-
svetne prireditve, se jè Občinski
odbor Socialistične zveze odločil,
da temu kraju podari tUdi kino-
projektor. Obljubo bodo izpolnili
29. novembra, ko bodo v Jurklo-
štru prvič zavrteli film na last-
nem kinoprojektorju. Bréfe dvoma
se bo za Jurklošter in njegovo hri-
bovito okolico velika pridobitev.
V	PODOLSEVI BO ZASVETILA
ELEKTRIKA
Te dni bodo v osrednjem delu
naselja Podolševa, ki se razpro-
stira med Solčavo in avstrijsko
mejo, zaključili elektrifikacijo.
Dela, ki so jih pričeli pred dvema
mesecema, so izredno hitro na-
predovala. To pa ni čudno, če u-
poštevamo, da so pri akciji nad-
vse požrtvovalno sodelovali vsi
interesenti.
Kmetje so prispevali vse dro-
gove, jih celo posekali in pripe-
ljali do jam, graničarji s področja
Solčave pa so skopali skoraj vse
jame in delno pomagali tudi pri
postavljanju drogov. Tako bo do
dneva republike tudi v tem delu
Podolševa zasvetila električna luč.
Posebna svečaiost
Delovni kolektiv obrtnega pod-
jetja ELKROJ bo na prav slo-
vesen način proslavili dan repub-
ke. Do tega dne bo dosegel pro-
izvodna predvidevaja 60 milijonov
dinarjev, kar je za dobrih 100 od-
stotkov več kakor lani. Uspeh je
bil možen zaradi ugodnih pogojev
v okviru poslovnega združenja.
Le-ta mu omogoča specializacijo
proizvodnje določenih oblačil, kar
nujno vodi do boljše kakovosti ter
večje storilnosti.
Podjetje se nenehno moderni-
zira. Najboljši dokaz tega je od-
ločitev kolektiva, da dado enkrat
več sredstev v sklade kot je bilo
predvideno. Pomemben pa je EL-
KROJ za mozirsko občino zato,
ker zaposluje nekvalificirano žen-
sko delovno silo. Trenutno ima
že 55 zaposlenih.
Mimogrede so zaupali svoje že-
lje za prihodnje leto. Prepričani
so, da bodo vrednost proizvodnje
dvignili na 100 milijonov. Po tem,
kar so dokazali letos, jim lahko
zaupamo, da bodo svoje obvezno-
sti izvršili.
R. Z.
Bitavibadatobničili
dijakom
Pred dnevi so ^ sestali v Mo-
2ñrj-a vsi učitelji iz mozirske Ob-
čine na razgovor o predosnutku
tistave. Ustavo je tolmačil dr.
Rastko Močnik, zastofmik repub-
fiSfcega sveta za šoMvo LRS.
Osnovni poudarek pa so v raz-
pravi posvetila samoupravljanju v
družbenih službah in to s poseb-
nim pouda'rkom v šolah. Dotak-
nili so se doSedamje vloge Šolsldii
odborov ter ugotovili, da bo po-
treba dala mncî^o podpore bodo-
Äm samoupravnim organom na
šolah, kajti z nasledstvom šolskih
oôborov si bodo prav težko po-
magali. Ustavili so se ob določbi
o otoveznem osnovnem šolanju, ki
traja osem lét in se financira iz
družbenih sredstev. To je v mo-
zirski občini omogočeno vsem, do-
sti težje pa je vprašanje odraslih,
ki bi si naknadno radi pridobili
to izobrazbo. Menili so, da bi bilo
prav. Če bi tudi tem bilo to omo-
gočeno ob enakih pogojih.
Nadalje so razpravljali o osvo-
boditvi dela, o lastninski pravici
na zemljišču, izenačevanju um-
skega in fizičnega dela ter o ena-
kosti ljudi. Zadnje vprašanje so
povezali z obstoječimi nepravil-
nostmi na področju pokojninske-
ga zavarovanja.
Del razprave pa so namenili
posvetu o metodah in načinu raz-
laganja ustavnega gradiva na šo-
lah, kajti v 7. in 8. razredu osnov-
ne šole bodo ustavo vključili v
celoto učnega procesa. Seveda bo
način tolmačenja kar se da po-
ljuden.
R. Z.
POD COLAVO
V zatišju, malo pod vrhom
prostrane GOLA VE, sestre mo-
gočne MRZLICE, tam, kjer se
sekajo poti z reške in matnske
strani, tam, kjer ob vsakem času
kar mrgoli divjadi, stoji koča
preboldskih lovcev.
Naj bo vroče ali hladno, zimski
ali poletni čas, vedno je pri »KO-
Cl POD GOLAVO« prijetno.
Razgled na levo in desno je ču-
dovit, kratkočasijo te lepe lovske
trofeje, bistri te vetrič, ki pihlja
iz dveh dolgih in ozkih dolin.
Vsako soboto popoldne ali pa
ob nedeljah je na Golavo prelep
sprehod. Pot je zložna in lepa,
sprehajalcu pa delajo druščino
gozdovi in ptiči v njih.
In če bo v želodcu kaj narobe,
če bodo slučajno pajki začeli
plesti mrežo, ni treba biti v skr-
beh, saj bo v koči brž pomagal
oskrbnik Beno. Domača klobasa,
pa v kmečki peči pečen kruh in
rujno domače vince bodo pre-
gnali vse skrbi. In ko se boste
vračali, boste veselo zavriskali:
»Bodi mi srečna in zdrava — ve-
sela Golava!«	-dk-
Mladi ljudje -
enakopravni občani
Ni še dolgo tega, ko je bilo
v Slovenskih Konjicah po-
svetovanje o vlogi mladine v
krajevni skupnosti. Posveto-
vanje sta sklicala okrajna
komiteja Ljudske mladine
Celja in Maribora, udeležili
pa so se ga tudi predstavniki
nekaterih občinskih odborov
Socialistične zveze obeh
okrajev. Zanimivo je, da je
bil to prvi razgovor predstav-
nikov obeh organizacij o
delu in življenju mladine v
krajevni skupnosti. Prav go-
tovo ni slučaj, da so se za
razpravo o teh vprašanjih
odločili prav v času, ko smo
sredi razprav o predosnutkih
Trezne in republiške ustave
in statutov komun. Ti razgo-
vori so namreč spet ena iz-
med priložnosti, da ugotovi-
mo, kako so naši mladi
ljudje pripravljeni vključiti
se v najpomembnejše pro-
cese v našem družbenem
življenju.
Analizo o vlogi mladine v
krajevni skupnosti so začeli
z ugotovitvijo, da je tu žal
nemogoče govoriti o kakšnem
velikem vplivu mladih ljudi
na dogajanje v krajevni
skujmosti. Prav gotovo nosi
odgovornost za to tudi orga-
nizacija Ljudske mladine, ki
se v krajevnih skupnostih še
ni dobro utrdila. Seveda pa
zadene kritika za slabo ude-
ležbo mladih na vseh pod-
ročjih življenja v krajevni
skupnosti tudi Socialistično
zvezo. Le redkokdaj so nam-
reč krajevne organizacije
Socialistične zveze za mlade
ljudi storile kaj več, kot jih
samo kritizirale. To pa je
prav gotovo premalo.
V temeljitejše delo z mla-
dimi ljudmi v krajevni skup-
nosti nas sili ne samo sedanji
čas, ki prav pred to obliko
samouprave naših delovnih
ljudi postavlja velike naloge,
temveč tudi dejstvo, da mladi
ljudje v krajevni skupnosti
preživijo večino prostega
časa. Kako negativno pa
lahko vpliva nepravilno iz-
koriščanje prostega časa,
dobro vemo. V krajevnih
skupnostih so se sicer kdaj
pa kdaj pojavile kakšne pri-
mitivne oblike razvedrila, ki
jih je pripravila Ljudska
mladina ali pa druge orga-
nizacije in društva, ki delajo
na terenu. Vendar je bilo
vse to tako na nizkem ni-
voju, da je mladini bolj ško-
dovalo kot koristilo. Gre za
to, da v bodoče razvijemo še
več oblik razvedrila in re-
kreacije, da pa bodo te oblike
takšne kot je to primemo
času, ki v njem živimo. To
delo naj temelji predvsem na
interesih mladih ljudi, kajti
le tako jih bomo uspeli
vključiti vanje.
Razumljivo je, da je druga,
še pomembnejša plat dela z
mladimi Ijiuimi v krajevni
skupnosti programsko zasno-
vano politično delo, ki ima
cilj mladega človeka aktivi-
rati kot občana. Da je bilo
na tem področju zelo malo
storjenega, nam kažejo po-
razne številke o udeležbi
mladih ljudi na zborih ob-
čanov, sestankih krajevnih
organizacij Socialistične zve-
ze in drugih oblikah na te-
renu. V ta namen so se v
Ljudski mladini odločili, da
bodo začeli v krajevnih skup-
nostih ustanavljati tako ime-
novane klube mladih obča-
nov, ki bi naj zajemali
določeno skupino mladih
ljudi, ki se posebej zanimajo
za probleme komunalne ure-
ditve in dela v njej. Taki
klubi naj bi pripravljali ma-
teriale za sestanke vseh
mladincev ria terenu, pri-
pravljali mladino za zbore
občanov in za ostale zakonite
oblike samouprave, prirejali
razgovore s predstavniki ob-
činskih skupščin itd. Priča-
kujemo, da bo v celjskem
okraju že v prihodnjih me-
secih začelo delati nekaj
takih klubov.
Konjiško posvetovanje je
nedvomno pomenilo korak
naprej k večji aktivnosti
mladine v okviru krajevnih
skupnosti. Najbolj razve-
seljivo pa je dejstvo, da sta
tokrat Socialistična zveza
delovnih ljudi in Ljudska
mladina našli skupno pot in
sklenili, da v bodoče tej plati
vzgoje mladih ljudi skupno
posvetita več pozornosti.
-ij
dtûimeva murna
Bližala se je noč, ko sem
srečal neznanega popotnika.
Ustavil me je in vprašal:
>*Kje je tu pri Drobniču?-<
«Se niste hodili tod?-" sem
bil radoveden.
»Hodil, čez noč pa se še
nisem ustavil. Toda prija-
telj mi je že pred leti pripo-
vedoval, če me kdaj blizu
Sešč zaloti noč, naj kar k
Drobničevi mami stopim.'-
Menda je prodajal copate
in natikače. Vsekakor je
moral prehoditi zelo veliko,
zakaj videti je bil močno
utrujen. Ni mi bilo treba
razvozljavati stvari, popot-
nik se mi je kar sam raz-
kril.
»Bavim se z domačo obrt-
jo. Vsi ne moremo v indu-
strijo, živeti pa moramo.
Imam dom, malo zemlje,
ženo, otroke. Zemlja daje
premalo, pa sem si poiskal
čez zimo dodatni zaslužek.
Danes je bil črn dan. Obral
sem pet vasi in vsega prodal
en par natikačev. Včasih smo
takile popotniki še dobili
prenočišče^ zdaj pa se je vse
spremenilo. Ljudje so hiše
modernizirali in nimajo ra-
di »-vandrovcev-^.
Pritrdil sem mu in obraz-
ložil, kod naj gre, da bo pri-
šel do prave hiše.
Drobničeva mama, čeprav
se s težavo preriva skozi
življenje, pa rada nudi po-
moč. Popotniku, pa čeprav
neznanemu, da prijazno be-
sedo. Z vsakomer radi po-
kramlja, smeje se, kakor da
je najbolj srečna žena na
svetu. Pa je morala veliko
trdega prestati. Dobro se je
poročila in rodila tri otroke,
že ji je nesreča pobrala mo-
ža. Sama se je pehala na po-
sestvu, sama skrbela za tri
nedorasle otroke. In vendar
vsega tega nikomur ne kaže.
Plačila pa za svoja dobra
dela nikoli ne mara.
»^Saj smo vendar ljudje!-»
Lep primer tovariškega
razumevanja, ki ga je vred-
no posnemati.	-k-
CELJSKI TEDNIK STEV. 46—47 — 27. novembra 1962
7
Žena pred obzidjem
(Prvi del gledališkega večera dveh enodejank, ob premieri v petek, 18. novembra 1962)
Igra v enem dejanju nemškega
dramatika Tankreda Dorsta vse-
buje v svojem jedru posrečeno
sintezo dveh velikih misli evrop-
ek^a dvajsetega stoletja: Camu-
eove prizadete, skorajda izpoved-
no obarvane «-filozofije absurda«
In racionalne, na neizprosno dia-
lektike objektivnega dogajanja
naslanjajočo se dramaturgijo Ber-
ta Brechta. — Pri Dorstovi «-¿eni
pred obzidjem« je težko govoriti
o neposrednih, vulgarnih vplivih
Alberta Camusa ali Brechta, ker
gre v tej enodejanki za organsko
povezovanje obeh idejnosti v ho-
mogen, sam v sebi poln in izviren
umetniški organizem.
Celjska uprizoritev je bila gle-
dališki dogodek velike, žlahtne
sorte, pomemben brez dvoma tudi
v širšem slovenskem merilu. As-
ketska režija Mirana Herzoga, ki
je gradila na racionalni, logično
prečiščeni besedi, na pantomimi,
kolikor je le bilo neobhodno po-
trebno in na dognani likovni mi-
zansceni (opazni so bili stilizirani
stiki z japonskim teatfom, to je
terjalo »chinoiserie«), nam je pri-
nesla verjetno prvo čisto režijo
brechtovskega teatra, pa nam po-
kazala, kam so objektivno narav-
nane poti gledališkega razvoja.
Velike zasluge za velik uspeh
predstave ima poleg avtorja in
režigerja brez dvoma izreden an-
sambel, imenitno, homogeno
vigran v IJerzogov koncept. Mar-
janca Krošiova je postavila teh-
ten, dognan in pretresljiv lik
Ženske: bila je tip in sinteza, mo-
gočna, absurdna revolta zoper
mogočno obzidje. Širok glasovni
razpon, izredno močan emocio-
nalni fundament in resnično do-
živeto odrsko izpovedovanje pri-
čajo o rasti igralske potence pri
Krošlovi. Stanko Potisk kot Vo-
jak (Moški) je prav tako postavil
nepozabno figuro: asketsko v iz-
razu, neizprosen in emocionalno
napet, prefinjen v dikciji in ge-
stikulaciji; izpoved je očitno ka-
zala trdno enkratnost njegove
kreacije, izvirno, nep>onovljivo
igralsko stvaritev. Sandi KroÛ in
Jože Pristov (Suhi in Debeli ofi-
cir) sta z groteskno igro ustvarja-
la protagonistoma mračno in
hladno ozadje, predstavnika ab-
surdnega »obzidja«, ženski resnič-
na protiigra: njej kontrarni pol;
vendar so tu vsi atributi in sub-
stance Moškega kot tipa že raz-
človečeni in groteskno popačeni
zavoljo tega, da med razčloveče-
no, okamenelo voljo za močjo in
naravno prvinsko Žensko ustvar-
jajo zgovorno odrsko kontrast-
nost.
Impozantno, grandiozno, funk-
cionalno, imenitno atmosferno
sceno je z izrednim likovnim oku-
som zasnoval Avgust Lavrenčič.
A. I.
Scena iz drugega dejanja Gotovčeve opere »Ero z onega sveta«
Jakov Gotovac Его Z oncga svcta
V Celju bo gostovala 4. decem-
bra v organizaciji domačega Olep-
ševalnega in turističnega društva
mariborska opera, ki nam bo
uprizorila Gotovčevo komično
opero Ero z onega sveta.
Jakov Gotovac se je rodil 11.
10. 1895 v Splitu. Glasbo je štu-
diral najprej v svojem rojstnem
kraju, nato pa v Zagrebu in na
Dunaju, kjer je tudi sodeloval pri
založbi Edition Slave ter poslu-
šal predavanja na glasbeni aka-
demiji pri J. Marku. Od leta 1923
dalje je deloval v zagrebški ope-
ri, najprej kot korepetitor, kasne-
je pa kot dirigent. Dolga leta je
vodil tudi pevsko društvo »Mla-
dost« v Zagrebu, po vojni pa je
bil umetniški vodja pevskega dru-
štva »Vladimir Nazor« v Zagrebu.
Kot kompozitor je Gotovac iz-
redno ploden. Vsa njegova dela
so izredno melodična in plastična
ter se naslanjajo na narodno me-
lodiko, kar jim daje še posebno
draž.
K trem njegovim najboljšim
delom prištevamo Koledo, Sinfo-
nijsko kolo in njegovo najpopu-
larnejšo opero ERO Z ONEGA
SVETA, ki je doživela od svoje
prve predstave v letu 1935 do da-
nes že preko 500 izvedb na odrih
35 veliMh evropskih opernih hiš.
Libreto za to opero je napisal
hrvatski dramatik M. Begovič po
narodni pripovedki, v kateri nam
prikaže zgodbo zvitega in pre-
tkanega fanta Miče, ki pride z
zvijačo do svojega dekleta, seve-
da, ko mora predhodno premaga-
ti številne zapreke, da je na
koncu zmagovalec in slavljen od
vsega ljudstva kot legendami Ero,
Opera je polna dinamike in
ljudske motivike, čudovito ugla-
šena v naš naconalni ambient.
Vsi liki so nadvse uspelo okara-
kterizirani, recitativi duhovito
podčrtani, da pride zdrav, ljud-
ski komični element do polne ve-
ljave. Čudovit je zaključni plesni
finale, v katerem poje Ero svojo
zmagovito pesem.
Opero bo v Celju izvajalo Slo-
vensko narodno gledališče iz Ma-
ribora v režiji Karla Kamuščiča
in pod taktirko Vladimir j a Ko-
blerja. Marka bo pel Bert Rudolf,
Mica Oskar Zornik, Domo Dragi-
ca Sadnikova, Djulo Nada Zrim-
škova, Simo Peter Kloc, pastirčka
Olga Suligojeva in hlapca Danilo
Serajnik. Zborovodja je Gustav
Rakuša, scenograf Vlado Rijavec.
Kot plesalca solista pa se nam
bosta predstavila Albert Likavec
in Jerica Žmavčeva.
Prepričani smo, da bodo Celja-
ni toplo pozdravili to gostovanje
in izrekli priznanje tudi organi-
zatorju gostovanja Olepševalnemu
in turističnemu društvu Celje, ki
mu ni bilo žal za to gostovanje
doprinesti precejšen materialni
delež.	Z. V.
LITERARNI
VEČER
V	VELENJU
Velenjska ter šoštanjska Svobo-
da in prosvetno društvo v Smart-
nem ob Paki prav pridno vadijo
te dni za svečan nastop v počasti-
tev praznika republike. Posebne
proslave pripravljajo tudi osnov-
ne šole, ki bodo na ta dan svečano
sprejele prvošolce v vrste pionir-
jev.
V	Velenju so pred dnevi že
imeli za dijake višjih razredov os-
novne šole in dijake industrijsko
rudarske šole literarni večer z na-
slovom Slovenska beseda v naj-
težjih dneh. Z dokaj solidno na-
študirano recitacijo ob klavirski
spremljavi je večer uspel in tako
je Svoboda v letošnji novi sezoni
pravzaprav malce pozno začela z
delom.	-ik
»2ena pred obzidjem«: Mar janea Krošl in Stanko Potisk
POGOVOR Z AVGUSTOM LAVRENČČEM
tokrat scenografom
Celjsko Slovensko ljudsko gle-
dališče želi v letošnjem letu zbrati
okrog sebe čim več sodelavcev iz
Celja, tako da bi celjsko gledali-
šče pomenilo nekakšno kulturno
ognjišče. To naj bi privedlo do
načrtnega in intenzivnejšega po-
vezovanja kulturnih dosežkov. Ta-
ko se je med vrstami sodelavcev
gledališča znašel akademski slikar
Avgust Lavrenčič, tih a vendar
zelo tvomi oblikovalec. Za gleda-
liški večer, ki združuje Dorstovo
ZENO PRED OBZIDJEM in Arra-
balov PIKNIK NA BOJiSCU, je
sodeloval kot scenograf. S tem v
zvezi smo mu dali nekaj vprašanj.
—	Koliko nam je znano, se do-
slej še niste ukvarjali s scenogra-
fijo, zato nas zanima, kako ste se
spoprijeli z novim delovnim pod-
ročjem?
—	To je moje prvo srečanje s
scenografijo, čeprav me je kot sli-
karja vedno zanimala. Delo sem
sprejel kot domačin, v tem smislu
je namreč izvenela ponudba. Sam
se za tak korak najbrž ne bi od-
ločil. Dragoceno pomoč mi je nu-
dil tovariš Juro Kislinger, ki me
je podučil o osnovnih prijemih ter
me seznanil s celotnim odrskim
mehanizmom.
—	Kako ste se kot slikar, ki je
vezan na dve dimenziji, lotili ob-
likovanja odrskega prostora?
—	Odrski prostor se mi zdi po-
polnoma nedoločen in po svoje
zagoneten. Dejansko pomeni tisoč
različnih prostorov. K sreči sode-
luje pri oblikovanju prostora tu-
di režiser, kajti sam bi se težko
znašel. O slikarskih dimenzijah pa
to. Osnova je dvodimenzionalna,
poslikana pa je v znamenju treh
dimenzij. Slikar ima vedno oprav-
ka s tretjo dimenzijo, čeprav jo
včasih zavestno ali podzavestno
eliminira, drugič pa iluzionistično
prikaže.
—	Ali ste naleteli ob svoji prvi
scenografiji na kakšne posebne
težave? Vam je ideja obeh eno-
dejank dovolj razvnela domišljijo,
da ste ob snovanju scene začutili
zadovoljstvo ustvarjanja?
—	Obe enodejanki sta me po
svoji vsebini navdušili že zato, ker
se moja slikarska tematika nana-
ša na sodobne probleme. V zvezi
z ustvarjalno domišljijo pa tole:
škoda, da mora človek tudi pri
tovrstnem delu razmišljati o mini-
malnih finančnih sredstvih, ki so
na razpolago.	bh
»PLEŠOČI OSLIČEK«
V CELJSKEM GLEDALIŠČU
Pred novim letom je Slovensko
ljudsko gledališče v Celju kot
vsako leto tudi letos pripravilo
prijetno razvedrilo za otroke vseh
starosti. »Plešoči osliček« holand-
skega avtorja Erika Vosa je nad-
vse posrečen otrošld musical (če
ga hočemo poimenovati moderno,
sicer pa prisrčna glasbena kome-
dija za otroke, pri čemer mislimo
seveda tudi na odrasle otroke).
Toda ne v stilu že tolikokrat pro-
igranih novoletnih pravljic. To je
docela sodobno približana zgodba
o dobrosrčnem Popu in njegovem
imenitnem osličku, o tolovajskih
kavbojih in prismojenih dekletih.
Njihove burke so prepletene s
petjem in plesom, končajo pa se
s temeljitim naukom za nepridi-
prave.
Kot gost je igro zrežiral Celjan
Janez Drozg, član ljubljanske
RTV. Glasbo je napisal Darijan
Božič, glasbena izvedba pa je v
rokah Eda Goršiča. Scensko po-
dobo ji je dal Vladimir Rijavec,
kostume pa Marija Kobijeva. Ple-
se in pantomimo je naštudiral Iko
Otrin. Nastopajo Marija Goršiče-
va in Zora Hudalesova, Volodja
Peer in Janez Skof ter Pavle Jer-
šin in Stanko Potisk.
Premiera bo 6. decembra ob 17.
jž •
MLADINSKA ZALOŽBA
ZNIŽALA CENE!
Založba Mladinske knjige je v
teh dneh občutno znižala ceno
knjigam v vseh svojih prodajalni-
cah širom po Sloveniji Znižanje
cen se vrti od 25 do 80 odstotkov.
Znižanje ima namen, da knjigo
v čim večjem številu približa na-
šemu mlademu bralcu in prav ta-
ko starejšim, saj so v seznamu
mižanih cen tudi krajše literarne
poslastice ter vrsta poljudno
znanstvenih knjig.
RAZSTAVA »VOJAŠKI DNEVI«
V LAŠKEM
Pretekli teden je bila v Laškem
dva dni razstava »Vojaški dnevi«,
ki te dni potuje po našem okra-
ju. Razstava, ki jo je pripravila
Vojna pošta iz Maribora, je tudi
v Laškem naletela na veliko za-
nimanje. Oba dni je bila telovad-
nica TVD »Partizan«, kjer so raz-
stavo uredili, polna ljudi, ki so z
zanimanjem ogledovali slike in
ostale predmete, ki govore o živ-
ljenju in delu pripadnikov naše
ljudske armade.
Razstavo je otvoril predsednik
občinskega odbora Socialistične
zveze v Laškem, tovariš Prosen,
ki je ob tej priliki dejal, da bo
razstava nedvomno še bolj zbli-
žala delovne ljudi in ljudsko ar-
mado. In v Laškem je bilo tako.
Prebivalci so se zlasti ustavljali
ob tistem delu razstave, ki govori
o pomoči ljudske armade pri
gradnji naše domovine. Pripad-
niki ljudske armade so zgradili
nad tisoč sto kilometrov cest, 87
predorov v dolžini nad pet tisoč
devetsto metrov itd. In to je ne-
dvomno veliko delo.
FRAN ROŠ SPOMINI NA SRBIJO 1941 1945
16. NA NOVI POTI
Morali shio si čimprej ogledati osvobojeijo Ćuprijo. V svojem
zahodnem delu in okrog kolodvora je bila hudo razbita. Zastave so
se vile nad njenim zidovjem, popisanim z novimi parolami. Večji
del razstreljenega mostu je ležal v strugi Morave, tako da tu ni
bilo več prehoda čez reko, ampak šele mnogo severneje. Tjakaj so
brzeli ruski kamioni in tanki in se pogosto na cesti ustavljali pred
ljudmi s povabilom k vožnji, da jim prihranijo pešačenje.
Dež je bil, ko sem sredi mesta zagledal sina — partizana. Vsi
Štirje smo se objeli po dolgem času. Njegov odred je preko Var-
varina in Paračina prodrl proti Ćupriji, kjer ostane do nadalj-
njega povelja. Bil je nenaspan in utrujen, razpadali so mu čevlji,
toda bil je zdrav in mlad.
Medtem se je bil štab generala Careva preselil v Ćuprijo, do-
čim je štab maršala Tolbuhina bil v Jagodini. Careva je obiskala
delegacija iz rudarskega bazena in zahtevala aretacijo zloglasnega
Cačiča. Njej so se pridružili tudi mnogi Ćuprijčani. Carev je od-
poslal vojaški oddelek, ki je po kratkem odporu razorožil četnike
in jih privedel najprej v Ćuprijo.
Tu na mestnem trgu so kapetana Ćačića in še tri njegove paj-
daše zastražene izpostavili občinstvu. Prihajali so ljudje, jim očitali
zločine in pljuvali vanje. Neka mati je jokala in pretila Ćaćiču:
»Vmi mi sina, ki si ga dal vreči v Mihajlovo rupo! Ne sanio
enkrat, stokrat bi moral iimreti ti, posebej za vsako smrt, ki si jo
zakrivil!«
Neki meščan je s Ćačića potegnil »bundo«, ki mu jo je ta bil
vzel, ko ga je zasliševal pri štabu na Bigru. Zdaj je stal tu v raz-
trganem perilu, a oči so mu še vedno gledale zakrknjeno. Odpeljan
v Jagodino je prejel zasluženo kazen.
V Pomoravju je zaživela nova narodna oblast, ki je morala reše-
vati množico nujnih, težavnih nalog. Snovale so se organizacije.
Postavljena je bila milica, ki je prebivalstvo še nekaj časa varovala
pred četniki, skrivajočimi se v okolici. Mladina se je izkazala z
vrsto delovnih akcij. Po večjih krajih so se uredile začasne bol-
nišnice za ranjence NOV in RA. Primanjkovalo je zdravil in sa-
nitetnega materiala. Voljno so pomagale žene in dekleta.
Rdeči armadi je Srbija služila kot bočno oporišče v veliki
ofenzivi proti Madžarski in kot prehodno ozemlje njenim enotam,
prihajajočim iz Bolgarije.
Po slabih podeželskih cestah se je pomikal ruski gorski tren
s kmečkimi vozovi, s starejšimi mužiki — vozniki. Vozove so vlekli
konjiči, vmes pa so s počasnimi, a dolgimi koraki stopale vprežene
azijske kamele. Tu je srbska vaška deca mogla nekaj redkega
videti.
Srečal sem nasmejanega Paramonova. Njegovi ruski rojaki so
našli pot v Srbijo, do njega. Po tolikih letih emigrantstva, ki pa ga
je častno prebil, je bilo to zanj pretresljivo doživetje. Povedal mi
je, da je ponj na dom prišla sovjetska vojaška patrulja. Poslovil se
je od družine kakor da za vselej. Toda poveljnik RA v Ćupriji ga
je prijazno sprejel s prošnjo, naj bi mu bil tolmač pri razgovorih
s Srbi. Za to bi imel plačo in oficirsko hrano...
Po zagrizenih bojih sta RA in naša NOV z izdatnim sodelova-
njem prebivalstva dne 20. oktobra docela osvobodili Beograd in
dalje gonili fašistične sile. Ponosni Beograd, ki nikdar ni klonil,
je bil prost in čist!
Po osvoboditvi pretežnega dela Srbije je nova oblast razglasila
mobilizacijo moških od 18. do 35. leta starosti. Organizirale so se
nove vojaške enote, prihajalo je novo, tudi težko orožje. Ta velika
sila naj bi izbojevala osvoboditev še ostalih delov jugoslovanskega
ozemlja. Kajti RA, ki ji je prostor Srbije bil potreben le začasno,
se je že pripravljala, da vse svoje sile premesti od tod na fronto
proti Budimpešti in Dunaju. To se je v decembru tudi zgodilo.
Meščani so se iz vasi vračali v mesto, a mnogi so si morali
poiskati ovih stanovanj v neporušenih hišah. Tciko je tudi moja
družina dobila nakazano prostorno sobo.
2e deset dni po osvoboditvi Ćuprije smo v kinu tu gledali
sovjetski film »Padec Sevastopola«, knialu pa tudi »Stalingrad«.
Slovenska kolonija se je spet zbrala, zdaj seveda v povsem
drugačnih pogojih, in si izvolila nov odbor. V njem so poleg pisca
teh vrst bili še Celjani Nendl, Rakovšek, Sirec in dr. Hodžar. Odbor
je obiskal komandanta mesta in prisostvoval svečani seji srezkega
NO odbora. Na množični manifestaciji po tej seji je sodelovalo
tudi 400 rudarjev. Na zasedanje Antifašistične narodnoosvobodilne
skupščine Srbije je Pomoravje poslalo 70 delegatov.
Sovjetski tehniki so blizu porušenega cestnega mostu čez Mo-
ravo v enem tednu postavili čvrst lesen most. Pri tem so težaška
dela opravljali vojni ujetniki — Nemci. Skupina nas je nekoč
opazovala graditev mostu, ko nas je neki mlad ujetnik slišal slo-
vensko govoriti. Prosil nas je, naj mu pomagamo, ker da je Slo-
venec iz Haloz, Bratušek po imenu.
Naš odbor je posredoval pri sovjetskem poveljstvu in občini.
Že nekaj dni potem je Bratušek kot miličnik stal na straži pred
občinsko zgradbo — s puško na ramenu. Presrečen se nam je za-
hvaljeval.
Tiste dni je pisatelj Ingolič odšel v Paračin, da je v neki hiši
svojih znancev izpod sobnega poda izkopal skrite rokopise novel,
napisanih med okupacijo (objavljenih v zbirki »Pred sončnim vzho-
dom«).
Redno smo brali časopise, tako »Borbo« kakor »Politiko«, v njih
pa večkrat razglase »Slovencem«, ki jih je objavljala Osvobodilna
fronta sloveskega naroda za Srbijo v Beogradu. Od tam smo pre-
jeli zdaj izdatno pomoč v denarju, občina pa nam je naklonila ne-
kaj živil.
Ćuprijska mladina je v sprevodu manifestirala ob začetku mla-
dinskega kongresa v Beogradu. Cez nekaj dni so se vračali njeni
delegati. Na kongresu so videli in slišali maršala Tita, ki je na vse
naredil najgloblji vtis. Zdaj je Beograd kot sedež NKJ bil že res-
nična prestolnica države.
Dan oktobrske revolucije je Ćuprija lepo proslavila. Ze na
večer pred tem so enote RA priredile tu baklado, švigale so ra-
kete, sprevodu se je priključila množica domačinov. Na praznik
sa mje bila vojaška parada z govori in godbo. Na podobni proslavi
v Paračinu so se pregnani Slovenci sešli s petimi rdečearmejci —
Slovenci iz Jugoslovanske brigade, formirane v Sovjetski zvezi. Tu
je pel paraci ski slovenski zbor pod taktirko Avgusta Suligoja,
predvojnega pevovodje »Trboveljskega slavčka«.
8
CELJSKI TEDNIK STEV. 46—47 — 27. novembra 1962	
Šolar in nalezljive bolezni
MUMPS
Mumps kot bolezen so poznali
že v starem veku. Prvikrat jo je
opisal najbolj znani zdravnik sta-
rega veka Hipokrat.
Bolezen nastopa največkrat z
enostranskim ali obojestranskim
vnetjem ušesne slinavke. Bolezen
je razširjena po vsem svetu, naj-
več primerov pa zasledimo spo-
mladi in v jeseni. Najmanj jih je
v poznem poletju. Sprejemljivost
za mumps je največja v šolski in
mladinski dobi. Tako zasledimo,
da se pojavi v manjših epidemijah
po šolah, internatih in vojašnicah.
Otroci v predšolski dobi zbolijo
malokdaj, tudi pri odraslih je bo-
lezen redka. Obolevnost je enaka
za oba spola, vendar imamo obo-
lenje pri moškem zaradi posledic
za resnejše. Povzročitelj je virus
in se bolezen širi največ s kap-
Ijično okužbo. Bolnik je kužen že
v začetku obolenja in je nevaren
za okolico še nekaj dni po koncu
bolezni.
Cas od okužbe do izbruha bo-
lezni je od 11 do 21 dni. Bolezen
se začne z nekoliko zvišano vro-
čino, glavobolom in splošnim ne-
ugodjem. Včasih bolnik tudi bru-
ha in ima drisko. Ti začetni znaki
obolenja niso močni in bolezen
lahko opazimo šele takrat, ko ote-
čejo ušesne slinavke. Najprej ote-
če slinavka, potem pa preide ote-
klina na okolico ušes. Koža nad
oteklino je napeta, se sveti, le iz-
jemoma je rdeča. Pri močni ote-
klini se pojavijo bolečine v ušesih
in težave pri žvečenju hrane. Po
2 do 3 dneh doseže oteklina višek
in tokrat se oteklina razširi na
ves obraz.
Ce je bolezen enostranska, tra-
ja 5 do 7 dni, če sledi ena stran
drugi, potem traja vse skupaj 7
do 14 dni.
Ze stari Grki so poznali posle-
dice mumpsa. Poznali so namreč
zvezo med mumpsom in vnetjem
moda, ki pa običajno napade sa-
mo mladeniče in odrasle. Navad-
no se pojavijo posledice takrat,
ko je mumps že v pojemanju in
je vročina padla na normalo. Bol-
nik znova dobi hude bolečine v
enem ali obeh modih. Ker je
splošno stanje bolnika zelo slabo,
moramo takoj klicati zdravnika,
ki določi zdravljenje.
Pri ženskah, vendar veliko red-
keje, pa lahko nastopi vnetje jajč-
nikov.
Zdravniki priporočajo, da osta-
ne bolnik v postelji, dokler traja
vročina. Včasih svetujejo gretje.
Posebno važna pa je higiena ust.
Bolnik naj izpira usta večkrat na
dan, 2dasti po vsakem hranjenju.
Za izpiranje uporabimo svetal ka-
milični čaj, slano vodo ali rahlo
obarvano hipermanganovo razto-
pino.
Bolezen zapušča trajno in trdno
imunost, ponovna obolenja so zelo
redka.	D. M.
Krivični ljudje
Včasih nam je dovolj, da nekdo
le malce potama, potoči nekaj
solza in že ga imamo za kdo ve
kakšnega mučenika. In ko se »re-
vežu*' posreči pridobiti naše za-
upanje in usmiljenje, nadaljuje
s svojo s solzami oblito potjo
naprej. Povsod kamor stopi, izliva
tegobe, se pritožuje nad svojim
zdravjem, vmes pa spretno pove-
zuje kup besed, ki imajo le en
namen — doseči neko določeno
željo. Gorje pa, če mu nekdo želi
povedati in osvetliti stvar tako
kot je. Zamera je pri priči tu.
Tako se je zgodilo tudi pred
kratkim.
y>Rada bi dala članek v časo-
pis,-« je dejala. »-Veste, pred krat-
kim je izšel pri vas članek, v ka-
terem so hudobni ljudje napisali
o meni same laži.-«
»No, tako htóio menda ni bilo.
Zakaj pa je pravzaprav šlo?-« smo
jo vprašali.
In rezervoar besed se je odprl.
»Vsega, prav vsega so krivi laž-
nivi ljudje. Upali so si celo trditi,
da se nisem odzvala pozivu po-
ravnalnega sveta. Kakšna laž!
Tisti hudobni ljudje so ,požrlV
vse premoženje pokojne lastnice
hiše, ki sem ji v svojem prostem
času pomagala gospodinjiti. Za
zahvalo so dediči gospodinjo
zastrupili... Tudi mene hočejo
,spraviti s sveta', saj so mi že
večkrat zastrupili vodo, zdaj mo-
ram hoditi ponjo k sosedom,
povsod me čakajo s sekiro.-«
Kar zanimiv članek bi bil lahko
in če bi besede bile resnične, bi
izzval prav gotovo val ogorčenja.
Toda kaj, ko pa žena v članku,
za katerega je trdila, da je pisalo
o njej, ni bila imenovana. Le
kako lahko trdi, da se je nanašal
prav nanjo? V njem smo navedli
le probleme, pred katerimi se
mnogokrat znajdejo poravnalni
sveti.
Beseda je dala besedo in žena
je bila naenkrat na nas prav
huda. Postajala je vedno glas-
nejša. Začele so padati tudi be-
sede, ki jih je pred kratkim go-
vorila na ulici ríeka žena, ki je
že dvakrat prezrla vabilo porav-
nalnega sveta...
No, ni bil naš namen, obravna-
vati posamezne primere. Sprego-
vorili smo nekaj besed o delu po-
ravnalnih svetov. To je bil naš
edini namen.
Da
»^Мојса-« vošči lahko noč
PRIJETEN MODNI DOGODEK
Spet smo pred dnevi v Celju
doživeli prijeten dogodek. Vele-
blagovnica Ljudski magazin je
eno preteklih sobot pripravila v
Narodnem domu bogato modno
revijo konfekcijskih izdelkov. Po-
leg pletenin, perila in ostalih ob-
lačil, so na reviji prikazali tudi
usnjeno galanterijo, dežnike in
vse ostalo, kar sodi k naši garde-
robi.
Prijetno so nas presenetili iz-
delki nekaterih naših znanih to-
varn konfekcije: pletenine in pe-
rilo zagrebške tovarne »Nade Di-
mič-«, izdelki Rašice, Almire in
Mure, pa tudi nekaterih proizva-
jalcev celjskega okraja. Med nji-
mi moramo omeniti zlasti tovarno
perila »-Toper-«, modno krojaštvo
»-Elegant-<-< in tovarno nogavic iz
Polzele. Modna revija Ljudskega
magazina je prikazala velik asor-
timan proizvodov, ki jih bomo
lahko kupili v tej trgovski hiši. Se
bolj kot asortiman pa so nas raz-
veselile dokaj zmerne cene, ki so
marsikateremu obiskovalcu pre-
gnale črne misli o naši konfekciji.
Zapišimo še to, da je med Ce-
ljani za modno revijo vladalo ve-
liko zanimanje. Dokaz — veliko
dvorano Narodnega doma, kjer je
revija bila, so trikrat napolnili do
zadnjega kotička. Morda je bil
vzrok za to tudi v sodelovanju
nekaterih znanih zagrebških umet-
nikov, ki so k pestrosti modne re-
vije prav gotovo prispevali po-
memben delež. Skratka, odhajali
smo v upanju, da bo Ljudski ma-
gazin že v kratkem lahko tudi po-
stregel z vso to prikupnostjo, ki
smo jo videli na modni reviji.
Celjski »^Elegant-« nas je na
modni reviji z marsičem presene-
til. Navdušili pa smo se predvsem
nad izdelki otroške konfekcije
«-Mojce«, M je poleg prikupnin
dnevnih oblačil za naše najmlaj-
še prikazala tudi celo vrsto top-
lega, prijetnega perila.
V LAŠKEM
likuje od prejšnjih let. Konferen-
ce so v glavnem živahne in do-
bro pripravljene, člani pa se na
njih zanimajo za številna vpraša-
nja s področja gospodarjenja, ko-
munalne ureditve in ustave ter
statuta komune, ki ga bomo v La-
škem v kratkem dali v razpravo.
Razumljivo je, da je o delu
krajevnih organizacij Socialistič-
ne zveze še precej pripomb na
račun slabih prostorov. Pa se je
pokazalo, da je včasih z dobro
voljo tudi to mogoče rešiti. Tako
so na primer v Sedražu sklenili,
da bodo za ureditev prostorov
zbrale sredstva vse organizacije
na tem terenu.
OB KONFERENCAH KRAJEV-
NIH ORGANIZACIJ SZDL
V laški občini se te dni bližajo
koncu konference krajevnih orga-
nizacij Socialistične zveze. Ce bá
na hitro preleteli njihovo vsebino,
bi lahko rekli, da se precej raz-
POVSOD KRZNO
Letošnja moda za zimske mesece nam
ni prinesla nič kaj posebno novega.
Njene zapovedi so preprostost, dober
kroj in voljno blago. Ce pa želimo, da
bomo oblekam dodali še najnovejši mod-
ni dodatek, si bomo morali umisliti krz-
no. Krzno na ovratnikih, na rokavih, aa
spodnjih robovih kril, povsod, kjerko-
li to želimo. In še to — nič odveč ne bo,
če bomo tudi večerno obleko dopolnile
s krznom. Zanje velja samo to, aa mo-
ra biti krzno dragocenejše kot na popol-
danskih oblačilih.
CENA OSTANE ISTA
Na zadnji seji občinskega sveta
za blagovni promet v Celju so raz-
pravljali o pekarskih izdelkih in o
predlogih za povišanje cen slanini
in nekaterim drugim mesnim pro-
izvodom.
Člani sveta so menili, da bo
podjetje Veležitar v naslednjem
obdobju moralo povečati asorti-
man pekarskih izdelkov. Potrebno
bo uvesti tudi peko kruha v 80
dekagramskih štrucah. Za mnoge
družine je namreč kilogramska
štruca dnevno preveč, tako da o-
stajajo koščki neizkoriščeni. Zlasti
pomembno je to v zadnjem času,
ko si podjetje prizadeva, da daje
na trg le pravilno pečen in osu-
šen kruh. Istočasno so poudarili
potrebo, da bi sedanjo peč v_Ga-
berju zamenjali s kvalitetnejšo,
kajti le tako bo možno odpraviti
občasne hibe pri peki kvalitetne-
ga kruha za potrebe Celja.
Člani sveta so nadalje razprav-
ljali o predlogu podjetja Mesnine
za povišanje cen slanini. V zad-
njem času se namreč ponudba pi-
tanih svinj znatno zmanjšuje,
hkrati pa so nekoliko porasle od-
kupne cene. Zaradi tega posreduje
celjsko podjetje Mesnine slanino
in dmage istovrstne mesne izdel-
ke celjskih potrošnikov z izgubo.
Sodijo, da bi podjetje ob nespre-
menjenih maloprodajnih cenah
utrpelo zaradi večjih odkupnih
cen za kakih deset milijonov di-
narjev izgube.
Člani sveta so o tem za po-
trošnike pomemben problemu te-
meljito razpravljali. Menili so, da
je potrebno zadevo enkrat dobro
proučiti in pregledati podrobne
kalkulacijske postavke. Šele nato
bi se lahko odločili, seveda le če
bodo ugotovili, da je podražitev
umestna, za spremembo cene. Za-
enkrat pa cene slanini ostanejo
nespremenjene.
Petrina in Marina sta veliki prijatelja. Ves dan sta skupaj. Njun
svet sicer ni velik, samo košček asfaltiranega prostora pred hišo.
Toda, te dni se je naenkrat povečal. Sneg je odpravil mejo med
asfaltom in lepo zelenim travnikom, na katerega ni smela stopiti.
Zdaj je vse skupaj le bela snežna poljana, po kateri drsijo sanke,
da je veselje... No, pa tudi počitek se prileže
CELJSKI
TRG
ZELO MAJHEN PROMET
Bilo je v sredo. Celjska
tržnica je bila slabo pre-
skrbljena. Samo tu in tam
se je pred kakšno prodajal-
no mizo zadrževala skuij^na
ljudi. Pa še ti so pohiteli in
nikomur se ni ljubilo baran-
tati za cene.
»Da,-« je dejal tržni nad-
zornik, tovariš Murko, »-ta-
le sneg nas je pošteno pri-
zadel. Ni ne prodajalcev in
ne kupcev. Pa vendar to še
ni najznačilnejše za poroči-
lo o preskrbi celjske tržnice.
Tisto, še manj razveseljivo,
je — precej hitro zviševa-
nje cen. Tako smo danes so-
lato prodajali že po sto pet-
deset dinarjev in če bo šlo
tako naprej, bo spomladi
bolj dragocena kot vsaka
ostala jed. No, k temu naj
povem še to, da je tokrat
Agrokombinat Zalee prej
zvišal cene solate kot zaseb-
ni proizvajalci; ti pa so po-
tem seveda takoj sledili
njegovemu zgledu.
Nič kaj preveč razveseljiv
vzgled, kajne?
In ostale cene? Krompir
je bil po 40 do 60 dinarjev,
belo glavnato zelje po 30,
pa tudi po 50, rdeče po 60 do
80, kislo zelje, ki ga je bilo
že zelo veliko, po 80 do 100
dinarjev, kisla repa pa po
60 do 80 s tem, da smo jo
lahko kupili samo pri pri-
vatnih proizvajalcih. Ohrovt
je bil po 80 dinarjev za kilo-
gram, koleraba prav tako,
rdeča pesa po 60 do 100 in
tako tudi korenjček ter rde-
ča pesa, cvetača po 120 do
200 dinarjev za kilogram
itd. Cisto posebno poglavje
je seveda solata, ki so jo v
sredo prodajali tudi po 150
dinarjev. Radič je bil celo
po 200 do 400 dinarjev; med-
tem ko so špinačo zasebni
proizvajalci še vedno proda-
jali po 200 do 400 dinarjev
za kilogram, jo je sociali-
stični sektor nudil po ceni
120 dinarjev za kilogram.
Kdo je prodal več, ne vem,
vendar lahko sklepam, da
smo po stari navadi preso-
dili, da je tisto, kar je draž-
je, tudi boljše, kar pa vsaj
v primeru tele špinače prav
gotovo ne drža.
K tistim pridelkom, ki
gredo že bolj proti koncu,
moramo prišteti papriko.
Vendar je je bilo pretekle
dni glede na zelo nizko pov-
praševanje še kar dorolj;!
Prodajali so jo po 60 di-
narjev, paradižnik, ki pa
je bil — za čuda — še ved-
no razmeroma lep — pa po
80 dinarjev za kilogram. Fi-
žol v zrnju so prodajali po
160 do 230 dinarjev in ta ce-
na velja za visokega, med-
tem ko so nizkega cenili na
130 do 180 dinarjev. Podra-
žila so se jabolka. Po 70 do
130 dinarjev jih zdaj proda-
jajo. Isto ceno imajo tudi
hruške, medtem ko je groz-
dje po 78, pa tudi po 180 di-
narjev kilogram.
Prišle so prve pomaranče,
samo — po 460 dinarjev so
in še precej zelene povrhu.
No, potolažimo se s tem, da
so prve in da bo čez nekaj
tednov verjetno že bolje.
Nič ne pomaga — jajca so
še vedno po 40 dinarjev, za-
to pa imajo orehi še kar so-
lidno ceno: jedrca po 900 in
1100, mehkolupinasti pa po
230 do 290 dinarjev kilogram.
»Izredno malo je perutni-
ne,-« je dejal tovariš Mur-
ko. »-In, pomislite, v sredo
smo imeli na trgu celo —
zajca!-«
Vse kaže, da čez praznike
na tržnici ne bo preveč ži-
vahno. Upajmo, da bomo
lahko nakupili vsaj tisto,
kar bomo res nujno potre-
bovali.
OBISKI
Prazniki so tu; kar štiri dni jih
bo. Ste se že odločili, kje jih boste
preživeli? Seveda, dobili ste pis-
mo od znancev, ki vas v njem
vabijo, da pridete k njim. No,
predno sedete na avtobus, pre-
berite še enkrat njihovo vabilo.
Kaj ni tam nekje med vrsticami,
ki govorijo o tem, »da bomo sku-
paj preživeli praznike-», tudi kaj
takega: »-Ce pa bi se slučajno
odločili drugače, se bomo tudi mi
odpravili kam druqam.-« Da ni v
tem kak skrit namig? Morda, zato
še enkrat pretehtajte vabilo svo-
jih prijateljev. Vse leto so se ve-
selili praznikov. Zakaj — da bi
se srečali z vami ali, ker bodo
lahko nekaj dni preživeli v gorah,
na deželi? Ce ste prepričani, da
velja prvo, čim prej pot pod noge.
Želimo vam in vašim prijateljem
čimveč dobre volje in zado-
voljstva! Kaj pa, če je obveljalo
drugo? Ce ste se morda spomnili,
da znanci vsak prosti čas preži-
vijo v naravi, v gorah, ali pa ga
kakorkoli drugače porabijo samo
zase, potem raje pred odhodom
še enkrat pretehtajte vse, kar
govori za in proti obisku.
Denimo, da smo se odločili, da
pojdemo k zrmncem. Koliko pa
vas je? Trije, štirje? In kolikšna
je družina vaših gostiteljev? Tri,
štiričlanska? Ce je tako, se boste
v njihovem domu morali malce
stisniti. Pa nič zato! Ob prijet-
nem razpoloženju se na to niti
spomnili ne boste. Ali pa — vsaj
tega ne boste pokazali! In če so
z vami otroci, boste pazili, da se
z domačimi ne bodo kar naprej
prepirali, da ne bo solza in po-
mirjevanja, med starejšimi pa
zadrege in slabe volje. No, kakšno
manjšo prasko boste že skupaj
popravili, samo — naj ne bo to
vaše edino opravilo. Zato — pred
odhodom posvet z otroki, če pa
so premajhni za to, bosta pač
morala vidva večkrat oči obrniti
k njim. In predvsem — brez ne-
jevolje. Tudi otroci imajo praz-
nike!
»Praznih rok ne morem na
obisk. Kaj pa naj nesem s seboj-«,
se vprašujete. No, čisto praznih
rok že res, da ne boste odšli. Kaj
velikega pa tudi ne boste n^ili
s seboj, da ne bi gostiteljev uža-
lilL Kakšna steklenica, bonbo-
niera ali kaj podobnega pa bo kar
prav prišlo, kaj pravite? Se kaj?
Samo to še: predno si boste v
slovo segli v roke, boste gostitelje
za prihodnje praznike povabili k
sebi Da bi jim bilo prav tako
lepo, kot je bilo vam!
Kaj pa, če boste že tokrat
gostitelji vi? Predvsem, upamo,
da ste napisali nedvoumno in
odkritosrčno vabilo. Tako bo
bolje za vaše goste in za vas. No,
če jih bo prišlo več, boste imeli
nedvomno že nekaj dni prej malo
več dela. Samo nikar teh svojih
praznikov ne spremenite v tlako!
Ce se veselite srečanja s prijatelji
in če je tudi njim tako, potem
tisto, kar boste pojedli in popili,
nedvomno ni najbolj pomembno.
Pa tudi nerodno bi jim bilo, če
bodo videli, koliko dela so vam
naložili. Seveda pa s tem ne
mislim reči, da smemo svoje goste
zanemarjati. Ne, ravno nasprotno.
Z mnogimi drobnimi ljubezni-
vostmi se bomo potrudili, da na-
šega doma ne bodo tako hitro
pozabili. Lepo pospravljeno sta-
novanje, rože v vazah, vonj po
sveže opranem in zlikanem pe-
rilu, topla peč, predvsem pa vaš
topel nasmeh in prijetna pojava
nedvomno sodijo k pogojem za to.
-ca
VSE MANJ SLAMNATIH STREH
Na Kozjanskem je vse manj hiš
kritih s slamo. Kmetovalci pri
novogradnjah uporabljajo izključ-
no opečne strešnike za kritje
streh, istočasno pa tudi zamenju-
jejo stare slamnate strehe z opeč-
nimi. Kmetijska zadruga jim pri
tem prizadevno ix>maga, saj je
slamnata streha stalna nevarnost
za požar. Sodijo, da bo kmalu
slamnata streha le turistična po-
sebnost, značilna za odročne hri-
bovite kraje na Kozjanskem.
OPOZORILO VSEM ORGANIZACIJAM
V Uradnem listu FLRJ št. 45/62 je izšlo navodilo o pri-
javljanju zavarovanja in evidenci zavarovanih oseb, ki stopi
v veljavo s 1. 1. 1963. Vendar pa morajo do 5. decembra 1962
(glej točko 6. navodila) vse organizacije (zavezanci za prispe-
vek), ki bodo 1. 12. 1962 obstojale obnovitvi in ponovno prija-
viti začetek svojega poslovanja. To napravijo na obrazcu
OD — 1, ki ga dobijo v Državni založbi Slovenije oziroma
njenih poslovalnicah.
Zavarovane osebe pa bodo v decembru 1962 dobile nove
«-vlo»'ke-« v svoje dosedanje zdravstvene izkaznice. Zato opo-
zarjamo, da • pripravijo organizacije skladno z omenjenim
navodilom (točka 14, 15) vse potrebno, zlasti za nad 15 let
stare otroke in širše družinske člane, da bomo lahko nove
«-vložke-« v svoje dosedanje zdravstvene izkaznice. Zato opo-
1. januarju 1963 ne bodo mogle uveljaviti zdravstvenega var-
stva brez pravilno, na novo potrjene zdravstvene izkaznice.
Istočasno opozarjamo vse organizacije, da pregledajo vse
stare primere, ko so zavarovanci že izstopili iz dela, pa niso
bili odjavljeni pri zavodu in ko so nastopili delo, pa jih sploh
niso prijavili v zavarovanje in jih bodisi odjavijo ali pri-
javijo.
Zavod za socialno
zavarovanje Celje
CELJSKI TEDNIK STEV. 46—47 — 27. novembra 1962
9
TRI URE V OLIMJU
Oblaki so viseli nad dolino, da je tema bila
še bolj neprodirna. Tisti četrtek je deževalo, kot
bi zlival iz vedra, in še pobliskalo in zagrmelo
je vmes, čeprav je bilo sredi novembra. V takem
vremenu ne bi mogli pričakovati, da bodo ljud-
je prišli na sestanek. V Olimju so ga sklicali
prav tisti večer, da bi spozinali ustavno gradivo.
Toda občani so prihajali s Sopot, z Rudnice, s
Slak, s Slivja, z Zaborovca; kmalu jih je bila
polna učilnica v olimski šoli, ki se stika med
drevjem ob vznožju olimske gore skoraj čisto v
samoti .
Nihče se ni več oziral skozi okna. Zunaj je
lilo. V učilnici se je nekaj časa slišil samo en
glas. »Nekoč ni bilo ustave. Svoboščine so bile
močno okrnjene ... Kapitalisti, bogato meščan-
stvo so si krojili zase... Široke delovne mno-
žice niso imele priznane besede... Danes je
človek prvi, pa naj živi v bajti pod Rudnico ali
sredi Ljubljane; iz njega, iz njegovega dela kli-
jejo nova ustavna določila ... Samoupravljanje
temelji na zavesti soodgovornosti vsakega pro-
izvajalca, vsakega občana. Nihče pri nas ni več
osamljen, uživa družbeno zaščito... Tako so
poslušali veliko zgodbo, povest lastnega življe-
nja, povest človeka, ki so jo naši dedje lahko
samo še sanjali, pa še tistih sanj niso smeli pri-
povedovati. Potem je bilo nekaj časa tiho.
»Tovariš, kaj bo pa z zemljo? In kaj bo z
dednimi pravicami? Kako pa bo s starimi ljud-
mi, ki ne bodo mogli več delati? I, kaj bo pa
s takimi, ki lenarijo? Ali bodo taki tudi uživa-
li socialno zaščito; tako bi dobivali enostavno
potuho. Veste, mene pa zanima rotacija? Ce bi
mi hoteli voliti našega predsednika še enkrat, bi
pač moral ostati na svojem mestu. Ali ni tako?
Kdor pa ni dober, pa naj le gre!« Tako so se
vrstila vprašanja. Pomenek je stekel, da se je
čas za trenutek ustavil. Nihče ni pogledal na
uro, čeprav je mali kazalec že tretjič pričenjal
svoj krog.
Nazadnje so začeli razpravljati še o krajev-
ni organizaciji SZDL. Sele zdaj so spoznavali
njeno pravo vrednost. Ni gasilska, ki bi reševa-
la premoženje v nesreči; ni Rdeči križ, ki bi
delil darilne zavojčke. Da, organizacija SZDL
je toliko vredna, kolikor ji z delom dado svojo
vrednost občani sami. Ona združenja ljudi, da
se vpletajo v družbeno življenje, jih vodi k
razumevanju družbenih vprašanj, spodbuja k
skupnim akcijam, opozarja na slabosti, izraža
želje in voljo občanov, jih združuje v enotno
silo.
»Tovariši, izvolimo delegate za letno kon-
ferenco v Podčetrtku. Čimveč naj nas gre tja.
Pri nas v Olimju je SZDL skoraj edina organi-
zacija, zato delajmo v njej«, je poudaril vaščan
Ivan. »Toda v odboru pa naj bodo ljudje, ki se
na nekaj zastopijo in nas bodo znali razmigati.«
Takoj so izvolili petnajst delegatov, može in že-
ne, mlade in stare. Nikomur se ni mudilo spat.
»Tovariš, kaj pa je z občinskim statutom?
Slišali smo, da ste ga v Šmarju že pripravili,
no, osnutek mislim!«
»Res je, osnutek je pripravljen, toda bilo
bi preveč, če bi se o njem pogovarjali še isti
večer. Statut, to je že spet ustava v malem, saj
šmarski osnutek obsega 310 členov na 77 stra-
neh.
»Prav, tovariš,« je dejal Stanko, » se bomo
še enkrat zbrali, da se bomo pomenili- o vsem.
Zdaj, pozimi, najbolj utegnemo in to nas tudi
živo zanima, da bomo lahko rekli še svojo be-
sedo zraven.«
V Olimju je bilo živahno, čeprav je vreme
bilo čemerno. Tri ure v poglobljenem pomenku
so v hipu pretekle. Ljudje so pohiteli v noč,
vsak je ponesel s seboj nove misli, novo zaupa-
nje in vedrejši pogled v jutrišnji dan. Naporna
je pot v deževno noč, toda zavest in volja do
spoznanja sta močnejši: mi sami smo kovači na-
še prihodnosti!	s.
AKCIJA JE MINILA,
PROBLEMI
SO OSTALI
Akcija, ki smo jo v mesecu
oktobru izvajali na pobudo avto
moto zveze Jugoslavije «-mesec
varnega prometa« je za nami; za
nami so tudi številne prireditve,
ki so bile namenjene tako mla-
dini kot odraslim, nešteta preda-
vanja, predvajanja filmov in po-
dobno. Akcija je za nami, ostali
pa so problemi, ki nimajo trenut-
nega značaja, temveč bo treba na-
nje opozarjati vse dotlej, dokler
bomo poznali promet na naših ce-
stah.
Mesec varnega prometa je do-
segel izreden uspeh tudi na ob-
močju našega okraja. Izredno ak-
tivnost so pokazala avto-moto
društva, društva Ljudske tehnike,
nadalje pionirske organizacije in
zlasti njihovi prometni krožki;
bolj kot kdaj koli prej so zaživele
občinske komisije za varnost pro-
meta, izredno delavnost so poka-
zala društva šoferjev in avtome-
hanikov itd. Po zaslugi vseh teh
činiteljev je dobila ta akcija
ustrezen odmev v sleherni vasi in
zlasti — na vsaki šoli.
Uspešnost akcije in njen obseg
potrjujejo tudi nekatere številke
Tako so v mesecu oktobru na ob-
močju celjskega okraja zavrteli
24 širokotračnih, 20 ozkotračnih
filmov in posredovali 25 različnih
diapozitivov, ki so opozorili na
varnost prometa na cestah. Vse te
filme si je ogledalo okoli 38.000
ljudi, od tega 20.000 mladine. Na-
dalje je društvo Ljudske tehnike
tovarne emajlirane posode pripra-
vilo razstavo o prometu in jo ure-
dilo ne samo v tovarni, temveč
tudi v številnih drugih krajih.
Razen tega je bilo urejenih več
razstav v izložbenih oknih. Po-
sebna predavanja o prometu so
imeli na šolah; udeležilo se jih
je nad 25.000 otrok. Poleg tega so
tudi avtomoto društva ter zdru-
ženja šoferjev pripravila nad 70
predavanj na šolah, katerih se je
udeležilo okoli 20.000 dijakov. Mi-
mo tega je združenje šoferjev in
avtomehanikov organiziralo devet
seminarjev o prometni vzgoji za
poklicne voznike in voznike ama-
terje; na njih se je zbralo okoli
dva tisoč voznikov motornih vo-
zil.
Pestrost in uspešnost akcije je
bila dosežena tudi na račun šte-
vilnih tekmovanj, zlasti pa šolske
mladine v spretnostni vožnji, itd.
Mnogi prometni krožki na šolah
so v tem času uvedli dežurne
službe svojih mladih članov. Ta-
ko so učenci — prometni milični-
ki zlasti skrbeli za varnost pro-
meta pred šolami.
V	mnogih krajih celjskega
okraja so v oktobru uvedli kon-
trolo vozil in voznikov na cestah,
v delovnih kolektivih so pregle-
dovali vsa vozila, tudi dvokolesa,
izvedli posebne izpite, na katerih
so preiskiisili znanje cestno pro-
metnih predpisov itd. Takih in
podobnili akcij je bilo toliko, da
bi jih težko vse našteli. Skratka,
tudi te številke kažejo na veliko
prizadevnost najštevilnejših or-
ganizacij za to, da bi bil promet
na naših cestah čim bolj varen.
V	kolikor moramo vsa ta pri-
zadevanja oceniti kot izredno po-
zitivna in razveseljiva, pa na dru-
gi strani močno presenečajo šte-
vilke o prometnih nesrečah v raz-
dobju dveh mesecev, v septem-
bru in oktobru. Tako je bilo v
teh dveh mesecih v celjskem
okraju 173 prometnih nesreč s šti-
rimi smrtnimi žrtvami ter 45 tež-
jimi in 64 lažjimi telesnimi po-
škodbami; škoda na avtomobilih
je bila ocenjena na 13,2 milijona
dinarjev. Številke so naravnost
porazne; zaskrbljujoče pa, ko vi-
dimo, da se jih je kar dobra če-
trtina pripetila zaradi prevelike
hitrosti in nekaj manj zavoljo —
alkohola. Medtem ko je med voz-
niki motornih vozil in zlasti še
med poklicnimi vozniki čedalje
manj primerov uživanja alkohol-
nih pijač v času vožnje, pa je sko-
kovito naraslo število vinjenih ko-
lesarjev in mopedistov. Podatki o
vinjenih kolesarjih in mopedistih
kot povzročiteljih prometnih ne-
sreč in onih, ki zaradi tega močno
ovirajo promet so tako zaskrblju-
joči, da naravnost kličejo po
ustreznih ukrepih. Mar ne bi tu-
di v tem primeru uveljavili te-
stiranje o znanju cestno promet-
nih predpisov, na vsak način pa
dosti strožje kazni napram vsem
tistim mopedistom in kolesarjem,
ki se ne zavedajo odgovornosti, ki
jo imajo na cesti ne samo do se-
be, marveč prav tako do ostalih
koristnikov cest. Menimo, da bJ
v vseh teh primerih pomembno
vzgojno delo lahko opravila tudi
podjetja in opozorila na težke po-
sledice, ki jo v promet in proiz-
vodnjo prinaša alkohol.
-mJb
MED NAJBOLJŠIMI
V SLOVENIJI
Pretekli teden je bil v Žalcu
občni zbor domačega hortikul-
turnega društva. Žalsko društvo
ljubiteljev cvetlic je med najbolj-
šimi v Sloveniji, kar so poudarili
tudi gostje iz Ljubljane in Celja.
Udeleženci občnega zbora so рк)-
hvalili prizadevno delo vsega od-
bora — zlasti pa prizadevnega
predsednika društva tovariša
Franca Lednika. V živahni raz-
pravi so poudarili potrebo po več-
jem in tesnejšem sodelovanju
hortikulturnega društva s turi-
stičnim društvom.
PROBLEMI DELAVSKE UNIVERZE V ŽALCU
USPEHI IN TEŽAVE
Pred dnevi je bilo v Žalcu po-
svetovanje o občinski delavski
univerzi. Le-ta je v dosedanjem
obdobju zabeležila izredno lepe
uspehe, saj jo uvrščajo med naj-
boljše delavske univerze v Slove-
niji.
Razen tega izobraževalnega de-
la je žalska delavska univerza
posvetila veliko skrb tudi dajanju
pomoči gospodarskim organizaci-
jam pri prizadevanju za čimboljše
strokovno izobraževanje na de-
lovnih mestih in v izobraževalnih
centrih.
Za žalsko delavsko univerzo pa
je značilno ttudi dejstvo, da se fi-
nancira izključno po učinku dela
in po storitvah. Na ta način so
dosegli predvsem veliko zainte-
resiranost članov delavske uni-
verze in tudi naročnikov, saj je
prav gotovo, da naročniki žele za
finančne dajatve ustrezno kvali-
tetno uslugo s področja izobra-
ževanja. S tem načinom pa se je
polagoma utrla tudi zamisel in
težnja, da izobraževanje ni nekaj
izven potreb proizvodnje, temveč
da je vlaganje sredstev za izobra-
ževanje proizvajalcev enakovred-
na investicija kot one, denimo,
za objekte in stroje.
Na posvetovanju pa so grajali
nekatere gospodarske organizaci-
je, ki so v preteklem obdobju po-
svečale izobraževanju članov ko-
lektiva nezadostno pozornost. Do-
gajali so se tudi primeri, da so
nekatere organizacije poslale na
tečaje ljudi, ki jih trenutno ne
rabijo v proizvodnji. In sicer
predvsem z namenom, da bi za-
dostili zunanji formi — niso pa
pri tem iskali koristnosti, niti ni-
so analizirali potreb podjetja.
Na posvetovanju so hkrati ob-
ravnavali tudi okvirni načrt de-
lavske univerze za letošnjo zim-
sko sezono. Tudi letos bo žalska
delavska univerza delovala po po-
drobno izdelanem programu, ki
zajema preko 25 vrst izobraževa-
nja. Značilno je tudi, da podpira-
jo težnjo zaposlenih za pridobiva-
nje srednješolske kvalifikacije,
istočasno pa so se že domenili z
nekaterimi kolektivi, da bodo or-
ganizirali posebne večerne šole.
V teh bodo delavci dopolnili svoje
osnovno znanje. Sodijo, da bodo
uspeli v nekaj letih doseči, da bo-
do vsi zaposleni v žalski občini
imeli osemletno izobrazbo.
Obravnavali pa so tudi nekate-
re težave delavske univerze. Zla-
sti težave okoli plačevanja uslug.
Včasih se dogaja, da gospodarske
organizacije ali drugi naročniki
zakasnijo s plačilom. Te zakasnit-
ve imajo hujše posledice. Kajti
delavska univerza se kaj kmalu
znajde v položaju, ko ne more
poravnati svojih obveznosti do
predavateljev in podobno. Ce bi
se ti pojavi pomnožili, bi prav
gotovo ovirali nemoten pptek iz-
vajanja načrta delavske univerze.
Za večjo aktivnost društev
Pred dnevi smo obiskali kra-
jevno konferenco Socialistične
zveze v Trnavi v Savinjski doli-
ni. V mali lično pripravljeni dvo-
rani se je zbralo veliko število
prebivalcev, tako da bi skoraj vsi
v dvorano ne mogli.
Obravnavali so predvsem de-
ja\'nost posameznih organizacij in
društev. Tako so menili, da bi
prosvetno društvo moralo v ide-
alnih pogojih, ki jih v Tmavi ima-
jo, pokazati veliko več aktivnosti.
Hkrati pa so opozorili na neizko-
riščen televizijski sprejemnik v
zadružnem domu. Menili so, da je
prav čudno, da se nihče ne zgane,
da bi dali popraviti televizor, ki
bi zlasti v zimskem času lahko
dokaj poživil društveno in dru-
žabno življenje v Trnavi.
NOVO HALO BODO GRADILI
Podjetje za izdelovanje umetnih
brusov »Comet« v Zrečah je raz-
pisalo natečaj za gradnjo nove
proizvodne hale. Spričo vedno
večjega razvoja podjetja, ki bo
pričelo del svojih proizvodov iz-
važati tudi na tuja tržišča, je takš-
na gradnja nujno potrebna.
Četudi sodi to podjetje med
najmlajše v konjiški občini, ve-
liko pomeni v njenem gospodar-
stvu. Z ustvarjenimi finančnimi
sredstvi je kolektiv pomagal in
sodeloval tudi pri reševanju ne-
katerih komunalnih problemov
Osredflja prcslava
na Pclzeli
Na zadnji krajevni konferenci
Socialistične zveze na Polzeli so
razpravljali predvsem o pripra-
vah na osrednjo proslavo občin-
skega praznika žalske občine. Ta
bo naslednje leto na Polzeli. Pre-
bivalci Polzele se zavzemajo, da
bi do 7. julija asfaltirali cesto
skozi Polzelo, nadalje bodo ure-
dili tudi cestišče do Gore Oljke
in gostinski obrat na vrhu gore;
urediti nameravajo tudi cestno
razsvetljavo, nadalje obnoviti tr-
govine in urediti prostor za novo
trgovino s pohištvom. Istočasno
bodo uredili tudi zunanjo podobo
kraja ter obnovili hišna pročelja.
Težišče prostovoljnega dela pa bo
v tem času na dograjevanju sta-
diona pri polzelski tovarni noga-
vic.
TOVARNA ALUMINIJASTE OPREME «-ALPOS« ŠENTJUR
pri Celju razpisuje delovno mesto
OBRATOVODJE MIZARSKEGA OBRATA
Pogoji: tehnik lesne stroke, mizarski mojster ali visokokva-
lificirani mizar. V poštev pridejo kandidati z ustrezno indu-
strijsko prakso v lesni stroki.
Prošnje z opisom dosedanjih zaposlitev naj kandidati pošlje-
jo ali osebno predložijo tajništvu podjetja.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
«-ALPOS« Šentjur pri Celju (telef. 19 in 29)
šmarski utrinki
ob prazniku
Ob dnevu republike smo vsi praznični, neko-
hko celo sentimentalni ob spominih. Čustva se
pretakajo po vseh žilah veselo in otožno hkrati.
Tako mlada je naša dežela! Se ni dolgo, ko je
tudi šmarska pokrajina bila razdeljena, prega-
žena, ko so pokali streli in umirali njeni ljudje,
najboljši. Prav letos so padlim junakom uredili
grobišča in postavili še poslednjih osem spome-
nikov. Ob njih se zbirajo ljudje, kakor tu pred
spomenikom v PODCETRKU. Obujamo spomine
in vsi smo padlim hvaležni. Le v boju, v uporu
smo si nabrali neusahljive sile, s katerimi vsi
skupaj ustvarjamo našo skupnost (slika 1).
»Delo nas oblikuje, delo daje vedno nove misli
in pobude«, pravi predsednik krajevne organiza-
cije SZDL Šmarje pri Jelšah Franc JAZBINSEK,
ko gleda, kako naglo se spreminja obraz šmar-
skega naselja. »Vem, da še dosti manjka, toda
doživeli smo v nekaj letih revolucionarno pre-
obrazbo v zavesti naših ljudi, pri čemer pa se
proces odločilno še venomer razvija. Predvsem
se spreminjajo odnosi med ljudmi, odnosi do
skupne lastnine, krepi se sodelovanje. Struktura
prebivalstva se nagiba vedno bolj v manjšino
kmetov. Delovna mesta je potrebno odpirati,
Šmarje se širi in tam zgoraj je nastalo pravo
novo naselje prijetnih družinskih hišic. Primerno
okolje za delovnega človeka je predpogoj tudi
za zadovoljstvo na delovnem mestu in, seveda,
tudi za proizvodnost. Skrb za Človeka: to je
naloga nas vseh!« (slika 2).
V Šmarju pri Jelšah so slednjič dobili so-
doben ZDRAVSTVENI DOM, ki bo komunsko
zdravstveno središče. Občani so si ga močno
želeli in danes ves svetal stoji, za kar pa je v
veliki meri prispeval sredstva tudi Okrajni zavod
za socialno zavarovanje v Celju. Nekoliko niže
stoji nov občinski blok, ki so ga tudi v počastitev
Dneva republike odprli. Tako se sr^eminja lice
idiličnega Šmarja pri Jelšah. Ljuv so veseli
zaradi delovnih uspehov. Potreb je še ^osti več,
toda narejenega je tudi ogromno (slika a in 4).
Da, lepo je pri nas! Delamo, venomer se uči-
mo, veselimo se uspehov, ki so rezultat krepkih
naporov. Složno korakamo naprej! Sproščeno
praznujemo in zaupamo v prihodnost, ki jo'gra-
dimo zelo naglo, a tudi uspešno. Povsod so pro-
slave, ljudje pojo, mladina nastopa, kot mladinke
v KOZJEM. Kako ob tem človek ne bi bil razpo-
ložen, vesel in ponosen hkrati! (slika 5).	s.
OKRAJNI SINDIKALNI SVET IN OBČINSKI
SINDIKALNI SVETI V CELJU, ŠOŠTANJU, ŽALCU,
SLOVENSKIH KONJICAH, MOZIRJU, LAŠKEM,
ŠMARJU PRI JELŠAH IN ŠENTJURJU
čestitajo vsem delovnim ljudem ob
dnevu republike, želeč jim še veliko
uspehov pri nadaljnjem delu za
Í2gradnjo r.aše sodalislične dcmovine
10
CELJSKI TEDNIK STEV. 46—47 — 27. novembra 1962
PRVI OBRAČUN
Jesenski del nogometnega
prvenstva v slovenski ligi je
končan. Z končno bilanco
celjskih udeležencev v njej
ne moremo biti povsem za-
dovoljni. Razočaral je tako
Kladivar kot Celje, da ne
govorimo o velenjskih nogo-
metaših, ki so se žal prebu-
dili dosti prepozno. Prepozno
seveda za prvi obračun;
upajmo pa, da ne za končni.
Moštvi Celja in Kladivarja
sta v prvi polovici tekmo-
vanja zamudili veliko pri-
ložnost, da bi se usidrali na
samem vrhu in tako resno
kandidirali za najvišje mesto.
Takšne priložnosti kot sta
ta dva kluba imela letos, je
nista in je tudi najbrž nikoli
ne bosta imela. Tudi more-
bitni točki v tekmi proti De-
lamarisu Kladivarju in Celju
ne bosta dosti pomenili, saj
bi znašala po tej rešitvi raz-
lika do vodeče enajstorice
kranjskega Triglava še vedno
šest oziroma osem točk.
V zadnjem dvoboju letoš-
njega tekmovanja je Kla-
divar na domačem igrišču
premagal moštvo velenjske-
ga Rudarja s 4:0. Kladivar
je tokrat zaigral zelo lepo in
le srečnemu naključju se
lahko Velenjčani zahvalijo,
da niso še večkrat segli v
lastno mrežo po žogo.
Celjski železničarji so do-
živeli v Ljubljani proti isto-
imenski ena j storici pravo
katastrofo. Celjani so se
uspešno upirali le v prvem
polčasu, pozneje pa ... No,
rezultat se je glasil 7:1 (2:1)
v korist Ljubljane. V celj-
skih vratih je to pot namesto
Devčiča nastopil Bencik.
Zdaj gredo člani slovenske
nogometne lige na zimski po-
čitek; Kladivar s petim me-
stom na jakostni lestvici, s
štirinajstimi točkami ter ize-
načeno razliko v golih 21:21.
Ce bo to moštvo iz Celja do-
bilo še tekmo proti Delama-
risu, potem se bo na jakostni
lestvici pomaknilo le za eno
stopnico više. Celjski želez-
ničarji, ki so vsaj na začetku
tekmovanja veliko obetali,
so končno pristali na dese-
tem mestu z dvanajstimi toč-
kami ter negativno razliko
v golih 22:25. Značilno je,
da je Celjanom pošla sapa po
neodločenem izidu s Kladi-
var jem. Po tisti nedelji so
namreč morali kar petkrat
zapored podpisati kapitula-
cijo. Tako so v tem času iz-
gubili nekatere tekme, ki bi
jih po vseh računih, v koli-
kor takšni računi v nogo-
metu sploh držijo, ne smeli.
Novinec v tej ligi, velenjski
Rudar, se v prvem delu tek-
movanja ni izkazal. V tri-
najstih dvobojih je dosegel
le dve zmagi, en neodločen
izid ter deset porazov. To je
težko breme. Zdaj tičijo Ve-
lenjčani na zadnjem mestu
s petimi točkami ter visoko
negativno razliko v golih
13:35. Ta pvoložaj sicer ni za-
vidljiv; toda če bo moštvu
uspelo v času zimskih po-
čitnic okrepiti vrste, potem
tudi trenutno zadnje mesto
ni brezupno.
-mb
Ob
zaključku
pionirskili iger
Se nekaj dni nas loči od za-
ključka letošnjih pionirskih iger,
ki so bile namenjene telesni vzgo-
ji mladih. Ocenjevalne komisije
imajo v občinah polne roke dela,
da bi ocenile uspehe, ki so jih po-
samezni pionirski odredi dosegli
v tem enoletnem tekmovanju. Če-
prav akcija ni dobila ustrezno
mesto v propagandnem pogledu,
je vredno vsaj ob zaključku ome-
niti izredne uspehe, ki so jih po-
samezne šole dosegle v tem letu
v prizadevanju za napredek šol-
ske telesne vzgoje. V čem se ka-
žejo ti uspehi? Prvenstveno v iz-
boljšanju kvalitete pouka telesne
vzgoje, v koristnem povezovanju
določenih predmetov s telesno
vzgojo, smotrni pripravi športnih
dnevov, ekskurzij, izletov, v usta-
navljanju šolskih športnih dru-
štev, tekmovanju za šolski športni
znak in razvijanju svobodnih ak-
tivnosti na tem področju z orga-
nizacijo posebne vadbe in pestri-
mi oblikami športnih tekmovanj.
Med najbolj pomembne akcije
je šteti gradnjo številnih šolskih
igrišč. Najaktivnejši na tem pod-
ročju so bili v konjiški, žalski in
celjski občini. Šole so pridobile
na desetine novih igrišč. 2al je
letošnja celoletna pionirska ak-
cija v največji meri slonela na
pionirjih samih in na prizadevnih
učiteljskih zborih. Majhno je bilo
število družbenih delavcev in or-
ganizacij, ki bi pri tem koristnem
delu za telesni razvoj in napredek
mlađih pokazali večje razumeva-
nje.
BEOGRAJČANI NAJBOLJŠI
V počastitev spomina pokojnega
mojstra juda in trenerja inž. Iva
Reye je judo sekcija celjskega
Olimpa pripravila v nedeljo do-
poldne že drugič zapovrstjo tek-
movanje mestnih reprezentanc
Jugoslavije.
Čeprav so Celjani v postavi
Jeršič, Drozg, Henrik in Oto Se-
les ter Vovk izpadli po prvem
dvoboju, so dosegli nepričakova-
no lep uspeh. Povedati je namreč
treba, da se je dvoboj med Ce-
ljem, ali bolje rečeno med člani
judo sekcije Olimpa ter reprezen-
tanco Novega Sada v rednem delu
končal z neodločenim rezultatom.
Ker pa je vsak dvoboj moral dati
zmagovalca, sta se v odločilni
borbi spoprijela kapetana obeh
ekip, to je H. Seles za Celje ter
Mihajlovič za Novi Sad. Zmaga
je pripadla boljšemu in bolj iz-
kušenemu borcu iz Novega Sada.
S tem pa je bil odločen tudi dvo-
boj mestnih reprezentanc.
Rezultati: Novi Sad : Celje 3:0,
Maribor : Kranj 6:5, Beograd :
Ljubljana 4:3. Beograjčani so si
zmago priborili šele v podaljšku,
kjer je letošnji mojstrski prvak
Jugoslavije Stojakovič premagal
Macarola. Maribor : Novi Sad 8:6
ter finalni dvoboj: Beograd : Ma-
ribor 7:0.
S to zmago si je ekipa Beograda
priborila tudi pokal.
ZMAGA 2ALSKIH NOGOMETASOV
Pred kratkim je bila na stadionn т
Slovenjem Gradcu prijateljska nogo-
metna tekma med domačini ter ekipo
žalskega Partizana. Zmagali so gostje
iz Žalca z rezultatom 3:0. Gole so do-
segli: Golob, Glušič in Grobelnik. Po-
vratna tekma v Žalen bo na dan repu-
blike.
Na območju lovske družine Vojtiik, v Slemenih pri Vojniku, je
pred kratkim padel tale divji prašič, glede na težo 160 kg kar izre-
den primer. Prašič je padel v pogonu šele po četrtem strelu; nje-
gov uplenitelj Valentin Borovnik (na sliki v sredini) je nanj kar
štirikrat uperil svojo puško. Od štirih strelov so trije zadeli. Vred-
nost uplenjenega prašiča znaša okoli 35.000 dinarjev.
CcicU U% исЦе Msio^ на
REVIJI SLOVENSKIH
KEGLJACEV
V počastitev dneva republike je
bila že minulo nedeljo na vrsti
republiška revija slovenskih keg-
Ijačev. Celjani so to pot nastopili
samo z dvema ekipama. Vtem ko
so starejši člani tekmovali v Ljub-
ljani, so mlajši pomerili svoje
moči v Mariboru. Starejši člani iz
Celja (stari nad 55 let) so v Ljub-
ljani zasedli četrto mesto z 2187
podrtimi keglji. Posamezniki pa
so se izkazali takole: Kerštajn
363, Vrtovec 382, Aman 340, Kok-
lič 388, Mejač 370 in Filipič 344.
V tej skupini je zmagala ekipa
Ljubljane z 2392 keglji.
Na kegljišču v Mariboru so se
Celjani uvrstili na tretje mesto za
Kranjem ter Mariborom in pred
Ljubljano. Medtem ko so zmago-
valci podrli 5059 kegljev, so Ce-
ljani dosegli rezultat 5028. Rezul-
tati posameznikov: Veranič 844,
Marinček 857, Druškovič 819,
Smon 820, Lubej 809, Vanovšek
879.
Enkrat drugače
(ZAPIS S KONFERENCE KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL NA OTOKU)
Zgodilo se je zdaj prvič, da
občni zbor krajevne organizacije
SZDL na Otoku v Celju ni dobil
tistega poraznega pečata, ki gla-
si — naloge niso bile izvršene.
Socialistična zveza se ni uvelja-
vila, politično delo je zamrlo in
podobno. Namesto tega refrena,
ki je bil značilen za vsa leta na-
zaj, teh pa na srečo ni bilo'veliko,
je zadnji občni zbor, v torek zve-
čer, vendarle pokazal, da se je
Socialistična zveza na tem pre-
delu celjskega mesta močno uve-
ljavila, da je usmerjala svojo de-
javnost predvsem s pomočjo ko-
misij in ustreznih akcij in kar je
najvažnejše — da je našla skup-
no torišče dela s stanovanjsko
skupnostjo in vsemi organi uprav-
ljanja. In če k vsemu temu za-
pišemo še to, da dela okoli pet-
sto ljudi s tega območja v naj-
različnejših organih družbenega
upravljanja, potem je razumljivo,
da ne more biti več govora o po-
litičnem mrtvilu, o pasivizaciji,
temveč kvečjemu obratno — o
delu, ki zlepa nima primere.
Navzlic tem ugotovitvam, ki jih
je v poročilu posebej poudaril do-
sedanji predsednik krajevne orga-
nizacije SZDL Drago Maka-
r o v i č , pa jih je pozneje potrdi-
la še razprava, v kateri je sode-
loval tudi predsednik občinskega
odbora SZDL Marjan Rav-
nikar, je občni zbor odprl ne-
katere značilne probleme, ki na-
lagajo novoizvoljenemu odboru
posebne naloge. Porazne na pri-
mer so bile besede, da je na Oto-
ku nekaj takih ljudi, ki so od-
klanjali plačilo članarine Socia-
listične zveze.
Značilno in razumljivo je, za-
kaj so se tov. Makarovič in mno-
gi diskutanti v svojih izvajanjih
ustavljali pri nekaterih komunal-
nih in predvsem še urbanističnih
problemih. Delo na tem področju
ne daje najboljšega spričevala ti-
stim, ki ga vodijo. Pa še nekaj:
kritika na račun izvajanja urba-
nistične politike v Celju je dobi-
la še drug prizvok, ki pa je mno-
go pomembnejši od kritike za mo-
rebitno tehnično napako. V čem
se je pokazal? Njegovo vsebino
bi lahko povzeli iz besed tov. Ga-
sparija, ki je dejal približno ta-
kole: Naši ljudje imajo možnost,
da se enakopravno uveljavljajo in
sodelujejo pri reševanju vseh pro-
blemov, ki se pojavljajo v našem
družbenem življenju, samo ko na-
letimo na urbanizem, se njihov
vpliv konča; tu pa njihove bese-
de nič več ne pomenijo.
Čeprav je Otok lepo urejen pre-
del celjskega mesta, mu še marsi-
kaj manjka. Tako je tudi ta zbor
pokazal, da bodo družbene in po-
litične organizacije morale dobiti
ustrezen prostor za delo in dvo-
rano za sestajanje članov. Izred-
no pereče je stanje otroškega var-
stva, ali bolje rečeno otroško var-
stvenih ustanov. Upravičena kri-
tika je bila izrečena na račun
dejstva, da ostajajo okolja hiš in
stanovanjskih blokov predolgo ča-
sa neurejena. Investitor bi moral
v svoj delovni program in seveda
predračun zajeti tudi ustrezno
ureditev okolij novih hiš itd.
Ko pa je padla beseda še o de-
lu krajevne organizacije SZDL,
je bil z razumevanjem sprejet
predlog o organizaciji šol za star-
še.
Pri konstituiranju novega od-
bora krajevne organizacije SZDL
na Otoku so predsedniško mesto
zaupali tov. Franju Nova-
ku ; za tajnika pa izbrali tov.
Lojzeta Goršiča.	-mfc
6827-
DRŽAVNI REKORD
CELJSKIH KEGLJACEV
Na okrajnem moštvenem prven-
stvu v kegljanju so doslej zavrteli
drugo kolo. Tudi v tem so se pred-
vsem izkazali člani železničarske-
ga kegljaškega kluba Celje, ki so
z rezultatom 6827 dosegli celo dr-
žavni rekord. Posamezniki iz te
ekipe so se izkazali s temile re-
zultati: Lubej 911, Vanovšek 891,
Smon 860, Veranič 855, Ravter
852, Marinček 834, Jančič 826 ter
Kohne 798.
Ostala moštva so v drugem ko-
lu dosegla naslednje rezultate:
Elektro 6459 (Druškovič 836, Ger-
835), Ingrad 6405 (Petecin 866, Lo-
gar 821), «13. maj« 6404 (Lukač
836, Valenčič 835, Kalister 833,
St. Klemenčič 825, M. Klemenčič
817), Kladivar 6370 (Bufolin 834,
Vodeb 831, Aman 820), Invalid
6259 (Zagore 855, Novina 854),
Olimp 6242 (Cater 819, Cetina 810),
Kovinar Store 6143 (Ciril Lubej
813).
Po drugem kolu je vrstni red
naslednji: 1. Celje 13.466, 2. Elek-
tro 13.047, 3. Ingrad 12.894, 4. Kla-
divar 12.737, 5. »13. maj« 12.672,
6. Invalid 12.656, 7. Olimp 12.579,
8. Kovinar Store 12.362.
i/ СбЦи
v soboto in nedeljo so nastopili v
Celju kot gostje Ingrada kegljuči iz
Zrenjanina v disciplini 6 krat 200 za
moške, oziroma 6 krat 100 lučajev za
ženske V ženski konkurenci so premoč-
no zmagale gostinje, saj sta v ekipi iz
Zrenjanina nastopili mali in hči Erski,
ki sta članici državne reprezentance;
slednja pa je na letošnjem svetovnem
prvenstvu v Bratislavi izboljšala celo
svetovni rekord. Od domačink je z do-
bro igro presenetila le Gošnjakova.
Rezultati. ŽENSKE: >Banatc Zrenja-
nin : Igrad 2Ш : 21686 (Erski ml. 422,
Karoli 418, Erski st. 409 ter Gošnjak 410,
Bezlaj 376 in Turnšek 363).
Pri moških so zmagali domačini z
skromnim rezultatom 4623 : 4539.
Garaže, garaže...
V celjskem mestu občutno pri-
manjkuje garaž za osebne avto-
mobile. To je dejstvo, ki ne po-
trebuje posebnih dokazov. Kar
pojdite v večernih urah skozi me-
sto in zlasti po Otoku, pa boste vi-
deli, kje počivajo fičkoti in druga
motorna vozila. Garaž v resnici
primanjkuje. Ker je seveda po
njih večje povpraševanje, kot je
ponudba, so tudi najemnine za-
nje tu in tam temu primerno vi-
soke.
Vse pač kaže, da se je zdaj pro-
blem gradnje garaž vendarle pre-
maknil z mrtve točke. To bi lahko
posneli tudi z nedavnega sestan-
ka, do katerega je prišlo na po-
budo pristojnega sveta pri ljud-
skem odboru celjske občine. Po-
tem ko so ugotovili dejstvo, da bo
treba vendarle začeti z načrtno
gradnjo tako imenovanih skupin-
skih garaž, so govorili tudi o lo-
kacijah, ki jih predvideva pred-
log urbanističnega načrta.
Po načrtih, ki jih je pripravilo
podjetje Obnova naj bi garaže
gradili v skupinah po 12, 24, 36
in podobno, pač glede na potrebe
pa tudi lokacijo. Predračun za te
načrte tudi pove, da bi stala
gradja ene garaže v tem sklopu
okoli 300.000 dinarjev. Izvedba
sicer ne bi bila zahtevna, morda
celo preveč skromna; najemnina
za takšno garažo pa bi na mesec
znašala okoli 2800 dinarjev. Pod-
jetje, ki bi jih zgradilo bi jih po-
tem prodajalo zasebnikom ali pa
dajalo v najem. Garaž pa ne na-
merava graditi samo Obnova,
marveč tudi nekatera druga pod-
jetja in zlasti še interesenti sami
v okviru stanovanjske zadruge.
Zdi se, da bo do gradnje prvih
garaž prišlo prav kmalu. Po mne-
nju nekaterih udeležencev posve-
ta bi ,jih lahko gradili tudi v ne-
koliko zahtevnejši izdelavi. Inte-
resentov za ene in druge je pre-
cej.
Pobuda za gradnjo garaž je na
mestu, saj gre za problem, ki ga
je tretja rešiti. Pri vsem tem pa
bi se vendarle morali ozirati tudi
na najbolj ustrezno lokacijo in ne
nazadnje na človeka, ne pa kot
so nekje dejali, da se zdaj na
mnenja ljudi ne bodo več ozirali,
saj je bil načrt javno razstavljen
in to celo tri mesece. To je res;
toda resnica je tudi ta, da ta na-
črt ni bil sprejet. Gre namreč za
eno — garaže naj bi gradili tam,
kjer ne bodo v preveliki meri
motili stanovalcev.	-an
Hlatí ÍHÍeci/iu
»GOSPODARSKE
INFORMACIJE«
O USTAVI
Sedemintrideset« številka >Gospo-
darskih informacij«, glasila Hruštva eko.
nomistov, društva knjigovodij in gos-
podarske zbornice za celjski okraj je
skoraj v celoti posvečena osnutku nove
ustave. Tako naletimo v prvem delu
skrbno urejenega biltena na kar pef
člankov o ustavi, od katerih sta dva
prispevala domačina Franc Svetine in
Jure Vuga. ostale tri pa univerzitetni
profesor dr. Jože Juhart ter sodnika
vrhovnega sodišča LRS Karel Kirn in
Albin Torelli.
Kot ta, tako bodo tudi naslednje šte-
vilke »Gospodarskih informacij«, je
dejal njihov urednik, dipl. ek. Jure
Vuga, prinašale času primerne, gospo-
darsko informativne pa tudi s teoret-
skega stališča obrazložene zanimivosti,
ki se nanašajo predvsem na področje
celjskega okraja.
Zal je običajno, da se strokovna pe-
riodika. ki prihaja v podjetja, le pre-
malo bere, v primeru »Gospodarskih
informacij« pa vendar ni na mestu, že
zaradi aktualnosti tematike in zaradi
navajanja primerov iz tukajšnjega po-
dročja.
Društvo ekonomistov meni, da bo po-
leg ostalih načinov dela tudi preko »Go-
spodarskih informacij« (izpolnjevalo
svoje naloge.
Želimo, da bi si »Gospodarske infor-
macije« v resnici utrle pot med delav-
ne kolektive celjskega okraja, ker si
to no svoji vsebini in namenu povsem
zaslužijo.
POKAL ZA DOMAČINE
V odlični organizaciji celjskega
Partizana je bil v soboto in ne-
deljo na igrišču ob Kersnikovi
ulici tradicionalni turnir mladin-
skih rokometnih reprezentanc
Beograda, Zagreba, Ljubljane m
Celja, za nagrado mesta Celja.
Tekmovanja ni zavrla niti debela
snežna odeja, ki je v nedeljo zju-
traj pokrila asfaltno igrišče. Po
zaslugi prizadevnih članov se je
bela plast kmalu umaknila črni
asfaltni; in igrišče je bilo po krat-
ki zamudi znova pripravljeno za
igro.
Rezultati posameznih dvobojev:
Beograd : Zagreb 12:7 (5:1), Celje
: Ljubljana 20:8 (8:1), Ljubljana :
Zagreb 4:18 (2:10), Celje : Beograd
6:4 (5:2), Beograd : Ljubljana 12:6
(6:3), Celje : Zagreb 7:4 (2:3).
Najboljši strelci: 1. Mamič (Z)
13, 2. Ciganovič (B) 12, 3. Koren
(C) 11,... 7. Krelj (C) 5,... 9.Gor-
šič (C) 4 itd.
Končni vrsti red moštev: 1. Ce-
lje 6 točk (33:16); 2. Beograd 4
(28:19); 3. Zagreb 2 (29:23), 4.
Ljubljana O (18:50).
Mlado moštvo celjskih rokome-
tašev, ki je nastopilo v postavi:
Presinger, Dorn, Gregorčič, Fink,
Krelj, Koren, Telič, Slamnik, Pro-
sen, Rovšnik, Lužnik in Kokot si
je z odlično igro, zlasti pa v dvo-
bojih z Beogradom in Zagrebom,
zasluženo priborilo najvišjo tro-
fejo. Celjani so pokazali najboljšo
igro v vseh dvobojih in tako zno-
va potrdili renome, ki ga uživajo.
Razen pokala za zmagovalca, je
prireditelj podelil posebno pla-
keto najboljšemu strelcu, najbolj
discipliniranemu moštvu, to je
ekipi Ljubljane, pa prav tako
spominsko vazo.
Mlado rokometno moštvo celjskega Partizana
RADIO C ELJ E
Ponedeljek, november: 17.0t Celj-
ska kronika, 17.10 Ljubljanski jazz ак-
sambel in Optimisti, 17.20 Športni ted-
nik. 17.30 Naši poslušalci čestitajo im
pozdravljajo, 17.45 Obvestila, aato za-
bavna glasba.
Torek, 27. november: 17.00 Celjska
krouika, 17.10 Iz domačih logov, 17.Ч
Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja-
jo, 17.45 Obvestila, nato zabj^vna glasba.
Sreda, 28. november: 17.00 Celjske
kronika, 17.10 Naši zbori za dan repu-
blike, 17.30 Naši poslušalci čestitajo L»
pozdravljajo, 17.45 Obvestil«, nato sa-
bavna glasba.
Četrtek, 29. november: ni oddaje.
Petek, 31. november: ni oddaje.
Sobota, 1. december: ni oddaje.
Nedelja, 2. december: ni oddaje.
Gibanje prebivalstva
v ČASU OD 11. DO 1?. NOVEMBRA
1962 JE BILO ROJENIH 19 dečkoT
7 deklic
POROČILI SO SE:
Franc KOLENO, pleskarski pomočnik
iz Polzele in Magdalena, Štefanij«
CVENK, strojepiska iz Šempetra v Sar.
dol. Ivan SIVKA, delavec in Traute
TRAFENIK, delavka, oba iz Celjač Aloj-
zi KOLAR, ključavničar in Zofija TO-
FANT poliedelka, oba iz Osenc. Avgu-
štin STEFANCIC, delavec in Elizabeta
VERK, delavka oba iz Celja. Rudolf
SMUKOVIC, valjač in Ema DOLAR,
kuharica oba iz Celja. Gracija OPA-
RENOVIC, častnik trg. mornarice is
Dobrote, Kotor in Magdalena, Julijana,
Cecilija ŠEF, računovodkinj« iz Celja.
Jakob KRAJNC, čevljar in Miroslava
roj. LIPOVŠEK razv. CEPIN, tkalka,
oba iz Zadobrove. Vincenc KRAJNC,
uslužbenec iz Gotovelj in Elizabet»
COKAN, upokojenka iz Celja. Miroslav
TELIC, ključavničar iz Celja in Mari-
jana LUZEVIC, trg. pomočnica iz Te-
harje. Jožef KOROŠEC, ključavničar
in Vekoslava, Martina GILCVERT, ši-
vilja, oba iz Celja. Karel ZAVRSNIK,
mizar in Marta STREHAR, delavka, oba
iz Sevnice.
UMRLI SO:
Avgusta, Ema LEBIC, gospodinja ia
Rogatca, stara 62 let. Ignac REBERNAK,
kmetovalec iz Grušč star 51 let. Marija
KOŠIR, upokojenka iz Celja stara 57
let. Kari PETEK, krojaški pom. iz Ce-
lja star 19 let. Tomaž GRADIŠNIK, inr.
upokojenec iz Javornika star M let.
Marija SIKOŠEK, gospodinja iz Celja
stara 80 let.
KRONIKA NESKEC
Pri padcu z motorjem se je poškodo-
val Janez Franc iz Slovenj Gradca. —
Franc Pukmajster iz Višnje vasi je pa-
del PO stopnicah in si zlomil rebra. —
Franc Zalokar in Vilijem Dolžanič, oba
iz Mengša na Gorenjskem, sta bila pn-
škodovana pri prometni nesreči v Žal-
cu. Dobila sta poškodbe na glavi in
pretres možganov. — Franc Dobovišek
je na Gomilskem zavozU z mopedom v
osebni avto. Poškodoval si je glavo in
obležal nezavesten. — Marjan Ernestl
iz Sela pri Vranskem si je pri podira-
nju dreves poškodoval nogo. — Jože
Leber iz Razbora pri Drnniljah je pa-
del s kolesom in pri tem dobil poškod-
be na glavi.
„Agroservis*^
Sempeter
POSILJA
ISKRENE POZDRAVE
ZA DAN REPUBLIKE
29. NOVEMBER
Komisija za izločitev in prodajo osnovnih sredstev pri Sploš-
ni bolnišnici Celje razpisuje po sklepu upravnega od-
bora
JAVNO LICITACIJO
za prodajo raznih inventarnih predmetov, med katerimi je
več navadnih stolov, omar vseh vrst, kuhinjskih kredenc,
obešalnikov in stelaž, železnih postelj, otroških stajic, karnis
— kovinskih in lesenih, plinskih kuhalnikov, kadi in peči za
la kopalnice, bakrenih kotlov, stroja za rezanje mesa ter
razni obratni in pKJslovni inventar.
Interesenti si lahko te predmete ogledajo do 2. 12. 1962 v ga-
ražnih prostorih tukajšnje bolnišnice. Vse morebitne podat-
ke daje uprava bolnice.
Licitacija bo v poslopju obrtnih delavnic dne 3. 12. 1962 ob
B. uri za družbeni sektor. —	^^fâir^ïisuiJ
Ce ta ne bo uspešna, bo ob 10. unie za zasebnike.
Komisija za izločitev in
prodajo osnovnih sred-
stev pri Splošni bolnici
v Celju
POZOR POTROŠNIKI!
Zadruga »Jelša«
prodaja v novoodprti poslovalnici v Celju Zidanškova
ulica 16, vse vrste dalmatinskega vina, prošeka, žganja
in likerja po konkurenčnih cenah.
Vina so kvalitetna zato se priporočamo za obisk
Iskrene čestitke za dan republike 29. november.
Vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem
in občanom čestitamo
za dan republike 29. november
»/Ujuiaifkim«
CELJE, Aškerčeva 7
Občinski odbor
SZDL Mozirje
čestita vsem občanom
in ostalemu
delovnemu ljudstvu
k dnevu republike
29. novembru
Za zimo se najbolje oblečete
V POSLOVALNICI
»VARTEKS«
CELJE, Prešernova 8
Iskreno čestitamo za dan republike — 29. november
KOLEKTIV KOMUNALNEGA PODJETJA
„OBNOVA"
CEL]E
čestita vsem svojim poslovnim prijateljem in vsem
občanom za dan republike — 29. november
sporoča, da bo
od 21. 11. do vključno 15. 12. tega leta prodajalo z velikim
popustom mopede Colibri TOMOS v prodajalnah Celje, Šem-
peter, Velenje in Brestanica.
Istočasno obvešča vsa podjetja in ostale kupce, da lahko
nabavijo za svoje potrebe vozila tovarne motornih vozil
Novo mesto in to:
KOMBI IMV 1000 kg	cena 2,970.000
KURIR IMV 1250 kg	cena 1.985.000
SERVIS IMV 1000 kg cena 2,650.000
z ugodnimi kreditnimi pogoji: lastna udeležba 40%, za osta-
lih 60 % kredit z odplačilno dobo 5 let s 6 % obsrestmi. Inve-
sticijski elaborat je enostaven, kredit je možno koristiti le
do 10. 12. 1962, zato pohitite. Izdobava takoj.
VSEM CENJENIM ODJEMALCEM
ISKRENO CESTITA ZA PRAZNIK REPUBLIKE
KOLEKTIV -AVTOMOTOR« CELJE.
Slepi se zahvcllufefo
Namesto venca na grob umrlega
Levka Franca iz Ribnice na Do-
lenjskem, poklanja sindikalna
podružnica -Prevozništva-« Celje
Zvezi slepih Celje 3000 din. Hvala.
Čitajte »Celjski tednik U
OBJAVE IN OGLASI
GLEDALIŠČE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
CELJE
Sreda, 28. Dovembra 1962 ob 16. in 20.
uri: Telovadna akademija v počastitev
DNEVA REPUBLIKE.
Sobota. 1. decembra 1962 ob 19.30 uri:
Calderón: SODNIK ZALAMEJSKL
Izven abonmaja. Zadnjikrat. Vstop-
nice po znižanih cenah so v prodaji.
Nedelja, 2. decembra 1962 ob 10. uri:
Dorst: ŽENA PRED OBZIDJEM in
Arrabal: PIKNIK NA BOJIŠČU. П.
nedeljski dopoldanski abonma. Vstop-
nice so tudi v prodaji.
Nedelja. 2. decembra 1962 ob 15.30 uri:
Walter Bauer: RDEČE IN MODRO V
MAVRICI. Izven abonmaja. Zaradi
velikega zanimanja smo delo uvrsti-
li ponovno v program. Vstopnice so
v prodaji.
Torek. 4. decembra 1962 ob 20. uri:
Walter Bauer: RDEČE IN MODRO V
MAVRICI. Gostovanje v Mozirju.
Torek, 4. decembra 1962 ob 19. eri:
Gotovac: ERO Z ONEGA SVETA.
Gosto\anj<' mariboiske Opere. Abe-
nentom SLG bodo vstopnice za to
opero na vol.jo 1. decembra 1962 od
17 30 do 19.30 ure.
Sreda, 5. decembra 1962: ZAPRTO —
GENERALKA.
Četrtek, 6. decembra 1962 ob 16. uri:
Erik Vos: PLEŠOČI OSLIČEK. Pre-
miera. Izven abonmaja. Vstopnice so
v prodaji.
Petek, 7. decembra 1962 ob 15.30 uri:
Dorst. ŽENA PRED OBZIDJEM —
Arrabal: PIKNIK NA BOJIŠČU. L
Šolski abonma. Vstopnice so tudi т
prodaji.
Sobota, 8. decembra 1962 ob 16. uri:
Erik Vos: PLEŠOČI OSLIČEK. Izven
abonmaja. Vstopnice so v prodaji.
Nedelja, 9. decembra 1962 ob 10. uri:
Erik Vos: PLEŠOČI OSLIČEK. Izven
abonmaja. Vstopnice so v prodaji.
Nedelja, 9. decembra 1962 ob 15.30 uri:
Erik Vos: PLEŠOČI OSLIČEK. Izven
abonmaja. Vstopnice so v prodaji.
OBVEŠČAMO SOLE IN DELOVNE KO-
LEKTIVE, DA LAHKO ZA PRAZNO-
VANJE NOVOLETNE JELKE REZER-
VIRAJO OTROŠKO GLASBENO KO-
MEDIJO PLEŠOČI OSLIČEK DO 10.
DECEMBRA.
KINO
KINO UNION
27.	11. - 29. 11. 1962 >DEZELA PETIH
KONTINENTOV«, jugoslov. barv. film
30. 11. — 4. 12. 1962 »ALAMO« I. del,
amer. barv. Cs film
3.	12. 1962 bo film samo ob 16. uri. Ob
18. in 20. uri nastopa ansambel Bo-
ris Frank s svojimi Kranjci.
5.	12. — 9. 12. 1962 .ALAMO< II. del,
amer. barv. Cs film
KINO METROPOL
26. 11. - 30. 11. 1962 >MEC MAŠČEVA-
NJA«, franc, barv. Cs film
1. 12. — 3. 12. 1962 >BILA JE NOC V
RIMU«, italijanski film
4.	12. - 5. 12. 1962 >D02IVLJAJI DE-
TEKTIVA BUSSETTA«, amer. barv.
risanka
6.	12. - 7. 12. 1962 »NENAVADNI
SVET«, italijanski barv. film
KINO »SVOBODA«, Šempeter т Sav.
dolini
28.	11. - 29. 11. 1962 »PREHOD PRE-
KO RENA«, francoski fi|ni
1. 12. - 2. 12. 1962 »BABETTE GRE V
VOJNO«, franc, barv. cinemascope
5.	12. - 6 12. 1962 »HIROSIMA LJU-
BEZEN MOJA«, francoski film
STANOVANJA
UbLUZBL.NKA išče majhno sobico po
možnosti 4 posebnim vhodom v cen-
tru mesta za 3 mesece. Naslov v upra-
vi lista.
PRODAM
PRODAM motorno kolo BMW. Naslov
v upravi lista.
PRODAM štirisobno komfortno stano-
vanje v centru Celja. Naslov v upra-
vi lista.
UGODNO prodam hišo z vrtom — pet
sob — v Celju. Naslov v upravi lista.
POCENI prodam rabljen štedilnik »GO-
RENJE«. Bobnič - Polule.
PRODAM kuhinjsko pohištvo za 25.000
din. Naslov v upravi lista.
KROMBl temnomoder moški plašč (sko-
raj nov), za veliko močno postavo
ugodno prodam. Naslov v upravi lista.
PRODA.Vi rabljen emajliran štedilnik,
emajlirano peč na žagovino, hrastove
stopnice in plašč za fanta od 11 — 15
let. Teharje 25.
TAKOJ ugodno prodam zelo dobro
ohranjen radio znamke »Pupin«. Ko-
šar Celje. Kocenova 2/II.
PRODAM prazne prostore primerne ?a
manjše skladišče v Celju. Ponudbe
na upravo lista pod »Skladišče«.
PRODAM enodružinsko hišo z vrtom —
sadje vseh kultur — blizu postaje na
krasni točki v industrijskem mestu.
Primerno za obrtnika — bodočnost.
Informacije dobile Doiičič Velenje,
Celjska C. 31.
DELOVNI KOLEKTIVI, ORGANIZA-
CIJE IN USTANOVEI
Za praznik dneva republike smo vam
pripravili naslednje izlete:
1.	Na PUTVICKA JEZERA — dvo-
dnevni izlet z avtobusom s kompletnim
pensionom. Cena 4.800 din.
2.	POSTOJNSKA JAMA, PREDJAM-
SKI GRAD — enodnevni izlet z avto-
busom, s kosilom. Cena 2.600 din.
3.	KAMNIŠKA BISTRICA - CERK-
LJE - KRVAVEC — dvodnevni izlet i
avtobusom s kompletnim pensionom.
Cena 2.700 din.
4.	BLED, BOHINJ — enodnevni izlel
z avtobusom s kosilom. Cena ЗЛОО din.
Za vse izlete sprejmemo prijave do
vključno 20. novembra 1962.
Enodnevni izlet z avtobusom na
Koroško: VELIKOVEC - CELOVEC -
GOSPA SVETA - VRBSKO JEZERO -
OSOJSKO JEZERO - BELJAK - BO-
ROVLJE - PLIBERK. Cena 3.500 din
s potnim listom in prevozom.
IZREDNA PRILOŽNOSTI
Štiridnevno novoletno potovanje i
avtobusom po Avstriji — SILVESTRO
VANJE V BADGASTEINU - M02N0S7
SMUČANJA!
Potovanja se lahko udeležijo tudi LA-
STNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOV •
lastnimi vozili.
Prijave v poslovalnici do 28. nov. 1962.
ZAHTEVAJTE PROGRAME!
Se priporoča turistična poslovalnic«
Avtobusnega prometa Celje IZLETNIK,
Titov trg 3 — tel. 28-41.
Ob prazniku dneva republike čestitamo
vsem delovnim kolektivom in našim
cenjenim strankam.
RAZ N O
OSEBNA upokojenka, dobra gospodin-
ja, zdrava, želi spoznati upokojenca
s stanovanjem, v svrho ženitve. Po-
nudbe na upravo pod »Sama«.
VDOVA nudi hrano in stanovanje upo-
kojencu, ki bi ji bil v pomoč na manj.
šem posestvu. Nasl«v v upravi lista.
ODD.WI garažo v velikosti za dva av-
tomobila. Ugodna cena. Naslov v
upravi lista.
ODDAM garaio. Koprivšek Miha, Mai-
strova 10.
Zahvaljujem se vsem, ki ste spremili
aa zadnji poti mojega moža
NOVAK JAKOBA
mizarskega mojstra
ter mu darovali vence in cvetje. Zena
Ob britki izgubi ljube mame in stare
mame
BRECL MARIJE
izražamo globoko hvaležnost sosedom
Rezecovim, ki so z nami sočustvovali in
nam v najtežjih trenutkih pomagali.
Iskrena hvala društvu upokojencev,
ter duhovščini za ganljive besede.
Zahvaljujemo se vsem, ki so ji izka-
zali poslednjo čast, jo spremili na nje-
ni zadnji poti ter obsuli njen grob i
cvetjem in venci.
Sin Lojze z ženo Marijo in Silvo.
KUPIM
KUPIM sadno hidravlično stiskalnico.
Naslov v upravi lista.
KUPIM enpštanovanjsko hišo v Celju
áli večje stanovanje. Naslov v upravi
lista.
KUPlM otroški športni voziček — ita-
lijanski. Cordana Kolenc, Celje —
Teharska 5 (Zeleni travnik).
SLUŽBE
ZA POMOČ v gospodinjstvu nudim so-
bo in hrano. Vprašati dnevno od 15.
do 16. ure v Kocenovi ulici 2 pri Ci-
merman.
ISCEM gospodinjsko pomočnico. Naslov
v upravi lista.
FRIZERSKO pomočnico išče frizer Ri-
ko Grobelnik — Celje.
TAKOJ sprejmem gospodinjsko pomo-
čnico k tričlanski družini. Smidovnik
J. Komenda 10 p. Komenda.
OBVESTILA
TURISTIČNA KARTA SLOVENIJE
Vse Interesente obveščamo, da lah-
ko kupijo turistično karto Slovenije po
ceni di nl30 v pisarni Olepševalnega in
turističnega društva ter v pisarni Celj-
ske turistične zveze, kjer so na voljo
tudi razni prospekti po zaščitni ceni di-
narjev 20.
Celjska turistična zveza
Celje
PRIREDITVE OLEPŠEVALNEGA Ш
TURISTIČNEGA DRUŠTVA
28., 29., 30. nov. in 1. dec. GOSTI-
SCE »NA GRICKUt — domača zabava
8 plesom, postregli bodo s kolinami.
4. dec. ob 19. URI V GLEDALIŠČU
komična opera Jakova Gotovca Ero z
onega sveta. Predprodaja vstopnic pri
gledališki blagajni od 1. decembra dalje.
13. dec. ob 19.30 V NARODNEM DO-
MU predavanje ing. Dušana Ogrina:
Potovanje po Skandinaviji. Predproda-
ja vstopnic od 8. dec. dalje pri blagaj-
ni kina Unaon.
31. dec. ob 20. GOSTIŠČE »NA GRIČ-
KU« silvestrovanje, rezervacije pri Kom-
pasu obvezna konzumacija 600 dinarjev.
31. dec. ob 20. GOSTIŠČE »STARI
GRAD« silvestrovanje, brez obvezne
konzumacije, rezervacije po sto din pri
Kompasu.
RAZPISI
Staiiuvaiijhku skupnost Center Celje
razpisuje za varstveno vzgojno nsta-
novo Titov trg 8 Ceije, nasieuuja pro-
sta delovna mesta:
1	UPRAVNIKA-CO
4 VZGOJITELJICE
2	OTROŠKI NEGOVALKI
2 SNAŽILKI
Interesenti morajo izpolnjevati na-
slednje pogoje:
pod t — vzgojitelj z strokovnim
izpitom in najmanj 3 letno prakso kot
upravnik ustanove.
pod 2 — vzgojiteljica z diplomo ali
učitelj z diplomo.
pod 3 — končana negovalska šola.
ped 4 — vešča čiščenja in delitve
hrane.
Prošnje položite do 1. decembra 1962.
KOLEKTIVI — POSEBEN POPUSTI
1.	TRST - BENETKE! Za kolektive
organiziramo cenene eno in dvodnevne
izlete v te nepozabne kraje.
2.	PO SLOVENSKI KOROSÜ — Ce-
lovec, Vrbsko in Osbjsko jezero, Beljak,
enodnevni izlet.
3.	KMETIJSKE ZADRUGE!
Za člane Vašega kolektiva smo pri-
pravili razna strokovna potovanja S
obeski sorodnih podjetij ali Zadrug ter
Vam nudimo pri naročilu avtobusa PO-
SEBEN POPUST. Priporočamo naslednje
oglede:
tovarno umetnih gnojil »Zork^« т
Sabcu, tovarno poljedelskih strojer
»Zmaj« v Zemunu in poljedelskega kom-
binata »Beograd« pri Beogradu. Cena
prevoza s posebnim popustom na relaciji
Celje—Beograd—Sabac in obratno inaia
po osebi le 3.200 din.
4.	IZLETI ZA DAN REPUBLIKE
29. NOVEMBER 1962
1.	PO ISTRI — 3-daevni izlet сеца
i.600 din.
2.	PO STAJERSKI — 3-dnevni ijlet ce-
na 6.ZOO din.
3.	PO gorenjski — 3-dBevni izlel
cena 3.400 din.
4.	PO PRIMORSKI — 5-dnevni iilet
cena 6.100 din.
5.	PLITVIČKA JEZERA — 2-dnevel
izlet cena 4.700 din.
6.	POSTOJNA — l-dnevni ielet cen»
2.300 din.
7.	BOHINJ — l-dnevni izlet cen»
3.000 din
SILVESTROVANJA — NA JEZER-
SKfcM, V OPATIJI, V BOHINJU in T
ŠMARJEŠKIH TOPLICAH
SILVESTROVANJE - V BUDIMPEŠ-
TI in PARIZU
> SICILIJA — za prosvetne, zdravstve-
ne in turistične delavce v drugi polovici
januarja 1963.
Točnejše informacije v zvezi i izleti,
ki jih prirejamo, zahtevajte v poslpval-
nici KOMPAS - CELJE, telefon 23-5t,
ki sprejema tudi prijave.
KOMPAS - Celje
KONCERTI
Sreda, 12. decembra: III. abon-
majski koncert: violinist IGOR
OZIM in pianist MARIJAN Ll-
POVSEK.
Nekaj prostih vstopnic je na raz-
polago v glasbeni šoli.
Cenjene abonente prosimo, da po-
ravnajo zapadli obrok
Uredništvo in nprava Celjske-
ga tednika Celje, Trg V. kon-
Î;resa 5, poštni predal 152. Teie-
onl 23-75, »-89 in 24-23.
Tekoči račun pri Narodni ban-
ki Celje: 603-11-1-6H. Izhaja ob
petkih — letna naročnina 8N,
polletna — 4И, četrtletna 2lt din
— inozemstvo 240® — posamezna
številka 20 dinarjev. Rokopisov
ne vračamo — sprejem oglasov,
razpisov in objav do vsake are-
de do 12. nre
KOMPAS5
CELJSKI TEDNIK STEV. 46—47 — 27. novembra 1962
e
12
CELJSKI TEDNIK STEV. 46—47 — 27. novembra 1962	
S poslovalnicami:
Volna - Manufaktura -
Vesna - Solčava -
Drogerija - Parfumerija
je pripravilo za svoje cenjene odjemalce
slikovno nagradno križanko.
Za pravilne rešitve so namenjene naslednje nagrade:
1.	blago za moško obleko v vrednosti 18.000 din
2.	ženski komplet (krilo-jopica)
3. pulover (ženski ali moški)
od 4. do 10. moške srajce ali ženske kombineže
od 10. do 15. ženske naylon nogavice ali moške dokolenke
od 15. do 30. žepni robci ali moške kratke nogavice.
Rešitve pošljite na upravo Celjskega tednika do 8. decembra.
Na kuverto napišite nagradna križanka trgovskega podjetja
Moda.
V novoustanovljenem trgovskem podjetju Moda lahko
nabavite:
V	POSLOVALNICI VOLNA:
ženske plašče priznane tovarne Novitet Novi Sad, volneno
blago za kostime, obleke in plašče v najnovejših vzorcih,
v oddelku za hišno opremo pa pregrinjala, odeje, zavese in
preproge.
V	POSLOVALNICI MANUFAKTURA:
metrsko blago za obleke, plašče in kostime, bombažne tka-
nine ter svilo za večerne obleke.
V	POSLOVALNICI VESNA:
velika izbira okraskov za novoletno jelko, razno galante-
rijsko blago, otroške igrače ter razno tekstilno metražno
blago.
V	POSLOVALNICI SOLCAVA:
ženske in moške pletenine, žensko in moško perilo.
V	POSLOVALNICI DROGERIJA:
razna kozmetična sredstva, fotoaparati, fotopotrebščine ter
razni drogerijsko kemični predmeti za široko potrošnjo.
V	POSLOVALNICI PARFUMERIJA:
razna kozmetična sredstva, ženske torbice vseh vrst in
velika izbira praktičnih daril za novo leto.
Za zimo lahko vaše otroke okusno in toplo oblečete
v BABY ODDELKU.
Celje je dobilo
novo sodno palačo
v soboto dopoldne so v Celju
svečano odprli novo sodno pala-
čo. To je za Celje in celjski okraj
velika pridobitev, saj so doslej
pravosodne ustanove delale v ne-
primernih prostorih in na več
krajih.
Otvoritvene svečanosti so se po-
leg številnih pravosodnih delavcev
iz vse Slovenije udeležili tudi
družbeno politični delavci iz Ce-
lja in ostalih občin celjskega okra-
ja. Med gosti so bili navzoči tudi
predsednik Vrhovnega sodišča
Slovenije tov. Vlado Krivic, na-
rodni heroj, polkovnik Jaka Roj-
šek, sekretar Okrajnega komiteja
ZKS V Celju tov. Franc Simonič
in predsednik celjskega okraja
tov. Miran Cvenk.
To kar desetletja niso mogli
uresničiti predvojni režimi, je
uresničila ljudska oblast v kratkih
sedemnajstih letih po osvoboditvi.
SPREJEM PRI PREDSEDNIKU
OKRAJA
Včeraj dopoldne je bil v Veliki
dvorani Narodnega doma v Celju
sprejem za družbeno politične de-
lavce celjskega okraja. Sprejem
je pripravil predsednik okrajnega
ljudskega odbora tovariš Miran
Cvenk v počastitev 29. novembra
— dneva republike.
Sodna palača je zares impozantna
zgradba, verjetno sodi med naj-
modernejše zgradbe pri nas. Stro-
ški gradbenih del in opreme zna-
šajo blizu 300 milijonov din.
Po krajši proslavi, v kateri je
sodeloval tudi celjski komorni
zbor, je predsednik celjskega
okraja tov. Miran Cvenk predal
sodno palačo v uporabo celjskim
pravosodnim delavcem in izročil
ključe predsedniku Okrožnega so-
dišča tov. Dragu Makaroviču.
Veliko zanimanje
Večina krajevnih organizacij
Socialistične zveze na območju
konjiške občine je že zaključila
svoje letne konference. Skoraj po-
vsod dobra udeležba pa kaže na
zanimanje članov za delo te po-
litične organizacije. Razprave so
se dotikale predvsem gospodar-
skih in političnih nalog ter prob-
lemov, ki so jih odbori reševali
v pretekli mandatni dobi. Stari
odbori so več ali manj povsod
dali dobra poročila o dosedanjem
delu.
Podatki o novih odborih, ki so
bili izvoljeni, kažejo, da je prišlo
vanje tudi več novih, zlasti mla-
dih članov SZDL.
NERXOVO-
iPRPZNICKO
ZNIŽANJE
Trgovsko podjetje «-Merx« je v
preteklo sredo zjutraj presenetilo
svoje stranke z občutnim zniža-
njem cen pri okoli 80 potrošnih
artiklih, delno pa nadaljnjim 200
artiklom. To znižanje je prispevek
kolektiva potrošnikom za praznik
republike in novoletne praznike.
Znatno znižanje cen obsega pred-
vsem brezalkoholne in alkoholne
pijače, testenine, namizno pecivo,
razno konzervirano hrano, slani-
no, čokolado kakao, nadalje razna
pralna sredstva itd. Podjetje je
znižalo cene enako v vseh svojih
26 poslovalnicah v Celju, Storah,
Smartnem ob Paki in Gorenju.
V času, ko trgovina marsikje
postopno, a predvsem neupravi-
čeno potiska svoje cene navzgor,
je to brez dvoma zelo razveseljiv
pojav, skratka praznično darilo
potrošnikom, da si je boljšega in
učinkovitejšega težko domisliti.
Vprašali smo na upravi podjet-
ja »-Merx-«, na kakšen način so
lahko sprejeli tako hvalevreden
sklep. Odgovor je bil naslednji:
Kolektiv se je za velik del ar-
tiklov, ki jih ima v prodaji, za-
dovoljil z minimalno maržo, pri
nekaterih artiklih, kot na primer
pri čokoladi, pa je ostal samo pri
rabatu. Pri tem je seveda kolek-
tiv le malenkostno prikrajšan, ker
je največ prihranka ustvarjenega
pri izkoriščanju notranjih rezerv
v podjetju samem.
Zanimalo nas je tudi, če je ta
simpatičen ukrep posledica zdru-
žitve večjih in manjših trgovskih
podjetij v močno trgovsko pod-
jetje. Odgovor je bil pritrdilen,
čeprav ne izključuje, da bi deloma
mogli znižati cene tudi nekdanji
samostojni obrati, vendar ne v to-
likšni meri. Ugodnosti večjih na-
bav so brez dvoma učinkovite,
ustrezne strokovne službe v pod-
jetju pa so se lahko analitično po-
svetile večtedenskemu delu za to
akcijo.
Znižanje cen pa ni edina ugod-
nost za potrošnike, ki se oskrbu-
jejo pri tem podjetju. Daleč na-
okoli najmodernejša embalimica
prav gotovo prispeva k temu, pr-
vič s higienskim in strokovnim
pakiranjem, drugič pa s tem, da
je blago tehtano natanko v neto
teži. Morda bi kdo dejal, da je to
nepomembno. Pri enkratnem na-
kupu da, pri mnogokratnem pa
gotovo ne več.
In končno naivažneiše. Vprašali
smo, če bodo tako znižane cene
ostale na tem nivoju samo do no-
vega leta, ali tudi onzneje. Odgo-
vor je bil. da bo nodietie vztrajalo
pri teh conah tudi v prihodnie, če-'
proizvajalci ne bodo poviševali '
cen.
SLOVESNOSTI OB SLOVESU
V vseh kolektivih pridobijo
sčasoma posamezni člani pravico
do upokojitve. To število v žele-
zarni v Storah vse bolj raste.' Ta-
ko je letos samo do septembra
nehalo delati zaradi upokojitve
40 železarjev. Ob odhodu dolgo-
letnih sodelavcev pripravijo v že-
lezarni posebne slovesnosti. UO
pa je tudi sprejel pravilnik o na-
gradah za zaslužne tovariše, ki
gredo v pokoj.
POUDAREK NA PROIZVODNJI
IN SAMOUPRAVLJANJU
Pred kratkim je bila v Storah
polletna konferenca sindikalne
podružnice. Na konferenci so raz-
pravljali predvsem o bodočih na-
logah kolektiva in o stopnji de-
centralizacije samoupravljanja.
Še danes se naročite na
tipski tednik
Iz naroda hlapcev-narod gospodaric v!
BOJ LJUDSTVA PROLET№i
Veliki idejni vodja delavskih
množic in ustanovitelj znänstve-
nega socializma Kari Marx je čvr-
sto verjel v zmago delavskega raz-
reda nad izkoriščevalci. Za no-
silce tega velikega boja je predvi-
deval proletariat, ki v odločilnem
spopadu nima kaj izgubiti razen
življenja, z zmago pa pridobi vse
zaradi česa je vredno živeti.
Te, nekoliko poenostavljeno po-
vedane misli so za jugoslovanske
narode v celoti obveljale. Nova
in najgrozovitejša oblika imperi-
alistične vojne je mnoge narode
Evrope postavila na ostrino vpra-
šanja : Biti ali ne biti!
Zlasti pa je to veljalo za naro-
de izdane Jugoslavije. Biti ali ne
biti je bilo vprašanje, ki je za-
devalo obstoj naših narodov, nji-
hove kulture, njihovega imetja, je
zadevalo njihov goli življenjski
obstoj. Jugoslovanski narodi niso
v svojem boju, v katerega jih je
popeljala Komunistična partija,
imeli ničesar izgubiti. Zato so bili
kot celota ljudstvo proletarcev, ki
so na svojo bojno zastavo zapisali
geslo, ki ni obsegalo samo osvo-
ÏDoditev izpod tuje krvave okupa-
cije, temveč je vsebovalo mnogo
daljnosežnejše cilje, je terjalo
mnogo globlje družbene spre-
membe.
Nekateri v svetu, pa tudi posa-
mezniki pri nas, so ocenjevali naš
boj kot boj obupancev. Toda za
obupanca je značilno, da se in-
stinktivno in nepremišljeno, divje
ter po navadi brezuspešno otepa
nevarnosti. Takšen pa naš boj še
zdaleč ni bil, čeprav je bil to boj
na življenje in smrt.
Narodno osvobodilna vojna ju-
goslovanskih narodov je hkrati
nov tip ljudske ali socialistične
revolucije s svojimi posebnimi
značilnostmi in posebnostmi.
 Odpor proti fašističnemu
okupatorju in osvobodilno giba-
nje je imelo svojo globoko poli-
tično vsebino, kar v drugih oku-
piranih deželah ni bil primer. Da-
nes po tolikih letih se vse bolj
potrjuje dejstvo, da je bila sle-
herna poteza globoko premišljena
in da je vselej izvirala iz volje
naših narodov.
Narodno osvobodilni boj ni
bil le vojaški boj kot bi bilo mor-
da bolj všeč zaveznikom, tako na
Zahuciu, KUL Stalinu. Hkrati z na-
raščanjem vojnih uspehov parti-
zanske vojske je rastla tudi nova
ljudska oblast. 2e leta 1942, ko so
bile osvobojene cele pokrajine v
Jugoslaviji, je I. zasedanje AVNOJ
potrdilo enotnost jugoslovanskih
ljudstev v zahtevi po novi ljudski
državi, po enakopravnosti naro-
dov na temelju bratstva in enot-
nosti, ki je bilo skovano v boju.
Nekateri so v tistih usodnih
dneh opravičevali svojo neodloče-
nost z mnenjem, da bodo velike
sile odločile izid boja in bodoč-
nost naših narodov.
Kakšna je bila ta bodočnost?
Bila je žalostna in žaljiva za
tolikšne žrtve naših narodov. Po-
menila bi razdeljenost naših na-
rodov po načrtu »fifty-fifty-«, po-
menila bi nagrado izdajalcem in
nekdanjim izkoriščevalcem delov-
nih ljudi.
Ф Zato je 29. november 1943
tako svetel in pomemben mejnik.
Vojaški boj na našem področju
je s svojimi uspehi skupnega boja
proti fašizmu pomenil tako moč-
no silo, da so morali propasti vsi
načrti velikih na naš račun, da so
morali priznati pravico naših na-
rodov _za samoodločbe, da so
3dino poli-
■ji.
polni plod
^erzantskih
armada je
ražar naše
nove prerojene domovine. Boj
proti ali za okupatorja je razdelil
ljudske množice od manjšine, ki
je za sebične interese bila pri-
pravljena služiti okupatorju. Nova
ljudska oblast je bila v boju pre-
izkusa in je lahko uspešno po-
peljaTa množice na pot obnove in
izgradnje dežele. Navkljub dru-
gačnim načrtom nekaterih držav,
je bila Jugoslavija s svojim juna-
škim bojem mednarodno priznana
in s tem vse njene revolucinarne
pridobitve.
Ljudstvo — proletarec je tve-
galo vse in dobilo vse!
Kjerkoli je vzniknil val upora,
kjerkoli je stopila noga partizan-
ske vojske, je nastajala tudi nova
ljudska oblast. Na sliki levo vi-
dimo velik narodni zbor v Drvar-
ju leta 1942. Pretežna večina žena
in nedorasle mladine izpričuje, da
je vso za boj sposobno prebival-
stvo odšlo v bojne vrste osvobo-
dilne vojske
Organi ljudske oblasti so med borbo organizirali vrsto akcij, med
temi tudi čisto gospodarskega zračaja. Jasno je, da so bili takrat-
ni napori ljudske oblasti usmerjeni predvsem v pomoč osvobodil-
nemu boju. Na zgornji sliki je zi beležen prizor, kako je na inicia-
tivo narodnoosvobodilnih odborov bila izvršena žetev pod varstvom
partizanskih enot 1943. leta v Gorskem Kotar ju pred nosom utrje-
nih sovražnih položajev.
Narod si bo pisal sodbo sam
Sredi najhujših borb, ko se je
fašizem srdito otepal zanesljivih
znakov zmage svobodoljubnega
človeštva, se je izpolnila davna
želja jugoslovanskih ljudstev po
taki državni ureditvi, v kateri ne
bo izkoriščanja, v kateri bo na-
rod sam svoj gospodar, v kateri
bo učinkovito rešeno nacionalno
vprašanje v cilju enakopravnega
sožitja in trajnega bratstva jugo-
slovanskih narodov.
Sklepi II. zasedanja AVNOJ v
Jajcu, 29. novembra 1943 so bli-
skovito prodrli ne samo v zadnji
kotiček naše domovine, temveč po
vsem svetu. Ljudstvo je pod vod-
stvom svoje revolucionarne Par-
tije v tistih najtežjih dneh pove-
dalo tako sovražniku kot zavez-
nikom, da si hoče svojo bodočnost
prav tako samostojno in suvereno
kovati kot se bojuje za svojo
osvoboditev.
Učinek te odločnosti je bil iz-
redno močan. Medtem, ko je Sta-
lin opozarjal, da je taka politika
v škodo našemu osvobodilnemu
gibanju, da si bomo nakopali od-
por pri zahodnih zaveznikih, so
Angleži in Američani vzeli do-
godke v Jajcu kot izvršeno in ne-
izmenljivo dejstvo. Boj naših na-
rodov, ki je vezal na bojišča v
Jugoslaviji 36 najboljših fašistič-
nih divizij, je bil tako močan adut
v takratnih diplomatskih splet-
kah, da so ga morali upoštevati.
Takratni premier VeliKe Brita-
nije Winston Churchill prav go-
tovo ni bil naklonjen socialistični
perspektivi Jugoslavije. Zato je
novinarjem v zvezi s tem pove-
dal, da se sicer čuti dolžnega za-
ščititi interese kralja in njegove
begunske vlade, da- pa je v inte-
rpon skunnega boja proti fašizmu
dolžan dati prednost ljudstvu, ki
prispeva tolikšen delež v tej od-
ločilni bitki.
Del slovenske delegacije na II. zasedanju AVNOJ na poti v Jajce,
Z avtomobilom so prepotovali le košček dolge naporne poti...
MALA REPORTAŽA
Ta dan je bilo v libojski tovar-
ni keramičnih izdelkov posebno
živo. Za ob 13. uri je bila napo-
vedana razprava po ekonomskih
enotah o predosnutku ustave.
Mnogi so se temeljito pripravili
na razpravo, drobno popisani list-
ki pa so pričali o temeljitih po-
mislekih in preudarjenih vpraša-
njih. Za celo uro se je ta dan
prej končalo delo. Delavci iz eko-
nomskih enot so se zbrali v treh
sejnih sobah. Bilo je premalo pro-
stora, nekateri so stali, drugi slo-
neli na mizah ali ob štrenah, ven-
dar so le redki skrivaj zapustili
pogovor o ustavi. Zaradi pomanj-
kanja prostora.
Kot v ostalih dveh ekonomskih
enotah je bilo tudi v slikami ži-
vo. Razgovor je vodil predsednik
občinskega sindikalnega sveta
Vlado Gorišek, ki zelo dobro po-
zna problematiko te tovarne. In
zares po krajših uvodnih besedah, .
s katerimi je pojasnil nekatere
značilnosti ustave, se je razvila
živahna razprava — tako kot so
pričakovali.
Ljudje so se najprej ustavili
pri pravicah in dolžnostih delov-
nih ljudi. Zanimale so jih podrob-
ne obrazložitve glede števila de-
lovnih ur na teden, nadalje o let-
nem dopustu, o pravicah pri bo-
lezni in podobno. Pclagoma pa je
razprava prešla na proizvodne
probleme podjetja, predvsem na
vprašanje o rekonstrukciji tovar-
ne. Kaj hitro so se potem znašli
pri poglavitnem, in sicer pri ob-
ravnavi odnosov med komuno in
podjetjem. Menili so, da je v in-
teresu komune, da podpira težnje
kolektiva za razvoj, kadar gre za
rekonstrukcijo, ki bo bistveno po-
večala produktivnost dela, renta-
bilnost in ekonomičnost tovarne.
Zelo zanimivo vprašanje, ki so
ga udeleženci pogovora načeli, je
vsekakor razmerje med pravica-
mi in kompentencami centralnega
delavskega sveta v primerjavi s
pravicami obratnih delavskih sve-
tov. Ob tem pa so poudarili, da bo
v njihovem kolektivu potrebno
čimprej pristopiti k delitvi dohod-
ka po uspehih posameznih eko
nomskih enot, kajti le tako bodo
ekonomske enote dobile svoj pra-
vi smisel.
1944 — svobodne volitve
v Gornji Savinjski dolini
V mesecu marcu 1944. leta so
bile po vsej Sloveniji na osvobo-
jenih ozemljih volitve v Narodno
osvobodilne odbore. Volitve so po-
tekale po Beli Krajini, na Not-
ranjskem, na Primorskem, v Zg.
Savinjski dolini, na Kozjem in
drugje, kjer so bili za to dani po-
goji.
Pri teh volitvah niso naši ljudje
volili samo najbolj zavednih in
prizadevnih predstavnikov za važ-
ne dolžnosti na njihovem področ-
ju, temveč so že ob teh volitvah
izpričali svojo trdno odločitev za
najnaprednejšo družbeno uredi-
tev, za ljudsko republiko, za ob-
last delovnega ljudstva. Na teh
volitvah so bili izvoljeni tudi de-
le.sati za Slovenski narodno osvo-
bodilni svet (SNOS).
Se domač primer rasti ljudske ob-
lasti. Slika je bila posneta v Ljub-
nem ob Savinji 1944. leta, ko j«
prebivalstvo osvobojene Zgornje
Savinjske doline volilo krajevne
Narodnoosvobodilne odbore
UŽIČKA REPUBLIKA
Vstaja, ki se je od pfvôgà'Strê-
la partizanske puške v Beli Crkvi
razširila domala po vsej Srbiji,
je v letu 1941 dosegla več kot
pričakovan obseg. Vojni komite
CK KPJ, ki se je po preselitvi iz
Beograda na osvobojeno ozemlje
v Stolicah pri Krupnju preimeno-
val v Vrhovni štab NOV in PO,
je lahko ves čas deloval v pogo-
.jih, ki so jih nudile prednosti
osvobojenega ozemlja.
V septembru 1941. leta so par-
tizanske čete na juriš zavzele tudi
večje kraje, med njimi Užice, ki
so po vojni dobile častni naslov
Titovo Užice. Vrhovni štab in CK
KPJ se je po osvoboditvi mesta
preselil v Užice, ki so skoraj tri
mesece ostale v rokah osvobodil-
nega gibanja. Užičani se s pono-
som spominjajo tistih dni, ko je
sredi okupirane Evrope bilo nji-
hovo mesto svobodno, kjer so se
v teh težkih prilikah stvari raz-
vijale v svojem normalnem teku,
ko so Užice Ђ11е dejansko glavno
mesto boreče se Jugoslavije, brez
dvoma pa sedež tako imenovane
х-Užičke republike«.
Prisotnost močnih partizanskih
čet, ki so varovale ozemlje svo-
bodnega užičkega področja, zlasti
pa navzočnost CK KPJ in Vrhov-
nega štaba, je v tem mestu raz-
vila vse tiste oblike delovanja in
življenja, ki so značilne za dejan-
sko svobodno področje, kjer si
ljudstvo ustvarja pogoje za uve-
ljavljanje svoje volje. Užice so
imele svojo ljudsko oblast, ki je
usmerjala vse veje družbenopo-
litičnega življenja v kraju. Na-
rodnoosvobodilni odbor je usmer-
jal gospodarstvo, vodil akcije za
pomoč osvobodilni vojski, izvrše-
val sodno in politično oblast v
imenu borečega se ljudstva. V
Užicah je takrat izhajala «-Borba«,
tu je Vrhovni štab izdajal svoj
bilten, istočasno pa so tiskali vr-
sto odlokov, odredb in proglasov,
3ci jih je izdajal Narodnoosvobo-
dilni-Odmrr ———
Naj omenimo samo dva doku-
menta (zgoraj v rdečem podtisku),
ki sta značilna za dejavnost ta-
kratnih organov nove ljudske ob-
lasti. V proglasu meščanom Uži-
in okolice vabi mestni NOO
vse rodoljube k zbiralni akciji
hrane, obleke in drugega potreb-
nega materiala za encte partizan-
ske vojske. Drugi dokument je
odlok NOO, ki rešuje vprašanje
oskrbe prebivalstva, ureja vpra-
šanje plač za delavce in name-
ščence in odreja dajatve premož-
nejših slojev v denarju in natu-
ralni vrednosti.
NOO v Užicah je urejeval tudi
prometna vprašanja, izvrševal
mobilizacijo za borbo sposobnih
prebivalcev, skrbel je za red in
mir v mestu, usmerjal proizvod-
njo v industrijskih objektih, obrti
in kmetijstvu. NOO je bil dovolj
močan in avtoritativen, da je
uspešno nastopal proti pojavom
spekulacije in vojnega dobičkar-
stva, da je v kali zatrl in odstra-
nil vse sledove stare neljudske
oblasti itd.
Tako je na primer z javno ob-
javo obvestil več primerov mate-
rialnih kazni, ki so bile izrefene
zoper nekatere premožnejše n.'e-
ščane, ki so težko situacijo voj-
nega stanja izkoriščali za osebno
bogatitev.
Izkušnje NOO v Užicah so tudi
pozneje služile za izhodišče in
primer dela organov ljudske obla-
sti v ostalih osvobojenih krajih.
Tako je 10. novembra 1941 leta
NOO v Cačku razpisal ljudsko po-
sojilo med prebivalstvom, zlasti
med premožnejšim delom. Izkuš-
nje NOO v Užicah in ostalih kra-
jih so bili gotovo tudi osnova, po
kateri je tov. Moša PIJADE 1942.
leta v Foči izdal navodilo o delu
NOO na osvobojenih področjih,
dokument, ki predstavlja prvi za-
konski akt nove ljudske oblasti.
Hiša v Titovem Užicu, kjer je 1941. leta bil sedež Narodnoosvo-
bodilnega odbora, organa ljudske oblasti na osvobojenem ozemlju.
Spailo «»e», í««WB ^тватж,
Y cww,	»г»«*« (мј* «м noomf
vj*'.. ruww » wÂîwwf iisoira« «9r»)»t»< aw «w ff e™» * wa»,
mr » «¿Í--Í1	W y »WMI '«er »«wt s«-	» 4J£-I .W
aîi«<. агз «ам	*	ff^ Hîper.««»"-
UMM Mnttm» «л» rit»- ^ irntrn » i met « Дки
Ä tew« «e ♦ «w WW» «stili set»«» is ИШ.^ ^
m VW wo»» ¡»um» ¡тчи «f-f 04ww í «e»«».
«« a^tfwm. ж«»» «MI«W i *»»(<((» as«« «» W ЗИ
VW'« (N<№ tt e «iffi Sfavai llltltt^ «et¡. « *
.u.. ..шМ л M.	Ш-М? MO«. »3-^ i l^tRli	№
14
CELJSKI TEDNIK STEV. 46—47 — 27. novembra 1962	
CELJSKI TEDNIK STEV. 46—47 — 27. novembra 1962	
15
16
CELJSKI TEDNIK STXV. « - 16. novembra ¡362