Št. 139. V Gorici, v soboto dne 28. novembra 1908. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti ^rejoraona ali v Oorioi na dom poSiljana: vso leto .......15 K Tečaj XXXVIII. . 10 % Posamična žtevilke stanejo 10 vin. „S0CA" ima nastednje izradno prilogo: Ob no-,,ni letu ..Kažipot po Goriškem in Gradiščanskcm" in kažipot po Ijabljani inTttanjskih mestih"r daljei..i-ošcenja za žaljeno čast, jo je sodnik sam m nt,v brutejše razžalil, nego njen nasprotnik. Osmeula se je — ženska - in šla je tožit — Covačiga! Bila je navadna tožba radi ža-ljenja časti, kakoršnih je neštevilno dobil v roke Covačig kot sodnik. Sodnik je razpisal na to tožbo obravnavo, kakor je to vedno napravil Covačig. Toda — ako je sodnik Covačig obtoženec —- potem veljajo za njega drugačne pravice. Kajti on ni kakor drugi, ki se drznejo prihajali pred njega; on hoče imeti zase drugačno postopanje. Ugovarjal je takojšnjemu razpisu obravnave — svoji stari praksi — zahteval je, da se v posebnem postopanju prej zasliši njega in priče. In glejte — vstreglo se mu je. In ON se ni ponižal priti pred svojega postavljenega soduika na odgovor — pisal mu je in v tem pisanju na vse mogoče načine zafrkoval tožiteljico. KoneČno — bil je vendar obsojen radi žaljenja časti. Dostavila se mu je sodba — v slovenskem jeziku. Ni je hotel sprejeti, češ, da je „Lah". Kolikokrat se je vršila pri njem razprava slovenskih strank v laškem jeziku — kaj je porajtal Covačig, čuvar pravice, za žaijenje pravic slovenskega jezika? A sam — je bil kruto žaljen. Torej sodnik, Ki mora poznati samo eno mero, mero pravičnosti — zahteva sam dvoje vrste mero: drugačno za svojo vzvišeno osebo — drugačno za ubogo slo vensko paro. Sicer pa — berite sodbe in sodita sami: U 876/8 9 \ Imenu Njegovega Veličanstva Cesarja! C. kr. okrajna sodnija v Gorici je da. nes na obtožbo Marije Zuljan. trgovko s sadjem v Schladmingu, proti Kuroiu Covačig, c. kr. sodnemu tajniku v Gorici radi prestouka proti varnosti časti v navzočnosti Marije zuljan kakor obtožiteljice in dr. Janca kakor njenega zastopnika v nenavzočnosti obtoženca odnosno njegovega zagovornika, koneavši glavno razpravo, na podlagi predloga obtožiteljice, naj se obtoženca v njegovi odsotnosti kaznuje zaradi prestopku proti varnosti časti po § 491 k. z. razsodila tako: Kari Covačig roj. leta 1855. v Gorici in tja pristojen, samski, c. kr. sodni tajnik v Gorici, še nekaznovan, k r i v j e prestopka § 491. k. z., storjenega s tem, da se je izrazil dne 29./5, 1908. med kazensko razpravo, vršečo se pred njim kot sodnikom vsled ovadbe Marije Zuljan proti Karlu, Urši in Ani Lenardič zaradi razžaljenja časti, videč da zasebna obtožiteljica Marija Zuljan se ni hotela poravnati „n a j pride mož notri, morda je on bolj pameten" in potem v moževi navzočnosti, namignivši z glavo proti Mariji Zuljan, pristavil: „kaj mislite, ker ste si dela kapelinnaglavo, daste bolj pametna, ali ste neumna", in da je s tem zasebno obtožiteljico Marijo Zu- Dvajset let pozneje. Nadaljevanje } = „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: = ALEKANDRE DUMAS. = Fl (Dalje.) — Slednjič vendar/ odhajamo! pravi Porthos. — Toda žal, sami odhajamo, odvrne grof La — Da, toda vsi štirje skupaj in brez najmanjše rane ; to nam je še v tolažbo. — Toda nismo še na mestu! pravi d' Artagnan; pozor, ne vemo še, kaj nas utegne srečati. — Ej, prijatelj, pravi Porthos, vi ste kakor krokarji: vedno pojete nesrečo. Kdo nas more srečati v tej črni noči, ko človek ne vidi dvajset korakov pred seboj ? — Da, toda jutri zjutraj ? — Jutri zjutraj bomo žo v Boulogni. •-• Želim to iz celega srca, pravi Gaskonee, a odkriti vam moram svojo siabost: čujte, Athos, vi se boste smejali! Toda, dokler smo bili še tako blizu nasipa in ladij, ki so stale tam privezane, sem se vedno bal, da ne zagrmi brezkončno strelov, ki nas vse raznesejo! —- Toda, pravi Porthos v svoji omejeni dobrodušnosti, to ni bilo mogoče, zakaj pri tem bi bili ubiti h kratu tudi gospodar in mornarji. — Ba! Za to bi se pač Mordaunt malo zmenil! Kaj mislite, da vzame on stvar tako natanko? — No, ali to se mi dopade, da d' Artagnan prizna, da se boji! pravi Porthos. — Ne le priznam, ampak celo hvalim se s tem! Jaz nisem rinoceros, kakor vi. Ohej! Kaj pa je to ? — »Blisk«, odvrne gospodar. — Torej smo na mestu? vpraša Athos angleški. — Takoj, odvrne kapitan. In res, še parkrat so se zapičila vesla v vodo, pa je stal čoln tik ladjice. Mornar na krovu je že čakal, vrv je bila že pripravljena : spoznal je bil Čoln. Athos spleza prvi po vrvi, spretno kakor kak mornar; Aramis je bil itak že dolgo navajen na vrvi in druga bolj ali manj duhovita sredstva, po katerih pride človek na prepovedane kraje ; d' Artagnan je bil vajen loviti divje koze ; Porthosu pa je nadomesto-vala njegova orjaška moč vse drugo. S strežaji pa stvar ni bila tako lahka: ne sicer za Grimanda, ki je bil kot mačka, slok in vitek, in ki si je vedno znal pomagati, da je splezal, kamar je bilo treba, pač pa za Mousquetona in Blaisoisa, ki sta ju morala mornarja dvigniti toliko, da ju je lahko dosegel Porthos z roko, na kar ju je ta prijel drugega za drugim za ovratnik ter ju posadil pokoncu na most ladije. Kapitan je peljal goste v sobo, ki jim je bila pripravljena ; vsi so imeli na razpolago le eno sobo, v kateri so morali skupno stanovati; nato se je hotel odstraniti, češ, da ima dati neka povelja. — Trenutek samo, pravi d'Artagnan ; koliko mož imate na krovu, kapitan? — Ne razumem, odvrne ta angleški. — Vprašajte ga to v njegovem jeziku, Athos. Athos stavi vprašanje, kakor je želel d'Artagnan. — Tri, odvrne Groslow, brez mene, seveda. — O, trije! pravi d'Artagnan, skoro sem se že pomislil. Nič ne de, dočim 3i vi drugi uredite tu v sobi potrebno, grem jaz malo pogledat po ladiji. — In jaz pripravim večerjo, pravi Porthos. — Ta načrt je lep in plemenit, Porthos, le izvršite ga. Vi Athos, mi posodite Grimanda, ki se je v Parrvjevi družbi naučil malo čvekati po angleško; služil mi bo za tolmača. — Povejte, Grimand, pravi Aihos. Na mostu je stala svetilka ; d'Artagnan jo vzame v roko, z drugo pa prime pištolo ter pravi kapitanu: — Come. To je bilo poleg besedice »goddav« vse, kar mu je ostalo od angleščine. D'Artagnan odide nato v spodnje ladijne prostore. Ti so bili razdeljeni na tri oddelke: prvi je bil oni5 v katerega je prišel d'Artagnan naravnost po stopnicah in ki je segel od tretjega malega jarbola najbrže do konca ladij e in katerega je potemtakem kril tlak one sobe, v kateri so se pripravljali Athos, Porthos in Aramis, da prenočijo; drugi oddelek, ki se je nahajal sredi ladije, je bil določen za lakaje naših prijateljev; tretji oddelek pa je bil pod prvim delom ladije, torej ravno pod kabino, katero je bil naglo pripravil kapitan in v kateri se jo skrival Mordaunt. ljan javnemu zasmehovanju izpostavil, ter se obsodi radi tega z ozirom na določilo S 459 k. p. r. in contumaciam po § 493 k. z. z uporabo §§ 267 in '261 k. z. na 50 K globe odnosno v slučaju neizterljivosti 5 dni zapora in po § 389 k, p. r. na povračilo stroškov kazenskega postopanja iu odnosno onih izvršbe kazni. Razlogi: Na podlagi izpovedbe zaslišanih prič, na podlagi delnega priznanja obtoženca, napravljenega med poizvedbami in temeljem tej pravdi priloženih spisov U. 609/8 in 651/S ter izpovedbe tožiteljice kot priče, smatralo se je sledeče za dokazano: Dne 16. 5. 1908 vložila je današnja zasebna obtožiteljica Marija Zuljau ovadbo U. 609/8 proti Uršuli, Karolu in Ani Leoar-dič zaradi prestopkov po §§ 496, 431 iu 468 k. z. in se je razpisala glavna razprava ua 29. b. 1908. — Dne 27. maja 1908., tedaj dva dni pred navedeno glavno razpravo, napravila se je od Urše Lenardič in od Karola Lenardič, toda od zadnjega ne v lastnem imenu ampak v . imenu ml. Ane in Karoline Lenardič neka protiovndba zaradi žaljenja časti U. 651/8. Na zadnjo ovadbo razpisala se je glavna razprava na 4. junija 1908., vendar je pov-darjati, da dne 29. maja 1908. tozadevna povabila še niso bila odposlana in da je prišla tedaj navedenega dne Marija Zuljau k razpravi le v lastnosti tožiteljice, upajoč, da zadobi zakonito zadoščenje za v ovadbi navedena žaljenja, v dokaz kojih so bile pozvane tudi potrebne priče. — Kar se tičn vedenja Marije Zuljan, so vse priče povdarjale. da se je mimo in dostojno vedla. Prišla je pa dotičnega jutra iz Schladminga in je vsled tega umevno, da je bila nekoliko utrujena, da je imela nekoliko razkušlrane lase iu da ji tudi klobuk ni posebno prisiojal. — Takšen je bil položaj v začetku v govoru stoječe razprave, ko je pričel sodnik (obtoženec) zasebni obtožiteljici prigovarjati, naj se poravna, rekoč ji, da sicer z ozirom na protiovadbo vtegno tudi ona biti kaznovana. Zasebna obtožiteljica je, zatrjevajoč resničnost svoje ovadbe in izmišljenost prott-ovadbe, odklanjala vsako poravnavo, pripom-nivši, da je, kar se njene eventuelne krivde tiče, pripravljena vsako kazen radovoljno do-stati. Ker ni hotel obtoženec z nagovarjanjem k poravnavi odjenjati ter je zasebno obtoži-teljico, rekoč ji, naj bo pametna iu naj ne bo neumna, k poravnavi spodbujal, šla je v zadregi poprašat svojega zunsj na hodniku čakajočega moža Jožefa Zuljan, kaj naj stori, ker hoče sodnik, da bi se poravnala. Jožef Zuljan je prepustil soprogi popolno prostost in je vsled tega ista ostala, vrnivša se v sobo, pri svojem prejšnjem sklepu, da se ne poravna. Nato je dal sodnik, zvedevši, da čaka zunaj mož zasebne tožiteljice, njega po sodnem slugi poklicati, rekoč: „naj pride mož notri, morda je on bolj pameten." Ko je Jo-. žef Zuljan tudi pred sodnikom prepustil svoji ženi, naj sama in po svoji volji postopa, in ko je Marija Zuljan tudi sedaj vsako poravnavo odločno odklonila, kakor je storila to vže opetovanokrat popred, namignil je soduik z glavo proti njej ter izustil besede: „kaj mislite, ker ste dela kapelin na glavo, da ste pametna, ali ste neumna." Jožef Zuljan je odgovoril: „ gospod sodnik, koliko vas stane klobuk, aH ste ga vi kupili?", sodnik je pa pristavil, zamahnivši z roko: „ pustimo to." Na priče napravile so besede obtoženca vtis, da smeši zasebno tožiteljice Zasebno obtožiteljico Marijo Zuljan je pa bilo zelo sram, da se je v navzočnosti nasprotnikov smešila. Značilno, da niso zgrešile obtoženčeve besede svoje sramotilnega učinka, je dostojna reakcija od strani moža osramočene Jožefe Zuljan, kojo je moral tudi obtoženec v svoji lastnosti kot sodnik spoznavši svojo krivdo, prezreti, ter po tolikem brezuspešnem in brezpotrebnem trudu, ne da bi bil dosegel zaželjeno poravnavo, konečno vendar preiti na dnevni red ter pričeti z zaslišanjem obtožencev. Obtoženec se v glavnem zagovarja s tem, da ni imel namena žaliti zasebne tožiteljice in da jo je hotel s svojim nagovarjanjem samo pred kaznijo obvarovati. Toda kar se eventuelne krivde od strani zasebne tožiteljice Marije Zuljan tiče, ni postavil obtoženec, ker ni dovršil razprav v spisih, ni-kake podlage svojemu zagovoru in njegovo na nikak način podprto subjektivno mnenje o krivdi Marije Zuljan mora zgubiti vsako veljavo, ako se uvažuje, da je Marija Zuljan sama cel čas povdarjala svojo nedolžnost in da se čuti še dandanes z neprostovoljno poravnavo oškodovana. Kar se pa tiže žaljivega namena, je opomniti, da takšen poseben namen sploh ni potreben, da se zakrivi prestopek razžaljenja časti, marveč da zadošča, da si je žaljivec v svesti, da viegnejo biti njegove besede žaljive. Ako bi se bil omejil obtoženec na prvotni, običajni poskus poravnave, pri kojem je rabil besede: »bodite panrtoa, ne bodite neumna, poravnajte se", nobeden mu ne bil mogel očitati, da je s tem kot sodnik koga žalil, ker vsaki bi bil te, če tudi nekoliko drastične izraze, pripisal njegovi dobrohotnosti. Drugače je soditi pa poznejše izbruhe sodnikove nevolje „naj pride mož noter, morda je on bolj pameten" iu frazo „o kapelinu", ki ni stala s kazensko zadevo v nikaki dotiki in ki izgovorjena v navzočnosti protistrauke, se ne da drugače tolmačiti, kakor da se je hotelo ž njo na smešen način povdarjati neumnost zasebne tožiteljice ter jo samo ob sebi umevno s tem javnemu zasmehovanju izpostavljati. Vsaki, koji izgovori slične fraze, si mora biti v svesti, da so vže same za se žaljive, in zuradi tega se more današnji obtoženec kot sodnik toliko manj izgovarjati, da ni imel razžaljivega namena, izgovoreč jih. Kaznjivo dejanje je tedaj v objektivnej in subjektivnej smeri popolnoma dokazano in vsled tega se je moralo obtoženca krivim spoznati. Pri odmeritvi kazni po § 493 k. z. smatralo se je za obtežilno, da je obtoženec kot kazenski sodnik pri obravnavi zasebno obtožiteljico razžalil; za olajševalno pa taktično, če tudi neopravičeno razburjenost, ker se ni hotela zasebna obtožiteljica poravnati, delomno priznanje in da taktično še ni bil kaznovan. Upoiabili so se L9 261, 266 k. z. in se je smatrala odmerjena kazen dejanju primerna. Ker se ni zglasil obtoženec, dasi mu je bilo vabilo ""avilno dostavljeno, vršila se je razprava v ouiislu L 459 k. p. r. v njegovi odsotnosti. Izrek o troških jo v zakonu vtemeljen. Gorica, dne 25. avgusta 1908. Dr Stepančič 1. r. Dr. Novak 1. r. Toliko za danes. — Covačig je bil torej obsojen pred okrajno sodnijo, ali proti obsodbi je vložil priziv, v drugi instanci pred okrožno sodnijo, [>a je bil o p r o š č e n !! O tem prihodnjič. DOPISI. Iz tolminskega okraja Volče. — V poletju enkrat je prinesla nSoča" dopis iz Volč, v katerem dopisnik ostro prijema našega g. župnika radi orgljanja, cerkvenega petja itd. Tega dopisa nisem jaz pisal. Na ta dopis je g. župnik odgovoril v „ Gorici" in stvar je zaspala. — Med tem se je pa odigralo v Volčah marsikaj zanimivega. Jaz sem odpovedal službo organista, ker za borih K 80. reci: „osem-deset" na leto, mi ni mogoče orgljati vse nedelje in praznike, cel „adventu itd., podu-čevati petje, skrbeti za glaske in vse potrebščine. To sva pa z g>sp. župnikom sama opravila in nisem imel nikdar namena, spravljati zadevo v javnost. G. župnik se je bil tačas obrnil na županstvo, naj bi isto kaj prispevalo za orgljanje. Županstvo ni hotelo o tem nič slišati, pač pa je začelo iskati novega organista, kateremu bi tudi več plačalo nego sem jaz zahtevsl. Vzrok je najbrže v tem, ker nisem klerikalec. (Pred leti mi js neki duhovnik rekel, da se čudi, ker nisem — kot organist — pri njih stranki. Odgovoril sem mu: „Gospod! moje prepričanje ni na prodaj, ako sem organist, nisem cerkveni sužonj; kar dobim od cerkve, moram krvavo zaslužiti.") Toliko mimogrede! V „Gorici" se je neka vipavska občina hvalila, da je dala klerikalnemu organistu trikrat toliko, nego je zahteval napredni organist. Uverjen sem to-raj, da bi kot klerikalec lahko dosegel zvišanje plače (saj mi je bil za ta slučaj indi-rektno ponujan celo županski stolec.) Napravilo se je bilo na c. kr. okrajno glavarstvo ulogo za razveljavljenje izvolitve sedanjega ex-župana, ki je ugodno rešena in je dosedanji župan moral odstopiti. Napravilo se je proti občinskim računom in drugim ne-rednostim pritožbe* na županstvo, deželni odbor itd. Umevno je, da je to spravilo po koncu cel klerikalni tabor in iskali so krivca vseh teh nadlog v meni, ker sem tudi podpisal dotične pritožbe, mesto da bi iskali vzroka v nerodnostih samih, ki so pritožbe omogočile. Župan je v svojih zadnjih županskih zdihljejih šel tako daleč, da mi je prepovedal orgljanje na dan Cimpričeve poroke, vkljub župnikovemu dovoljenju (toda skoro gotovo sporazumno z g. župnikom.) Vsled klepeta-vosti raznih ljudi sem bil prisiljen zadevo pojasniti v „SoČi". V tem pojasnilu se je čutil nekdo prizadetega in čujte: Za nekaj časa potem je prinesla „Gorica" dopis v obrambo g. župnika proti že davno pozabljenemu dopisu v „Soči". Dotični dopis v ,,Soči" je bil prikrojen tako, da je vsak VolČan, ki ga je čital, lahko s prstom pokazal na me kot dopisnika, bil je umetno meni podtaknjen. Dopis v nGorici" pa tudi nima namena, braniti g. župnika, ampak udariti po meni. Imam torej opravičen sum, da je dopisnik „Soče" in nGorice" ena in ista oseba, na kar opozarjam obe uredništvi. Sum je toliko bolj opravičen, ker na odgovor g. župnika v „ Gorici" dopisnik „Soče" ni reagiral, ker je bil njegov namen dosežen že s prvim dopisom. Dopis v „Gorici" je tak, da bi lahko spravil njenega odgovornega urednika pred porotnike. Ako je pa dopisnik mož in ne kak falot, ki se peča s častikrajo, in ako hoče ovreči gori navedeni sum, ki bi bil prava lopovščina, ako se obistini, naj se podpiše s polnim imenom in dokaže svoje trditve. Drugače ostane v mojih očeh falot! Kako je z orgljanjem, sem pojasnil; ako mi pa očita, da sem hodil sredi maše orgljat, je znamenje, da ima v sebi peklensko hudobijo, ali pa da nikdar k maši ne gre. Glede poštenosti naslednje: Moja hiša je bila, je in bo — dokler živim — poštena. Najboljši dokaz je pač ta, da imam prijatelje v višjih krogih in da smem šteti najuglednejše može iz nasprotne stranke med svoje goste in odjemalce in, da se hvala Bogu ! krog teh odjemalcev širi in ne krči. Toliko za danes, gospod poštenjakovič! Karol Hvala. Iz goriške okolice. Iz Št. Aniffeža. — Poročali smo o obsodbi radi žaljenja časti g. župana in tajnika. Po pomoti smo poročali, da je obsojen Jožef Paškulin. To ni res, obsojen je bi! na globo oziroma zapor starešina Jožef Lutman. Občinsko starešinstvo i Mirnu je sklenilo: 1. Prebivalstvo županstva Miren bode slovesno praznovalo proslavo 60-letnega jr-bileja Nj. Ve!. 2. V spomin na ta slovesni jubilej se v občini Miren ustanovi sporazun.ao z akade-mičnim društvom Adrija „Jabiiejno občinsko knjižnico" v Občinskem domu ia se prizna v dosego tega lepega namena 50 K kot vsakoletni prispevek iz občinske blagajne mirenske občine. 3. Pozove se prebivalstvo tukajšnjega županstva, da se na predvt»< ar in ';. decembra razobesijo po oknih stanovanj narodne troboj-nice in cesarske zastave. 4. Priporoča se prebivalstvu, da na predvečer razsvetli vsa okna svojih stanovanj. 5. Na Gradu se na predvečer priredi razsvetljavo, prižgo se bengalični ognji in streljalo se bode s * ^iči. 6. Družbi sv. 't«, li Metoda se da jubilejni dar 50 K. 7. Dne 2. decembra ob 9. uri bode slovesna sv. maša, katere .;e udeleže korpo- rativro vsi tukajšnji zastopi, šole, uradi in prebivalstvo. 8. Po maši bode slovesna seja obč. starešinstva in odpošlje se udanostna brzojavka kabinetni pisarni Nj. Vel. 9. Po seji se vsakega občinskega ubožca obdari z izredno miloščino. 10. Ob 2. uri popoldne se udeleži obč. starešinstvo z vsemi oblastvi vred veselice združene šolske mladine ljudskih šol v Mirnu in Rupi ter obrtno-nadaljevalne šole v Mirnu. 11. Vse šolske otroke iu učence obrtno-nadaljevalne šole se obdari deloma s knjižico Franc Josip I., s šolskimi potrebščinami in deloma s pecivom. 12. Županstvo in združena šolska vodstva sestavijo sporazumno vspored jubilejne veselice v ljudski šoli. 13. Vse prireditvene stroške pokrije županstvo. Županstvo. Iz OzeljaiM. — Tukajšnje starešinstvo je sklenilo v svoji redni seji dne 15. t. m., da se odstrani vse dvojezične napise pri uho-dih v občino ter jih nadomesti s samo slovenskimi. (Dalje t prilogi.) Salon Central Grand Elektro Bioskop Piazza Ginnastica - Corso Gius. Verdi - Via dejla Gta'ica. Internacionalno gledišče živečih, govorečih, pojočih in igrajoči h podob. 7. Senzacijonelni vspored: (Od 29. nov. do 1. decembra.) Otelo. (Velika dramatična predstava v 20 oddelkih.) -- Kje je moje kosilo. (Komične slike.) -¦ Podiranje dimnikov. (Vclcintercsanton posnetek po naravi). - Kako se ujame pustolovca. (Humoi-tsti-ena serija). Brzojav, rešitelj življenja. (Drama, iz vsakdanjega življenja). — Dvojčka. (Komične sliko v več oddelkih.) — Legenda o lepi prcdtcl. (Krasna predstava v 15 barvanih podobah). -- Kako mora biti Človek tako nepošten!? Razne veselo sliko.) Predstave: ob delavnikih 2 veliki predstavi ob '/./7. in 8. uri zvečer. Ob nedeljah in praznikih ob '/a U. uri predp. in pop, ob 2, 3, 4, 5, 6, 7. in 8. uri. Ob sredah In so botah ob 5 uri predstava s posebnim programom u. otroke in dijake, kjer plača vsak otrok le 20 vin, v ___________kateremkoli prostoru._____ ___ Dsaka predsiaoa traja čez 1 uro! Vsako sredo in nedeljo popolnoma nov vspored. jSta^beoo podjetje Znidarčic & Stepančič GORICA Tržaška ulic; štv. 29. s;i priporoča s', občinstvu in drugim korpo-racijam za izdelovanje vsakovrstnih stavbenih del. Prevzema nadzorstvo in izdelovanje načrtov ter statičnih računov. Za obila naročila se toplo priporočata Znidarčic & Stepančič. Znižane cene! Vsakdo, Znižane cene! ki pride na trg sv. Andreja v Gorico nakupovat si razne potrebščine za zimo. naj si V lastno korist ogleda poprej blago pri solidni domači tvrdki J. Zornik v Gosposki ulici št. 11. Tu dobi posebno veliko zalogo zimskih pletenin, 3aegersrajc, rokauic, nogauic, golenic, uolnenih mi, uolnenih in suilenih šerp, kožuhounih boa, gorkih podoblek vsake velikosti. Najlepša zaloga bordur za obleke, suile, Žamete, pliša in uollie in vseh potrebščin za šivilje. Pasoue, moderce, dežnike, predpasnike, galoše. Belo in barvano perilo za gospode, krauafe, itd. Uence, cceflicp. in pajčolane za neueste. Usnjafe torbice, toiletna mila, dišaue, glaunike itd. Gorke Kimalaya čeuije za dom vsake velikosti, priporočljive posebno proli trganju v nogah. Znižane cene! f 3 Men ^tllO ZniŽaDO GGI18. Znižane cene! Priloga MSofie" it. >39. z rine 28. novemnra BBB. Domače vesti Deželanl! Trg sv. Andreja bo v ponedeljek 30. t. m. Vsi, ki pridete v Gorico nakupovat svoje potrebščine, poslužite se pri slovenskih trgovcih in obrtnikih! Namesto razsvečave za 60-letnlco so nam dalje prijavljeni tile darovi: Trgovsko-obrtna zadruga 100 K Dijaški kuhinji mesto razs.\e,Caye svojih.Jn prostorov J raznih društev v „Trgovskem domu". —SlavaT j Za družbo sv. G rila In Metoda se je nabralo v nabiralnik g. Antona PrinCiCa iz Biljane o priliki veselice bralnega društva »Lipa" dne •22. nov. t. 1. znesek 14 K 14 vin., koji znesek se je odposlal družbi v"*Ljubljaho~. Za družbo sv. Cirila in Metoda poslala gospa Olga Frandcii" iz Kobarida K 10'—, koji znesek sta darovala gg. Mazi, potnik tvrdke Maver iz Ljubljane in g. Uršič, trgovec v Kobaridu po K 5. Živeli posnemovalci l Za družbo sv. Cirila in Metoda nabral g. Henrik Furlani na ženitnini gosp. Antona in Zore Sulic v PrvaCini K O*—. Hvala lepa! Poročil se je v sredo g. Feodor KovaCiC z g.Cni) Marijo Jamšek. — Vse najbolje! Darovi za »Dijaško kuhinjo". Nabiralnik v hotelu pri „Zlatem jelenu" je dal šesti znesek 25 32 K, doslej skupaj 75-16 K. — Nabiralnik v gostilni MarušiC v Solkanu je prinesel že sedmi dar 7 68 K, dosedaj 84*70 K, torej največ izmed vseh nabiralnikov. — Mihael Malik, trgovec v Ajdovščini je daroval po g. Rovanu 13-- K, da se trinajstorica poveCa, doložil zadoji 1 K. Nepričakovano pa je pfišlaizdatna podpora v denarjih in posebej še v živilih iz Dol. Vrtojbe. Darovali so Iv. Koglot 3 K, Iv. Foganelj st, 1 K, Katarina Faganelj O 40 K, Iv. GorkiC 0'20 K in Emil Saunig 080 K. Pri posameznikih se je nabralo nadalje 572 kg krompirja in 70 kg koruze. Vrhu tega je poslal Danijel Maraž graha, testenin, riža, slanine, kave in cikorje v vrednosti -8 K in Jakob Maraž fižola, kave, cikorje in sladkorja v vrednosti 1560 K. Pri nabiranju tega blaga in denarja sta pred vsem pomagala Miha GorkiC in Izidor Mermolja iz Dol. Vrtojbe. Blago je pripeljal v Gorico Jakob Maraž. — Nadalje je poslal I. Lazar iz Breginja 40 kg krompirja. — Na raCun mesečniue je prišlo 6540 K. Neimenovan iz Brjij je dal 1 K. — Gospica Ljudmila Gerželj je nabrala pri pogrnjeni mizi na „ Martinov večer" v gostilni pri Mikužu pri sv. Luciji 20'40 K. — Balincarji pri Kranjcu v Tolminu so dovršili letošnjo sezono z Martinovanjem, ob kateri priliki so nabrali 15 K za „ Dijaško kuhinjo." Znesek je poslal And. Vrtovec. — nčipčai,CoruinH v „groti" 2 22 K. Koncert »Pevskega In glasbenega društva" se bo vršil 13. (ae 12.) decembra, to je v nedeljo; ta dan se je določil iz razuih razloge, tudi zato, da se vstreže občinstvu z dežele. Opozarjamo, da se bo pela težka skladba „0 nevibti" prvikrat v Gorici: pri koncertu v Ljubljani je dosegla velik uspeh. Goriška podružnica »Društva slov. prof- v LJubljani" priredi v petek 4. dec. t. 1. javno predavanje v prostorih »Dijaške kuhinje", ulica sv. Ivana št. 7. Predaval bo gosp. prof. J. ZupanCiC: O turističnih zanimivostih goriške okolice. Začetek ob 8. zvečer. Dobrodelnost priporočamo ponovno v proslavo cesarjevega jubileja. PriporoCamc dijaško kuhinjo v Gorici, družbo sv. Cirila in Metoda, občine imajo svoje ubožce itd. Torej na vse strani se priporoCa dobrodelnost in dobrodelnost želi tudi cesar sam ! Namesto sijaja, raz-svečav in drugega tratenja denarja imejte pred očmi dobrodelnost! Lahi dobijo svojo juridično fakulteto, to je skoro dognana reč. V gospobki zbornici so stavili predlog za tajk? fakulteto. Labi povdarjajo, da je podpisan ¦ >»redlogu princ Fiiistenberg, oseben prijatelj nemškega cesarja. Italija se je postavila za Lahe, laški politiki gibljejo in sam cesar se je izrekel za zahtevo Lahov. Gre le za kraj. — Tu stopa v ospredje zopet zahteva po slovenskem vseučilišču. Ne sme se zguditi to, da bi dobili Lahi vseučilišče, mi pa bi ostali na cedilu s praznimi obljubami. Upamo, da bodo jugoslovansk" poslanci na Dunaju vedeli govoriti pravo besedo «-pravem času! Porotne razprave v Borlcl. — v četrtek so pričele porotne razprave v Gorici. Prva se je vršila proti Avgustu Semoliču iz Brestovice na Krasu radi roparskega napada na mlinarja Petra Furlana pri Devinu. Predsedoval je razpravi dežel uosodni Bvetuik grof Coronini, pri- sednika sta bila svetnika Kuhačevic in Ste-pančič, zapisnikar dr. Cociancich, državno pravdništvo je zastopal dr. Marinaz, uradni brauitelj je bil dr. Biasotto. Navzoč je bil tudi tolmač E. Klavžar. Porotna klop je bila sestavljena iz samih Lahov. — Kakor smo poročali svoj čas, je šel mlinar Peter Furlan 28. jau. t. 1. s svojim vozom, polnim moke v Devin, Sesljan, Nabrežino in Sv. Križ k odjemalcem, kar je storil vsak teden dvakrat. Ko se je '"vračal zvečer"*! denarjem, je skočil na njegov voz blizu finančne postaje v Devinu neki človek, katerega je spoznal za Avgusta Semoliča. Rekel je, da gre v Jamlje. Ko sta prišla blizu Plesove gostilne v Devinu, je vabil Semolič Furlana, naj gresta skupaj pit, Furlan pa ni hotel. Stopil pa je k Plesu po cigarete, in tu je videl SemoliC, da ima Furlan denar; imel je K 17936. Semolič je pil žganje, potem sta sedla zopet na voz. Na poti sta se pogovarjala, kar je vstrelil — kakor obtoženec pravi — zadej Semolič iz revolverja dvakrat. Furlan je bil ranjen, vendar je imel moč, da je prijel Semoliča z namenom, da ga pridrži, dokler ne pride kdo na pomoč. SemoliC pa se mu je izvil ter je ušel. Furlan je šel takoj v bolnišnico v Tržič in napad je bil naznanjen takoj sodni oblasti, ki je začela takoj iskati „Lavdona", kakor se po domaČe pravi Semoliču. Semolič je bil doma, drugo jutro pa je šel v laški Videm, kjer so ga aretirali. Semolič je pravil preiskovalnemu sodniku v Vidmu, da sta govorila s Furlanom o dekletih ter se spričkala, pri Čemur je vstrelil v zrak; Furlan pa ga je udaril z bičem, nakar je skočil z voza, pri čemur se je sprožilo še enkrat. Ubežal je potem iz strahu. Poizvedovanje je dognalo, da je bil Semolič 27. jan. v. Sv. Križu, kjer je spraševal po Furlanu, da bi se peljal ž njim domov. Prenočil je v Nabrežini, šel je drugi dan proti Sesljanu, rekel pa je, da pojde v Trst. Furlan je zanikal, da je imel s Semoličem pogovor I o ženskah ter zatrjeval, da je SemoliC kar naenkrat vstrelil z namenom oropati ga. Semolič je bil takrat brez posla in brez denarja. V Vidmu je moral prodati svojo suknjo, da je imel nekaj za živež. — Pred sodnijo v Gorici je trdil Semolič, da je prišel iz Trsta ter je hotel iti obiskat svojo ljubico v Jamljah. Prisedel je k Furlanu na voz, ker se poznata. Med potjo sta se prič-• kala radi žensk in Furlan ga je udaril z bičem, nakar je Semolič vstrelil v zrak, drugi strel je počil po nesreči, ko je stopil z voza; pravi, da potem je zbežal, da prej ni videl denarja pri Furlanu. Semolič je bil v bolnišnici 2 meseca radi legarja. Furlan je izpovedal, da je Semolič prisedel, ne da bi prašal dovoljenja, da je pozneje kar nakrat vstrelil dvakrat iu ga z jednim strelom ranil. Pravi, da ni Semoliča nič udaril. S seboj je imel 800 K. Zahteva odškodnine za bolečine ia ker ni mogel delati: 400 K. Zaslišanih je bilo 7 prič. Stavljeni sta bili porotnikom dve vprašanji: glede poskušenega ropa in umora ia glede orožja, katero nositi ni imel pravice. Brauitelj je stavil dodeten predlog glede težke telesne poškodbe in obrambe, pa je bil zavrnjen. Porotniki so potrdili vprašanje o po-skušenem ropu in zanikali drugo s 7 glasovi, soglasno so pritrdili glede orožja. SemoliC je bil obsoje n n a 5 let težke ječe. Včeraj se je vršila razprava proti Fr. Drašlerju radi ponarejanja denarja. Predsedoval je nadsvetnik Rutar, priseduika sta bila dr. Toman in pl. Frohlich; državni pravdnih A. Jeglič, zapisnikar dr. Al. Gradnik ; branitelj dr. Igo Jane. Razprava se je vršila v slovenskem jeziku. Drašler, ki je služboval zadnji čas pri tvrdki Konjedic & ZHec, je bil obtožen, da je skušal oddati po-nuejen goldinar v tobakarni Leban nasproli mestnemu vrtu iu istotako v trgovini Capello, ali denar so spoznali, čeprav v mraku, za ponarejen. Vršila se je preiskava pri Drašlerju; na stranišču so našli modele za 5-kronske komade in za goldinarje ter razne take reči, ki služijo pri ponarejanju. Tako pravi obtožnica, ki se razteza tudi na to, da je razne reči v ta namen vzel v Zajčevi trgovini. Pred sodnijo je trdil, da je dobil ponarejen denar, ko je menjal bankovec ter da je one modele kupil kot staro robo. Obravnava se je vlekla v noč, skončula pa je tako, da je bil D r a š-ler obtožbe oproščen. Naglica ni prida, kadar gre za slovenske interese; tako si misli naš deželni odbor in po tem se ravna. Kako je nagel deželni odbor za slovenske koristi, kaže drastično ta slučaj: »Gorica" pripoveduje, da je deželni odbor na predlog prof. BerbuČa dne 12. t. m. protestiral proti prepovedi točenja novega vina ter da se je sprejel protest v zapisnik redne odborove seje 14. t. m., v kateri je dež. odbor zahteval preklic prepovedi, katero je prej sam izposloval. — Preklic prepovedi je bil dosežen po deputaciji vinogradnikov pri namestništvu in drugih hitrih protestih že 11. t. m. — Ko je bila ta stvar že rešena, je ' šele. ropotal Berbuč proti prepovedi, katero je I vzročil prej deželni odbor! Preznačilno i No, | ali r,o potrjuje našo neprestano trditev, da je poslanec BerbuC počasen gospod! Na Srednjih Šolati v Gorici bodo imeli prosto v ponedeljek 30. t. m., v torek iu sredo. V ponedeljek bo že tako prosto, ker je trg sv. Andreja, druga dva dneva pa radi cesarjevega jubileja. Imeli bodo mašo, proslavo jubileja z nagovori, deklamacijami itd. Demonstracija laških srednješolcev v Gorici. — Radi dogodkov na Dunaju so hoteli demonstrirati tudi laški srednješolci v Gorici, kakor so demostrirali v Trstu. Izposlovali so si včeraj popoldne prosto na gimnaziji, realki in ženskem učiteljišču, potem so se zbrali v mestnem vrtu; laški dijaki in laške kandi-datinje so korakali na to po mestu. UŽitnlnar BerbUČ se ne more ločiti od svoje stare pravljice o dobičkih, ki jih je dosegel z užitnino v — deželni upravi. Naravnost neumljivo je, kako se drzne mož še dalje — slepiti backe. O tej slepariji mu že še zagodemo mačjo godbo v ,,Soči" in v — deželnem zboru, kjer bo prilika, da se razkrinka ta švindlarija. Kaj BerbuČa VSo Skrbi. — V polemiki o deželnem gospodarstvu, v kateri se je nesmrtno osmešil, si je hotel pomagati z bedastimi opazkami o . . . dolgovih, ki so na »Trgovskem domu", nSiidbahn", »Jelenu" itd. — Berbuč ima klerikalne backe za grozovito neumne božjo stvari, sicer bi jim prizanesel s takimi oslarijami. Pred vsem naglašamo, da bi bila denarna zavoda »Goriška ljudska posojilnica" in „ Trgovsko-obrtna zadruga" prava božja Čudeža za goriške Slovence, ako bi bilo vse hiše .. . čisto njiju last. Še bolj srečni bi bili klerikalci, ako bi mogla reči »Centralna posojilnica", da je hiša »Central" — čista njena last. Ali »Centralna" ni imela svojega imetja niti za vse pristojbine, pa je vendar kupila hišo. S čegavim denarjem V S tujim! Kupnino je torej dolžna! Komu? Ako si ni izposodila pri kakem večjem denarnem zavodu, tedaj ga je dolžna svojim vložnikom, kar je isto, ako ne slabše v s 1 e d višje obrestne mer t. Škandal je, da prof. Berbuč tak/ same po sebi umevne reči vlači v polemiko o — deželnem gospodarstvu! Potrebnim veteranom, ki so služili pod Ka-deckim, misli se podeliti male podpore. Do-tičniki naj se prijavijo pri predsedniku veteranskega društva g. Antonu Jacobi, Gorica, Travnik št. 17. Prosilec mora doprinesti potrdilo svojega županstva, da je istinito služil pod Radeckim. Plesna vaja 6. SI. M. se vrši v nedeljo kakor običajno pričenši za začetnike ob 2. popoldne. Finančni uradi In 2. december. — Povodom slavlja šestdesetletnega vladanja Njegovega c. iu kr. Apostolskega Veličanstva počivati ima pri vseh oblastvih in uradih finančne uprave dne 2. grudna 1.1. vsako uradovanje, izvzemši najbolj nujne slučaje. Radi tega dovolilo je c. kr. finančno ministerstvo z razpisom z dne 23. t. m., št. 82.365, izjemoma, da se pri vseh finančnih blagajnah in davčnih uradih izplačuje uže L decembra t. 1. šele 2. istega meseca zapadla plačila na pokojninah in pre-skrbovalniuah. Istotako dobe tudi državni uradniki svojo plačo za mesec december 1908. že 30. novembra t. 1. mesto dne 1. grudna 1908. O »deželnem gospodarstvu" zopet pišejo po »Gorici*. Ko spraskajo svoje farbarije, jim odgovorimo po zasluženju. Zanimivo je, da prav tisti čas, ko so lagali o davkih in dokladah, je prišlo na dan, da ima naša dežela na sploh najvišje doklade v celi državi, najvišje doklade tudi na užitnino vina, mošta in mesa. Drugodi je povprecnica 120%, pri nas 173%. Vse po zaslugi Gregorčič-Pajerjevega gospodarstva! Ostudna Sleparija. — Prof. Berbuč je že parkrat naglašal z neke posebne vrste pov-darkom, da sedanji deželni odbor zapušča le okroglo 1,800.000 K dolgov! — Infamno! Ni pa niti zinil o računu v »Soči", po katerem zapušča okroglo svoto 4,500.000 K novih dolgov, kijih bo moral narediti novi odbor, ako bo hotel poplačati ' vse — stare grehe. Stari deželni zbor in odbor sta razsipala z zavezami in podporami, a izplačala nista nič! Kar pa je enkrat sklenjeno, se ne da več ovreCi! — Zares, čedalje niže pada BerbuC! »Čuki" hočejo priti jutri v Štandrež. Pripeljati jih hoče njihov general Dermastia. Št. Audrežci se pripravljajo, da se primerno pozabavajo s nčuki". V Št. Ferjanu so bili v nedeljo »čuki". Imeli so veliko slavnost. Poročevalec v »Pri-smojencu" je čital pazljivo dopis v »Soči« o gospodih »čukih" ter pritrdil vsemu, kar je pisano tam : konstatiral je samo, da se je naš dopisnik zmotil, da namreč g. dr. Breeelja ni bilo v Št. Ferjanu. Malenkost 1 Kdo pa pozna vse lepe gospode »novootrujarje" ? — Vse drugo pa je res in res je tudi, da so se »čuki" v Št. Ferjanu surovo obnašali, da so grdo preklinjali ter da bi bili pobili in kdo ve kako poškodovali Radikona iz Podsabotina, da ga rii hitro nekdo rešil iz rok divjih čukov. »Novostrujarska" surovost! —-Št. Andrežci naj bodo pripravljeni na su rovost od strani »čukov"! »Psovke In osebno žaljenje". — »Gorica", ki v vsaki številki krade čast poslancu Ga-bršCeku, bi bila rada našla v njegovem odgovoru prof. Berbuču »psovke in osebno žaljenje", kar bi potem ožigosala. Ali sirota se je uresala. Med psovke prišteva tudi prof. Berbuču očitano nevednost. Da je profesor Berbuč neveden, da ni za nobeno rabo in nič ne ve, tega mnenja je bil in je dr, Gregorčič sam, ki je opetovano že povedal, da BerbuC ni za dež. odbornika, da ne ve nič in ni za nobeno rabo. (5e je torej psovka: očitati Berbuču nevednost, potem ga psuje Gregorčiči Postajališča za električni tramvaj so že označena na laških tablah, kar pač kaže, da sta se drdr. Venier in Piuavčig že vrnila z Ogrskega s kupljeuimi konji. Vkljub temu, da so konji že v Gorici, pa vendar še no bo tekel električni tramvaj, ker ogrski konji ne razumejo laščine na postajališčnih tablah. Treba jih bo komaj naučiti, in tudi to sta prevzela omenjena gospoda. To utegne trajati tudi lep čas, ker imajo Ogri trde butice, omenjena gospoda pa znasta sicer dobro piskati, ali »ta slaba učitelja. Mogoče, da steče tramvaj tje na spomlad, ko se svet ogreje in se konji »zbrihtajo". Pred Inventuro, tako se glasi dauašnji in-s«rat, s katerim naznanja tvrdka Pregrad A Černetič v Gorici, du proda za približno 00 tisoč kron raznega zimskega blaga po inventurnih cenah. — Slavno občinstvo opozarjamo na to ugodno priliko. Važne. — Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Samuel Heckscher senr. v Hamburgu. Moll-ov Seidlitz-prašek je za na želodcu trpeče neprenosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi drugimi dra stičnimi Čistil, kroglicami in grenčicami. Cena orig. škatlje K2- Ponarcjanjc se sodnijsko zasleduje. Moll-ovo Franc, žganje in za ribanje života. — BolcCine olajšujoče in okrepčujofte sta-roznano sredstvo proti trganju in prehlajenju vsake vrste. Origr. steklenica K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLL, c. in ki-, dvorni založnik, Dunaj, I. Tuchlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoletti, A. Gironcoli. Zveza narodnih društev. Na KorlhllCl pri Grahovem bo v nedeljo dne 29. t. m. ustanovni občni zbor »Narodne čitalnice" v prostorih g. Ivana Brovča. Zavedni koritniški možje in mladeniči, pristopite polnoštevilno v novo društvo! Veselica V Blljanl. — Skoro, da smo vam meščanom in bližnjim okoličanom zavidali izredne užitke v hramu Talije od ljubljanskih igralcev; ali ko smo doznali, da se nekaj takega pripravlja v Biljani — čeravno en miniature — bili smo jako veseli in posebno še, ko nas je lepo jesensko solnce vabilo ven. Predstavljali so marljivi biljanski dile-tanti veseloigro Doktor Hribar. Uloge so bile dobro razdeljene in to se mora pov-darjati izborno naštudirane. Prvenstvo si je stekel na tem večeru g. Iz. K o ž-1 i n (vi. Radič), ki je dobro predstavljal svojo ulogo, Ana in Lizika (gdč. Šviligojeva in Ko- cijanCi&va) ste igrali dobro, videlo se jim je v kretanju, da niste, prvift na odru, samo. želeli, smo slišati njih ljubke glase gromkeje. Mara (gdč. Koeijanclčeva st.) je bila prava hišna, gospodinja, samo tupatam malo moao-tonna. Malinski ia Lovrin (gg. Simčie in Švi-ligoj) sta bila kos svoji ulogi, v 18. prfeorju j prav izborna Doktor Hribar (g. Juša) ni igral z vnemo, videlo se mu je, da mu je mučno in to vsled tega, ker je bil bolan; sicer pa le pogumno naprej. Priznati moramo, da bi on v zdravem stanju drugače izvedel svojo ulogo. Končno naj omenimo še Franceta Igle. Kožlin), ki nas je s svojo lakajsko pre-friganostjo spravil večkrat v buren smen. Obisk bi bil moral biti bolji, gmoten vspeb dober. ______ °- Trgovsko-abrtne in gospodarske vesli. »Kmečki zadrugi" » Srednjem bo imela svoj redni občni zbor dne 13. decembra t. 1. v šolskem poslopju. Poučili teža) za |0Sliln!gafl8 otvori v Ljubljani deželna zveza za tujski promet z dnem 7. jan. 1909. Vodstvo in prireditev tečaja ima v rokah obrino-pospeševalni urad delavsk. ministerstva na Dunaju, ki da podpore 1500 K. Poučevalo se bo umetno kuharstvo, ser-viranje, hotelsko knjigovodstvo, dopisovanje in o ravnanju z vinom in pivom. Kuhinjo je dal na razpolago „Narodni dom". Tečaj bo trajal 4 tedne. Volitev prsdstojnlšfva delavske za»aro»alnice preti j nezgcdam za Primorsko, Kranjsko in Oalmacijo»Trstu. — Predstojništvo te zavarovalnice je še zmeraj Y pretežno italijanskih rokah. Kriva temu je, poleg neprimernih pravil, naša slovenska neorganizovanost. Volitev se vrši vsako drugo leto: vsaki-krat volijo tri od šestih kategorij, v katere so razdeljeni zavarovalni obrati. — Vsaka kategorija voli po jednega zastopnika podjetnikov in jednega zastopnika delavcev, ter obema po jednega namestnika. Letos volijo te-le kategorije: 1. železnice, -podjetništva za prevažanje in skladišč blaga, natovorišča; 2. rudarstvo in plavžarstvo, ko-vinarstvo, stroji, orodje itd.; 6. papir, usnje, lesne snovi in rezljanje, kmetijski in gozdarski obrati, mlini. Volitev bo dne 16. decembra t. 1. Za laška ISeuČJHŠfo — V gosposki zbornici je stavil dr. Grabmager nujni predlog, naj se, ustanovi laško vseučilišče. Bosansko depUtacIJO, obstoječo iz katoliških duhovnikov in bosanskih katolikov, je sprejel cesar 26. t. m. v posebni avdijenci. Bosna. — Vojaštvo in orožniki stražijo Bosno; vse je tiho, podobna je grobišču. Če kdo le spregovori o Srbiji, Črnigori, je že v nevarnosti, da ga sliši kako tako uho, da pride v zapor. Ječe so polne. Vsi sestanki so prepovedani, še pravoslavnim službam božjim se stavijo ovire, Na občinska starašin-tva se pritiska, da morajo nabirati podpise za adres), v kateri je zahvala za aneksijo Bosne. TlirČfJa noče denarne kompenzacije za Bosno, namreč zahteva, da se da Bosni in Hercegovini prejšnji državnopravni položaj ali pa da se proglasi za avtonomno kneževino. — Avstro-ogrska vlada je izročila turški vladi noto, v kateri grozi, da bo smatrala srbsko-turško zvezo, ako se sklene defini-tivno, za povod za vojno. Politični pregled. Držami Zbor je bil otvorjen 26. t. m. Mi-nisterski predsednik je rekei, da vlada ima nalogo v prehodni dobi voditi posle ter rešiti najnujnejše državne potrebe, ob jednem pa pripraviti tla za parlamentarno ministerstvo. Vlada predloži jezikovni zakon, baviti se moramo z reformami, kakor z zavarovanjem za starost itd. — MarckI je interpeliral radi ljubljanskih dogodkov. Dr. Korošec je nujno predlagal, naj se preiščejo nepristransko sep-temberski dogodki v Ptuju, Celju in Mariboru. Hribar je stavil predlog glede oficijalnega poročanja in radi nastopanja vojaštva pri demonstracijah v Ljubljani. Dr. Ploj je nujno predlagal preiskavo radi nemčurskih izgredov v Ptuju ob skupščini družbe sv. C, iii M. Dr. Rybar je vprašal glede ustanovitve državne obrtne šale v Trstu. Jlalik je vprašal, če bo res slavnostna seja radi cesarjevega jubileja ter rekel, da se Vsenemci ne udeleže lojal-nostaih prireditev. Razne vesti. Cesarje* spomenik » LJubljani odkrijejo 2. dec. t. 3. Občinski svet ljubljanski bo imel '2. dec. slavnostno sejo. Občina pogosti mestne delavce v „Mestnein domu''. Zakon mladoletna neieljanen. — Mladoletni baron Marij Bukovič se je poročil na Francoskem z mlado gospodično. Ker ni polnoleten, je zahteval oče od sodnije, da se proglasi zakon neveljavnim ; tudi mladi par se je pridružil tej zahtevi in sodnija na Dunaju je razsodila, da je zakon neveljeven. Velika tatvina. — V Kapošvaru na Ogrskem so ukradli neznani tatovi 500.000 K. 21 dSČkOV zastrupljenih. — Blizu Možgaacsv na Štajerskem je vrgel neki deček v posodo z vodo kos starega bakra. Dečki so pili vodo ter se jih je zastrupilo 21. Prihitel je zdravnik, da jih reši smrti; sedaj so še vsi v zdravniški oskrbi. Pangermanlzem i Istri. — Na električni železnici Matulje-Opatija so zndnje dni začeli odpuščati slovanske vslužbence iu jib nadomeščati z Nemci, ki ne znajo besedice hrvatski. III. redni občni zbor slov. akad. društva »Slovenija" na Dunaju se bo vršil v nedeljo 2(J. t. m. v društvenih prostorih, VIII. Breiten-felderg. 10 z običajnim sporedom. -- Začetek ob polu 2 uri popoludne. Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas obsežnejži se raCuna za vsakG besedo 3 vin. Rajpripravnejše inseriranje za trgovce m obrtnike. Koliko je manjših trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na deželi (in celo v mestu) nihče ne pozna, ker nikjer ne inserirajo. Škoda ni majhna. fiče se stanovanje; Podporno društvo za slovenske visokotilce v Frani razposlalo je svoja letno poročilo za VII. ' upravno leto 1907./08. To poročilo je za nas I zanimivo, ker vidimo iz istega, kako malo je, žalibog, pri nas zanimanja za naš akade- j mični naraščaj. Dočim od leta do leta raste . število slovenskih akademikov, ki študirajo ' na praških visotcih šolah, zmaujšujejo se pri- j spevki za to potrebno podporno društvo in j vsled tega tudi podpore revnim dijakom | Odbor se pritožuje, da je moralo društvo v , prošlem letu izhajsti ob prihrankih iz prej- j šnjih let; iz statističnega pregleda pa posnemamo, da je društvo potrošilo za podpore leta 1905./06. K 298S-, leta 1906.07. K 3339*16 in v prošlem letu pa le K 2810 14. • Šivilje pozor! i Vse potrebščine za napra/o ¦ modnih oblek, okraski, svila, baržun, piiš in podlage vseh-vrst. kupite od sedaj naprej po izjemno nizki ceni v Trgovskem Domu l Černelič Gorica. 28 LET OBSTOJEČA strokovna krojaSnioa pnre- ws!o za vsaki stan. Velika izber modernega blaga vsake vrste | in najnovejše mode iz inozemskih in avstrijskih tovaren ter raznovrstnega perila | Blago na meter, gotove obleke pelerine in sako za dame prodajam po tako nizki ceni, da lahko vsakemu postrežem. Cdina zalaga opraue k uniformam za gospode sokole c in kr. častnice uradnike, veterane, finančne stražnice, orožnike, občinske redarje, ognjegasce in za častito duhovščino. Dobiva se vse, kar spada k parad .'i oblekam, tudi orožje samo v trgovini m. Poueraj u Gori i na Iraunikii št. 3. Tla zahteuo se pošiljajo iizorci no dom, radi mere pa pridem osebno. Zlata jama za naše gostilničarje in restavraterje so priljubljeni Orkestrijoni Lahko navijanje. zz= Igra kakoršenkoli komad točno in lepo. z------: Najugodnejši plačilni pogoj i. Zastopstvo za Primorsko Rajimind Kren - Gorica ulica Teatro. &L&&&&&&&L&&&&&L&$&&$&&L&&&L Kg)) Komisijsko & sienoijsko podjetje Pefei3 (Zjji*a500 oblastveno potrjenih priznanj. 1 zavojček 20 in 40 vin. 1 doza 80 vin. Dobi se.pri/ ir -. ,, A. de Gironeoli — Gorica. I. tiristofolctti —"Gorica. Rugiero Rurner — Gorica. G. B. Pontoni — Gorica. A. Maizoli — Gorica. L. Glinbich - Gorica. I. Huss — Vipava. M. Rozpner - Ajdovščina. A. vii. Beriiii Gorica, Šolska ulica št. 2. Novodošlo blago za nastopno sezono se vdobi po zmerrih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekam) — flnton Rrušlč, = krcjaški mojster in trgovec v Gorici te tališče Josipa Verdi štev. 33 in v podražili delavnici na Tržaški cesti v lastni hiši (v bližini g. Črnigoja). Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga iz avstrijskih in angležkih t o u a r e n najrazličnejših kakovosti n vsaki stan. udika zaloga = o^ljkinega olja prve vrste najboljših tvrdk iz Istre, Dalmacije Molfette, Bari in Hice s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Eron 112, 1*20, 1*36, 1-44, 1'60, i'80, 2'-, za luči po 72 vin. ------- Na debelo eene ugodne. ------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu de popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ------------------mija in sveč.------------------ Cene zmerne' Varstvena znamka: „Sldro" g&jgl iiniment. Oapsicl como. [§S3|1 || Nodomeatok za ¦ «1 Anker-Pa!n-Expeller je povsod pripoznano kot najboljše sredstvo proti prehlajenju itd. Za ceno 80 vin., K 140 in 2 — se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupi! tega tako priljubljenega domačega zdravila se je posluževati le originalnih steklenic v škatljah z našo varstveno znamko „si-drem" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. MCHTERJEVA LEKARNA fc „ tlateca leva" v Pragi Eiisabethgasse Stov. 5 nova. Dn»Tno razpošiljanj iT NajnovejšL stekleni nakit za božično drevesce 1'J kosov sortiranili, skrbno zavitih v Karton, po velikosti in izvršitvi po K 40. 50, 60, 70, - 80, 1- , 130 j (i kosov v kartonu, po velikosti in izvršitvi po K -60. 80. K --90. I/.bcra LM kosov K 80. 1- , 120; 3« kosov K 135 160. 2- : 48 kosov K 210, 250. 260; 00 kosov K 220, 2-80. 320. S zrakoplovi iz stekla Iv -50. liožifni angeljCek K -- 40, "50. 60. Lanictta (ungeljski lasci) zlati in srebrni 1 zavitek K 06. Žica za orehe 100 kosov K -2 \ Sveoiec 2-1 kosov v kartonu K - "50, u-eje -60. K> kosov v kartonu Iv -58, —'75, držaoi za sveče, ducat K -.50. Razpošilja se proti naprej plačilu. NaroČila če* K. 2- —=— proti ponetju. —=— Razpošilja c. kr. dvomi založnik Hans Konrad, v Mosteh št 1875 (Češko). Kdor hoče potovali hitro in dobro v Ameriko, naj potuje z parniki največje svetovne parobrodne družbe „Severno-nemški Lloyd-Bremen". Pojasnila glede cen, črt itd. dajejo se zmiraj brezplačno. iz Trsta čez Bremen v New - York traja le 7 dni. Trikrat v tednu se nudi prilika za odpotovati iz Trsta čez Bremen v Severno Ameriko. Izseljence, ki potujejo s parniki severno-nemškega Llovda sprejmejo povsod družbeni uradniki. Kdor hoče potovati v Ameriko, naj se obrne na zgoraj omenjeno družbo in porabi priliko, za ugodno potovanje. —— Cene zmerne. Dobra hrana. --— Listke se lahko knpi v Trstu pri F. STUMPE = TRST = Piazza Giuseppina 1. Največji .dobitek! Mark 600.000 sreče. [Za dobitke garantira država Prvo žrebanje 17. decembra Vabilo k udeležbi ===== dobitnih šans —— Znana tvrdka in čevljarska delaviiiea Jos. Goeiancig pri denarni loteriji, za katero garantira država Hamburg in pri kateri je 9 milijonov 841.476 mark dobifkou. Glavni dobitki te prekoristne denarne loterije tlcdcči: Največji dobitek je v srečnem slučaju 0.000 Mark. 1 premija a 300.000 Ml:. I 1 dobitek a 4w.OO0 Mk. 1 » »200.000 > I 1 3O.0tM) » 1 » => «0.000 » 7 » 20.000 » 1 » » 50.000 » | 1 • » 15.000 » I » » 4-5.000 »H» » 10.000 » 1, • » 40.0H0 » 4« » » 5.000 > I • 35.000 » 103 » . 3.000 » 1 > 30.000 » 103 » . 2.000 » i dobiu,. .loo.ooo » r>:w » » i.ooo » 1 » » fiO.OOO » 693 » » 300 » 1 » » 50.000 » I 181 • » 200 » 1 1 loterija, katera je 7 razredov razvrstena 100.000 srečk s 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mora približno polovica vseh srečk z gotovostjo zadeti. Največji dobitek I. razreda znaša v srečnem slučaju 50 000 Mark ter so zviša v 2. razredu ne. 65.000 Mark, v 3. razredu na 60.000 M., v 4. na 65.000 M., v 5. na 70.000 M., v (i. na 80.000 M. in v 7. na 600.000 M. Sreckanje je postavno določeno na dan 17. decembra. Cene srcekum I. razreda so sledeče: cela orig. srečka M. 6- ali K T— pol „ „ „ 3-- „ „ 350 četrt „ „ „ 150 „ ., 175 Vloge za ostale razrede, kakor tudi natančno določilo dobitkov jo razvidno iz uradnih z državnim grbom opremljenih sreekovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Vsak vdeleženec loterijo dobi takoj po dovršenem srečkanju uradno listino, ne da bi jo moral še-le zahtevati. Izplačevanje in dopošiljanje dobitkov se oskrbi strogo tajno. Naročila sprejemam proti povzetju ali pa proti naprej plačilu. Oglasiti se je torej v svrho naročil predsto-ječega sreekanja takoj, ali pa vsaj do 17. decembra. I zaupno na naslov: Samuel Heckscher senr. Bankgescbiift v HAMBURGU. Oorica, Jos. Verdijevo teki. 25, nasproti ljudskega vrta ima veliko zalogo moških, ženskih in otroških Čevljev, najrazličnejše vrste in kakovosti. — Usnjate čevlje lastnega izdelka. Za sedanjo sezono ima na iz-bero lepe suknene čevlje za doma in za ven, podložene s kožuhovino ali pa z volnino. Kar še tiče kakovosti blaga in nizkih cen, se ne boji nikake konkurence. turdka usfanouljetia 1. 1873. Ivan Kravos na Komu št. il. GORICA na Kornu it. II sedlarska delavnica in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima * zalogi različne konj-, ske p o t r o b- S č i n e, potovalne potrebščine kakor : kov ftage, torbice, denarnice, listnice itd. — Izvršuje in sprejma v popravo različne koleseljne in [Popravila se izvršujejo ločno. ®^* Cene zmerne Najboljša češka tvrdka. Perje za postelje itn zelo nizkih cenah. Sivo perje, skubeno l ko 2 K; boljša vrsta 2 R 40 |#TV. vin.; polubelo 2 R 80 ^ž&V vin.: belo 4 K; belo, puh 5 R 10 Vin.; 1 kg najfinejše snežno-belo, skubeno 6 R 40 vin., 8 K; 1 kg puh-perje, sivo R 6"—. 7'— ;"be!o fino K 10; najfinejše iz prsnega perja 12 R Pošiljatvc o kg, poštnine prosto. PosteJjna oprava iz gostega, rudečega, višnjevega, belega ali rumenkastega naukinga. 1 pernica dolga 180 cm, široka 110 cm ter 2 blazini za podglavo, vsaka po 80 cm dolga. 58 cm široka, napolnjena z novim, sivim, trpežnim perjem R 16— s polupuhom R 20. Posamezne pernice 10 R, 12 R, 14 R; 16 R; blazine za pod glavo R 3—, 350, 4' Razpošilja se proti povzetju, in sicer od R višje — pošt 'no prosto. NeugajajoCe blago se vrne denar. S. Beni„8eh in Desehenitz št. 610. Češko (Bbhmervvald). jp^*" Ceniki zastonj in poštnine prosto. 1MU Napak je misliti, da se „dobra kava- pripravlja le iz „samih kavinih zrnc", nikakor- kajti dober pridatek povikša kavino moč, njeno barvo in njen okus. — To je resnično; prepričajte se blagovoljno s poskusom pristnega „ h ranckovega" pridatka za kavo. Steckenpierd- lilijino mlečnato milo je najnežnejše milo za kožo. Cenj. dame in gospodje - pozor! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria« in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najboljši. flriginal-lictoria stroji pd0elŠetn1 uporabi brezšumno. OFigifial-Hictoria stroji s^$;r za domačo rabo in obrtne namene. : sonajpri-' pravnejši za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Oripinal-Victoria stroji f,cginfflE: Iek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje. Edina zaloga »Oiginal-Victoria« strjev in drugih Šivalnih strojev, dvokoies , ' »pucb«, orodja, mimlclje In vssh lovskih **'* priprav pri tvrdkl s strojevnlm obratom DriginalVietoria stroji J Izgotovljeno pohištvo lastnega izdelka Hl^"- priprosto in fino, i. GefEligoj, mizarska delavnica gj|^ Gorica, Tržaška ulica št. 18 ~CWSy^"^'i^5syj^^jjrc KBRŠBVANI &-ČUK - GORICA [Stolnijclrg št.' 9 (Pia?za Duomo) Lastna delavnica i« popravljal niča MVA^CASTELLO St. 4. Vyflroya tovarna krnil ? Pni VIII. K 4 50 „ 2 40 izdeluje in priporoča: „VydrovkoK pošiljano po pošti v 5 kg zavitkih za . . "Vvdrovo otroško moko 1 kg z:i........... Vjdrove jubne konzerve (grahovo, gobovo, lečno riževo in rezančno) V- kg {20—25 porcij).........„ 150 Vydrov juhni pridatek ' ._, kg steklenica.........„3" Vydrov malinovi grog 1 steklenica ......... „ 2*— Vvdrove oblate, niaslence (svetovncznane) škotlja 25 kosov . „ 2'— Vydrove oblate „Bessert delicat" z medenim kreutom 50 kosov „ 3- -Vydrove oblate „Delicatessetl sadnega okusa in s čokolado 50 kosov....................„ 250 Vvdrov „Buchtin" dišava za pecivo ' , kg steklenička (zadostuje ravno za 25 kg moke)...........„ !¦ Vydrove šumeče bombone ,,Anjboc: in tudi s „sidromu v šta- njolu škatlja 50 kosov.............„ 2 Vydroyo gorčico (ženo!) po francoskem in kremžkem načinu \i kg „ — -so ..Domači Prijatelj" lastni tovariši*: ki časopis V. letnik. Zahtevajte na ogled! Dydrouo fouarna hranil, Praga DIH. Registriran ustorec! Oblastveno zavarovano! Briljantno angel, zvonilo za božič, drevo št. 1 popolnoma iz kovine s 5 pozlaC. angelci, 30 cm visoko. Garantira se za funkcioniranje. Najlepši kras božicacga drevesca, ki bi ga ne smela pogrešati nobena krščanska družina. Pritrdi se lahko takoj na največje ali najmanjše drevo s preprostim nasajenjem Postavljeno na mizo se rabi lahko tudi za namizno zvonilo. Postavljeno na toplo pač funk cijonira tudi brez prižganih sveč. O^rki zrak treh prižganih sveč vrti gonilno kolo, na nje pritrjeni izboljšani jekleni hetički pa udarjajo na troje zvoncev in blajjozvočno, s kartonom in navodilom vred KI R(l » kosi K 4. I fi kosov K 7 50 I 12 kosov K lil.SO a.OlMp 4 it n 5,2o | ., m () 10.8O I -.4 „ „ 26.50 Št. 2. Ravnoisto zvonilo za božično drevesce, izvršeno veleelegantiio in posebno fino pouikljano. s suki.niiiii stel.riči za zvonce in tremi prekrasno žarceiini srebrnimi la-inetastimi rožami, ki potem, ko so pri/gane sveče, prvkrasno odsevajo, kos s kartonom in navodilom vred KA.___ 3 kosi K 5-50 I fi kosov K lO.r.O I 12 kosov K 2025 I «- J 4 „ „ 7 2« (9 „ „ 15.50 j ->\ „ ,,3960 ;lno izdelanih razglrdnie, med temi božične in novoletne razglednice, katere stanejo povsod I-O puvLU1jll 'M V.H. VCC. Kdor naroči več nosov, dobi 10 lepili, umetno izdelanih razfjlrdiiie, med temi božične in novoletne razglednice, katere stanejo | tO |'2 vin. Zamena čovoljenn ali pa »c vrne denar, torej m/gube ! Naročila je nasloviti pravočasno na c. in kr. duorni dobauitelj Hans Konrad u ITlosfeh št. 1874 Češko). Zahtevajte moj najnovejši glavni cenili s 3000 slikami, ki Vam ga pošljem, zastonj in prost. in mi suni m učna spričevala s« dobi v »Goriški tiskarni" fl. Gabršček y Gorici Gosposka ulica št. 7. fla izooznein frgiL Fia iznoznem trgu. Prvikrat v Gorici Pnncezinja Aneta, umetnica brez rok i» 110g izvaja različr.o umetnosti s čudovito spretnostjo. Pnncezinja Aneta je rojena v Kairu 25. julija 1. 1890. — brez rok in nog. Zdravniška spričevala o tem čudežu narave so na razpolago Predsiaua usak daa od 3, ure popoldne do 9. zuečer. VSTOPNINA: I. sedež.......60 vinarjev II. , .......40 „ Galerija......20 „ Vojaki -prostaki in otroci pod lO let plačajo le polovico. Za nmogobrojen obisk se priporočajo Aneta in stariši. HirZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, I tovarna pohištva in stavbenih izdelkov. Lasten železniški tir ^^^NLjt^j^«. ^aSe v Soteski Gorica drž. kol. — Solkan ¦^^mT'^m^r-^ ^ast verskega zaloga). Osrednje ToSsti: Trst !ia Uk Casema 1L Intararban. telef.: Gorica št. 74, Trst št. 163L — Tel.: Zadruga, Used. A. B. C. Gode v. Edit. Zaloge: Solkan ; Trst, Via della caserma 4: Reka, Via delie Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali. Zastopstva: Egypt in Levanta« Vposluje okroglo 400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000. Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični in fotografični zavod v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d. Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. Zadružne glavnice K 90.000. — Garancijska reserva K 180.000. — Reserva za izgube K 21.000. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%. . Naznanilo. Ustanovila se je Kmetska delavska " gospodarska zadruga v Dobravljah na (Jonskem, rog. zad. z omejeno zavezo. \ Zadruga ima nad 10.000 Id vina (mošta) v svojih kleleli združenih kmetov iz boljših vipavskih vinorodnih krajev kakor: Brje, Skrilje, Dobravlje, Kamnje, Šmarje | in drugih bližnjih vasi. j Priporoča se cenj. odjemalcem, konsumentom, zadrugam, vinskim trgovcem, gostilničarjem po floriškem, Kranjskem, Koroškem, v Trstu in drugod, posebno pa bratom Cehom naj se poslužujejo naših izbornih vinskih pridelkov. Postrežba točna in realna, cene zmerne. Zadružni odbor. Peter Gotič čevljarski mojster GORICA, Raštelj 32 (v lastni hiši) PODRUŽNICA v Gosposki ulici štev. 1 nasproti „Mouta". Sprejema vsakovrstna naročila po meri in poprave. Naro5ila z dežele se razpošiljajo po pošti. CENE ZMERNE samo K 2 — H:>.ili nakupa ur v posebno veliki množini, razpošilja šleskii razpošiljali).'! 1 vnlka I lepo pozlačeno. :!<> ur idofo ,,1'razisiona-Anker" uro. z lepo verižico za samo R Z'-— ter jamči za isto pismeno i) leta. 3 komadi K 5'50. Razpošilja proti povzetju „Preuss. - schlesisoliei •¦ Exporthaus" A.Gelb,Krakaul6 W. 310^* Op. Za neujfajajočo se povrne denar. "^*J<8 POTNIKI V AMERIKO Pozor! Pozor! Kdor hote dobro In hitro potoratl • francoskimi parobrodl 0m Hatt« t Ameriko, naj piše pred odhodom od doma xt pojatnlla na našo ------, •...... „, .. naj8tai'9J§o firmo —.......— ' ¦ ———- Zvvilchenbart Basel (Švica) CsatnlkkfkU L Za dobro in hitro ekspedlcljo se garantira. Cdino pristni THIEReY-JBV BALSAM z varstveno znamko nuna v v.eloni obleki. Razpošilja se v najmanjši množini steklenica velikost 12 2 ali G/1 U uentovana steklenica za družino, primerna za na potovanje za K 5*—. THIEBRT-JfcVO CSntifolijin.C mazilo. Razpošilja se najmanj 2 dozi za K.360. Zavojnina se ne računa. To povsod znano domače sredstvo so rabi proti slabostim v želodcu, fcgagi, krču, kašlju zasliženju, vnetju, za rane itd. Naročila in nakaznice je nasloviti: A. Thierry, lekarna pri angelju varuhu v Pregradi pri Bogaški-Slatitti. — Zaloga skoro po vseh lekarnah.