Pavšalni franke v državi SHS. IS©. ii@g. V Ljubljani, v soboto 3. julija 1920- Posamezna itev. 1 krono. Leto IV. (2htsJ<3 rszen poncžefjka ' In cneva po prašniku v s s k c5 2 h ©peidan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, siccr se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. C&lasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘20. Uradni ra "glasi, poslano ter notice isti prostor K 1'60. Pii večjem naročilu popust. m Glasilo JugosEov. s§dl&!no • demokralilne stranke. Telefonska Si. 319. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol ieta K 120, za četrt teta K 60, za mesec K 20, Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Ameriko K 360. Reklamacije za Ust so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ul:ca št. 6/L, Učiteljska tiskarna. Mi smo srečni! Zakaj smo srečni? Zato, ker živimo v „svobodni“ in ..demokratični11 Jugoslaviji. Kadar se hočejo srbski radikalci prav zaničljivo izraziti o novi državi, jo imenujejo „Jugovina“. Spočetka nismo razumeli teh ljudi. Danes so nam že razumljivejši. S Ponosom pripovedujejo o Srbiji pred vojno, češ, ta dežela je bila do L 1914 svobodna. Vse je bilo „slo-zlasti tudi politično prepri-enTd Vava s,tranka je imela pravi-davim rit i Razjarjen je ne-nroti Prp“ ugledni Srbijanec K?Li;’Prf,Catlimi : »Aretacije, kon-krat' Sn ' 0 poznamo šele od ta-S ?tP°.se našli skupaj. Vse to so Vase iznajdbe, ne našel" io 3* Smo se spomnili, ko nam L ce/al cenzor zopet pobelil list. rin t - - pr’znamo, tako silno nas ni se nobena zaplemba presenetila. Ko članek imuniziramo (in vse nočemo imunizirati, gospod cenzor!) se bodo naš čitatelji prepričali, da se nas samovoljno pleni. Pritožiti se? Kam? Na ministrstvo? Ne pomaga nič, ministri se za interpelacije niti ne zmenijo. Buržoazija se čuti moč-o. delavstvo je danes potisnjeno v kot in obsojeno na molk. Komunistična igra, podpirana od vlade, je delavstvo oslabila, buržoazijo pa silno podprla. Tisti, ki so pri nas iskali *°nt, lahko gredo; naj se podado v aruge stranke! Bog ž njimi! Buržo-ki Pisali svobodno strm n *°' . .včerajšnjem članku tifm u 'ra*' prot' temu, da poli-n . °b‘asti obsodijo delavce zaradi !m- a zborovalnega zakona na večmesečne ječe in velikanske denarne globe. To ne smemo! Zakaj pri nas v Sloveniji imamo vlado, ki ne popušča, da to povemo. G. pover-lenik za notranje zadeve, prof. Re-^nec, takih reči ne ljubi. Skoro ga ni dneva več, da bi ne bili zaplenjeni. On ima vso moč, mi nobene. In to moč gospod profesor porablja, kar se r v.e’ s* ne moremo pomagati- On si je nadel veliko nalogo, uni- čiti socijalno demokratično stranko in njeno časopisje. Tako lepo si je to zasanjal gospod podpredsednik klerikalne stranke! „Slovenec“ in .,Več. list“ lahko pišeta o vsem svobodno, nikoli nista zaplenjena. In kaj vse pišeta ta dva klerikala lista proti so-cijalistom! Tako razbojniško morejo pisati le klerikalci, drugi nihče. Mi se potegujemo za politično svobodo in enakost. To se nam one-mogočuje, zakaj visoka vlada z Blei-\veisove ceste dobro ve, da ji je so-cijalna demokracija nevarna. Edinole socijalna demokracija jo more vreči raz sedlo. Poglejte le te naše me- j ščanske „demokrate‘\ kakšno žalo- 1 stno vlogo igrajo. Klerikalci z dr. Brejcem na čelu se jim naravnost rogajo. Kmalu bomo tam, da bo vse zaplenjeno, kar bo pisano proti slavni SLS. „Demokrati“ molče! Mi se seveda ne bomo pokorili. Do zadnjega diha se bomo bojevali za politično svobodo, za svobodo prepričanja. G. prof. Remec se je podal na zelo splo-zko pot. ko je začel uveljavljati kon-fiskacijsko prakso, kakršne dandanes nikjer več ni. Vsaj v Evropi ne! Zelo nevarna je politična metoda, ki si je ž njo opekel roke že marsikateri mogočni minister. Gospod prof. Remec je sicer zgolj poverjenik v Sloveniji, toda očitno je, da misli doseči on to, kar drugi njegovi predhodniki niso mogli. Boj s klerikalizmom je započel tudi pri nas na vsej črti. Zlasti opozarjamo nanj vse delavstvo in tudi drugo ostalo prebivalstvo, ki želi svobode in državljanskih pravic. To so zadnji poskusi reakcije in zato se ne smemo strašiti. Naš čas prihaja z gotovostjo, slovenski ljudski stranki pa vso čast. za metode, ki jih uporablja v 1. 1920. Iz njih spoznavamo, da je ta stranka ista, kot je bila 1. 1914. Toda vsaka posoda je enkrat polna, tako bo kmalu polna tudi posoda političnih grehov klerikalne stranke. Mi bomo nadaljevali do konca. Anarhistični pojavi in delavska disciplina. Voditelji slovenskega komunizma niso zadovoljni s sklepi in direktivami vukovarskega kongresa To bi jamo na sebi ne bilo še nič posebne- 3l MkSSeSv2Sk ■"'J’'0 mi' *• “ moramo* 1 :VSala or5r?nizaciji, ki naj zaslu-/ to _,me. murajo veljati pravomočni sk*epi organizacij za ukaz in zapo- ved. oo koiili se morajo vsi ravnati. 1 isti, ki tam. kjer se delajo pravo-močo. skleni pollcžejo, morajo svoje 2loz’e za tako dolgo shraniti, dokler TStek? Divus Johnston. 0 lz angle$čjne po John Buchanu. Tri Jn. (Dalje.) Val sem dosti61? stanoval že v kolibi. Dobl-n,en°i, niso ' 116 >n lepo so ravnali z ni 'Ineia nif ^ Pustili ven iz kolibe, ki Nikakor „■ na’ da 1,1 sledal v božji svet. 2 menoj i>'Sem zaP°Padel, kaj namerjajo nis° tako VCS S6m “letnik, toda z menoj Pred vrat’ f0St.°Pali *n ^1 ne bilo straže niten gos|’ L?’ sani mislil, da sem jim ime-nlsem im i ,10 sem se dolgočasil, zaka! k'k> tol'!-6 niti kni‘8e in Ce bi i° imel, ni Setn nn! ° .SVctl°’ da bi lahko čital. V duhu Gotske 'a' -VSa poglavia I2 biblije, vse Sem n PCS!ll.i sem deklamiral in poizkusil l°všeinn >U1Viti °5l0 pescm na svojo puslo-^vrstic' l 1 sem že Pri Petem stihu ^Csedo' ;K" -Za z*od*a nisem naše) rime na Pot iri6^0 ^Utr° me zb"dil peklenski reda se Uln na lllici- Skozi vrata sem videl, Pblceene 11'Ca^ Kn°*e l^dstva praznično In Dilm Sa’ Ve^'Ila J’° imela cvetke v iaseli ■e v rokah. Zdelo sc mi je, da vidim lemo, se mislijo obnašati v komunistični stranki ravnotako. kakor so se svoj čas pri nas Proti sklepom vukovarskega kongresa hočejo izdati oklic na slovensko delavstvo ... V. tem postopanju se kaže jasno po-inanikanie organizacijskega smisla. Dejali bi lahko tudi. da so to anarhistični pojavi. Da nas ne bo kdo napačno razumel, moramo takoj dodati, da nam anarhist ni človek z bombami in revolverjem, ampak vsak človek. ki ne razume, datam; kjer se ns daje ukazov, ki se morajo izpolnjevati, sploh ni organizacije. Kdor stopi v organizacijo, se mora odreči začasno svoj: svobodi in delati tako kot organizacija predpisuje. Kdor si pa te svobode no da vzeti in po organizacijskem šfatutu cmeiiti. ta je^anarhist, kakor ga imamo ml preJ očmi. Postopamo zgoraj omenjenih voditeljev slovenskega komunizma kaže jasno anarhistične znake 1 o ie bil glavni vzrok, zakaj se svoj čas, dokler smo bili še v skupni stranki, nismo mogli »azumeti. Iz tega razloga moramo smatrati njihovo kritiko vukovarskih sklepov Ugji stvarno seveda v popolnem obsegu pritrjujemo, za anarhističen pojav, ki zamore spraviti v delavske vrste le ša vedji nered, ? sak po svoie, nočemo in ne maramo, ter bi pomenilo konec sveta Pomenile pa bi tudi, da moramo ostati delavci na večne čase brez v:>ake moči. Ravno te dni smo videli po vseh slovenskih mestih parade meščanske družbe in monarhistične sile. Ali ste čutili, ako ste to opazovali, kako se kreče tukaj t.soč sil po enotni volji? Ali vam ni padlo na um. da se bo proti tei. radf svoje imponujoče edino-sti in discipline, tako orjaški sili težko zmagovito bojeval, kdor si ne bo okoval enakega orožja? Ce ga nismo v stanu skovati, »udi nismo vredni da bi zmagali Zakaj naše organizacije morajo vzdržati v politični in gospodarski organizaciji druibe red in lepši red, kot Je sedal. To pa je mo: Koče le. če se nauči delavstvo ceniti pomen disčipline io čc bo anfirhisiič" ne polave premagalo. Disciplina In svoboda! Obe sta iiam enako dragi, a kako ju združiti, ko izgleda, da sta nasprotji. Tu nam je v mislili stari republikanski Rim. ona visoka šola politike. Rimljan je vsake dve leti konzule, najviše oblastnike v državi, svobodno vol:!. Ko pa ie bil konzul izvoljen, mu je podredil Rimljan lep dels svoje svobode In g >rje mu, kdor bi se bil upiral njegovim ukazom. Zato ie ostal Rim svoboden in Je zavladal svetu. Tudi nas vodi cesta v svobodo le preko discipline. Za tiskovno svobodo, proti zaplembam! Interpelacija narodnega poslanca Antona Kristana In tovarišev na ministra za notranje zadeve. v to poklicani organi ne dajo organizacijam novih dirfktlv. Absohitno ne-Copustno pa ie. ako dti stranke ne *toli za sklepi, ki so se enkrat napra vili Kdor onemogoča z vedno kritiko vsako enotno dejanje in kdor sina-ira proti formalno pravilnim sklepom organizacije apel na ?iroke množ:ce za dopusten, bo izpodkopal silo vsake organizacije. Tega se voditelji slovenskega komunizma niso zavedali, dokler so Lih z natni v skupni stranki in tega re tudi danes ne zavedajo. Kakor čn- sliko iz svetopisemskih zgodb. Ko sem pozajtrkoval, so vstopili štirje mladeniči v dolgih, belih oblačilih in nič niso zalegli moji protesti, enako so me našemili. Slekli so me do nagega, da sem sramu zardeval, namaziiili telo z nekim oljem, dišečem po cimetu. Nato so me obrili in na Celo narisali barvasto znamenje, podobno znaku prostozidarjev. Oblekli so me v nekako spalno srajco, jo prevezali čez pas z rdečo šerpo in niso odnehali, dokler mi niso ovili glave z vencem iz palmovih listov, kakor da me hočejo pokopati. Tu mi je naenkrat padlo v glavo, morda je to v resnici moj pogreb. Misel je delovala name kot strela iz jasnega. Mogoče me darujejo kot daritev kakemu poganskemu bogu — strašna misel za starejšino-sen!-jora svobodne cerkve, ki je v najlepših letih. Groza me je tako potrla, da se nisem prav nič upiral. Tudi bi mnogo ne pomagalo, zakaj zunaj je bilo nad dvesto divjakov, oboroženih in izurjenih kot redna vojska. Posadili so me v nosilnico, nosači so jo dvignili in stopali smo po hribčku navzgor proti kapelici; prebivalci so šli za nami in peli slavospeve na čast svojemu , bogu. Strahu sem umiral in nisem sc pre- ' Gospod minister I Ob času poseta regenta Aleksandra je soc. dem. dnevnik „Naprej“ v, štev. 145 z dne 26. junija t. 1. prinesel sledeči članek: Princ regent pride! Princ-regent Aleksander Kara-djordjevič se mudi te dni v Zagrebu in obišče koncem tedna tudi Slovenijo Deželna vlada, ki je povsem klerikalna, je vprizorila veliko akcijo da bo sprejem regenta sijajen. Po cestah in trgih je zapovedala postaviti mlaje, po hisatl hodijo redarji in zabičujejo hišnim gospodarjem, da se prebivalci ognejo vsajtoršnih nespodobnosti. Tudi klerikalni in liberalni hišni posestniki in drugi magnatje ne zaostajajo z ukazi, ki jih dajejo svojim strankam, kako morajo okrasiti svoja okna v njihovih hišah, ne me- neč se za izdatke, ki jih utegnejo imeti stranke z dekoriranjem. Pri-pravlja se tudi vojaštvo, uradništvo pregleduje svoje ponošene obleke, kakor se pač spodobi za velike parade ob izvrševanju „patrijoticnih“ dolžnosti. Iskreno sa objemajo klerikalni komunisti in kapitalistični demokrati, dasi njih objem matijo mala nesoglasja, konkurenca v servilizmu, ki je prav tak kakršen je bil tedaj, ko so vladali pri nas še Habsburžani. In agilnejši so Še liberalci, ki napadajo klerikalno vlado, da je Se premalo servilna. Ne jemljemo si pravice, da bi kratili meščanskim voditeljem, ki so tega že navajeni, veselje. Zakaj ljudje, ki so vzgojeni tako, ki so živeli tako, pač ne morejo biti drugačni in potrebujejo za svojo politično rehabilitacijo enakih prireditev. Gospoda meščanska prav dobro ve, da takel prireditve hipnotično vplivajo nai množice, da v takih trenotkih mno-» žice po veliki večini pozabijo na res* nost žvljenja, ki ne temelji v manifestacijah. pač pa v resnem delu za: socijalno ureditev države. Kar kriče meščani, to kriče množice; kakor so’ to delale nekdaj, ko so se servilno! klanjale osebam, ne pa misli o soci-jalnih odnošajih v državi, tako delajo, danes. To je umetnost, ki jo prav dobro razumejo tudi naše meščanske, stranke. Če te dni čitamo komunistični Večerni list, republikanskega „Sloven-< ca“ ali centralistično liberalni „Slov. Narod", smo razočarani. Radikalni »Večerni list“ je popolnoma pozabil na svojo „socijalno“ stran; enakoi vlogo igra „Slovenec“. Spomnimo se za eno leto nazaj. Takrat so bili naši klerikalci vsi zmešani, zato so v svojem časopisju kričali o republiki. Da-, nes? Danes so drugi časi: takrat soi kričali, prej so kričali In danes kriče —• aH so demagogi — ali praktiki —« ali ... o tem sodi lohko vsak sam; A eno je gotovo, da namreč hočejo s parado pritegniti množice nase irt s tem pridobiti več vpliva nanje. Socijalisti smo napram tem stvarem hladni. Manifestacije vprizorjene od zgoraj so sredstvo politične vred-, nosti za meščanske stranke. Mi se ne bomo vmešavali. Naša država 5e ni konstituirana? nahaja se v prehodni dobi, o končni ureditvi in obliki bo sklepala kon-t stituanta. Dinastiji so v tej novi državi ponudile regentsvo stranke, o: konstituiranju države v sedanji obliki bo pa sklepala pravnoveljavno šele ustavna narodna skupščina. Ne trdimo sicer s tem, da ta ne bo akceptf-rala oblike, ki jo določa sedanja srbska ustava, ali pravno še stvar n! rešena. Socijalnl demokrati smo p« po svojem programu republikanci ker smatramo republikansko državo! obliko za predpogoj socijalistične družbe. Delavstvo se teh' manifestacij ne bo udeležilo, ker ima prevelike skrbi za vsakdanji kruh; prevelik je tudi strah delavstva, če bo ta država! prav tako militaristična, kakor je bila’ stara Avstro-Ogrska, zakaj preveč grenkih spominov ima zlasti na vojna leta. Klerikalci, liberalci in drugi pa izrabljalo priliko poseta v svoje! politične namene. To je njih namen, njih morala In njih sredstvo. Svobodno jim! drznil dvigniti oči, ker nisem mogel slutiti, kako strašno grozoto bi lahko uzrl. No, končno sem se malo okorajžil. Rekel sem si: »Peter, bodi možl Spominjaj se svojih dedov in pradedov, ki so neustrašeno branili svetost svoje corkvel Tebe so izvolili, da pričaš o svojem verskem mišljenju, čeprav ni verjetno,da bi te divjaki razumeli, kar jim poveš.« In stisnil sem ustni, ter sklenil, da še prej, predno umrem, obrazložim svoje versko prepričanje, in če treba tudi s pestmi izbijem nekateremu paganil par nabrušenih zob. Obstali smo pred cerkvenimi vrati, mene pa so peljali preko nekakega dvorišča v prostrano dvorano iz gline, podobno velikemu podu, kjer so po stropu viseli številni netopirji. V dvorani je bila gneča kakih tritisoč paganov. Ko sem vstopil, so zapeli slavospev in baš sem se pripravljal, da storim, kar sem sklenil, ko me potisnejo v sosedno sobo, ki sem jo spoznal kot posvečeno svetišče »Svetih«. — Soba je bila polovico manjša kot prva, na koncu pa le viselo od vrha do tal pregrinjalo iz leopardovih kož. Nosači so me posadili sredi sobe, nato se splazili po trebuhu do pregrinjala. Ko so tako v prahu ležeč opravili svoje molitve, so se istotako odplavili Jz svetišča, a jaz sem osamel sredi groznega prostora. To so bili najstrašnejši trenotki mojega življenja. Trdno sem bil prepričan, da se skriva za temi kožami grozni bog, čigar nadduhovnik zdajpazdaj skoči izza zaveso z golim, ostrim nožem v rokah, ter ml prereže vrat. Le mislite si o Junaštvu kakorkoli hočete, a jaz vam rečem, da bi moral biti mol, ki bi čakal sredi klavnice na svoje mesarje,ne da bi mu živci popokali,najmanj človek fn pol. Ne sramujem se priznati, da mi je lil pot raz čelo !n so mi od groze šklepetali zobje. Toda nič se ni ganilo. Nič, kakor da sem zavohal tako sodeč prav poseben vonj. Sprva sem mislil, da nekaj gori. Potem se mi je zdelo, da čutim kadilo, kakor ga kade v papeških cerkvah, kot sem videl, ko sem bil zašel v katedralo v Santjagu. Toda nobena teli domnev ni bila prava, šele malo potem sem jo uganil. Vonj ni bil čisto nič drugačen kot oni v vozovih tretjega razreda ob sobotah v Coatbridgešlcem vlaku po footballovi tekmi — vonj narezanega tobaka, tlečega v glinastih pipicah, ki niso baš najbolj čiščene. Oči so se polagoma navadile polteme in zapazil sem, da soba ni creveč temna. Gledal sem. odkod bi rnocel Ako preberete ta članek', ne najdete v njem ničesar, kar bi se ob1 dneh poseta ne smelo v ustavni državi povedaitl. članek pa Je bil od prve vrste — od naslova do konca — zaplenjen PO ljubljanski deželni vladi. _ priti vonj, kar zapazim, da se vzdiguje nad preprogo dim. Se nekaj drugega sem zapazil. V preprogi Je bila v višini šest čevljev mala luknjica In v njej sem zapazil človeška oko. Srce se mi je skrčilo, zakaj mislil sem sl, to je Balov nadduhovnik, ki mi zdaj zdaj porine nož v srce. Trajalo je precej časa, predno sem se spametoval In prednd Sem se opogumil znova pogledati na oko v, luknjici. Storil sem. Obenem sem pa ugotovil, da ni to divjakovo oko, ki bi moralo biti črnO in s krvjo podlito. Bilo je namreS modro In ko sem tako vanje gledal, je pomežiknilo na me. (Konec prih.). Leon Trocki: .*—s... Boljseviška revolucifa. (Dalle.) KonUIkt vsled povoda petrograjske garnizije. Toda že mnogo prej, predno se je vršil kongres severnih sovjetov, se je pripetil dogodek, ki mu je bila v nadaljnem političnem boju odmerjena zelo va^na ulogu. Začetkom oktobra Je prišel na sejo petro- ■ii iii».1 iUmni i iinfai Istotako so bila zaplenjene v isti številki sledeče notice: Demokratične uredbe !n priredbi. Povodom prihoda princ-regenta v Ljubljano se je zopet pokazala hitrost naših meščanskih strank. Ljudje kar tekmuj, v bizantinizmu in lov za odlikovanji je neprckosljiv. Slovenska birokracija je uvedla zopet frake in cilindre, čeprav jih je odpravil že ves svet. Policija in društvo hišnih posestnikov izdajo predpise glede okrasitve hiš in oken. Mestni inženirji so se zbudili iz večletnega spanja in se izborno kvalifikujejo pri postavljanju mlajev. Postavljajo delavci mlaj In vpijejo .,ho-ruk“, inženir kriči in se krega, ker po njegovem stvar ne gre prav. „Pejno z luč!a mu pravi delavec, ki vzdiguje deblo, „sem že več mlajev postavil, ko ste jih Vi videli!“ Oreš dalje po Dunajski cesti. K Vam pristopi mož in ponuja za sobotno popoldne na prodaj eno okno v svojem staovanju, kjer se bo sprevod dobro videl. Mož je skromen — samo 500 K — bi zahteval za to. Takoj poleg stoji debeli krčmar z belim predpasnikom in se krega nad hlapcem, ki nekaj žge po starinskih vežnih vratih, kakor bi nekaj ugonabljal po raz-poklinab lesenih vrat. Zupanovi ljudje hodijo in ukazujejo po mestu, kaj je vse treba osnažiti in odstraniti. Zlasti strogi so pri vsem, kar le najmanjše spominja na AvstTijo in njene čase. Namreč glede tistega, kar se .vidi. Justična palača se zaljša z zelenjem, vsa nova je. V njej pa sodijo sodniki, ki so sodili že nekdaj. Ali bi ne kazalo poklicati še Elsnerja nazaj? Glede sprejema je urejeno vse zelo natančno. Najpreje zastopniki militarizma, potem cerkvena gosposka, potem birokracija. Za temi pride na vrsto šele avtonomija — ubogi župan! — potem ljudstvo. Srbija je nekoliko demokratična, dinastija tam ni to, kar so bili Habsburgovci, ampak stremi, da se kolikor mogoče približa ljudstvu. Srbska dinastija se ponaša z demokratičnimi običaji in seljak sme, če hoče, stisniti roko »stricu Petru**. Mislimo, da naši bizantinci Aleksandru ne bodo napravil! velikega veselja s svojim aranžiranjem. Vse preveč tiči v njem — stare Avstrije. Se več kot Avstrija je. Nas pušča vse to hladne. Kot socijalisti smo eo ipso republikanci. Več pa se hočemo pomeniti s klerikalci, liberalci in drugimi, ko minejo slavnosti. (Konec jutri.) VIL zlet vsesokolski. Praga, 2«. junija 1920. V češkem sokolstvu poka! Buržoazija bi rifcJa prikazala, da so velelepe slavnosti sokolske — kri ziihove krvi, Sociialno-demokratlčno delavstvo sicer nuna s »Sokoli* nič skupnega; ono Ima svoje delavske telovadne enote, ki so se pred 20 leti odcepile od sokolskih in dane« že presegalo skoro v vsakem oziru sokolska društva. Delavske telovadne Jednote štejefo danes mnogo nad 50 tisoč telovadcev? I)uh telovadnih delavskih jednot ja eden - - napolnufle jih ena velika idela. In ta le* sodiall-?em. Misel samostojnih delavskih telovadnih iednot gte zmagoslavno po poti naprej in naprej. Delavska mlade? se iih le oklenila z vsem srcem In vso dušo. — Med Sokoli in delavskimi telovadci tudi ni več nikakih nasprotij, ker je ?e več kot dejanje: delavec. razreJno organiziran, spada v delavsko teVuadnc lcdncto. druel med — Sokoe . Sokolstvo češko je res na visoki stopinji,- njegovi telovadni uspehi so prvovrstni. Tudi delavske telovadne jednote prisostvujejo vedno z velikim ——i mmmmmmmm —— grajskega eksekutivnega odbora sovjetski zastopnik pri generalnem štabu petrograj-skega vojaškega okrožja in naznanil zahtevo generalnega štaba, da se odpošlje na tronto dve tretjini petrograjske garnizije. Cernu? V svrho zaščite Petrograda. Da od-poštljatev sicer ni tako) potrebna, da pa se mora takoj pričeti s pripravami. Generalni Štab Je zahteval od petrograjskega sovjeta, da pritrdi temu projektu. Pazno smo poslušali. Koncem avgusta je bilo iz Petrograda prav tako odstranjenih pet revolucionarnih regimentov, popolnoma alt pa deloma. To se je zgodilo takrat na zahtevo takratnega generalštabnega šefa Korntiova, ki se je prav tiste dni pripravljal s kavkaško divizijo zoper Petrograd, da bi enkrat za vselej obračunal z revolucionarnim glavnim mestom. Na ta način smo že imeli svojo izkušnjo s temi čisto političnimi premestitvami polkov pod pretvezo vojaških operacij. Povedati hočem v naprej, da je postajo po oktobrski revoluciji Iz dobljenih dokumentov popolnoma jasno razvidno, da odstranitev petrograjske garnizije ni imela z vojaškimi cilji prav ničesar opraviti In da Je bila glavnemu poveljniku Duhcninu zoper njegovo voljo vsiljena, in sicer od nikogar drugega kot Kerenskega. ki ic na ta zanimanjem telovadnim vajam Sokolstva. Ali med Sokolstvom poka, ker Izrablja buržoazija Sokole za svoje svrhe. Te dni je izšla v narodtio-socijal-nem dnevniku »češke Slovo“ ofici-jelna izjava tajništva mladine češke i socijalistične stranke, ki pravi, da ne ' bo več trpelo, da bi buržoazija njih delavske telovadce pokazovala svetu kot svoje In z njimi — paradirala, kajti večina telovadcev med Sokoli je — članov češke socijalistične stranke. Dejstvo je, da bi brez tistih malih uradnikov, odvetniških pisarjev in solicitatorjev in raznih trgovskih pomočnikov, učiteljev itd., ki so ostali še v vrstah češke socijalistične (bivše narodno socijalne stranke) — So-kolov-telovadcev skoro ne bilo več. Te dni smo pri sprevodu videli nositi na čelu treh sokolskih žup že — rdeče zastave... Težnje, ki jih imajo buržoazni Češki listi, ki gredo za tem, da bi javnost nahujskali do vsesokoiskiK slavnostih, proti socijalni demokraciji, so evidentne. Tako so sc naj poprej širila poročila, da hočejo »bolh ševiki“ (pod tem se misli seve na socijalne demokrate!) zažgati tribune na telovadnem prostoru. Prireditelji so že odredili vse mogoče varnostne naprave. Razume se, da le bilo vse to izmišljeno, ker delavski telovadci imajo precej interesa in zanimanja za telovadne igre vsesokol-skega zleta, ker hočejo drugo leto prirediti na letenskem Stadionu svojo olimpijado... Dalje so raztrosili vsenarodni časopisi vesti, da začno v dneh zleta soc. dem. železničar ii stavkati... Ko se je te dni pretrgala vrv, s katero so potegovali pri alegorični sceni kip »Svobode** kvišku, pisali so vsenarodni žurnal!, da so »taki in taki“ elementi narezali vrv, hote škoditi zletu. Res je pa bilo, da je domoljubni in narodni trgovec-verlžnfk prodal Sokolom slabo vrv.., Vsesokolske slavnosti so lepe, ali zdi se, da prehajajo v prazne narodne parade. Delavske množice letos še z vso pazljivostjo zasledujejo Vil. zlet vsesokolski, ker je za leto 1921 napovedana Olimpijada delavskih telovadcev. Od uspeha te olimpijade bo več ali manj odločena usoda daljših vsesokolskih zletov ... Geslg: kar Čeh to Sokol — je izgubilo pomen . . . Na vsesokolski zlet sq prispeli letos tudi Belgičanje, med njimi soproga znamenitega sodruga Vander-welda in minister Destrče s svojim sekcijskim načelnikom. Minister De-strče je bil leta 1919 poslanik v Rusiji ter je Osebno preživel prvo dobo velike revolucije ruske. Napisal je o tem delo ,Les Fondeurs de Neige*. — Te dni smo videli v krogih so-ftrugov na telovadnem prostoru hr-vatskega sodr. V. Bukšega, bivšega ministra za prehrano. Giolitti in Albaniia. Rim, 30. junija. V današnji sefi zbornice so predložili socijalistični poslanci dnevni red, ki se peča z zahtevo socijalistov, da italijanska vlada odpokliče svoje vojske iz Val one. Pri tej priliki Je izjavil ministrski predsednik Giolitti: »Najprej izjavljam, da vlada ne bo poslala nobenih čet več v Albanijo, in drugič, ko sem bil jaz ministrski predsednik, sem bil vedno mnenja, da ni treba, da bi v Albanijo pošiljale svoje čete Avstrija ali Italija In da bi bilo najbolje, da prepustimo vzdrža-vanje politične svobode v Albaniji albanski vladi. Tako pa je danes Albanija torišče albanske vojne in Je ogro- žena od vseh strani. Mislim, da i potreba, da se Italija odreče vsem mandatom in po protektoratu nad Albanijo, kar bi utegnilo povzročiti veliko nezadovoljnost Albancev. Albanija je strategična točka, ki bi bila za nas zelo opasna, če bf se nahajala v rokah države, ki nam je neprijatel}-ska. Italijanska vlada zagotavlja, da Albanije ne bo zavzela nobena druga država. Kadar bo Albanija solidno organizirana, tedaj bo Italija poizkusila doseči z njo sporazum glede vprašanja Valone. — V imenu socijalistov je izjavil poslanec Modiglianl, da je zadovoljen z zagotovitvijo, da vlada ne bo pošiljala čet v Albanijo. Ne ugaja mu pa to, da od dne do dne odlagajo izpraznitev Albanije. Predvčerajšnjim je vlada sklenila, da se odpošlje baron Aliotti kot pooblaščeni minister v Albanijo v svojstvu poslanika italijanske vlade, da v Tirani z albansko vlado uredi vsa vprašanja, kt se tičejo afere italijanskih interesov v Albaniji. Aliotti je poznan kot velik prijatelj Giolittijev. Na ta način meni italijanska vlada, da bo dosegla mir z Albanijo. — Z ozirom na vest, nanašajočo se na Aliottijevo odposlanstvo javlja Agenzia Stefani: Pooblaščeni minister Aliotti je sinoči odpotoval v Albanijo. (LDU) Politični pregled. '+ Avstrijski Nemci In koroški plebiscit. »Arbelterwliie« poroča z Dunaja: Državni urad za vojaške zadeve Je odredil, da dobe vsi vojaški uslužbenci, jel so opravičeni glasovanja pri koroškem plebiscita, za čas glasovanja primeren dopust, ne da bi se Jim ta dopust štei kot redni dopust Nemci delujejo za plebiscit, kakor razvidno, a vsemi razpoložljivimi sredstvi. + Valonsko vprašanje. »Avanti« opozarja na mirno rešitev valonskega vpra* j šanja, ki Jo Je Giolitti naznanil v zbornici. Giolitti Je izjavil, da bo možna, ker Je pridržala italijanska strategična baza in prepustila Albancem upravo mesta. Strategična baza bo zavarovana po otoku Sasenu, ki obvladuje zaliv valonski. Tak predlog Je Albanija podala vojaškemu poveljniku, preden so se pričele sovražnosti. + Pomen bojkota proti Madžarski je zgodovinski. Ore tu za bojkot mednarodnega proletarijata, nov način boja proti tlačenju delavskega razreda. Bojkot v jarld luči pokazuje moč mednarodnega proletarijata ta prtCa o tem, da obstojalo v svetu tesne medsebojne vezi, da posamezni državi, ki je odrezana od ostalega sveta, danes ni mogoče več prav živeti. Bojkot sam na sebi Jača misel nekake mednarodne država nad posamezno državo, Idejo Zveze narodov. Doslej so biii v navadi le bojkoti v vojaškem smislu; tudi blokada v zadnji vojni je bita bojkot, toda vse take in enake bojkote so doslej izvajale le močne države proti slabim v svriio podjarmljenja. Sedanji proletarski bojkot nasprotno pa ščiti slabotne pred močnimi, delavstvo pred reakcijo. V takem bojkotu se zrcali mednarodna moč in volja, mednarodni zakon. Bojkot je še najbolj liumano prisilno sredstvo, ker ne uničuje ljudi in ne ruši, temveč spravi nasprotnika le v zasilni kot, koder se mora udati mednarodni volJL Če Je v vojni vsled blokade poginilo milijone ljudi, je to le krivda kapitalistov in impe-rljalistov blokiranih držav, ki so hoteli z glavo skoz zid in na ta način škodovali ne morda sebi, temveč proletarskemu ljudstvu. Sedanji bojkot strokovnih organizacij proti Madžarski znači nov način boja mednarodnega proletarijata, velikansko silo, ki oznanja novo zgodovinsko dobo. + V Znojmn je bil te dni izvoljen prvi češki župan in to sodrug dr. Marcš. Razmerje glasov Je bilo 26 (češki) proti 16 (nemški). Mesto je Se pred kratkim znam nemški nacljonalec Teufel kot popolnoma nemško reklamiral za avstrijsko republiko. + V predsedstvo parlamentarne frakcije nemške socijalne demokracije v Berli- nu so blH izvoljeni poslanci Herman Miiller, Scheidemann in Wel». ,+: Socijalisdčna večina v berlinski občini je bila po poročilu sVorw&rtsa« — dosežena pr! zadnjih volltva. Razmerje mandatov je 133 socijaiističnih proti 100 meščan sirim. .+ Za preložitev II, Internacijonale v London se je izjavil Camille Huysmans na zboru angleške »Labour Party« v Scarbo-roughu V Ženevi bo podai tozadevni predlog, ker mora biti socijalno demokratično mednarodno tajništvo v mogočni zemlji in y zvezi z močno stranko. "+ Razkritja o politiki Habsburgoveov. Pred kratkim je izdal grof Avgust Deni« bita, bivši Czemlnov zaupnik, brošuro »Czernid' in Sixtus-afera«, kjer pravi, da le bivši cesar Karel res hotel od marea L ,1917 dalje skleniti na svojo lastno pest mir z entento. Karol je res poslal pismo fran-coskemu predsedniku Poincareju potom princa Sixta Bourbonskega. Czernln Je to tudi vedel, vendar pa ss Je takrat skušala stvar potlačiti na ta način, češ, da so bila ona pisma ponarejena. Czernin je hotel, naj bi se bil Karol vsled t* afere umaknil »Iz zdravstvenih« ozirov in naj bi ga tačas na« mestoval bivši nadvojvoda Friderik ali Evgen. V brošuri se dalje čita, da ie Karlova rodbina imela ves čas vojne tajne vezi z Rimom in Vatikanom ter da je bil Karol s Cito vred miljouskl verižnik. Ko je nekoč Czernln pustil Karlu zapleniti v Trstu 20 milijonov vredno množino kave in kakao, je bila družina Parma na Czernina tako vzne-voljena, da se ga je, porablvš! ono afero s pismi, kmalu iznebila. — Tako so bili torej Habsburgovci — zahrbtnežl, IntrJganti te verižniki. + Francoski senat Je z 263 proti 23 glasovom ratificiral st. germalnsko mirovno pogodbo. v .+ Antanta pripravlja novo harlekinado zoper Rusijo. »Da!ly Telegraph« prinaša s pridržkom vest iz Kovna, po kateri se zbirajo v okolici Kraljevca močne čete, da pripravijo v Rusiji veliko protlrevolucijo-namo gibanje. Vodja tega gibanja Je baje Gučkov. Polkovnik Vent, ki je sedaj v Berlinu, odpotuje v Pariz, da dobi cd zaveznikov odobritev tega načrta. -i- Poljaki se upirajo mobilizaciji. Poljska nrdaljuje mobilizacijo in je pozvala pod orožje vse moške med 20. In 30. letom. Pred terorističnemu nasilnemu pozivu vseh vojaških obvezancev k orožju je pobegnilo preko meje mnogo prebivalcev soldav-skega okrožja. + Sovjetska vlada je svojega odposlanca v Združenih državah Martensa odpoklicala. NEMIRI V ANCONI SE NADALJUJEJO. Bilgrad, 30. Iz Rima poročajo: O priliki ustr je v Anconi, ki zavzema od dne do dne vedno bolj revolucljonaren značaj so proglasili delavci splošno stavko Po mestu hodijo tolpe, bi plenijo in se pretepavalo. Krvavi spopadi s policijo so na dnevnem redu. Ustaši napadajo tudi vozove In streljajo s strojnicami Večkrat so že napadli vozove, ki so došli Iz Rima v Ancono. Ravno včeraj so tudi napadli nek tak voz In pobili pet potnikov. Pri tem so ranili nekoliko karabinjerjev. Proti ustašem, ki so se ustavili v utrjenih postojankah okoli Ancone, je nastopila tudi že artlljerlja. Bataljon karabinjerjev je naskočil te postojanke In zavzel utrdbe Serlmo. Tudi v okolici fa vollk nemir, med ustaši In orožniki pa se bije pravcata guerllla. Po vsej deželi Je uprizorilo socijallstlčno delavstvo Uuto kampanjo v protest proti pošHJanJu čet v Albanijo. Kakor Javljajo nekateri listi. Je vznemirjenje vedno večje. PobnnD se je tudi dvanajsti bersagllerski polk v Milanu v trenutku, ko Je dobil nalog, da odide v Albanijo. PRED REŠITVIJO AVSTRIJSKE KRIZE. Dunaj, 20. Med socijalnimi demokrati in krščanskimi socijalci Je prišlo do odločilnega zbllžanja v vseh točkah. Državni kan-ceiar bo postal najbrže dr. Hanusch, ki te bil doseda) državni tajnik. način poizkušal očistiti glavno mesto nap bolj revolucionarnih, t J. njemu najbolj sovražnih vojakov. Toda takrat, začetkom oktobra, je naše sumničenje povzročilo nevihto patrljotlčnega razburjenja. Generalni štab Je pritiskal. Kerenski ni hotel več čakati, tla so mu bila že prevroča. Ml c odgovorom nismo dolgo čakali. Glavno mesto Je čisto gotovo bilo ogroženo In pred nami je stalo vprašanje obrambe Petrograda, kar Je bilo velikanske važnosti. Toda po izlcušnlah v Kornilovl aferi, po besedah Rodzjanka o dobroti nemške zasedbe — kako naj smo po vsem tem še zaupali, da bi se Izvršila predaja Petrograda Nemcem namenoma In za kazen vsled njegovega uporniškega duha? Eksekutivni odbor ni hotel povelja za odstranitev dveh tretjin garnizij« kar na slepo akceptirati. Najprej se bomo prepričali — tako smo lzjavilt, če Je to povel)« v resnici diktirano od vojaških premotrlvanJi v to svrho pa j« treba ustanoviti organ, ki bo to presodil. Tako Je nastala misel, vstvarlti poleg vojaške sekcije sovjeta, t. j. političnega zastopstva garnizije, čisto operativen orgaa v obliki vojaško-revolucijonarnega odbora, ki Je pozneje pridobil toliko na moči In veljavi in v resnici postal orodje oktobrskega pre- vrata. Nedvomno Je, da smo sl bili tuu ure, ko smo stavtli ldelo ustanovitve takega organa v ospredje, organa, ki naj je postal izvršilni faktor v čisto vojaškem vodstvu petrograjske garnizije, popolnoma na Jasnem, da more biti ta organ neprecenljivo revoluciionarno sredstvo. BO J« čas, ko smo se odkrito bližali vstaji in Jo organiza-torično pripravljali. Dne 25. oktobra, kakor rečeno, se Je moral vršiti vseruski kongres sovjetov. O tem ni moglo biti niti dvoma, da bo kongres za predalo vladne oblasti v roke sovjetov. Toda tak sklep se je moral tudi udejstvitl, sicer bi pomenil samo nečastno platonično demonstracijo. Logika stvari je zahtevala, da smo pričeli z dnem 25. oktobra z vstajo. Natančno tako ]• razumelo stvar tudi vse meščansko časopisje. Usoda kongresa Je v prvi vrsti bila odvisna od petrograjske garnizije: ali bo petrograjska garnizija Kerenskemu omogočila, obkoliti kongres sovjetov in ga s pomočjo par sto ali tisoč praporščakov, podčastnikov hi korporalov razgnati? 2e poizkus, odstraniti garnizijo — ali ni pomenil toliko kot prt-pravo vlade, da razpusti kongres sovjetov?, Bilo bi tudi nekaj posebnega, če vlada ne bi bila tega storila, ko j« vendar videla, k tu ko odkrito In vpričo vse dežele mobiliziramo sovjetske sile, da prizadenemo koalicijski vladi zadnji in smrtni sunek. Na ta način se je ta konflikt v Petrogradu razvijal v vprašanje usode garnizije. Predvsem se Je s tem vprašanjem zelo živahno bavtlo vojaštvo. Toda tudi delavci so bili v tem konfliktu živo interesiranl, ker so se bali, da Jih praporščalcl in kozaki po odstranitvi garnizije kratkomalo podavijo’ Konflikt Je na ta način dobil Izredno oster značaj in se Je odigraval na polju, ki 1« bilo za vlado Kerenskega sila neugodno. Paralelno k temu se ie razvijal že zgoraj označeni boj za sklicanje vseruskega kongresa sovjetov; pri tem smo v imenu petrograjskega sovleta in severnega pro-vlncijalnega kongresa Javno praklamlrajl, da bo drogi kongres sovjetov vrgel vlado Kerenskega iz sedla In da bo sam gospodar Rusije. Vstaja Je bila dejansko že v teku. Razvijala se Je v vsej Javnosti, vpričo vse dežele. Tekom meseca oktobra Je igralo V notranjem življenju naše stranke vprašanje vstaje veliko niogo. Lenin, ki le skrival prebival aa Finskem, ie v mnogoštevilnih pismih trajno zahteval odločnejšo taktiko. (Dalje prih.) BOJKOT PROTI MADŽARSKI. Dunaj, 30, Pogajanja glede bojkota Madžarske niso dosegla še nobenega rezultata. Madžarska vlada ne more pristati na to, da bi zagotovila, kar zahtevajo od nje, Komisiia zveze delavskih strokovnih organizacij, ki se pogaja z njo, bo izročila vsd stvsr svetu zveze narodov. Madžarsko poslaništvo na Dunaju dementira vesti, da bf bili Madžari z ozirom na bojkot prosili za posredovanje. Dunaj, i. Včeraj popoldne so je pod predsedstvom držav, kancelarja dr. Ren« nerja nadaljeval razgovor o vprašanju bojkot. Madžarski poslanik dr. Gratz je podal pojasnila o onih točkah, o katerih je dobU od svoje vlade informacije. DRAGINJSKI IZGREDI V NEMČIJI. Luebeek, 30. Danes je došio tukaj d« težkih draglnjskih izgredov. Množica je pf®« nila, zlasti trgovine s čevlji. Varnostna po* iiclja je streljala na množico, ki je tudi oddala več strelov. Dosedaj je ugotovljena. 9* sta dva policijska uradnika precej ranjen* Tudi v množici je bilo več rani a’h. Nemiri s« nadaljujejo. Berlin, 30. Kakor javljajo listi, se je položaj v krajih, kjer so b!U draginjskl Izgredi, v splošrem Izboljšal. Samo v Hdde'hergtf in Stnitgartu je ljudstvo zelo razburjeno Vi Stuttgartu je množica plenila. Krvoltija at bilo. Cftsitel Širite! edini sedjalist. dnevnik slovenski. Novice, Poroke pravoslavnih duhovnikov? »Balkan« piše: Komisija srbske pravoslavne cerkve, v kateri sta bila žički episkop Nikola in profesor bogoslovja dr. Vojislav Janjič, se je vrnila iz Carigrada ter prinesla! s seboj privoljenje carigrajskega patriarhati in grške cerkve, da sme srbska pravoslavna cerkev sama dovoljevati drugo poroki duhovnikov. Definitivni sklep glede drug* poroke svečenikom, bi bo obvezen za vs* pravoslavne cerkve, bo sprejet na vaseljen« skem zboru, ki bo 1. 1921. v Aja Sofiji in h kateremu bo poleg pravoslavnih cerkev povabljena tudi anglikanska cerkev in se olj tej priliki tudi izvršilo ujedlnjenje anglikanske In pravoslavne cerkve. — Grobnica Danteja v Raveni, postavljena L 1970, bo obnovljena, ne da bi pri« tem kaj trpeli okraski, id še ostanejo. Stene in vratni podboji bodo okrašeni z mar« morlem, vrata bodo pa Izdelali Iz bronzn. Tudi tla bodo obnovljena in krog cele grobnice bo postavljena bronzova ograja. Umetniško delo bo najbrže končano že v prihodnjem letu. — ženska liga za mir in svobodo. V Gradcu so te dni žene ustanovile organizacijo ženstva, ligo za mir in svobodo. Cilj te organizacije je, kakor že naslov kaže, vzvišen, Pa pri nas? Pri nas cvete pravi pruski militarizem in meščansko časopisje dela oh vsaki priliki vojno razpoloženje. Daleč smo še za gorami. — Društvo za reformo ženltbenega prava Imajo v Avstriji. Društvo * vsemi silami deluje na to, da se v Avstriji uvedd obvezni civilni zakon in izvede tudi ločitev cerkve od države. — Nemška iredenta na južnem Tirolskem, ki jo vodijo inomoški klerikalci, H vprlzorlla na tirolski narodni praznik dne 26. Junija obširne manifestacije v nemških kralih južne Tirolskff- zasedene po Italijanih, za priklopitev k Avstriji. Italijani sd mnogo demonstrantov zaprli, inomoški klerikalni listi pa, mesto da bi povedali resnico, pišejo, da so Italijani razbiH cerkvena procesije in aretirali ljudi zaradi opravljanja verskih obredov. Klerikalci znajo povsod enako zavijati resnico. stlride- — Samomor dunaU*« Lni Ku. setletna gledališka “p*ren()tni blaznosti lz, r. Sko5Ua ie skozl okno ns dvorišče dve nadstropji visoko, padla na otavo in bila na mestu mrtva. — Na Ogrskem je danes 20.000 nezaposlenih povlnarlev, 25.000 jih pa dela začas. no v budimpeštansklh delavnicah. Intervencija osrednjega kovinarske društva pri ministrskemu predsedniku je bila zaman. — Peto okrajno glasilo Češkoslovaških del. tel. jednot Je začelo izhajati v VI. okraju DTJ. (Rakovnik). Je to mesečnik »Vlastni silou« (»Z lastno močjo«) pod uredništvom sodr. J. Slkore. — 2500 mllionov mark mora plačatf Nemčija kot nagrado za ententno okupacijsko armado v prvem četrtletju 1920. Tako je sklenil slavni ententni najvišji svet. Govore, da bo vsota v prihodnjih terminih baje zmanjšana. — Stanovske plemensko privilegije V Prusiji je deželni zbor odpravil. — Hiša slavnega holandskega slikarja Rubensa Je prešla v last antwerpske občin« ln bo pretvorjena v Rubensov muzel. — Mazlm Gorklj namerava — kot V°* ročaj o — v najkrajšem času obiskati * skim »Rdečim križem« Češkoslovaško. — Antropološki kongres v Parlzn«1i v prvi polovici septembra 1920 se bo vr Parizu kongres za vstanovitev Intof"aekt<>, nalnega Instituta za antropologijo. rU pripravljate .odbora Ja pova Zupaniča, da zastopa Jngoslovene« Stav. 150. Dnfivne vesti. Kdor ie bolj priden. Dobrodušni možak je sprejel dva posi-sovljenca, da jih ni odpeljal njegov sosed v suženstvo, ker sta bila siroti In brez v a-ruha. Nista bila več mlada, a vzgojena sta bila tako, da sta mislila, da brez papana ne bi mogla živeti. Njiju naravi sta pa nekoll-so različni. Oba imata, ker sta ene krvlj več stricev. Prvi, mlajši zaupa severnemu stricu, časih je zaupal tudi vzhodnemu, ki pa ie med vojno izgubil vso moralo. Drugi, znatno starejši, pa obrača svoje globo* ke oči proti zahodu, prepričan, da je tairt stric, ki odtehta vse »druge papane«. Izogniti se pa ne moreta vedno papanove dosežke, zato sta večkrat v silni zadregi, ker ho« Sefa drug drugega prekositi v ljubeznivosti •1° njega in Je starejši še mnogo preiriga-uejši kakor njegov mlajši bratec. Oba sta ljubosumna kakor šestnajstletni zaljubljenci drug na drugega. In zadnjič sta se nehots srečala za vogalom naše hiše in sta se stepla, da ie letela vsa vas na kup, ker Jo starejši prefriganec dobil sladkorček od pa-Pana In je dražil mlajšega bratca, češ, jaa se znam prilizniti papanu, pa se prilizni ša ti. Stavka akademikov v Ljubljani. Dne 30. junija Je naznanil dekanat tehniške fakultete, da se peti semester tehnike aajbrže ne bo mogel otvorlti zaradi pomanjkanja prostorov. Tehniki so sklenili v. Protest enodnevno stavko, ki se Ji je prl- d^n°r^Udi drU2° slu5atclistvo ter prire-cijo ki ;o iT’?,0 Sh°d to sklenil° resolu- predsedrtvn ? P° deputaci» deželnemu edstvu. Strajna malomarnost ie to da se »tehniko ne preskrbi potrebne p^to-re. Vprašanje se že vlači mesece po shodih, Pisarnah m časopisih, toda merodajni krogi . ™ ^ri V^a^i v Sloveniji in Belgradu nima-iO casa za take stvari. V Ljubljani imamo dovolj poslopij, kjer bi lahko nastanili teh-151 v ° začasno, če bi bili kake urade ali vojaštvo, vojaške pisarne potaknili v primerno popravljene barake. To se ni zgodilo in zdi se nam, da se ni zgodilo le zaradi nemož-nosti, ampak tudi zaradi — političnih vzrokov. * Na univerzi kraljestva Srbov, Hrvatov fn Slovencev v Ljubljani so za študijsko leto 1P20-21 izvoljeni: za rektorja: dr. Rikard Zupančič, profesor matematike na tehniški fakulteti, za dekana filozofske fakultete: prof. dr. Ivan Prijatelj, za dekana juridična fakultete: prof. dr. Gregor Krek; za dekana medicinske fakultete: prof. dr. Alfred Serko; za dekana tehniške fakultete: prol. tir. Makso Samec; za dekana teološke fakultete: prof. dr, Aleš Ušeničnik. Vpisovanje v pripravljalni razred la Prvi letnik Državne dvorazredne trgovsko Sole v Ljubljani se bo vršilo dne 6., 7, In 8. iulija od 8. do 12. ure dopoldne. Sprejemni Pogoji so objavljeni na razglasni deski. Ker ie zanimanje za šolo zelo veliko in ker bo Prijavljenih več, kakor Jih bo mogoče sprejeti, se bo vpisalo vsakega učenca in učenko samo pogojno. Po zaključenem vpisovanju se bo odločilo, koga se sprejme in koga se odkloni. Končni izid bo razglašen pred ravnateljevo pisarno. Pri odločitvi za sprejem ali za odklonitev bo merodajno Predvsem izpričevalo. Dalje imajo prednost otroci trgovcev, industrtjcev in obrtnikov, nato pa tisti, katerih stasši stanujelo v Ljubljani. Ker bo vpisovanje samo pogojno, Je popolnoma enako, če pride kdo prvi aH zadnji na vrsto. Zato Je tudi nepotrebno, da bi čakali interesentje celo dopoldne pred pisarno. — Ravnateljstvo. Zdravniške Štipendije. Ministrstvo za narodno zdravje ie razpisalo osem zdravniških Štipendij in sicer po eno štipendijo za hijene, epldemijoto-f ’ bakteriologije, r«ne higijene, tuberkuloze, obrtne in industrijske higijene, obC- ne higijene in stavbene higijene. Štipendijo znašajo 10.000 dinarjev za eno Šolsko leto razven povračila stroškov za šolnino, kurze, laboratorije ta potne stroške. Natečaj traia do I. septembra t. L in je prošnje vladati potom Zdravstvenega odseka za Slo« se6t * *str° v Ljubljani. Kraj, v katerem ®inistrsty°U^aVat! poedina str°ka, predpiše no šolo, pa sc se v poletnem terminu vp> salij naj pridejo k Sprejemnemu Izpitu v soboto, dn« 3. iulija dopoldne ob 30. url ali popoldne ob 3- uri v dvorano GlasteMt Matice v Vegove ulico 7. II. nads. Brzojavne pristojbine za čehoslovaš&o. Počenši s 1. julijem 1.1. !e v brzojavnem prometu s Cehosiovaško pristojbina za eno besedo 24 par ali 96 vin. minimum 2 din. 40 par ali 9 kron 60 vin. Za časopisne brzojavke se plačuje za 50 odstotkov pristojbina. Minimum din. 2.40 ali 9.60 Zdraviliška služba. Razpisana je služba okrožnega zdravnika v Rajhenburgu. Interesenti se opozarjajo na razpis v Uradnem Listu. Opozarjamo na Inserat Pinter & Lenard, ki sta otvoriia trgovino z železnino v Mariboru. Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo naznanja svojim članom prodajo usnja, ki bo v pondeljek, dne 5. julija ob 2. uri popoldne. Sp. šiška 30. Občni zbor se bo vršil v nedeljo, dne 4. julija ob 9. un dopoldne v »Narodnem domu«. k Nov maksimalni cenik za dimnikarska dala v Ljubljani. Ministrstvo trgovine ta industrije, od-ielek v Ljubljani, določilo Je % razpisom z dne 16. Junija 1920. št. 4037, nov maksimalni cenik za dimnikarska dela v Ljubljt ni, Ta '•enik je dobiti v mestnem ekspeditu proti plačilu stroškov. Pred revolucijo v Italiji. mora j>ro'nZa narcxino zdravje. V prošnji Dendiin 5 , Rjaviti, da bo, ako dobi štl-/eže, ’da°JDisal *everz vžival štinB Vrikrat tal tn da n , nc*Iio, služil v državni službi ^eŽe.i0’rtf0wP^Sa* *everz, s katerim se za-tako dolgo kakor bo Kultura. ‘u “a ne bo izv,* u.«. v m Prakse jnte rSeval privatne zdravniške vu-^2T,se opozarjajo na razpta IlistrstvaP/3I!ate^a' O'3^0111 odloka kr. ml ia 1920 J* P0Što !n otzojav i dr'. 15. junl-fn brzoia CV’ 20 355 15 v °hmočju poštnega ravnateljstva v Ljubljan' fantov p ' est poštn|h prometnih prak-b° SQ. j redpogoji za sprejem v to služ-Vredna ?, šena srednja ali tej enako-slovanct . v zrelostniiri izpitom, 2. jugo-moralm, zavUanstvo, 3. državljanska Ja starost ° “eornadeževanost, 4. doseženo 18 spočne00 ’ 5' telesne in duševne ^ka) .n°sti ^Pričevalo okrajnega zdrav-iaški '? i' ^°^az’ prosilec zadostil vo-ne siu.-l !?enl ^Ižnostl (18 mesecev aktiv* koVanZ 6 ^ PrUogaml opremljene in kol-krzoi 6 pro^n^e nai se vlože pri poštnem In 1-lublj^iii601 ravnate^stvu za Slovenijo v senlQvlafbena Matlca* Gojenci, k! želijo Jo-^ tl y konservatorli ali dramatl?- Karol Kautsky: Preteklost In prihodnost internaciionale. Izšla je knjiga pod zgornjim naslovom od znanega znanstvenika — socijaHsta Kautskega. Knjiga je izšla na Nemškem in jo sodrugi lahko naroče za 20.40 nemško avstrijskih kron pri Volks-buchhandlung, Graz, Marlengasse 16. »Delavska Akademija« v Pragi je razpisala nagrade na delavsko hlinno, ki naj bi bila pesem odpora, enakosti ln svobode. Pesem more biti socijalna, poetična dragocena ta po uglazbenju pristopna čim najširšim masam. Žlvoiopis slavnega ruskega pisatelja Dostojevskega izide v kratkem v založbi Eng. Reutscha v Ziirlchu. Napisala ga Je pisateljeva hčerka, ki si v predgovora »*>». da bi se stoletnica rojstva Dostojevskega praznovala vsaj v ostali Evropi, ko se le menda v Rusiji ne slavi. Iz stranke. Lesni delavci, pozor! Za neko tovarno stolov v bližini Ljubljane rabimo: 1 veščega žagarja, ki je obenem vajen tudi cir-kularne žage; 3mizarje za izdelovanje sedežev za stole ln večje število stolarjev Stanovanje m hrano preskrbi tovarna. NadaM-na pdjasnlla daje Osrednje društvo lesnih delavcev v Ljubljani, Šelenburgova ul. 0. II. nads. Gospodarstvo. — Konec avstroogrske banke v Jugoslaviji, Kakor doznava »Neues Wiener Tag-blatt«, ie med Avstro-ogrsko banko In Ju-goslovensko Narodno banko došlo do sporazuma, po katerem prevzame s 1. julijem Narodna banka podrtižnice Avstro-ogrske banke v Jugoslaviji. — Ustanovni občni zbor »Splošne zadružne baiike« v Pragi se je vršil ob precejšnji udeležbi 24 m. m. pod predsedstvom tajnika »Osrednje Zveze čsl .delavskih konzumnih zadrug« sodruga F. Jlraska. Ravnatelj banke Klier Je poročal o pripravljalnem delu. Ko so porčali še ravnatelj »Ve-lenakupne družbe« sodr. Emil Lustlg, s. JI-rasek in ». Kovanda, ttc bila izvoljena banki upravni svet (ss. Jirasek, Kellner, Lustlg, Sttvin, Ko!insky, Vesely in drugi) ln nadzorstvo (Darula, Jakubka, Havranek, Maly J., Remeš J., Vodenka In dr.) Nova banka, koji želimo kar največ uspehov, bo imela sličen namen, kot pri nas se ustanavljajoča »Zadružna banka«. — Prisilno posojilo Madžarske. Po na-redbi madžarskega finančnega ministrstva se bo za prisilno državno posojilo zaseglo 50 odstotkov vseh hranilničnih vlog, ki so bile vložene od 8. do 18. marca t 1. ta ki presegajo 25.000 kron. — Dolg Nemčije znaša po izjavi državnega finančnega ministra dr. WIrtha 268 milijard mark. — Obnova Franclje. Akciji za obnovo Franci}« načeljuje blvSi predsednik francoske republike Polncare. Po Uvestilu 1* L 1918. Jo bilo šest milijonov prebivalcev prišlo ob vse svoje Imetja tekom vojne; 600.000 zgradb Je bilo popolnoma ali vsaj deloma porušenih; najbolj industrijske pokrajine so bile uničene; zemljišča v šestih okrožjih so popolnoma uničena, tako da Je bilo treba mnogo truda, da ne ostanejo ti kosi zemlje za vedno popolnoma neplodni. Koliko je obnova Franclje napredovala tekom enega leta, pove tole izvestje Iz leta 1919: Polovico beguncev se Je vralTo na svoje domačije; 185.000 zgradb Je poprav-Uenlh; obdelovanje zemlje se je pričelo že povsod, kjer ie to bHo mogoče. Tovarne Jo popravilo 300.000 delavcev, ki so vsi naenkrat delali. Vlada Je v obnovitvene svrhe dala i« 10 milijard frankov; v Isto svrho ]• za eniettf predvidena šo ravno tolikšna svota^ MANIFEST SOCIJALI8TIČNE STRANKE NA DELAVSTVO, Trst, 1. julija. (Izvir, por.) Ker je zado-bilo revolucionarno gibanje v RomaniJS značaj državnega prsvraia. Je socijalistiina stranka v zadnjih dneh izdala velepomemben maaifest na proietarijat Italije, v kate« rem Izraža solidarnost z revolucionarnim delavstvom in vojaštvom v Anconi »Socialistična stranka, konfederacija, ves proletariat Italije pozdravljajo upor v Anconi. Socialistična' parlamentarna skupina se je odločno borila v parlamentu. Z ozirom na revolucijo, na nastop socialistične stranke in delovanje parlamentarne skupine |e vlada izjavila, da ne pošlje nobenih čet v Albanijo. To Je prav znamenita zmaga: zmaga ulice ln stranke 11 A to ne zadostuje. Besedam meščanske vlade — sedaj Giolittiieve — ne smemo zaupati. Iz’ave niso v nobenem oziru zadostne. Ponavljamo in vzdigujemo klic: »Proč Iz Valonel« Poživljamo proletarce v vojašnicah, delavnicah Ir na poljih, da so čuječl in da pazijo da nikdo ne odpotuje. Vojake poživlja na profefarsko akcijo, da so pripravljeni k revoluciji, če Vlada ne drži besede ta nadaljnje svojo vojaško ekspedicijo. Prolefarl-Iat bode na njih strani, pripravljen za vsak slučaj. Ne dotikajte se vojakov ln proletarcev v Anconi! Bodite pripravljeni za vsak sluiai! Sezite si bratsko v roke!« Apel dalje omenja, da se bode delavstvo In vojaštvo držalo lastnega Glolittijevega gesla, izgovorjenega pred leil o priliki govora v Dro-nerus »Rajše kot novo vojno — revolucijo!* Pripravljeni bodite na povelje, ki jo bodemo vedeli o pravem basu izdati. Apel končuje z besedami: »Predno se prično nove vojne *ptoS, bomo proti vsaki vojni; čim nam zagrorf nova vojna, Je Vaša dolžnost, proletarci In vozaki, edino ta: revolucija.« RevoSucijonarno glbanle v Italiji se širi. Trst, 1. julija (Izvir, poročilo.) V, Anconi zasnovano revolucijonarno gibanje italijanskega proletarijata za-dobrva značaj velike, mestoma zelo krvave, revolucije. Neštevilni so krvavi spopadi med karabinerji in revolucionarji. „Lavoratore“ objavlja obširna poročila iz vseh važnejših mest severne in srednje Italije. Pokrajine Roir.agna, Umbrla in Marche so v polnem toku revolucije. Povsod vlada splošna delavska stavka. Veiika stavka v Rimu. Trst, 1. julija. (Izv. por.) „Lavora-tore“ javlja iz Rima dne 30. funija: Zastopniki delavske zbornice so z ozirom na resni položaj v RomagnI, Umbriji in Marchah po daljši in izčrpni debati sklenili proglasiti za JRim in vso provinco splošno delavsko stavko. Stavka se ie včeraj, 29. juuiJa ziutraj pričela z vso odločnostjo ia kompaktnostjo. Javni promet po ulicah je popolnoma ustavljen. Življenje v mestu je mrtvo. Vse trgovine so bile zaprte, razun onih z živili, ki so ostale odprte do opoldne. Tramvaj ne vozi. V sredo, zjutraj in ves dan so imeli ponovne konference zastopniki delavske konfederacije in vodstvo socijalistične stranke. Glede sklepov* vlada stroga tajnost. — Revolucijonarno gibanje se je razširilo na vso Romagno. Y Anconi še ni mir. 200 mrtvih. Trst, 1. Junija (Izv. por.) „Lavo-,ratore“ javlja iz Rima: Doslej sem došle vesti zatrjujejo, da_v Anconi še ni vzpostavljen mir. Čeprav je vlada zelo znatno pomnožila svoje varnostne čete v poslednjih^ dnevih, vendar ji ni uspelo zadušiti upjjra, ker revolucionarji še vedno drže v rokah močne pozicije v predmestju Borgaccio in na vseh mesto obvla-v dujočih gričih. Trgovine so oplenjene, mnogo hiš je porušenih vsled granat. Rimska „Epoca“ javlja, da je bilo v Anconi doslej 2G0 mrčvia. To Število pa je gotovo višje. Revolucionarni blok. Trst, 1. julija. (Izv. poročilo). Glasom poročil „Lavoratore“ so se republikanci, soeijalisti in anarhisti združili v tesen rcvolucijonarni blok. Med n]mi je dosežen popolen in bratski sporazum. Revolucionarji, zlasti sccijalistični poslancev zbornci, po-zivljejo kralja Emanuela, naj si „po-išče v kratkem kak drug poklic". —» Krvavi boii proletarijata. Trst, 1. iulija. (Izvirno poročilo). Splošna stavka je popolna. Železniški promet je ustavljen. V večjih krajih je došlo do krvavih spopadov med stavkujočimi in vojaštvom. Zlasti ljuti in krvavi so bili boji v mestih: v Rimini, Česani in Forli-ju, kjer io karabinerji ubili 60 letnega kmeta, nakar je razjarjena množica naskočila municijsko skladišče ter potem razdelila rmmicijo in orožje med ljudsko maso. Po vsej Romagni odmeva klic: „Forli avangarda revolucije!** V revolucijskem gibanju stoje doslej pokrajine Romagna, Umhria in Marche, to je del severne in srednje Italije. Zmage sociplistov v parlameatu. Rim, 1. julija. (Izv. por.) Zadnje seje rimske zbornice so zelo viharne in burne. Ves parlament stoji pod vtisom revolucije. SocijalističnI poslanci napadajo Giolittija in njegovo dvoumno politiko. Dosegli so že znatne uspehe. Vlada je bila prisiljena podati izjavo, da odpokliče čete iz Valone. Velikanski koruptni škandal pa je odkril sodr. posl. Cosattinl. V interpelaciji je navajal zelo umazano afero, v katero so zapletene visoke civilne in vojaške administrativna oblasti v zasedenem ozemlju. Cosat-tlnj imenuje osvobojene pokrajine „terre derubafe" (okradene dežele). V ta smrdljivi škandal je zapleten tudi bivši minister de Nava. Gre za več milijonske goljufije. Zbornica je spremljala interpelacijo z viharnim odobravanjem. * V ItaHjl vre. Socialistična poslanca Roberto in Flora sta predložila zbornici v seji dne 30. m. m. naslednji dnevni red: 1. zahteva se konstituiranje skupnega republikanskega režima zbornic: 2. g. Viktorju Emanuelu naj se dovoli rok osmih dni, da vrne italijanskemu narodu vse premičnine in nepremičnine svoje imovtae, JU so nezakonitim potom došle v njegovo posest — (Flora je advokat ta sin senatorja Flore, ki je bil župan v Turinu.) Ta predlog najbolje ilustrira današnje razpoloženje v Italiji. (Vesli L Dl!.) Dr. PAUL UMRE. Dunaj, 1. Državni tajnik za promet dr. Paul je davi ob polu sedmih umrl. NAPAD NA MUNO. Praga, 1. -P»v° Lid«“ objavlja poročilo senatorja dr Soukupa, ki je po nalogu češke socijalistične stranke potoval v Olomuc radi postopanja proti komunistu Muni. Dr. Soukup ugotavlja, da dosedaj ^ ni uvedena vojnosodna preiskava in popisuje, kako so ravnali z Muno. ki ga je samo neki legijonar s svojim telesom I obvaroval, da ni bil že v skupščini ustreljen. Dr. Soukup poroča, da so bili legijonarji oboroženi z bajoneti, revolverji in celo ročnimi granatami. Dr. Soukup poudarja, da se je udeležil pretej>a socijalno-demokratični tajnik, in smatra, da pravi izzivalci izgredov niso v Olomucu, temveč da jih je treba iskati v krogih, ki jim Je na tem, da izzovejo meščansko vojno, ker republika ne služi njihovim interesom. NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR. Berlin, 30. Državni zbor je na podlagi poročila odseka za poslovni red sklenil, ugoditi predlogu Lede-bourja glede razveljavljenja trdnjav, skega zapora neodvisnega poslane« Nittwocha io ustavitve ooataoani* nija: Okoli Bobruiska je sovražnih utrdil svoje postojanke med močnimi topovsk, ognjem. Zadeli smo na nje< gove prednje čete. V Polesju smo po krvavih bojih izpraznili Mosyr ia Kolenkoviče. USTAJA TURKOV. Pariz, I. „Agence Havas“ poroča iz Carigrada, da je Mustafa Kemal paša odredil splošno ustajo turškega prebivalstva proti Franciji in Grški« Diskusijski večer. Vse sodruge opozarjamo na diskusijski večer, ki bo danes v petek ob 8. uri zvečer v mali dvorani »Mest« nega doma«. Pristop ima vsak sodrus proti strankini izkaznici. proti nemško-nacijonalnemu poslancu Kerkopffu. Nato se je nadaljevala debata o vladni izjavi. GOSPODARSKA POGAJANJA V LONDONU. London, 30. Krasin je imel včeraj razgovor z ministrskim predsednikom Lloyd Georgem in s trgovinskim ministrom. V tem razgovoru so raz-motrivali možnost vzpostavitve trgovinskih odnošajev. Krasin pa ni mogel dati jamstev, ki jih zahteva angleška vlada. Pariz, 1. Kakor poroča »Petlt Parisien**, je LIoyd George Krasbiu izjavil, da se bodo trgovinska pogajanja mogla šele tedaj nadaljevati, ko bo moskovska vlada dokazala, da ima lojalne in spravljive namene. Vsled tega je LIoyd George angleške odposlance pri vrhovnem gospodarskem svetu naprosil, da zopet odpovedo sejo, ki bi se imela v sredo v navzočnosti boljševiških delegatov vršiti. RUSKO BQJNO POROČILO. Moskva, 1. Vojno poročilo: Rdeče čete so po hudih bojih dne 29. junija osvojile Mosyr. Prodirajoč proti Rovnu so naše čete razbile odpor sovražnikov in dosegle črto 50 vrst vzhodno od Rovna in 12 vrst vzhodno od S«petovke. Na Krimu je bil poražen sovražni donski voj. Sovražnika zasledujejo. POLJSKO BOJNO POROČILO. VarSavs. Vojno poročilo poljskega generalnega Štaba * 39. tu* Iz Slovenije. Guštanj. (Delavski shod.) Mežiška do« lina se giblje. Socialistična ideja cvete, po« sanja nove mladike in se otresa vsega, kac ni socijalistično. Naše proletarske vrste se množe. Delavec, U moraš samo delati od zore do mraka, zato, da ne boš morda imd časa čltati »hudičevega« časopisja, tako st mislijo krvosesi kapitalisti. In če bo delavec; nezaveden, ga bomo lažje Izžemali, pravijo. Toda socijalno demokratično delavstvo sl Je izvojevalo to, za kar so že naši stari so« drugi šli v boj. Sedaj posvetimo čas delu za izobrazbo. Organizacije se množe, pa n« zato, da bi hodile vsaka svojo pot ta drl« z glavo skozi zidi Skupno, korak za kora* kom naprej po poti, ki Je začrtana v našenf programa I Buržuazija vidi to naSe mogofi« no gibanje, strah jo je in ker jo je stnrti pred našo proletarsko zavednostjo in maso* so seveda začeli poskušati z različnimi pla« čaniml agenti in v svojem nesramnem časopisju kakor »Večerni list« 1. dr. napraviti razdor v naših vrstah. Začeli so hvaliti ta zagovarjati one, ki so še le pred neknl časa prišli med naže vrste ta so že mislili, da bodo nosili v stranki generalske »porte«j ljudje, ki so med vojno bili plačani od kra« ljev ta ministrov kot njih zvesti sluge ia taki, Jel so bili ie pred tremi leti ministrant^ za stranko proletarijata pa niso nikdar česar storiU, temveč so delo naših požrtvo« vaIrtih sodrusov le ovirali. To ve dane* vsaka organizacija ta prav dobro čuti, d« se vrši naše delo v najboljšem redu še I« sedaj, po prelomu, kar prej ni bilo. Te pn klerikalnih listih tako hvaljene rove so Jcsl hitro šle na klerikalno mlinsko kolo, ki j Hi je na mah obrnio tako, da so postali talol »komuulstU. lu rešili smo so jih. Buržuazili ie v5eS ta roke si manejo, če se Jim posre« či tupatam delavske organizacije razccpiA ker manjše enote se lažje ubijejo. »Staf gore. to bole« pravijo tl »boljševlkl«. Naš«* stranko, ki Je ostala zvesta svojim načelom^ so *ačeii napadati z najpodlejSkni ta lažni!« viml argumenti. »Večernemu Usta« pomaga; blatiti našo stranko komunistični »Rdeč! prapor«. Ker pa zavedno ljudstvo pozna nakane teh »ljubiteljev« proletarijata, podali« šuje dan za dnent na levo ta desno svojo fronto. Takim ljudem, ki ne uvidijo drago* cenosti proletarske krvi, napovedujemo boj in gorje mu, kdor bo skušal razdirati v na« 2ih vrstah. Soo. demokracija, ki jo pozna« mo, ki nam Je izvojevala toliko vidnih uspehov, ta Je naša internationala! —■ V teral smislu sta nam delavcem v jedrnatih in Im« ponujočih besedah v slovenskem in neto* škem Jeziku govorila dva naša sodruga <8 Maribora na našm vrlo dobro obiskanem Javnem shodu dne 20. m. ra. v Ouštanju. P« končanih govorih Je bila sprejeta soglasna resolucija: Politično In strokovno organizirani proletarijat Mežiške doline Izraža svoje popolno zaupanje Izvrševataemu odbora J. S. D. S., izvoljenem povodom mariborskega kongresa v znamenju nepomirljivega razrednega boja in v nadi, da ravno po mu šem vztrajnem in vzajemnem delu mora prid do ujedlnjenja celokupnega proletarU jata v državi ta Izven nje. — Pozdravil« ves proletarijat v državi, ki na podlagi do« brlh Izkušeni čisti svoje vrste ta po pro« gramu poštenega ln odkritega boja vrši svojo veliko socijalistično misijo. Od« glanja enkrat za vselej najodločneje vsaka agitacijo, ki stremi za tem, da cepi naše politične, strokovne ta gospodarske organizacije, _ Poziva vse delavstvo Slovenije, da r kali zatre vsako cepljenje svojih vrst. —* Tako Je toraj pri nas Korošcih! i.......... ■■■■■ .... ............... Izdajatelj: Ivan MUnar. Odgovorni urednik: Jak. Vehovec« mn MUKI im Električna v« : prvovratno Izolirana (2 mmm in mm) na originalnih klopMSih (špulali) popolnoma nova s« odda v vsaki množini. Cona Izrodno imraa. V|*aU tt • m* MPMtt pa« R. „S8‘ i / Poštni čekovni račun št. 10.532, Telefon interurban št. 178. Liihliui in itiliti kih ; sprejema v svojem hranilnem oddelku tm em šine vloge in jih obrestuje po čistih Večje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvignejo zneske iz te vloge šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih Danes je ravnokar dospela večja partija „Fesslerjevih“ gonilnih Jermenov v širini 5—16 cm in v vsaki poljubni dolžini. Fesslerjevi gonilni jermeni so ravno tako dobri kakor usnjati. Za celi dye tre linji so cenejši od usnjatih. Skrajna natezalna prožnost. — Mojstersko dovršeno delo preciznosti. — Izvrstna adhaesija. — Ti jermeni tečejo brez vsakega šuma in sunka ter ravno. — Siguren prenos sile. — Prilagodijo se vsakemu žlebu. — Fesslerjevi jermeni se danes uporabljajo v tristo veleobratih. — Razpošilja jih točno in takoj iz Maribora: lesna trgovina ind. d. d. v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 5. Za varne st hranilnih vlog Jamči blagovna zaloga, ki znaša po polletni bilanci okrog 1!© mlilfCKOV kron« društvena posestva, ki reprezentirajo vrednost nad 2 mElifona krčit, kakor tudi skladi, rezervni, deležni in dr. Vloge sprejemajo in izplačujejo vse podružnice Konsumnega društva za Ljubljano in okolico, ki so: 1. V Spodnji SiSki v Ljubljani. 2. Na Glincah pri Ljubljani. 3. V Ljubljani, Bohoričeva ul. 4. V Ljubljani, Sodna ulica. 5. V Ljubljani, Krakovski nasip 6. Rožna dolina (obč. Viž). 7. V Tržiču na Gorenjskem. 8. Na Savi (obč. Jesenice) na Gorenjskem. 9. Na Jesenicah (pri Ferjanu). 10. Koroška Bela-Javovnik. 11. Borovnica. 12. Radovljica. 1?. Kranjska Gora. 14. Mojstrana. 15. Celje 16. Šoštanj. 17. Guštanj, Koroško. 18. Prevalje, , 19. Mežica, , 20. Črna j., „ 21. Crna II., » 22. Maribor. 24. St. Lovrenc na Pohorju. 25. Kamnik. 26. Pragersko. 27. Križe pri Tržiču. 28. Sv. Ana pri Tržiču. 29. Gorje pri Bledu. SO. Store pri Celju. 31. Fala nad Mariborom. 32. Ruše nad Mariborom. 83. Pliberk, KoroSko. 34. Rogaška Slatina. 35. Radeče-Zidanmost. 23. Litija. Se podrobnejša pojasnila podajajo zaupniki v navedenih podružnicah ali pa osrednja pisarna Konsumnega društva za Ljubljano in okolico, ki je V Ljubljani, Sp. Slika, Kolodvorska cesta 208. Pisma naj se pošilja pod naslovom: Ljubljana, poštni predal “13. Društvo ima na razpolago poštne poloinfce s katerimi zamorejo vložniki denarne pošiljatve pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno. Sodrugi! Zadružniki! Vlagajte svoje prihranke v lastno hranilnico! iz kavčuka LJUBLJANA st? etra ce SLADKOR Strugarska udova premožna išče za otvoritev ki more delavnico samostojno voditi. Možitev ne izključena. Več se poizve pri hišnici Dunajska cesta 25, Ljubljana od petka do nedelje zvečer. trgovska, špedicijsV; a in komis. deln.družba Podružnica v Ljubljani, flkc. glavni t,500.000. Špedicija vsakega blaga. — Vskladišcenje. — Zacarinanja. Reekspedicija. — Prevažanje pohištva. Lastnica L ljubljanskega skladišča KRISPER &TOMAŽIČ Direktna zveza s progojužne železnice. Telefon št. 366. novihraznovrst-/.ptOpfl nlh dvokoles s nalbolJSo pnevmatiko, posebej r>lal(e, »alna Čreva In vsako* vrslni deli sa dvokolesa In rasne •troje. — Vzamejo se tudi stara dvokolesa in stroji v račun. 623 f. B„ trgovina i mirni sli. LJUBLJANA, Stari trg 28. Priporočamo: ! JOSIP JUG ■ 'j stavbeni - pohištveni j pleskar in ličar LJUBLJANA Rimska cesta 16. I d. d. v Ljubljani naznanja, da je kar najmodemeje opremljena in da izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Izvršuje: knjige, brošure, računske zaključke, cenike, lepake, letake, vabila, trgovske račune, razpredelnice, pisma in za-v.i/-e, osmrtnice, posetnice itd. v eni ali več barvah od najfinejše do :: najpreprostejše vrste. :: Vse lično in po zmernih cenah. Konsunina društva, zavodi, organizacije, razna društva, trgovci in obrtniki! Priporočamo Vam, da se trdno oklenete te najbolj zmožne tiskarne v Mariboru. . 92 Bencin 725/748 v železnih sodih po 400 kg po ceni 39 kron kg loko Ljubljana prispe v približno 14 dneh. Naročila prevzame: »PROMET LJUBLJANA, Gradišče št. 9. ii tehn. industr. podjetje, d. z. o. z. v kockah razpošilja dokler traja zaloga in sicer: pri odjemu najmanj 50 kg po K 64 — za kg, 500 kg po K 62— za kg. Dalje dobavlja po naročilu franko vsaka postaja v Sloveniji samo vagonske pošiljatve: Banatsko pšenico po k m- za ioo tg. Zdravo koruzo poK 48°-2a 100 >«• Za solidnost blaga se jamči ter se priporoča tvrdka PATERNOST & REMIC, Ljubljana Rimska cesta št. 2. Brzojavi : PAltEM LJUBLJANA : Brzojavi izvršuje: Betonske in železobeton. stavbe Moderne industrijske naprave Zgradbe za izrabo vodnih moči Kanalizacije Elektrarne Vodojeme Mostne zgradbe Visoke stavbe vseh vrst Jezove Poljedelska poslopja Obrežna zavarovanja Cestne stavbe ter ima na razpolago veliko množino okroglega železa za železobetonske zgradbe. OTVORITEV trgovine z žeEamino Pinter & Lenard v Mariboru, Aleksandrova cesta 32 - 34, bode 1. iuBifa 1920. Za obilen obisk se priporočava Pinter & Lenard. Kolinska tovarna, Ljubljana. Angleško sukno elegantni vzorci za gospode; kakor za modne, športne, žaketne in smoking obleke. Odpuščeni vojaki, invalidi, vrnivši se vjetniki (Slovenci), delavci in železničarji znaten popust. Prva kranjska razpošiljalna Schwab & Bizjak .Dvorni trg 3 LJUBLJANA Dvorni trg 3 Lastni modni atelje! liste obdržati svojo lepoto? Hsiefe imeli M lamu mehko kožo? Hotele soli pen.moioliev in nnrrnu? Uporabljajte Fellerjevo pravo Elza obrazno, lil lljJIlKif kožo obvarujočo pomado! Občudovani bodete! Zavidani! 1 lonček 9 K, št.IIl.mo^oS^ieK K temu Fellerjevo najfiriejše ljiljanovom i *n7 Fellerjeva prava Mele imeli lepe. Totk“* pomada zarasti«^* osivenje z Žapreč« prha^P^k 9 k, it. Ul. 12K. k ate‘mu moino t?rov° milo za umivanje g!«ve 8 K. Šampon 1 K. Mazilo za brke 2 K 50 vin. in 3 K. * Mučijo U kurja očesa? ristovski obliž učinkuje brez bolečin, hitro in zanesljivo! Nobenih žuljev! Nobene trde kože I Mala žkatljca 4 K, velika /EJS& škatlja 6 K. PlaSf M hi? Fellerjeve Elza umivalne pa-tblilo St! Roj; stilje (Kolonjska voda) 1 škatlja 7 K. Fcllerjev umivalnl prašek proti potenju 1 škatlja 6 K. Fellerjev mentolni črtnik zoper glavo- in zobobol 1 škatljica 4 K. Fellerjev Elza fluid 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici špecijalni 36 K. Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši # Hega-puder Dr. Kluger, bel, roza In rumen, 1 velika škatlja 12 K. Mocn. Francovka v steklenicama po 8 K In 22 K. Omot in poštnina posebej a najcenej Eisgera V. Feller, lielainar, MMmi Elzatrs It.25Z (Hrvatska). prevzema denarne v loge in iz-vršuje vsakovrstne bančne Pfijjj: Podružnici: MURSKA SOBOTA In VELIKOVEC ~ " Mariborska eskomptna banka, Maribor, Tegetthoffova ulica 11 Jisk »Učiteljske tiskarne** v Liubllanl. RB J. Štev. 150. Stran 4. KAP