DRŽ. MEŠČANSKA ŠOLA JANEZA TRDINE V NOVEM MESTU OB DESETLETNICI 1930 - 1940 Z LETNIM POROČILOM ZA ŠOLSKO LETO 1939-1940 . ■ ■ DRŽ. MEŠČANSKA ŠOLA JANEZA TRDINE V NOVEM MESTU OB DESETLETNICI 1930 - 1940 Z LETNIM POROČILOM ZA ŠOLSKO LETO 1939-1940 NATISNILA JUGOSLOVANSKA TISKARNA PODRUŽNICA V NOVEM MESTU (JOŽE GAJETA) Z dovoljenjem M. Tičar, Ljubljana Ob desetletnici Nagovor ravnatelja Žargaja T. pri slavnostni akademiji 8. junija 1940. Državna meščanska šola v Novem mestu obhaja 10 letnico svojega obstoja. Vse, ki ste se odzvali vabilu k spominski prireditvi, naj-prisrčneje pozdravljam in se vsem za ta obisk lepo zahvaljujem. Ob svojem 10 letnem jubileju naša prosvetna ustanova še ne more imeti kaj velikega za seboj. To je šele dober začetek, ki je povsod težek. Dvakrat težko pa je ustanavljati, urejati, spopolnjevati in opremljati šolo v današnjih časih. Šola je še v velikih potrebah. Ob prestopu v drugo desetletje imamo najlepše upanje, da bo šola svojo dvajsetletnico slavila kot vzorno urejen zavod s popolnimi zbirkami učil, z opremljeno delavnico za deška in dekliška ročna dela. S prvim desetletjem pa je šola dosegla toliko, da njeni ustanovitelji in delavci na njej lahko s ponosom gledajo na svoje delo in uspeh. S priznanjem moram ob tej priliki imenovati prvega ravnatelja te šole g. Antona Merviča, ki je leta 1930 začel s prvim in drugim razredom ter zastavil plug v ledino. Pod njegovim spretnim vodstvom je šola na mah razcvetela in se vsidrala v Novem mestu kot številno obiskan prosvetni zavod. Celih devet let je ravnatelj Mervič A. vodil šolo do svoje upokojitve v 1. 1939. Njegovo prizadevanje in sposobnost sta dosegla, da je izročil svojemu nasledniku razmeroma dobro urejeno šolo, upoštevajoč činitelje, od katerih zavisi njen prospeh. Ime prvega ravnatelja gosp. Merviča se bo v zgodovini šole vedno s častjo imenovalo. Z jubilejem šole je nadalje tesno povezano ime gdč. Olge An-drejčičeve, ki edina od onih, ki so polagali temelje zavodu, še danes nadaljuje svoje plodonosno vzgojiteljsko delo na šoli. S hvaležnostjo pa se spominjam danes tudi vsega učiteljstva, ki je delovalo na šoli in se tekom let preselilo drugam. 849 učencev in učenk se je v prvih 10 letih vpisalo in obiskovalo šolo. Od teh je dovršilo šolo z završnim izpitom 120 dečkov in 96 deklic. Poleg teh pa je še večje število učencev in učenk, ki so dovršili IV. razred brez završnega izpita. Število deklic na šoli je večje od števila dečkov. Absolventi novomeške meščanske šole so že v najrazličnejših poklicih. Šolanje na meščanski šoli je izključno praktično usmerjeno. Naša šola ima obrtno-industrijsko smer. Meščanska šola je poklicana predvsem, da izobrazuje otroke nižjih in srednjih slojev naroda, da jih vzgaja za razumne obrtnike in trgovce. Najbolj nadarjene pa pripravlja za študij na srednjih strokovnih šolah. Napačno je, če se nam očita, da vzgajamo ljudi, ki po dovršeni šoli ne cenijo dela. Ja očitek, če je na mestu, gre danes enako vsem šolam. Toda, če katera šola, tedaj gotovo meščanska šola vzgaja ljudi k delu. Saj je ves njen učni načrt tako usmerjen in prirejen. Vzgajamo in hočemo vzgojiti delavne ljudi. Dobro se zavedamo, kako resničen je nauk slovenskega evangelista Kreka: Zakon dela svetu dan je, svet brez dela so le sanje. Nadarjenim pa naj bo odprta pot za nadaljevanje študija. Krivično bi bilo zapirati komu pot navzgor zato, ker je rojen na kmetih, v delavski koči ali je samo sin obrtnika. To je usodna zmota. Saj vemo, kje so zrasli največji sinovi naroda. Vse to je uvidela tudi največja državna prosvetna oblast v državi in je pred kratkim izdala odlok, po katerem se bodo mogli absolventi meščanskih šol brez zaprek vpisovati na srednje strokovne šole. Le na dveh šolah se bo zahteval sprejemni izpit iz francoščine. Najskromnejši pojm o vzgoji mora dobro razlikovati med vzgojo in dresuro ter med vzgojnim poukom in suhim abstraktnim trpanjem znanja v mlade glave. Dober vzgojitelj naj zna pri vsaki učni uri pri gojencu hkratu plemenititi srce, vzpodbujati in jekleniti voljo ter bogatiti razum. Vzgojitelj mora vsak dan nekaj nuditi in podati gojencu, iz svoje osebnosti mora graditi njegovo osebnost. Ne po slučaju — nič ni slučajno — je naš rod na svetu v časih, kakršni so. Temelji držav se majejo, iz silnih pretresov se bo na novo izoblikovalo lice zemlje. Naša mladina je tista, ki je bodočnost v njenih rokah. Mladina bo pa taka, kakor jo bomo vzgojili mi, kakor jo izoblikuje današnja družba. Šola in dom naj vzajemno vršita svoje težko in odgovorno vzgojno delo. Naše moči so sla*be v današnji gigantski borbi. Vendar kvišku srca in pogled navzgor! Naš načrt in program za naprej je kratko in jasno izražen: Neustrašeno na delo in v boj za vero naših očetov! Ohranimo zvestobo in poživimo ljubezen do milega materinega jezika! Branimo očetov dom in domovino! Bog ohrani kralja in varuj državo! Proslava desetletnice Desetletnico obstoja je šola proslavila 8. junija po temle sporedu: Ob 8 zjutraj sv. maša za žive in mrtve učence in učenke ter učiteljski zbor. — Ob 9 začetek razstave risb in ročnih del, ki je ostala odprta 8. in 9. junija. — Ob 8 zv. slavnostna akademija v Prosvetnem domu, ki se je začela z državno himno in govorom ravnatelja Žargaja T. in je obsegala naslednje nadaljnje točke: 1. Pevske: M. Tomc, Drežniška. B. Šček, Ciciban je zaspan (dvoglasni zbor). V. Mirk, Koromandija. V. Vodopivec, Ptici (triglasni zbor). 2. Orkestralne: R. Pracht, Menuett in Scherzo (L, II., 111. violina in klavir). Eno rožco ljubim. Je bela cesta ugajena (I., II. violina in klavirska harmonika). 3. Pevske: Fr. Kramar, Dekle in roža. B. Šček, Skrito v žitu poje murn. C. Pregelj, Pesem o Zili. C. Pregelj, Vigred približa se (triglasni zbor). 4. Dramatske: S. Jenko, Molitev. O. Župančič, Z vlakom in Na Bledu. Fr. Prešeren, Zdravljica. O. Župančič, Žebljarska. F. S. Finžgar, Veriga (odlomek). 5. Telovadne: Vaje z žogami. Proste vaje. 6. Mazas in Gebauer: 3 violinski dueti. 7. Spevoigra: V. Vodopivec, Ob potoku. Učiteljstvo na državni meščanski šoli v Novem mestu v desetletju 1930/40 Ravnatelja: Mervič Anton od 23. septembra 1930 do 20. aprila 1939. Žargaj Tomo od 20. aprila 1939 dalje. Meščanskošolski učitelji: Andrejčič Olga od 29. septembra 1930 dalje. Štrbenk Karel od 29. septembra 1930 do 29. novembra 1935. Žargaj Tomo od 21. januarja 1932 do 20. aprila 1939. Dernovšek Marija od 1. oktobra 1932 dalje. Prof. Luzner Gustav od 24. decembra 1932 dalje. Pogačnik Vida od 4. septembra 1934 do 5. septembra 1938. Rus Alojzija od 13. novembra 1934 do 22. decembra 1939. Terseglav Francka od 6. decembra 1937 dalje. Profesor: Rakovec Josip od 29. maja 1935 dalje. Ljudskošolski učitelji: Štrbenk Ana od 1. oktobra 1932 do 15. oktobra 1936. Trdan Anton, abs. viš. pedag. šole od 7. novembra 1939 dalje. Šubic Ida, abs. viš. pedag. šole od 7. novembra 1939 dalje. Učitelj veščin: Hvala Just od 26. septembra 1934 dalje. Začasni učitelj: Kosič Ivan od 13. marca 1936 do 28. junija 1936. Suplent: Andoljšek Ivan od 29. novembra 1939 dalje. Veroučitelji: Kek Franc od 29. septembra 1930 do 1. septembra 1934. Škrbe Stanko od 1. septembra 1934 do 15. aprila 1937. Oblak Janko od 22. aprila 1937 dalje. Honorarni učitelj higiene: Dr. Polenšek Marijan od 29. oktobra 1935 do 14. decembra 1936. Honorarni učitelj petja: Markelj Anton od 11. aprila 1939 dalje. Honorarni učitelji telovadbe: Tratar Marijan od 1. februarja 1934 do 29. septembra 1936. Adamič Marija od 23. marca 1934 do 28. junija 1934. Poljanšek Vida od 9. novembra 1934 do 28. junija 1939. Tavš Gabrijel od 1. marca 1937 do 28. junija 1937. Statistika učencev in učenk državne meščanske šole v Novem mestu v desetletju 1930/40 Šolsko leto I. razred 11. razred III. razred IV. razred Skupaj a b sknp. a b sknp. a b skup. a b skup. >o u a •o dekl. >u a> •a dekl. >cJ OJ dekl. dekl. XJ u v ■o dekl. >o •o dekl. >u