Amerik an ski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
rEViLKA :n.
J0L1ET, ILLINOIS, MAK€A 1916
LETNIK XXY.
usi zaceli novo
ofenzivo na severu.
\
topatkin misli udariti Hindenburga Pred Dvinskom. Ljuti boji tudi ob bukovinski meji.
dun baje pred odločitvijo.
'Soči se nadaljujejo ljuti boji z avstrijskimi uspehi.
din, 20. marca. (Brezžično v Say-— Sledeče, od zadnje sobote no dnevno poročilo avstro-ogr-vojnega vodstva je dospelo da-Wfckaj i
lijansko bojišče: Ob dolnji Soči 1 primeroma mirno, fei pomorski letavci so ponovno sčali bombe na sovražne baterije, tovljene tik ustja Bobe. Gorico je kt obstreljevalo težko topništvo.
Uspehi v tolminskem odseku.
^ odseku tolminskega predmostja laše čete nadaljevale svoje uspešne ®de. Prekorakale so cesto Selo-n'> prodrle zapadno od Sv. Marije °dbile protinapad na osvojene potoke. užno od Mrzlega Vrha je tS(>vražnik izgnan iz svojih obkopa-Postojank in je bežal do Gabrija.
bojih je bilo nadaljnjih 283 mož
lih.
koroški fronti je v odseku Bele to'stvo živahneje delovalo prav do ^skih planin.
dolomitski fronti je sovražno bistvo obstreljevalo naše postojan-p°sebno v odseku Col di Lane in v l?s»ski dolini."
Avstrijsko vojno poročilo.
. marca, brezžično v Say-UN, Y. — Hudo bojevanje se naif pb avstro-italijanski fronti.
nje avstrijsko uradno naznani-B«f<. da so laški napadi izpodlotrli avstrijskega streljanja. Kazna-, glasi: b goriškem predmostju so av-
F
višine. Popoldne je avstro-s*o topništvo močno bombardiralo *oio fronto pred obmostjem. Po-^ smo prepodili sovražnika iz za-l^1 Pred Pevmo.
Ujeli 925 Italijanov.
l(, ob tolminskem predmostju se Juiejo. Sovražnik se odločno tru-
°"°8rske baterije včeraj zažgale so-utrdbe pred južnim delom Pod-
, dobiti odvzete mu postojan-so trdno v naših rokah. Ujeli II ?kupaj 925 Italijanov in število |tnienih strojnih pušk se je povišalo
L °n°vni sovražni napadi proti Mr-ttjju Vrlm in Krnu so izpodleteli pod L ^streljanjem. Pri Rombonu smo Itij1 neko laško postojanko, ujeli ^.'^'janov in uplenili dve strojni
^koroški fronti se nadaljujejo to •	t'rols'{» »nei* je sovraž-
- Pn'štvo obstreljevalo okrožje Col 1 >n nekaj toček južno odondod."
Z ruskega bojišča.
i^"'1« 20. marca. — Danes izdano "fjr° "ainanilo pravi:
ozira na svoje težke izgube ^ 81 Ponovno napadli včeraj z močit t0li<lelki na obeh straneh Postali tr med Naroškim in Drisvjap-^'^erom. Napadi so bili popol-»»^"uspešni. V soseščini Vid-neniške čete napredovale in po-
finale nazaj nekaj sovražnih divizij ki so še poskušale obdržati svojo postojanko tesno ob naši fronti po svojem napadu, podjetem včeraj v jutro. Ujeli smo enega častnika in 280 mož, spadajoči!) k sedmerim polkom."
Avstrijsko uradno naznanilo.
Sledeče uradno avstrijsko naznanilo, datirano od sobote, je bilo prejeto tukaj danes.
"Rusko topništvo je bilo delavno ob Dnjestru in besarabski fronti. Pred-niostje pri Uscieczku so napadli ponoči metalci min. Po topniški pripravi je sovražnik razstrelil mino in potem podjel napad z ročnimi granatami. Vsled razpoka mine smo zapustili za-kop. Vsi drugi napadi so bili odbiti ili nekaj Rusov je bilo ujetih."
Angleži o ruski kampanji.
London, 20. marca. — Hudi ruski napadi ob avstrijski in nemški fronti so bili naznanjeni danes. Uradno naznanilo iz avstrijskega vojnega urada je priznalo, da so bili Avstrijci prisiljeni k umiku blizu predmostja pri Uscieczku. Rusi so silno napadli z granatami po topniškem bombardiranju.
"Naša obrambna linija je bila nekoliko uma'knjena," je priznal avstrijski vojni urad, "ali vsi napadi na drugih točkah so bili odbiti."
Berlinske brzojavke trdijo, da so Rusi izgubili 20,000 na usmrčencih, ranjencih in ujetnikih v nagli ofenzivi proti Von Hindenburgovim linijam na 65 miljni fronti v okrožju Vilne. Nemške postojanke so bile bombardirane štiriindvajset ur pred napadom, ali top niška priprava je bila neizdatna, poroča Berlin. Von Hindenburgovi vojaki so odvrnili ofenzivo po neprestanem streljanju s strojnimi puškami.
Petrograjske brzojavke molčijo o novi ruski ofenzivi. Tu mislijo, da so Rusi udarili v svrho, da preprečijo od-poslatev več nemških čet na zapadno fronto.
Avstrijci se nekoliko umeknili.
London, 21. marca. — Avstrijske čete na fronti severozapadno od Usciecz-ka ob reki Dnjester blizu bukovinske meje so bile prisiljene po ruskem pritisku, zapustiti predmostne utrdbe in opustiti svoje prevoze. Pod kritjem noči se jim je posrečilo, dospeti do avstrijskih prednjih stražišč severozapadno od kraja Zale Szczyki, severno od Črnovic, kakor poroča danes izdano avstrijsko uradno naznanilo.
Predmostna postojanka leži na južnem bregu Dnjestra, 38 milj severozapadno od Črnovic. Da se izognejo ujetju, so morali Avstrijci predreti prek ruskih postojank pri Uscieczku, in to so storili s popolnim uspehom.
Nova ruska ofenziva.
Petrograd, 22. marca. — Rusko vojskovanje ob severni fronti se utegne razviti v naj resnejšo ofenzivo, ki je bila podjeta na kateri strani v tem bojnem torišču izza maršal von Hinden-burgove kampanje proti Dvinsku zadnjo jesen.
Avstrijci zapustili Črnovice?
I.oncjon, 22. marca. — Da so Avstrijci zapustili črnovice, glavno mesto Bukovine, poroča neuradna brezžična brzojavka iz Rima, prejeta tukaj danes.
courtom in Malancourtom, zapadno od reke Meuse, se je končal v težkih izgubah za Nemce, po uradnem naznanilu iz Pariza. Sveža divizija, privedena iz daljne točke, je bila rabljena.
Napad je značila uporaba smolnih tekočih plamenov. Na eni točki, vzhodno od Malcourtskega gozda, so Nemci nekoliko napredovali, kakor je priznal Pariz.
Ranejši napad na Cote de Poivre ie bil odbit. Enako je Francozom izpod-letel napad blizu vasi Vaux.
Nemci ujeli 2,500 Francozov.
London, 21. marca. — Nemci, ki so včeraj in snoči naskočili gotove točke v soseščini Verduna, so bili danes videti izpehani.
Pariško uradno naznanilo pravi, da je nemško topništvo močno streljalo, dočim je nemška pehota ostala v kritju in bila videti zadovoljna, da obdrži ta ko drago pridobljeno ozemlje.
Dnevno francosko poročilo priznava berlinsko trditev o nemških pridobitvah na zapadnem bregu reke Meuse med včerajšnjim bojevanjem, a pri stavlja, da so bile nemške izgube o-gromno težke.
Berlin pa pravi, da je bilo več nego 2,500 neranjenih Francozov ujetih in mnogo zalog uplenjenih.
Zasedli grič Haucourt.
Pariz, 22. marca. — Nemci so obnovili svoje napade na francosko fronto med Avocourtom in Malancourtom zapadno od reke Meuse in severozapadno od Verduna.
Nocoj izdano uradno naznanilo priznava, da se je sovražnik ustanovil na malem griču Houcourt, ki leži severo zapadno od Malancourta.
Vzhodno od reke Meuse se nadalju je strašno bombardiranje blizu Douau-monta in Vaux, a brez pehotnih napadov.
Z azijskega bojišča.
Rim, 21. marca. — Ruske čete so dospele pred turško črnomorsko luko Trebizond in začenjajo oblegati me sto, po danes tukaj prejetih brzojavkah. Velika turška bojna moč .hrani Trebizond.
Rusi zavzeli Ispahan v Perziji.
..London, 21. marca. — Reuterjeva brzojavka iz Teherana pravi, da so ruske čete vkorakale v Ispahan, staro glavno mesto perzijsko, dne 19. marca.
Ispahan je eno važnih mest Perzije, s kakimi 80,000 prebivavci. Leži 218 milj jugovzhodno od Teherana.
Turki zapustili Erzinjan.
London, 22. marca. — Neka brzojavka iz Bukarešta čez Amsterdam pravi, da so Turki zapustili Erzinjan, trdnjavo v Mali Aziji, 120 milj zapadno od Erzeruma.
Z zapadnega bojišča.
London, 20. marca. — Nov in mogočen nemški napad, to pot med Avo-
Herrera sedaj z Villo. Funston v resni skrbi.
Bivši vojaški guverner v Chihuahui se od ekel Carranzi in se druži z razbojniki.
S Herrero nad 2,000 vojakov
Utegne udariti v ozadju ameriških čet. Položaj zamotan.
El Paso, Tex., 20. marca. — General Gavira, poveljnik posadke v Jua-rezu. je prejel vest, da so se Carranzo-ve čete pod polkovnikom Cano danes pozno popoldne v odseku Namiquipe spopadle z Villovimi razbojniki. O izidu boja ni še nič znanega. Nami-quipa leži v okrožju Guereru v državi Chihuahui.
Polkovnik Cano je bil s svojimi 900 jezdeci že pred dvema dnevoma pri E1 Vallu trčil vRttp z Villovo tolpo, ki pa se je tedaj naglo umeknila.
Carranzova volja.
Washington, D. C., 20. marca. — General Cwranza je protestiral proti temu, da ameriške čete tekom zasledovanja Ville zasedejo Časas Grandes, in ameriška vlada je odgovorila, da zahtevi > streže. Vojaki Združenih Držav ne bodo zasedli nobenega mehi-kanskega mesta.
Zveza pretrgana.
El Paso, Tex., 21. marca. — Na prerezanju telegrafske in telefonske zveze med mestoma Juarez in Casas Grandes je po mnenju inehikanskih vojaških oblastev v Juarezu kriv samo Villa, ki je s svojimi četami prej-kone prekoračil progo mehiške severo-zapadne žtlezniice. Kako velika je napravljena škoda, se ni dalo dognati.
Brez neposrednih poročil. ') . i> (>oja med Villo in Carranzo-
Bolnična ladja torpedirana.
Berlin, 19. marca. (Brezžično v Say-ville.) — Avstro-ogrska bolnična ladja "Elektra" je bila zadnjo soboto v Jadranskem morju po nekem zavezniškem podmorskem čolnu brez svarila torpedirana. En mornar je bil usmr-čen in dve bolniški strežnici sta bili težko ranjeni. Naznanilo se glasi:
"Iz Dunaja poročajo, da jc bila bolnična ladja 'Elektra' avstro-ogrske družbe Rdečega križa na vožnji iz neke severnojadranske luke proti južni brežini dalmatinski po nekem sovražnem podmorskem čolnu dne 18. marca torpedirana. Parnik so morali potegniti na obmorsko peskovino. En mornar je utonil in dve sestri Rdečega križa sta bili težko ranjeni.
" 'Elektra' ni bila kot bolnična ladja sovražniku neznana in je kazala običajne znake."

American Pre«« Ai»ociation.
CARRANZA IZBRAL ZGODOVINSKO ME8TO ZA GLAVNO MESTO.
Ve»r*'a javni trg v mestu Querctaro, ki je novo glavno mesto s sedežem mehikanske vlade. Leži 112 '*"»')» ,o®£adno mesta Mexico, ima 45,000 prebivavcev in je kraj, kjer jc bil cesar Maksimiljan ustreljen dne
1867.
vin« ;et'»m: v bfilini Namfquipe je mogoče tudi samo domnevati, ker niso dospela poročila niti od generala Pershinga, niti iz mehikanskega vira. Na dobro poučenem mestu pa mislijo, da Villa ni osebno vodil oddelka, ki se je tam postavil v bran. Za izključeno smatrajo, da je mogel dospeti v Na-miquipo. Če pa je vendar dospel, potem je videti prav verjetno, da je že v boju z ameriškimi četami.
Položaj še vznemirljiv.
Ob meji še traja napetost. Vkljub pomirjajočim zagotovilom, ki so dospela iz Washingtona, se je slej ko prej izražalo splošno prepričanje, da je resna nezadovoljnost med Carran-zovimi četami in se je treba pripraviti na vse. Predlagani zapisnik med za-vezno vlado in Carranzo ni mogel iz-premeniti tega mnenja. Znano je, da je bil velik del Carranzovih čet poprej na Villovi strani. Tudi ameriška vojaška oblastva nikakor ne smatrajo splošnega položaja, zlasti ob meji, zadovoljivim.
Želi več vojakov.
San Antonio, Tex., 21. marca. — Po korenitem pretehtanju načrta, nadaljevati pohod proti Villi z osorej raz-položnimi četami, se je general Funston danes obrnil na vojni urad s prošnjo, odposlati več vojakov v Mehiko. General Pershing je že včeraj predlagal, da se mu da na razpolaganje vsaj še en polk.
Kmalu potem je general Funston lahko naznanil, da je 5. konjiški polk, ki je nastanjen s prvim škadronom v
Fortu Meyer, z drugim v Fortu Leavenworth in s tretjim v Fortu Sheridan, dobil potno povelje na mejo. Po svojem prihodu se ima takoj odposlati v Casas Grandes. Slavni "Fighting Fifth" je chicaški polk.
Dva zrakoplova izgubljena.
Columbus, N. M., 21. marca. — Dva zrakoplova prvega zrakoplovskega oddelka zavezne armade sta se morala med vožnjo na fronto v Mehiki ponesrečiti, ker doslej še nista dospela v glavni stan. Kapitan Foulers, poveljnik zrakoplovskega oddelka, je naznanil, da ni slišal ničesar o dotičnih dveh zrakoplovih, odkar sta se dvignila, in da .rnora misliti, da sta se ponesrečila. Šest zrakoplovov je dospelo v svoj določeni kraj neošpkodovanih.
Z združenimi močmi.
Washington, D. C., 21. marca. Predsednik Wilson in njegova vlada so se danes dogovorili na predlog pis menega protokola o sodelovanju Združenih Držav in Carranzove vlade glede zasledovanja Ville in njegove tolpe.
2,000 Carranzovih vojakov z Villo.
Columbus, N. M., 22. marca. — General Luis Herrera, do nedavna Car-ranzov vojaški guverner v Chihuahui, se je odpovedal Carranzi in izrekel za Villo, kateremu se poskuša pridružiti z 2,000 vojaki v zapadni Chihuahui, po zanesdljivem poročilu, prejetem tu nocoj.
Kje se nahaja zdaj general Herrera s svojimi četami, ni bilo omenjeno v brzojavki, ki je dospela v Columbus iz vira, doslej vedno zanesljivega.
Prejkone je dospel do kake točke med San Pedrom in Chihuahuo ter na merava odondod prodirati proti ameriškim četam v severni in zapadni smeri.
Funston v skrbeh.
San Antonio, Tex., 22. marca. — Čeprav je poročilo, da se je general Herrera z 2,000 vojaki pridružil Villi, ostalo nepotrjeno, vendar je general Funston s člani svojega štaba sprejel isto z resno skrbjo.
Če se vest potrdi, potem bi mednarodni položaj tako zamotala, da bi se pravi namen kaznovalne ekspedicije — zasledovanje in ujetje Ville — moral pomakriiti v ozadje.
Zasledovancu za petami.
Washington, D. C., 22. marca. — Zadnja poročila od ekspedicijske armade v Mehiki pravijo, da je general Pershing sedaj Villi in njegovi tolpi za petami. Vse tozadevne brzojavke pravijo, da Carranzova in zavezna armada prodirata skupaj.
Položaj ob meji je videti dokaj zadovoljiv.
Neko poročilo iz Fort Sam Hous-tona pravi, da je Villa utekel iz pasti, ki je bil zašel vanjo.
Senator Sherman iz Illinois je predložil danes resolucijo, ki hoče predsednika pooblastiti, da takoj nabere 50,000 radovoljcev za službo v Mehiki. O predlogu se bo razpravljalo jutri.
Mobilizacija na vidiku.
Springfield, 111., 22. marca. — Danes je bilo naznanjeno, da so bili stano-redniki (quarter-masters) in častniki milice države Illinois naprošeni, brž ko je mogoče zglasiti se pri zaveznem stanoredniku v Chicagu ali St. Louisu, da prejmejo navodila za slučaj mobilizacije.
Velik požar.
Paris, Texas., 22. marca. — Trideset blokov trgovinskih poslopij in stano-vališč, skoro vseh v tem mestu, je danes v razvalinah vsled požara, ki je razdeval mesto snoči in davi. V jutro je še gorelo, ali nadaljnje razširjanje plamenov je bilo ubranjeno. Skupna škoda je precenjena na približno $2,-000,000.
Samo petnajst od 140 trgovinskih poslopij v mestu še stoji danes.
Volitev v Milwaukee.
Pri
Milwaukee, Wis., 22. marca, včerajšnji prvotni volitvi za županska kandidata sta dobila glasov: Hoan, socialist,21,298; Bading, neodvisen, 16,122.
D' Annunzia se branijo.
Genf. Francoski listi poročajo, da je nameraval nedavno predavati d' An-nunzio v Neapolju o vojski. Predno je pa odpotoval, je dobil veliko grozilnih pisem, ki so mu kratko in krepko naznanili, da če se pokaže v Neapelju, ga tako temeljito pretepejo, da si ne bo več želel priti. Junak je opustil nato svoj obisk Neapelja. Kakor znano, je pesnik d' Annunzio hujskal Italijo k vojni z Avstrijo.
Knjigarstvo na Nemškem.
Leta 1912. se je na Nemškem natisnilo 34,801 knjiga, za 1803 več nego leta 1911. Nazadovanje seje pokazalo pri knjigah o jezikih, književnosti, zemlji, gospodinjstvu, poljskem in gozdarskem gospodarstvu; vse druge vrste knjig so se pomnožile. Največ se je tiskalo knjig o vzgoji in pouku in mladinskih knjig, to je 5316 del; potem pride na vrsto leposlovje.
Iz Clevelanda, O.
Umrl je dne 19. marca v Clevelandu, O., znani rojak Josip Jarc, star 40 let, bivši II. tajnik K. S. K. J.
Dih. 15.- outre«-jc na "skupnem zborovanju 41 slovenskih društev podpisalo nad 600 delnic za slovenski Narodni Dom v Clevelandu, ki je zdaj zagotovljen.
"Renandin" pogreznjen.
Pariz, 19. marca. — Francoski pomorski urad naznanja:
"V Jadranskem morju je bil v jutro 18. marca po sovražnem podmorskem čolnti pogreznjen toVpedni rušivec 'Renandin'. Izgube so znašale tri častnike, med njimi poveljnik in drugi častnik, ter 44 mož. Dva častnika in 34 mož jc rešila francoska torpedovka, ki je spremljala rušivca."
Berlin, 20. marca. (Brezžično v Say-ville.) — Po uradnem dunajskem naznanila je bi! v Jadranskem morju neki francoski torpedni rušivec po av-stro-ogrskem podmorskem čolnu pogreznjen. Sovražna vojna ladja se je potopila po eni minuti.
(Uradno naznanilo se pač nanaša na francoski rušivec "Renandin", čigar potop poroča zgornja brzojavka iz Pariza.)
Pogreznjeni parniki.
London, 20. marca. — Danski parnik "Skodsburg", 1,607 ton, se je potopil. Sedemnajst glav posadke je bilo rešenih, trije možje so utonili.
Nadaljnje poročilo pravi, da sta se pogreznila neki britanski in neki nevtralni parnik z izgubo enega ali več človeških življenj.
Norveški parnik "Langelie" počiva
na morskem dnu s strojnikom vred. Šestnajst mož je bilo rešenih.
Britanski parnik je bil "Port Dal-housie". Sedem mož se je izkrcalo, ostanek posadke se pogreša.
V kovčegu čez morje.
London, 20. marca. — Ko je kapitan Roeiner, nemški ladijski inžener, prepotoval Atlantsko morje v kovčegu svoje soproge, je bil v Kirkwallu "odkrit" in interniran, kakor poročajo danes danski listi.
Roemer je deloval v Kiavčavu kot inžener, a je utekel pred zasedbo po Japoncih v New York.

Praktična štedljivost
Berlin (brezžično v Sayville), 20. marca. — Uradno je bilo danes ukre-i:jeno, da nedoletniki ne smejo potegniti nobenega tedenskega zaslužka nad 18 mark. Prebitek se mora vložiti v hranilnico in se ne sme vzdigniti med časom vojne.
Ta ukrep je bil izdan, ker se je dognalo, da veliko število nedoletnikov zasluži nad 18 mark vsak teden in mladiči po nepotrebnem izdajajo denar.
Koliko užigalic se porabi v Evropi na dan.
Nekdo, ki je imel vsak dan 24 ur prostega časa, je izračunal, da se v Evropi vsak dan potrati dve milijardi užigalic, kar je sicer neverjetno, a resnično, če vpoštevamo, da pri užigali-cah prav nič ne štedimo. Če vzamemo, da pride na en kilogram 10,000 užigalic, znaša dnevno njih teža 200,000 kg ali 20 vagonov. Vredne so okoli 800,000 K. Na Nemškem pride na vsakega posameznika na dan 12 užigalic, v Belgiji 9, na Angleškem 8, na Francoskem 6, ker so tam monopolizirane.
DENARJE V STARO DOMOVINO
Vam pošlje najsigurneje, najhitreje in najtočneje naša stara in zanesljiva domača tvrdka, in sicer po najnižji dnevni ceni.
Mi imamo najsigtirnejšo in najboljšo zvezo. Denar izplača c. k. pošta potom c. .k poštne hranilnice na Dunaju ali Prve Hrvatske Štedionice u Zagrebu brez odbitka.
Mi garantiramo vsako pošiljatev, da denar ne bo izgubljen. Ko smo prepričani, da ni bil izplačan, denar vrnemo.	(
Denar nam pošljite po bančnem "Draftu", ki ga dobite v vsaki banki skoro popolnoma zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar.
Danes pošljemo v staro domovino:
Za
75c... 1.50.. 2.15.. 2.80.. 3.50.. 415.. 4.85.. 5.50.. 6.20.. 6.85.. 7.55.. 8.20.. 8.90.. 65 9.55.. 70
5	kron
10	"
15	"
20	"
25	"
30	"
35	"
40	"
45	"
50	"
55	"
60	"
Za
10.25.. 10.90.. 11.60.. 12.25.. 12.85.. 13.40..
75 80 85 90 95 100
14.80. .110 kron
16.15.. 120	"
17.50.. 130	"
18.85.. 140	"
20.20.. 150	",
21.55.. 160	"
22.90.. 170	"
24.25.. 180	"
25.60.. 190	"
26.80.. 200	"
33.65.. 250	"
40.40.. 300	"
47.10.. 350	"
53.75.. 400	"
60.50.. 450	"
67.25.. 500	"
80.50..600	"
94.00.. 700	"
107.25.. 800	"
131.00.1000	"
Pri teh c-enah je poštnina že vračunana. Predno pošljete večjo vsoto pišite nam za najnižjo ceno, da Vam prihranimo denar. Pošiljatve in pisma naslovite na: ,
AMERIKANSKI SLOVENEC bančni »ddelek,
1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL.

|j IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 22. marca. — Štirideset-urna pobožnost se je pričela v naši slovenski cerkvi sv. Jožefa pri sv. maši ob osmih zadnjo nedeljo. Ob desetih je bila slovesna sv. maša, pri kateri je imel govor č. g. Vencel Solar, O. S. B., profesor iz St. Bede College, Peru, 111. Imenovani č. gospod nam je govoril vsak dan v vzvišenih besedah o presv. Rešnjem Telesu in pomenu štirideseturne pobožnosti. Sprejemljiva srca in odkrita pobožnost naših faranov je ganila vsakogar. Č. g. profesor je sam rekel, da še ni nobene maše bral s tako pobožnos,tjo, kakor tukaj prvi dan po začetku pobožnosti, ko je maševal ob petih in videl prostrano cerkev polno vernikov. Prekrasno petje ga je ganilo do solz. Čez dan so se vrstili šolski otroci, kateri so klečali po cele ure pred Najsvetejšim, molili in prepevali. Verniki so hodili skazovat češčenje Najvišjemu, kadarkoli so se mogli odtegniti od obilnega in navadno tudi težavnega dela. Pri sklepu, v torek zvečer, so bili vsi prostori v cerkvi in v cerkveni veži za-•vzeti. To kaže pač, da naši farani ne samo trdno verujejo, ampak se čutijo tudi srečne, da lahko počaste Ljubitelja človeških duš in Njemu potožijo svoje težave. Pri tej, nadvse lepi in '■vzvišeni slovesnosti so pomagali sledeči čč. gospodje: Voditelj in pridigar Rev. Vencel Šolar, O. S. B., Rev. Francis Ažbe, slovenski župnik iz Waukegan, III, Rev. Jakob Čeme, iz Sheboygan, Wis., duhovni vodja K. S. K. J., Rev. Anton Sojar, velikomestni župnik iz Chicago, 111., Rev. lrenej Petričak, O. F. M. in še več drugih čč. gospodov, kakor slovaški, polski in »emški iz Lockport, 111.; seveda se razume, da sta tudi oba domača gospoda delala. Vsem, kateri so kaj pripomogli k slovesnosti, se vsa fara prisrčno zahvaljuje in kliče: Bog povrni, mi ne moremo. C- g- Šolar je rekel, da tako krasne pobožnosti še ni videl v celem življenju. Upamo, da jo boste zopet prišli pogledat.
Vrednost dela se pokaže po sadu: Okrog sedemnajst sto spovedi in kake -tritisoč dvesto obhajil. Za ceno ve Bog sam.
—	Tra-la-la: spomlad je prišla! To je bilo včeraj, v torek, ko je solnce •stopilo v znamenje ovna. Ali solnca -včeraj nismo videli, ker so ga zagri-njali mračni megleni oblaki. Snoči po 8. uri pa je naenkrat od daleč zagrme-Jo, in kmalu potem se je na Joliet vsul dež med gromom in treskom. Čez noč pa je privihral pravi pravcati snežni vihar, tako da je bilo davi vse belo; med 6. in 8. uro zjutraj je prav močno snežilo in tako sakrabolsko pihalo, da te je na raznih "viharnih vogalih'' skoraj odpihnilo z obstranskega tlaka. Takle naturni pojav nudi človeku najlepšo zabavo. Snega je padlo v nekaj urah nad štiri palce. Pa ta sneg je moker in kmalu skopni, kajti kraljica Vesna je prišla včeraj v deželo, in kamor ona pogleda s svojimi solnčni-mi očmi, tam izgine mrak in mraz ter vzklije pisano cvetje in petje.
—	Naše matere pohvalje,ne. Zadnji četrtek, med "otroškim tednom", je dr. E. J. Higgins, mestni zdravstveni komisar, na nekem zborovanju pred jo-lietskim ženstvom v svojem govoru izjavil sledeče: "V inozemstvu rojene žene nam odrejajo najbolje hranjene in najzdravejše otroke v Jolietu. Okrožje je morda slabo v severnem odseku Jolieta, toda žene vse same dojijo svoje otroke. Uspeh je viden v rdečclič-nih otročičih s krepkitaii zdravimi teles'!. Z mlekom iz steklenice rejeni otročiči se debelijo, ampak ni ga nadomestila za materino mleko. Nemogoče je umetno zmešati prvine, ki jih vsebuje materino mleko. Vsa patentna živila, ki se ž njimi hranijo otročiči premožnih žen, so manjše vrednosti, nego materino mleko."
—	Svoj dom si mislijo zgraditi jo-lietski Kolumbovi vitezi (Knights of ■Columbus). V ponedeljek so sklenili, kupiti potrebno stavbišče in sicer seve-( rozapadni vogel Chicago in Webster streetov. To zemljišče, ki leži čez cesto severno od Sweet-Orrove tvornice za obleke? lastuje John D. Henderson. Na pročelju je dolgo 99 čevljev ob Chicago streetti in 98 čevljev ob Webster streetu. Kupna cena znaša $17,-500. Z gradnjo bodo pričeli morda prihodnje leto. Jolietska loža Kolumbovih vitezov šteje sedaj 525 članov, med njimi je lepo število odličnih Slovencev.
—	"Pomagajte uloviti Villo!" Ta klic odmeva sedaj po Združenih Državah. In odmev se^a tudi v Joliet. Pozivi na patriotične« Američane, naj se takoj zglase za mehikansko kam-
» panjo, so bili nabiti v Jolietu te dni. Korporal J. S. Howard, U. S. A., je prevzel oskrbo lokalne naborne kamr panje v ponedeljek zjutraj in že v prvih dveh urah proglasil pet fantov za "tavglih". Albin Žagar iz Rockdala je bil-prvi nabornik, ki je prestal preizkušnjo. Nabirajo se moški v starostih od 18. do 35. leta. Naborni korporal Howard uraduje v poštnem poslopju in ostane v Jolietu stalno.
—	"Chicken Joe." Guverner Dunne bo naprošen, da preloži usmrčenje
"Chicken Joe" Campbella, ki ima biti po obsodbi obešen na veliki petek. Obsojenčevi zagovorniki nameravajo slučaj pognati do najvišjega sodišča. Kakor znano, je bil Campbell obsojen na smrt zaradi umora soproge prejšnjega ravnatelja državne kaznilnice v Jolietu, g. Allena.
—	Republikanska občinska (township) konvencija, ki se je vršila v ponedeljek zvečer v Clement hallu, je bila zelo viharna. Navzočih je bilo 133 delegatov in mnogo gledavcev. Nominiranih je bilo petnajst kandidatov za razne občinske urade, in sicer 9 za pomožne supervisorje, eden za kolektorja, eden za klerka itd. Ker ni vmes nobenega našinca in je stvar lokalnega pomena, naj to zadostuje o tem. Omenjamo samo še, da se bo volitev vršila prvi torek v aprilu.
—	K dopisu iz La Salle, 111., v 32. št. A. S. se nam dodatno poroča, da je bil dne 28. febr. umrli rojak Jožef Penca doma iz Gorenjega Vrhpolja št. 26, občina Št. Jernej, Dolenjsko.
—	Iz Springfielda, 111., nam poročajo, da je tam silno malo dela. Okol-ni premogovniki, kjer so delali naši rojaki, so večinoma zaprti za nedoločen čas. Tamošnji rojaki so v Veliki stiski, ker že eno leto niso skoro nič zaslužili.
—	Pismo iz starega kraja. T^ dni je rojakinja A. D. v La Salle prejela iz Gorenje vasi v Šmarjetski fari na Dolenjskem od prijateljice pismo, iz katerega posnemamo sledeče zanimive
vrstice: "..... Bog daj, da bi bilo
Vam boljše kot je meni. Žalostno je, ko slišimo bobnenje kanonov. Zmeraj smo v strahu, kdaj še kaj nad nas pride in ko gredo naši, pa se ne vračajo zdravi. Moj brat je v bolnišnici nekje na Ogrskem, pa ne vem prav, kje; ko se je vozil iz Ljubljane, se je pre-hladil in mu je v nogo prešlo, da so jo morali odrezati v kolenu; mislil je, da bo prišel v Novo mesto, bi vsaj do njega prišli, pa nismo bili uslišani. Jun-čev fant starejši je tudi umrl v De-breezinu na Ogrskem zaradi rane, in se to še o drugih sliši. Tako je hudo zdaj, da ne vemo, kam pridemo. Zmeraj mislim, kdaj bo treba iti, ker ta po-lentar ne da 'gmaha'; zmeraj grmi. Vas prosim, spomnite se na nas, kadar greste k sveti maši. Drago je pri nas tako, da je kar strah. Če hočem čevlje kupiti, pa gre pol zaslužka. Tace-ga ni bilo in Bog varuj, če bo dolgo trpelo. Vam in vsem vašim prijateljem in znancem voščim vesele božične praznike in srečno novo leto. I. I." (Kakor se vidi, je pismo prav dolgo časa "rajžalo".)	.
Calumet, Mich., 20. marca. — (Kritični šum.) Zadnji teden sem čital v A S. dopis člana K. S. K. J., kateri se je izrazil, da bi želel, da bi bil A. S. še enkrat glasilo omenjene organizacije itd. Prav si jo pogodil! Takega dopisa sem pričakoval že davnaj, ker otroške pesmi v omenjenem glasilu itak niso pomenljive za jednoto (mimogrede rečeno).
Dalje sem čital v N. V. dopis dopisnika, kateri pravi: "Bodemo že skrbeli, da ne bode G. N. več glasilo J. S. K. J." Dobro.
Sedaj pa poglejte čitatelji in prevda-rite kritiki, koliko pomena ima za vsako organizacijo ali jednoto vprašanje: Kateri list je glasilo jednote. Dočim nekateri niti ne mislijo na to, smo eni poviem natančni pri tem, ker glasilo jednote je srce jednote.
Kdo naj sedaj reče, da ni bil A. S. najboljše glasilo K. S. K. J.? Kako je vzrasla iz malega zrnca v veliko drevo, ali ni bilo to delo A. S.? Kdo more reči ne? O seveda, sedaj ko je tolika množina članstva, sedaj bi tudi moja stara mati lahko besedičila o napredku in drugem---
Zakaj se J. S. K. Jcdnota ni tako jazvila, vas vprašam, kritiki? Ker nima pravega glasila, recite. Sedaj jo hoče N. V. Ali ne bi prišla iz dežja pod kap? Dasi je N. V. boljši list kot G. N., ni še sedaj sposoben za kako glasilo, ker vsaki mesec preminja mišljenje, in to je dosti; če pa vpoštevamo, da je S. H. Z. zgubila zaradi N. V. 500 članov, je preveč.
In še nekaj. Če je Peter Zgaga tako zaupljiv v pismih do urednika G. N., zakaj ne piše ono, kako se je v neki naselbini pokazala jutranja zarja, nakar je bil Peter Zgoga razočaran in je šel kot hudournik, ne meneč se, da je njegov tovariš ležal v snegu, da smo še en teden slišali dovtipe o tem. Saj ne bi bilo treba tako velikega pisma, to bi se zapisalo kar tako: Tedaj... tedaj? Kakor solnce bi utonilo — Petra med nami več ni bilo. John Gršič.
Minneapolis, Minn., 16. sušca.—Dne 12. marca pop. sem nekaj slišal in videl. Sicer ne kakšne zdražbarije ali zavidanja, ki se pa najlaglje najde navadno povsod. Nekemu polskemu delavcu je pri večerji ostalo kruha. Parna piščal je zahreščala, oznanjajoč začetek za delo. Poljak pa jezno vrže o-stali kruh tja med smeti. Delovodja je to videl ter rekel, kaj da je vrgel? Odgovoril je: "Zvit popir". Delovod-
e ko->krat
ja pa ni verjel, ampak je pričo njeg;. zavitek vzdignil in videl, da je kruh, in delovodja je kar čez sekundo delavca ojstro posvaril. Prav je ime! C mu kruha iz pelce ostane, je boljše, da ga domov nese, iu; dan tja vrže. Kruh moramo sp vati. Dalje podajem v ved' v , iz Minneapolisa prošlo na uc;o Meksikancem številno vojakov l Sama. Naj pa tudi povem da 1 vek gre bolj med ljudi, naj :. S. toliko izobražene može ali favr. pak veste, še več je takšni: Vi m nikakove dostojnosti spoznati, teorija je, da najrajši, če se jim pustijo, zavidajo. Toda človek, živel med različnimi ljudmi spoi-r.
večinoma služili še za druge namene. Sedaj je vse to en velik vrt, kjer ti poganja že zgodnja solata, radič, čebula, češenj, grah in stotero drugo sočivje. Človek bi si ne mislil, da je mogoča tolika izprememba v tej poprej celo od Boga pozabljeni kotlini. Trte so povsod lepo, da umetno povezane, koli v.-e sam rezan les, polje posejano in obdelano, da ni bilo še nikoli tako. j Latniki pred hišami in na dvoriščih ilikor delajo čast delavcem, a dvorišča so po-Ani- j stala, kolikor dovoljujejo vojaški oziri, '' pravi parki, kjer se vidi tu in tam še . ' kaka dragocena palma. Če pa še po-'Irug: j vem, da sem obiskal kopališče in na ki je | novo zgrajen Kino, ki so ga dali na-!a i praviti častniki za moštvo, potem lah-
takšno delovanje ni prav^. Zaturej I ko sodiš, da čitaš "Tisoč in eno noč,"
rojaki, pustimo enkrat za vselej to sta-rokrajsko navado in učimo se od ljudi v novi domovini. Omenim tudi, da jaz na priliznjenega človeka se do ,ti ne oziram. To sem se v živečih dnevih v Ameriki prepričal, d? preve.'ik; prijaznost rada po vodi splava, t' . jagode so bile v Minneapolis« tja ? >-daj 14. t. m. Smo jih pol .
Človek.
IZZA LAŠKE FRONT 1
ze-
doka r
c ana dral
3t) .
a vnos t go-rekosljiva. vedno iz-
(Konec.)
Odkritje spomenika.
Nedelja, dne 31. januarja 191ri bo ostala vsem prebivalcem v Š globoko I v spominu. Slavili smo odkritje spomenika, ki ga je poklonil častniški zbor brigade svojemu cesarju in svo.a domovini. Spomenik je postavljen v kotu pri cerkvi, sezidan iz irra-'kega kamna, ob katerem se vije v< leni bršljan, a na pračel laški šrapnel, znak "ljube.:r.i I • be" naše ljube bivše za stenah so posajene smi urejen in z nasadi okraš vredno, da si ga vsakdo -tri«.-
Točno ob 10. uri pris
Eksc...... katerega pozd
šopkom v rokah šolska de zdravu poudarja hvalež	<
mladine za otvoritev šole po celenci, ki je postal s tem vel.!-brotnik in rešitelj naše -.nladine je v večen spomin gravirano v medeni šrapnelski vazi na glavnem oltarju. Po sv. maši, pri kateri je sviraia \ >;aška godba, je imel Nj. Eksce ..es meniku vzvišen in navdu> i	i
častniški zbor in moštvi'	>
se mu poklonili župani občin. Županstvo v Š. lenco zaradi tolikih doka.o\ ;..-) ■■>' o nosti in dobrot imenoval	a
častnega občana.
Potem, ko je občinst\	ro
pozdravilo svojega no^ei smo se vsedli v avtomob;l po prašni cesti čez..... pi
Cesta proti fronti je na spodarsko in vojaško ne Nove vojaške sile pa jo š< popolnjujejo. Vojska nam je prinesla tudi v o d o v o d,' katerega je goriški deželni zbor kljukal in štukal toliko let, pa ga ne bi še sedaj dobili, ako ga ne bi vojska prinesla s seboj. Koliko prošnja, koliko sitnosti in moledovanja bi bilo treba, ako bi hoteli v mirnem času vse to doseči, sedaj pa iir.amo vse kakor na krožniku. In koliko drugih naprav je že projektiranih in deloma izpeljanih, kar služi sedaj izključno ali vsaj v prvi vrsti vojaškim namenom, kar bo pa ostalo pozneje na razpolago deželi. Koliko stroškov, koliko truda bo ljudstvu s tem prihranjeno. Iz gospodarskega stališča je to nepreglednega pomena.
Bolj ko se bližamo......bolj tajin-
-tveno se mi vse dozdeva. Civilistov ni skoraj videti, pač pa povsod le vojaška suknja, tren, barake, konji itd., itd. Opustošenega polja sem videl zelo malo, pač pa, kar ga je, dobro in redno obdelano.
Avtomobil se vstavi v..... Vas sem
poznal še iz mladih nog. To je bila vsa zakajena, neurejena kopica hiš, ki jih je le vter pp svoji mili volji volji spravil skupaj, ne pa človek, razumno bitje. Vasi ne bi bil poznal, tako >i jc izpremenila svoje lice. Kar je bilo ob potu promet ovirujočega, se jc podrlo; napol razpadli skednji, visoki zidovi, kaka prizidana štala, razpadajoča bajta, vse to se je moralo umakniti redu, lepoti in koristi domovine. O vasi so govorili, da je napol ruševina in žrtev sovražnih granat in naših vojakov. Vse to je gola izmišljotina. Škodo po sovražnih granatah povzročeno so naši vojaki že zdavnaj popravili, a naše vojaštvo skrbi za hiše evakuirancev tako kot za svoj lastni dom. Hiše večinoma vse lepo pobeljene, očiščene, lepo razdeljene. Spodaj hlevi, magacini, pralnice itd., zgoraj spalnice, pisarne itd. Da se ne izgubiš, ti kaže tabla z napisom, kam se imaš obrniti in kje iskati uresničenje svoje želje. Imajo svojo elektrarno in kot rezervo tudi plinarno, res velikomestno. huajo svojo lastno klavnico in šalamcrijo, kjer so na izbiro raznovrstni salami, klobase, žepca, vse izdelki pod vodstvom nekega zelo vljudnega g. stotnika iz Budimpešte. "Chi non pec-carebbe," sem si mislil, ko je prinesel okroglolični vahtmajster krožnik te iz-borne prašičevine z domačim kruhom, kar smo vse zalili še z dobrim plzen-skim pivom. Ni čuda, če gospodje in vojaštvo tako lepo izgleda! Uredili so si tudi svojo prašičjerejo. Povsod vlada največji red in najlepša snaga.
Ogledal sem si pa tudi polje. To je nekaj čudovivto lepo urejenega. Izginili so oni s trnjem ograjeni vrtovi, po katerih so brskale kokoši in ki »o
ne pa, da se nahajaš še ne tri kilometre za bojno črto. Tudi meni se zdi vse to nemogoče in ne bi miroval, ako bi čital v "Slovencu" kak takšen dopis, toda, ker sem sam priča tem dejstvom, 1 moram verovati svojim očem.
Kosilo pri Nj. Ekscelenci......katerega se je udeležilo kakih 60 častnikov, ni kazalo posebne vojne stiske. Ljubeznivost gospodov, zaupljivost tovarišev, neprisiljena, da skoraj prevelika ponižnost in skromnost Nj. Eks-celence vliva toliko zaupanje v te častniške postave, katerim je poverjena tako težka in odgovornosti polna naloga, da se vsi ti gospodje kot dobri otroci zbirajo okoli svojega ljubečega očeta in z gotovostjo svoje stvari gle-I dajo v te samozavestne in odločne oči.
Bodi brez skrbi, domovina, dokler je v takih rokah tvoja usoda.
Nazaj grede me je opozoril g. nad-poročnik O., Hrvat' od nog do glave, rekoč: "Poglejte tam v onem oknu sv. razpelo! Pravijo, da naši vojaki vse razbijejo in uničijo; le poglejte, da li je kje kaka šipa razbita, ali vrata ali podobe. Poglejte polja, vinograde, vrtove in potem sodite visokost in kulturno delo našega vojaštva."
In priznati moram: če je po vseh bojnih odsekih tako lepo vse urejeno, zasluži naša vojska in njeni vodje najvišje spoštovanje in priznanje od prijateljev in sovražnikov.
-—Fr. Švara, vikar.
DROBNA PISMA Z BOJIŠČA.
Z dobredobske planote.
Tu pri nas je kakor v vojni. Razlika med severnim in južnim bojiščem je precejšnja. Odkar sem tu, sem vedno na enem mestu. Komandiram spredaj pred Lahonom; najbolj sem vesel, če ostanejo moje telefonične žice neprestreljene. Drugače treba ven, ne da bi vedel, če prideš nazaj. Cigareto v usta pa naprej — ne ozirajoč se ne na levo ne na desno, tako je najbolje. Pozdravlja nas pa Lahon s pro-jektili najrazličnejših kalibrov: od gorskih brzostrelnih topov najmanjšega kalibra do 30.5 cm ladijskih topov. Urana dobra, samo vode manjka. Čeprav so v dolinah napravljeni novi vodovodi, vendar vsaj jaz tu spodaj pridem komaj vsak tretji ali četrti dan do vode, ki jo pripeljejo v sodih. Vreme je precej megleno že 14 dni, kar nas pa seveda nikakor ne zadržuje v boju ter se pokamo naprej. V kratkem morda na svidenje — nekoliko "urlauba" sem si res že zaslužil.
Srečo ima.
Neko vojaško pismo z dne 8. jan. se glasi tako-!e:
Zdrav sem, hvala Bogu, vedno, kar je glavna stvar; druge težave in skrbi se že prestanejo. Srečo tudi vedno imam, za kar moram biti hvaležen Bogu in Materi Božji.
Laške granate imajo zares kar nekak rešpekt pred menoj. Ravno včeraj sem šel zopet na patrolo t. j. pregledovati sem moral telefonsko žico, ki mi jo je bila granata pretrgala. Ko najdem poškodovano mesto in napravim zvezo, --e hočem vrniti na svoje mesto. Kar naenkrat pa prileti druga granata in eksplodira 30 korakov pred menoj — žica je zopet pretrgana. Takoj popravim poškodbo, a komaj sem gotov — je že tretja granata tu. Ta pretrga žico ravno na tistem mestu, kjer sem bil prvič zvezal. Tako so me te pošasti mučile celo uro, in to ponoči v največji temi; skriti ali uteči se tej hudobi nisem imel kam. Tako se igram "slepe miši" z granatami mnogokrat, bodisi po noči ali podnevi. Doslej sem še vedno srečno odnesel pete in z božjo in Marijino pomočjo upam tudi v bodoče.—Božične praznike sem pa letos na tistem kraju obhajal, katerega je zadnjič č. p. Frančišek opisal v "Slovencu"; vse je natančno tako, kakor je povedal. Imeli smo se, hvala Bogu, prav lepo in tudi Lahon je miroval.
V Solkanu.
16. januarja 1916.
O padcu Lovčena smo izvedeli še isti dan telefoničnim potom. Naši častniki so hoteli to novico takoj sporočiti našemu sovražniku, ki nas vsak dan tako ljubeznivo gleda. S takoime-novanim megafonom (cev, po kateri se more v daljavo klicati), so povedali sovragu novico. Italijani pa so kar zbesneli, ko so slišali to vest. Začeli so s topovi streljati na vse strani. Nič niso pazili, kam merijo. Zato je večina granat bilo izstreljenih brez uspeha, nekatere so pa tudi povzročile škodo. Žrtev je bilo tudi, pa ne veliko.
Včeraj 14. t. m. smo zvedeli o padcu črnogorske prestolnice Cetinje. — Vprašal sem častnike, ako bodo tudi sedaj obvestili Lahe z megafonom.
Povedali so, da jih bodo drugače obvestili in so jih tudi. Že popoldne včeraj se je čulo precej streljanja iz topov. Točno ob 9. uri zvečer so pa začeli tuliti naši topovi, da je bilo grozno, in sovrag je odgovarjal. Meni se je topovsko gromenje zelo dopadlo, ker sem vedel, zakaj se gre. Šel sem še pred 9. uro počivat in sem sladko zaspal, nič me niso motili topovi. Ob pol 11. uri me vpraša stotnik A. po najmodernejšem telefonu, če že spim. Ko se mu oglasim, mi pove: "Izvrstno smo Lahe obvestili o padcu Cetinja. Oslavje smo nocoj osvojili, jetnikov je polno, tudi oficirjev in mrtvih je brez števila." Jaz sem zaklical v postelji: "Živijo avstrijska armada!" Danes je pa tudi toliko laških ujetnikov, da se komaj gibljemo. In kako so veseli, da še živijo! No, častniki so žalostni.
Poškodovani sta cerkvi v Pevmi in sv. Katarine pri Krombergu.
Kromberg so pretekli teden tudi zelo obstreljevali, posebno so padale granate okrog župnišča, a g. Vinkotu se zopet ni nič hudega zgodilo, dasi mu je kos granate letel tako blizu nad glavo, da mu je odnesel gumb od kape.
Pozdrav! — I. Rejec, župnik.
zapazili boste, kako brž se prične stanje boljšati. Isto velja za odrasle. Da je hranitba primerna, mora biti hrana primerno prebavljena in^ zapeka Pre' prečena. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino vzdrži prebavila t dobrem delovnem stanju. V lekarnah Cena $1.00. Jos. Triner, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago.
:jc :i* *
Triner's Liniment je zanesljivo zdra" vilo za revmatične bolečine v mišicah in sklepih. Ne čakajte, da postanejo bolečine neznosne, ampak imejte to izvrstno zdravilo vedno pri roki in*?3 rabite, bržko se pojavilo prvi zna!*1 Cc-na 25c in 50c, po pošti 3Sc in 60c
V človeško kožo vezana knjiga.
V Berolinu se je nedavno vršila pravda radi knjige, ki je bila vezana v pravo človeško kožo. Neki umetni knjigovez je neko drugače čisto malo-vredno knjigo opremil na ta posebni način in jo izročil neki knjigarni, da jo razstavi. Ko je bil knjigovez kasneje na potovanju,,se je za knjigo oglasil kupec in jo dobil za 75 mark. Knjigovez je pa potem od knjigarnarja zahteva! 450 mark odškodnine, češ, da je bila knjiga toliko vredna. Začela se je pravda. Kot strokovnjak poklicani knjigovez je pred sodiščem izjavi!, da je na svetu le malo v človeško kožo vezanih knjig; njemu je znanih le šest. Vrednost knjige ceni na 450 do 500 mark. Knjigovez Durbon v Parizu zahteva za enako knjigo 600 frankov. Končno so se poravnali za 175 mark.
Mesto brez doklad.
To srečno mesto so Kašperske gor« na Češkem, kjer davkoplačevalci Bc plačujejo niti šolskih doklad, niti šol-nine, niti občinskih davkov. Mesto i*11' tako bogat vir dohodkov v velikih občinskih šumah, da se lahko krije vs£ te potrebščine. Da še več: letos je 1 ozirom na splošno draginjo dovoli'0 občinsko zastopstvo mestnim uslužbencem draginjsko podporo, ki se !e izplačala po številu službenih let.
Slabo rejeni otroci.
Nekateri otroci vidno ginejo prav pred očmi svojih staršev, dasi dobivajo jesti kar najboljše stvari. Nobena hrana in nobena slastna reč ne vzbudi njihove slasti. Zdaj pa zdaj je potrebna hitra pomoč. Predvsem je treba njihove zobe preiskati in očistiti ter preprečiti zapeko. Dajajte jim redno Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina v primernih popitkih in
Naznanilo!
Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, & sem otvoril svojo
novo mesnico in grocerijo
na vogalu Cora in Hutchins cest, kp imam največjo zalogo svežega in s11" hega mesa, kranjskih klobas, vse vrs" grocerije in drugih predmetov, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko ročje.
Priporočam svoje podjetje vsem jakom, zlasti pa našim gospodinjaio-Moje blago bo najboljše, najčisttj^ in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem
John N. Fas4ertz
Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet,
III
hhhhhhemhh^
s	Mr. Clemens Raducha, 334 Palmer St., Detroit, Mich., je rabil Severo.
a	to Zdravilo za obiBti in jetra ko je imel obistno nepriliko ter nam je pi-
sal: "Bil sem bolan več kot eno leto in pol. Potem sem izvedel o Seve-
Hrovem Zdravilu za obisti in jetra ter sem bil olajfi&n. Rudi teea lahko priporočam to zdravilo vsi m, ki trpijo vsled obistnih neprilik."
a--
s
a Kadar vas hrbet boli
Ss
H al a
| Severa s Kidney and Liver fj Remedy
ai a a a a
■■p	•»
oteklih nog in bola v hrbtu katerega povzročajo obistne nepri- g g like in v slučajih zlatenice ali kislega želodca. Izkazalo se je pj m tudi kot zelo uspešno za odpravo močenja postelje pri otrocih- gj
a--g
a"3r JJ	If JU ponavadi tudi pojavlja med iasom obistnih neprilik in da se
AsapvIVa pomaga zdravljenju, naj se rabi tudi suvera's balsam of life [Severov ŽlvljenBki Babami kateri je že večkrat izkazal svojo vrednost v zvezi s Severovim Zdravilom za obisti in Jetra.
Q	Cena Severoveea Zdravila za obisti in jetrn: SOc u J1.00.
IJ3	Cena Severoveea Življenskeg-a Balzama: 7T*\
S Vproiajt-e vašega lekarnarja za Severove Pripravke. Ako vas ne more aaložitl, q ročite jih od na«.
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, low*
ifflfflHHfflHraraiHMK
iščite vzrok. Mogoče je, da ga povzroča kaka obistna g neprilika in zato rabite
(Severovo Zdravjlo za obisti in jetra) ki gj vas bo spravilo na pot k zdravju. Rabi gj se naj v slučajih vnetja obisti ali mehur- g ja, zadrževanja ali puščanja goste vode,
PREMOGOKOPI SE RABIJO'
Ožetijeni aH samci za morejo dobiti tako) v premogorovu (kolmajni), kjer so jako dot,f razmere in kjer se zamore napraviti dosti deti® ja. Pišite takoj ali pa se oglasite osebdo, Vrx
United Coal Company
1705 1st Nat. llankBldg., 5th At. k Wood St., Pittsburgh
^osfcuisite USTcrvo Pivo
Old Lager
STEKLENICA H"««« Je BOLJŠA in okusnejša pijača, kot katero drugo p«*0'
-IZDELUJE GA-
Joliet Citizens Brewing Co.
Oba telefona 272 Dobite je vseh boljših salu ni h * Jolietu
t
j
IZ STARE DOMOVINE
KRANJSKO.
J
12
—	Omejitev oprostitev od službe z crožjem. C. kr. korespondenčni urad javlja dne 16. febr.: Listi poročajo: Ministrstvo za deželno brambo je poslalo vsim namestništvom in deželnim vladam odlok, ki izvaja: Dolga doba vojske in zato potrebna pritegnitev vsega
vojsko sposobnega človeškega ma-•eriala v službo z orožjem odločno *ahteva najširšo omejitev dozdaj od-rejenih oprostitev od vojaške službe. Ministrstvo za deželno brambo za to odreja, da se morajo takoj dozdaj o-Proščeni občinski načelniki in drugi člani občinskih načelstev, ki so bili o-Proščeni dozdaj, takoj podvreči naknadnemu prebiranju in da se morajo Po izvidu pritegniti črnovojniški službi z orožjem. Od črnovojniške službe 't smejo oprostiti le tisti občinski pred Hojniki, ki so vodili dozdaj izključno tomi občinske posle in ki jih poleg tete ne more zastopati kak drug sposoja vojaščini nepodvržen član občin-'kega sveta za dobo vojske. Na isti "ačin se mora prebrati tudi pisarniško Pomožno osobje političnih okrajnih o-Masti.
—	Spomladansko obdelanje polja, armadno poveljstvo je sporazumno
2 deželno vlado odredilo sledeče: V Posameznih okr. glavarstvih—izvzem-Kranj in Radovljico, ki sta v območ-111 sosedne armade — se spomladanska Posetev kolikor možno pospeši s sodelovanjem županov, žetvenih komisij "i sličnih činiteljev. Vsakemu glavarju se dodeli posetveni častnik, ki podeduje pri dodelitvi vojaštva za obdelanje polja ter obvešča vojaško po-*s'jstvo (odd. Q.) o poteku teh del. ^lovanje posetvenega častnika mora v vednem 'stiku z županstv;i ter 2e'venimi komisijami ter mora biti o Vseh stvareh vsestransko obveščen in p°očen. Dobava vojaških delavskih ?Qči kakor tudi potrebnih voz se izvr-;brezplačno; za njih prehranitev skr-armada. Upoštevajoč okoliščine se °°do tudi vojni ujetniki porabili za ta-a dela. Za Ljubljano in okolico je °'očenih 400 konj, da se opravijo Jpomladanska posetvena in druga dela. e bi se prebivalstvo branilo delati, 81 je lahko z orožništvom k temu pri-S'''[i> oziroma naj vas pomaga pri poljem delu sosednji vasi. Posebno je *rbeti za to, da se pridelki po nepolnem ne poškodujejo; vsaka kvar se Anuaduemu poveljstvu, (odd. J?« ki bo proti krivcu z vso strogostjo ""topilo. Kar manjka še semenskega, se ga bo dobilo pri zavodu za oiftet z žitom ob času vojske ali pa I „1 Poljedelskem ministrstvu. Potreb-
I ^
množino semenskega žita naj dože-
Posetveni častnik, ki naj predloži
adevni izkaz 5. armadnemu povelj-
j( u (odd. Q.,). Ker se bliža pomlad,
• 'reba vse priprave pospešiti, da bo
. trud tudi svoj uspeh. Potrebna
°'4snila daje mestni gospodarski BSv
„ Zamena jarega žita z ozimnim. ' ministrske odredbe morajo vsi ,tet°valci, ki imajo lepo jaro pšenico in bi jo sicer oddali v mlin, od-^, 'sto zavodu za promet z žitom
0	,Ca'U vojne, ki jim bo dal v zameno L . 0 pšenico in rž. Potrebna po-LJ'1* dajejo županstva oziroma me-
Kospodarski urad v Ljubljani.
sestanku kmetijskih učiteljev pijani, ki se je vršil dne 10. febr. vPr°-te'u "Union", se je razmotrivalo t'Or S^."je ° združitvi kmetijskih kor-i^j'j- podružnic in zadrug, katera 1® Se je sprožila na zadnjem obč-■i»ti' *'JOru kmetijske družbe v Ljub-
1	sJ^t«" fovdarjalo se je od strani ude-da je želeti konsolidiranje
i|y. 1Jsitih organizacij, da se pa dru-Wl»l?Snovana na različnih zakonskih ' ne bodo dala združiti. Orga-n's0 vznikle iz kmetsKin 'ir)g0- ln katerim manjka bistvenih "t>US(^V. Za nadaljni razvoj, naj se raje rlfon■. ('c'° obrača na hvaležnejše 'Za.e'je- Izmed pridobitnih za-slr(.ž '!aj se pospešujejo le tiste, ki u-^tj) jj0 našim gospodarskim potre-'PtJuJ1 kot pridobitna podjetja u-^Vo.napredujejp. izpopolni naj se iskc Podrobna organizacija Kmc-l'.»Cjjaru^be po deželi, ker jc ta orga-IPo,!,'. u^oniačena in ker ima nasproti ^ tuni ustanovam razne predno-lNilanaJ.° d«elo, zlasti odkar se je °valec„ "Jena reorganizacija. "Kmc-^'ijsk u p0stane strokovno glasilo sotr i Ul'''teljev, naj pridobiva stalil *Pise -C naj objav'ja strokov-
g*. "ačeloma s podpisom avtoric 'f.1
|%;j!'r°yanje Slomškove zveze za A> 1 in črnomaljski okraj se je 3- februarja 1916 v spodnji > (j,est odel8ke8a doma" v No-Pri«tek jc bil ol) 11. uri IvHt c. ^a,nesto predsednika nad-nM p I ar^a otvori zborovanje dr.
V Janko naz- Pozdravi
g. nadzor-
U,11®' M ."i ra<k in mnogoštevilne ^ Br navzočimi sta tudi g. ravnice	in g. učitelj Sveiger iz l*i ■ sedi)J 'ne' Pozdravu povza-Kaj K nadzornik in predava o »ahteva sedanja doba od


nas. Omenja sedanjo vojsko, ki je vzela družinam može, podporo v hiši. Zato naj učiteljstvo materam pomaga pri vzgoji. Vnema in vodi naj mladino k zaupanju do Boga, k poštenosti in zatajevanju. Poudarja korist treznosti in škodo pijančevanja. Zunaj šole naj učitelj tolaži ljudstvo. Vračajoči junaki bodo ta trud blagoslavljali. Fritrjevanje navzočih je najboljše spričevalo, da učiteljstvo ljubi svojega g. nadzornika. Nato je imel referat p. Atanaz o visokosti učiteljskega stanu. Opozarja na učenika Kristusa in Njegovo voljo učiti druge. Isto zahteva sv. Cerkev in družba. Otroci so ravno dovzetni za vse lepo. Ni sicer včasih trenutka uspeha, a trud ni izgubljen. Navzočim je to predavanje zelo ugajalo. Nato govori g. nadzornik o proti-alkoholni učiteljski zvezi. Predlaga da naj se vloži protest proti sramotenju našega naroda glede pijančevanja. Ta se sestavi in se glasi: "Duhovniki, učitelji in učiteljice zbrani na zborovanju Slomškove zveze v Novem mestu, dne 3. februarja 1916, slovesno protestirajo proti nečuvenemu grdenju slovenskega naroda po Muellerjevi brošuri, kot da je vsled žgane pijače degeneriran. Obžaluje sicer, da je v tem oziru marsikaj slabega, kakor povsod. Odločno pa zanika, da bi bilo tako, kakor trdi brošura Muellerjeva. Naroči se odboru, naj izjavo spravi na merodajno mesto. Po g. nadzorniku se pozdravi primerno g. nadz. Štrukelj in naduč. Štu-lar. Nato je bil še pogovor o splošnem kajenju otrok in o zglasitvi članov pri podružnici, ne pri centrali. — Pohvalno se mora reči o udeležbi, bilo je 75 članov. Posebno Bela krajina se je letos pokazala!
—	Odlikovanja pri Rdečem križu. Njegova c. in kr. Visokost presvitli gospod nadvojvoda Franc Salvator je v priznanje posebnih zaslug za vojaško sanitetno oskrbo v vojni odlikoval s častnim znakom z vojno dekoracijo takse prosto sledeče gospode: Predsednika podružnice Rdečega križa v Št. Pet rulvana Černc; zdravnika društvene bolnišnice v cesarja Fran Jože-fovem asylu v Ljubljani dr. Ivana Hoegler; predsednika podružnice v Radečah župnika društvene bolnišnice v Toplicah dr. Konstantina Konva-linka; predsednika podružnice v Krškem c. kr. okr. glavarja dr. Friderika Viljema Mathias; predsednika podružnice v Kočevju c. kr. okr. glavarja O-tona Merk; voditelja društvene bolnišnice v Zagorju ravnatelja rudokopa
j Julija Paner; zdravnika društvene bol-, nišjiice v Ljudskem domu v Ljubljani j c. kr. višjega okr. zdravnika dr. Antona Pregel; predsednika podružnice v Novem mestu c. kr. vladnega svetnika Viljema baron Rechbach; predsednika podružnice v Novem mestu c. kr. vladnega svetnika Viljema baron Rechbach; predsednika podružnice v Kranju c. kr. okr. glavarja Fr. Schittnig: zdravnika društvene bolnišnice "Elisa-betinum" v Ljubljani profesorja in pri-marija dr. Alfreda Valenta pl. March-thurn in zdravnika bolniške postaje v Št. Petru na Krasu dr. Ivana Zaje.
—	Odlikovanci 7. poljskega topnič. polka. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: nadognjičar Mohor Mihael, četovodja Stare Josip in Schif-frer Ciril.
—	Odlikovanci 20. lovskega bataljo-i. Srebrno hrabrostno svetinjo 2.
vrste so dobili: podlovca Hladnjak Fr. in Žižmond Ivan, lovca Willingshofer Ferdinand in Claboth Josip. Bronasto hrabrostno svetinjo sta dobila lovca Lucchitta Josip in Favoretto Vinko.
—	Zimska setev. "Dol. Novice" z dne 7. jan.: Nenavadno vreme, ki ■ga imamo sedaj, je pripomoglo, da so ljudje močno dosejali ozimino. V novomeški okolici se je sejala zimska pše niča še 3. januarja. Tega menda nihče ne pomni. Kar se je sejalo v pričetku incseca decembra, je vse lepo izhajalo. Po vsem vremenu, ki ga imamo sedaj, smemo soditi, da bodo zimske setve ugodno prestale zimo, in da se nam ni bati nezgod, ki so se nam obečale, ko jc meseca novembra padel prvi sneg in jc nastopila stroga zima. Odkar je sneg izginil, so se zimske strni močno popravile. Napravilo se je tudi precej prahe.
—	Klanje telet oziroma prodaja telet mesarjem je zopet dovoljena. S tem se jc močno ustreglo interesom naših gospodarjev. Kakor je bila ta odredba prvi čas opravičena iz gotovega stališča, tako je postala v teku vojne za premnoga gospodarstva težko breme, ker se je sililo rediti živali, za katere ni bilo razpoložnc krme niti prave gospodarske potrebe. S prodajo telet bo ustreženo tudi mlekarstvu, ker se bo dobilo več mleka za prodajo, kar je važno zlasti v okolici mest in večjih krajev.
—	Visol^ obisk. Novo mesto, 7. jan.: Na sv. Treh kraljev dan se jc s popoldanskim vlakom pripeljal na kandij-sko postajo Nj. ekscclencija knezo-nadškof goriški, metropolit dr. Fr Borgija Sedej y spremstvu milostnega opata o. Bernarda Widmanna iz Zati čine, kjer zadnji da s biva v sredi svO' jih bogoslovccv in gg. bogoslovnih
profesorjev. Na kolodvoru je Nj. eks-celencijo sprejela duhovščina z mil. g. proštom dr. Elbertom in mons. Zamparo, goriškim kancelarjem na čelu in velika množica primorskih beguncev, da pozdravijo svojega nadpa-stirja. Med slovesnim zvonenjem se odpeljejo v Šmihel, kjer obiščejo žup-no cerkev in samostan Notre Dame; kjer biva začasno mnogo redovnic iz Gorice. Nato stopijo v bolnico čč. Usmiljenih bratov ter obiščejo ondi se nahajajoče ranjence, katerih je mnogo s soške fronte. Vojaki so bili veseli tolažilnih in priznalnih besed visokega dostojanstvenika.
Nadaljni obisk je veljal cerkvi in samostanu čč. oo. frančiškanov. Slednjič sta se pripeljala cerkvena dostojanstvenika v kapitelj, kjer se je jima poklonila domača duhovščina. Danes zjutraj ob 7. uri je Prevzvišeni v kapiteljski cerkvi maševal med asistenco naše, svoje in redovne duhovščine ter obhajal mnogo vernikov, večinoma svojih beguncev'. Današnji obisk pa je veljal samostanu v Pletrjah, odkoder se z večernim vlakom vrneta v Za-tičino. Presvetli metropolit naše ilirske provincije je prej enkrat še kot dvorni kapelan na Dunaju obiskal Novo mesto. Izrazil se je pohvalno o zavodih, ki jih je obiskal. Bog daj, da bi se mogel Prevzvišeni, ki zdaj kot begunec obiskava svoje vernike, kmalu vrniti v svojo solnčno prvostolnico v Gorico!
—	Padel je na laškem bojišču Jožef Kostelec, posestnik v Drašičih pri Metliki. Pokojnik je bil brat prečast. g. P. Avguština Kostelec, prijorja v Za-tičini.
—	Pade! je na laški fronti Martin Geršič iz Gor. Suhora pri Metliki.
-— Umrla je v Kranju vdova dvornega svetnika gospa Viljemina Merk.
— Umrl je Ignacij Knez, čevljar v Hradeckega vasi št. 36 v Ljubljani. —Aretirani železničarji. V Ljubljani
in
uslužbencev, katere sumijo, da so med vožnjo kradli blago
tholen Josip, Slavko.
kadet 27. pp. Farkaš
-— Odlikovanci 87. pešpolka. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: poročnik Rjavic Egon, praporščak Vojavšek Franc, desetnika Uršič Fr. in Brantuša Tomaž. Srebrno svetinjo 2. vrste so dobili: praporščak Walland Miroslav, sanitetna praporščaka Sor-ger Ernest in Mandruzatto Homer, praporščak Buhla Štefan, Korent Andrej, Levvicki Mihael in Strommer Fr.
— Odlikovanci 8. polj. topniškega polka. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste sta dobila četovodja Stridnig Josip in topničar Navodnik Matej. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: praporščaki Lukeš Vencel, Rucker Ivan, Schadn Franc, Riedl E-gon in Burjan Rudolf, kadetasp. Freud Ernest, četovodja Einetter Boštjan, desetnika Tschinder Ivan in Graf Iv., predmojster Nedved Matija, topničarji Lager Ivan, Julina Josip in Čigoj Fr., poročnik Drevenšek Alojzij, predmoj-stra Peturnig Rudolf in Klcinhappel Anton. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: praporščak Torggler Viljem, četovodje Prinčič Franc, Erdlen Karel, Stubelj Josip in Rainer Franc, tit. četovodja Glaser Anton, desetniki Rauch Alojzij, Wriesnig Gregor, Barva Alojzij in Hoefl Viljem, predmoj-stri Panič Valentin, Zerial Alojzij, Har bich Leopold, Kobentar Franc, Robič Maks, Pevec Karel, Gravnar Karel, Reiner Avgust in Medved Josip, tit. predmojster Petelin Just, topničarji Kozlovič Ivan, Hosnar Anton, Lindt-neh Roman, Muehlbacher Karel, Verd-nik Franc, Cattunar Ivan, Planinčič Ivan, Krachler Ludvik, Volk Franc, Gerinek Alojzij in Koren Josip.
— Junaški slovenski letalec. Ogrski Slovenec Štefan Hozjan iz Dolenje Lendave je postal zavoljo svojega junaštva štabni narednik (toeržoeime-šter). Ta mladenič je star šele komaj 22 let. Ima ic Srebrno, bronasto in
....	■ ., , » i -t zlato Svetinjo ter zahvalno pismo od
okolici so aretirali pel železniških. , '	D , . * , . .
,	. generala Pflanzer-Baltina. Sedaj je
IIMKah AA>> \.r\Ls\u* /<«<m<in nI C /"» IMO/I °	^
iznova odlikovan s pohvalnim pismom, ker je "neustrašen letalec".
—	Umrli so v Ljubljani: Jožef Tro-ha posestnik-hiralec, 42 let. — Gregor Jesenko, tovarniški delavec-hiralec, 43 let. — Ivan Skalja, sin trgovskega sluge, 15 mesecev. — Marija Munik, po-sestnica-hiralka, 71 let. — Ignacij Že-leznik, čevljar-hiralec, 51 let. — Mihael Skok, železniški delavec-hiralec, 35 let. — Martin Nučič, posestnik, 68 let. — Matija Katern. železniški čuvaj v pok., 93 let. —■ Simon Moravec, bivši dninar-hiralec, 77 let. — Josip Smrekar, od-gonski sprevodnik. 54 let. — Jera Šu~ šteršič. delavčeva žena, 70 let. — Katarina Kos, občinska uboga, 73 let. — Bronislava Lovišček, hči železniškega uslužbenca, poltretje leto.
—	Smrtno ponesrečil je dne 14. febr. ob 6. uri zjutraj Jožef Jenkovec, 46 let stari ključavničar juž. žel., stanujoč na Sv. Petra nasipu št. 21 v Ljubljani. Ko je pred kurilnico na juž. kolodvoru opravljal službo, je zašel med tol-kače žel. voza, ki so ga stisnili čez spodnji život. Prepeljali so ga takoj v deželno bolnišnico, kjer pa je drugi dan težkim poškodbam podlegel.
—	Nagloma je umrl v Ljubljani rezervni poročnik bančni uradnik Karol Tuchfeld, rodom z -Dunaja, star 23 let.
—	Nesreče. V bolnico Usmiljenih bratov so bili sprejeti sledeči ponesrečenci: Miha iPožek, mizarski mojster iz Adlešič, je padel, ko se mu je spla-šil konj in si zlomil levo nogo v goleni. — Tomaž Zalokar, učenec ljudske šole v Šmarjeti, se je obstrelil z dina-mitno patrono. Odtrgalo mu je štiri prste leve roke in konice dveh prstov na desni roki. — Janez Badovinac, posestnik v Malinah pri Suhorju, je raz-streljeval hlode. Med basanjem se mu je pa vnel smodnik, mu sfrčal v obraz in mu pokvaril levo oko. — Jakob Me-hle, sodar v Dešeči vasi pri Žužemberku, je v gozdu padel in si zlomil levo roko v podlehtju.
—	Sodnikom-lajikom z naslovom "cesarskega svetnika" so v,sled razglasa c. kr. pravosodnega ministrstva z dne 4. dec. t. 1. s porazumom trgovskega ministrstva pri c. kr. tokrožnem sodišču v Rudolfovem za dobo treh let zopet imenovani trgovci gg.: Karol Barborič, Urban Horvat, Jurij Picek in F'ranc Scidl.
Photo by American Press Association.
NADVOJVODA FRIDERIK,
vrhovni poveljnik avstro-ogrske armade v vojskovanju proti Rusom.
|	KOROŠKO._j
—Odlikovanci 7. lovskega bataljona. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste sta dobila enol. prost, nadlovec Čeme Karel in lovec Klimeš Edmund. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: lovca Žagar Ferdinand in Miloš Jakob in častniški sluga Plešec Marko.
— Odlikovanec 7. lovskega bataljona. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je dobil kadet Zanelli Viktor.

PRIMORSKO.

j_ ŠTAJARSKO
— Odlikovanja. Vitežki križec Fr. Jožefovega reda na traku vojaškega zaslužnega križa je dobil štabni nad-zdravnik 87. pp. dr. Edvard /Neumann. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobi! stotnik 97. pp. Josip Schistl. Najvišje pohvalno priznanje so dobili: nadporočnik 17. dom. p. Karel Javornik, pri žel. postajnem poveljstvu v Bierzanovyem; nadporočnik 20. lov. bat. Maks Eimer in poročnik 7. pp. Josip Haegele. Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje jc dobil vojaški oskrbni akcesist v Pr-zemyslu Milan Grahor. Srebrn zaslužni križcc s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil narednik 17. pp. Franc Likar. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: poddesetnik 2. sap. bat. Koprivec Leopold; ognjičar Winkler Ferdinand; četovodji Kobler Karol in Stopar Franc, vsi pri 6. trdn top. bat. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je dobil poročnik 17. pp. Wu
—	Star čevelj kot blagajna. Ermi-nia Marega v Trstu je minuli mesec prejela na sodišču pripadajočih ji 200 K. 100 K je poslala sinu, ki je pri vojakih, 100 K in zlato verižico je pa spravila na kraj, ki se ji je zdelj najbolj varen — v star soprogov čevelj. Soprog nič hudega — ali pravzaprav nič dobrega — sluteč, je nesel te dni dotične čevlje v popravo k čevljarju M. Marsichu. Kmalu nato je hotela Marega vzeti svoj zaklad iz varne shrambe — pa kako se prestraši, ko nc najde čevljev. Vpraša soproga in ta ji pove, da je nesel čevlje k čevljarju. Žena hitro teče k Marsichu, pa ta in njegOv pomočnik Škof, doma z Rakeka, odločno trdita, da nista videla ne denarja ne verižice, čevelj pa je seveda prazen. Ker je Škof takoj nato pusti! delo in popival, ga je Marega ovadila ter so ga zaprli.
.— Hvaležnost našega ljudstva. Sta-rašinstvo občine Osek-Vitovlje na Goriškem je izvolilo svojim častnim članom armadnega poveljnika eksc. generala Boroeviča v priznanje za hrabro in spretno obrambo naše slovenske domovine. Županstvo je prejelo od njega eksc. iskreno zahvalo v slovenskem jeziku.
Od škofa di Campo v Italiji z dne 17. januarja 1916 je došlo poročilo na njegovo prevzvišenost knezonadškofa dr. Frančiška B. Sedej iz Gorice o teh duhovnikih goriške nadškofije: kje se nahajajo: č. g. Leben, kurat na Libuš-njem se nahaja kot begunec v Badia di Cava (Salerno). — Č. g. Kališ, kurat v Drežnici v Frigento (Avellino). — C. g. Jakob Fon, vikar v Kredu je na svojem mestu v Kredu (pri Kobaridu).
—	Z Vojščice. Žalost za žalostjo! Prečastiti gospod Jož. Milanič, kurat pri Marijine mCelju, je premeščen iz Sardinije ter zdaj interniran v Siciliji. Kje, se še ne ve. Sestra Angela, ki je pri njem služila, je v ujetništvu še nižje Vidma. Brat Alojzij je padel na bojnem polju v mestu Biada na Ruskem 29. avgusta 1915. Zapušča mlado vdovo, triletnega otroka, priletnega očeta, staro bolehasto mater in še eno neomoženo sestro. Velik, hud udarec je za obče spoštovano, premožno hišo!
—	Kašča je slaba shramba za denar. Nedavno je bilo posestniku Francu Horniku v Selcah ukradenih iz žitnega predala 3600 K, katere je imel skri te v pšenici. 9. febr. so kot krivca za prii nekega Petra Kavčič iz Tolmina, ki se je dalj časa klatil po selški občini in imel pri sebi še 672 kron 80 v.
—	Obstreljevanje Devina. Dunaj.
(Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Italijansko težko topništvo je obstreljevalo in večinoma porušilo 3. febr. grad Devin. Prva granata je padla okolu 1. ure 30 minut pod gradom tik ob zahodnem bregu v morje, druga granata je padla približno ob 1. uri 40 minut blizu izkrcevali-šča, tretja ob 2. uri v neko hišo na polpotu med morskim obrežjem in gra dom. Četrti strel ob 2. uri 15 minut je zadel grajski jarek blizu vhoda v grad. Te štiri granate so bile najbrže 15 cm. Približno ob 2. uri 30 minut je padla težka granata (28 ali 30 cm) na zahodni del gradu in je poškodovala večinoma knežja bivališča; strehe še ni vse poškodovala. Ob 2. uri 50 minut do 3. ure 30 minut so porušile tri težke granate vzhodni del gradu, ki se je podrl v širokosti približno 15 cm, dalje tretje in drugo nadstropje, kjer so uničena knežja bivališča. Trpel je tudi južni del poslopja. Ne glede na iztrgana okna in vrata je počil zid na več krajih. Pod razvalinami je pokopano in uničeno veliko dragocene oprave. Škoda na stavbi se ceni na 400,000 K, na opravi in na slikah na okroglo 100,-000 K. Človeških žrtev ni.
I Chi. Tel.: Office 986, Res. 3342. Res. 209% N. Broadway Uradne ure: g 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Ob nedeljah od 10. do 12.
| Dr. S.Gasparovich
= Dentist :: Zobozdravnik
Crystal Theatre Building 413 Cass Street. 1 JOLIET, :-: ILLINOIS.
NAZNANILO!
Cenjenim rojakom v Jolietu naznanjam, da prodajam vse vrste pijač«, kakor:
SEHRINGOVO PORTERJEVO IN CITIZENS
PIVO
v steklenicah in sodčkih.
Istotako najboljše domače vino, žganje in razne druge pijače. Naročite po telefonu — Chicago tel. 4086. Pripeljem ob določenem časti na dom zastonj.
Jerry Laurič
210 RUBY STREET, JOLIET, ILL.
CZ
HRVATSKO.
<
—	Umrl je dne 12. febr. v Grimmen-steinu v sanatoriju bivši sarajevski župan Fehim ef. Šurčič.
—	Roparski umor. Na Reki so u-morili branjevko Milensnič ter so jej odnesli 10,000 kron in več dragocenosti. Morilce je policija dognala v 19 letnem brivcu Papa iz Sarajeva, 34 letnem Erminija Likra, 26 letnem trgovskem pomočniku Lovljanski s Sušaka in v 14 letnem pomočniku trg. vajencu Drpenica. Denarja in kinča še niso našli.
W. O. ^lOONEl
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s soduijo oglasite se pri meni.
Slovencem in Hrvatom
naznanjujemo, da izdelujemo in prodajamo fine cigare:
-Lutra 10c-
Minikin 5c Mike's Best 5c
Michael Kochevar,
Chicago', Phone 1689-L Northwestern Phone 809 1208 N. Scott St. JOLIET, ILL;
G. Sretlicich
J. Horwath
THE CAPITOL BAR
405 CASS ST., JOLIET, ILL.
Edina slovenska-hrvatska gostilna ▼ osredju mesta.
Kadar se mudite na vogalu N. Chicago in Cass St. vstopite k nam za okrep-čila vseh vrst.
DOBRODOŠLI!
NAZNANILO.
Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v nove prostore, in sicer iz 209 Indiana, St. na
1005 N. CHICAGO ST.
Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vseh vrst.
J O S. LEGAN,
GOSTILNIČAR, 1005 N. Chicago St.	Joliet, 10.
i ^ /\	-STRANI OBSEGA-
4jl)Velm Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y.
m
Mestna- Hranilnica Ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. NAJVEČJA SLOVENSKA HRANILNICA!
Koncem leta 1915 je imela vlog........................K 48,500,000,—
Rezervnega zaklada ..................................K 1,330,000.—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po

brez odbitka. Hranilnic« je PUPILARNO VARNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5J4 odstotkov, izven Kranjske pa proti 5}4 odstotkov obrestim in proti najmanj tri-čptrt odstotkov odplačevanju na dolg.
T

Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na lete.....$2.00
Za Združene države za pol Veta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI	KOLEDAR.
26.	marca Nedelja	Emanuel, muč.
27.	" Pondeljek Ruperts, bis.
28.	" Torek	Siksto.
29.	" Sreda	Eustazo.
30.	" četrtek	Kvirino.
31.	" Petek	Balbino. 1. aprila Sobota	Hugo.
TRETJA POSTNA NEDELJA.
Pet prizorišč božje previdnosti — 3. Pekel.
Greh je v duši že sam na sebi pekel in krivda, katero si z grehom nakop-ljemo je že sama na sebi kazeti. Kakor dela posvečujoča milost božja iz naše duše tempelj sv. Duha, tako napravi greh, ki oropa dušo milosti, iz nie vsltd pekoče vesti pravi pekel in brlog, v katerem stanujejo hudiči. To nam priča današnji evangelij. Kaj pa pravi današnji evangelij? "Kadar (k e 6 i s t i duh iz človeka pride, liodi po suhih krajih in išče pokoja in ker ga ne najde, pravi: Vrnil * e z o m v svojo hišo, odkoder sem izšel
I n ko pride, jo najde pomete-
n o i n o s n a ž e n o. T e d a j g r e i n si prevzame sedem drugih
duhov, hujših kot on in gre-
do vanjo, i n prebivajo ta m."
V grešni duši prebivajo torej hudiči. 2e iz tega moramo spoznati, koliko zlo da je greh. Duša poprej tako lepa, da Bog v njej prebiva, postane tako ostudna, da jo Bog odloči za satanovo ječo. Grozne so posledice greha, pa pustimo vse to in poglejmo zopet novo prizorišče božje pravičnosti, s katero Bog kaznuje greh, to prizorišče je pekel.
Ako pomislimo, da je greh neskončno razžaljenje božje, tedaj pridemo do zaključka, da mora biti tudi kazen neskončna namreč pekel. Na mnogih mestih stare in nove zaveze govori sv. pismo o peklu in sicer jasno in odločno nas uči sv. Duh, da je pekel in da je pekel večen. To verujemo mi, verujejo pa tudi krivoverci z malimi izjemami. Navadno taje oni, ki taje pekel, tudi božanstvo Jezusa Kristusa in vsled tega jih ne moremo več prištevati mej kristjane.
Kdor taji pekel, ta mora dosledno tajiti razliko mej dobrini in hudim tajiti mora torej vsako nravno odgovornost in sploh vsako nravnost.
Ne bom ti, (lragi bravec, popiseval na drobno in široko groznih muk, katere morajo pretrpeti pogubljeni, marveč rečem le toliko, da so pogubljeni na večno ločeni od Boga, da je ta ločitev pekel pekla. Tega zdaj, ko je naša duša okovana v verige telesa ne umetno, umeli pa bomo, kakor hitro bomo ločeni verig telesa. Kakor sili železo k magnetu, tako bo silila od telesa ločena duša k Bogu, pekel pa bo to
združenje za vedno oviral in to bo najhujša muka. Neznosne bolečine, muke, trajno pikanje pekoče vesti in večni ogenj to je le nekaj trpljenja, katero morajo prestati pogubljeni v peklu.
Kdo pa je izkopal človeštvu pekel? Morda Bog? Ali si moremo misliti, da bi to pripravil Bog za dela svojih rok, za ljubljena svoja bitja. Bog ni ustvaril pekla, da bi nas trpinčil. Greh je povzročil pekel, greh je ono zlo, ki oropa človeka svetosti in večne blaženosti in ga pahne v večni ogenj.
Podajmo se v duhu le za par trenutkov v ta strašni kraj, na kraj večnega trpljenja. Poslušajmo obupno zdiho-vanje Kajnovo, Judeževo ali katerega koli izmej pogubljenih. Vsak izmej njih vpije, kakor vpije neusmiljeni bogatin : "Grozno trpim v tem plamen u." Trpim brez upanja na rešitev, kajti "iz pekla rešitve n i." V peklu upanja več ni in vendar ve in veruje vsvak izmej pogubljenih, da je Bog dober in usmiljen. Kako hudo mora peči v peklu pogubljene ta zavest, da je Bog dobrotljiv in usmiljen, da so pa z grehom zametavali to dobrotljivost in to usmiljenje, ki jih je toliko časa klicala in vabila k sebi, a oni niso hoteli. "Oh Bog, Ti ki si dobrotljiv in usmiljen" — tako zdihujejo pogubljeni — "ti si tudi pravičen in jaz nesrečnež, bom na veke žalosten dokaz tvoje pravičnosti. Nisem hotel slaviti in častiti Tebe o Bog, nisem Ti hotel služiti na zemlji, zdaj pa moram primoran poveličevati tvojo pravičnost. Pravičen s i, oG os po d, in pravična je tvoja sodb a."
Tako zdihujejo, kriče in preklinjajo vsi in vsak posamezen. Vsi zdihleji, vsi obupni klici, ves jok, vse tulenje in vse preklinjevanje grozno in strašno vsako posebej, grozno in strašno v celoti, se vendar druži v velikansko harmonijo pekla, v grozen slavospev pogubljenih: "Pravičen si, o Gospod, in pravična je tvoja sodb a."
Pa kakšna pravičnost je to, ako se kaznuje z večnimi kaznimi krivdo, ki je trajala le par trenutkov? Tako o-govarja marsikdo proti peklu. Na ta ogovor je že v četrtem stoletju odgovoril sv. Krizostom tako-le: "Za par minut, katere sem porabil za umor, ali prešestvo naj trpim celo večnost. Da, kajti Bog ne sodi po času, katerega si porabil za greh, kaznuje marveč voljo tvojo, s katero si se obrnil od Boga in storil hudobijo." Se smrtno kaznijo kaznuje tudi svetna pravica velike zločine, ki so bili izvršeni v par trenutkih. Ali bomo mar trdili, da je gosposka neusmiljena, da kaznuje prehudo.
Pomisliti pa moramo tudi, da Bog neskončen, da je greh neskončno razžaljenje neskončnega Boga, da zasluži torej greh tudi neskončno kazen, torej kazen* ki konca ne pozna, kazen, ki je večna, torej pekel. Ni torej Bog neusmiljen, marveč neusmiljen je greh in oni, ki ga dela. — Kako sladke so besede zgubljenega sina: "Oče gre ■ šil sem!" Kajti zadobile so mu od-puščenje. Te besede v peklu nimajo več tega uspeha, ker je usmiljenje minulo in ker vlada edinole še pravičnost. Pomisli torej, kam te vtegne privesti greh! Ti, dragi bravec, plešoš ob robu prepada, ako se nahajaš v stanu smrtnega greha. Kako prav je imel sv. Tomaž Akvin, ki je rekel: "Jaz tega ne morem razumeti, kako je to mogoče, da je človek le še vesel, kljub temu, da je v stanu smrtnega greha." Sv.v Tomaž je bil eden največjih učenjakov in vendar tega razumeti ni mo-gegl. In vendar je toliko tako brezbrižnih ljudi. Ne bodi ti, dragi bravec, tako brezbrižen. Prižorišča božje pravičnosti, nebesa, kjer je Bog kaznoval angelje, raj, kjer je kaznoval naše prve stariše, pekel, kjer kaznuje pogubljene, vse to ti priča, koliko hudo da je greli in kako hudo je pasti v roke pravičnega Boga.
REV J. P.
ALI JE VSEENO, KAJ VERUJEMO.
Priobčuje Rev. J. Plaznik.
Verski indiferentizem in razodetje.
(Nadaljevanje.)
Ravno isto edinost v veri, katero je Kristus izročil apostolom, je jasno za-povedal tudi z vsemi drugimi besedami s katerimi je omenjal Svojo cerkev. O tej cerkvi vedno govori, kakor o eni in ne več. Govori o njej, kakor o eni družini, eni čredi, enem mestu, enem kraljestvu. Sezida jo na eno podsta-vo, eno skalo, katera je Peter. Postavil je samo enega najvišjega pastirja, da pase Njegova jagnjeta in vodi Njegove ovce, le enega namestnika, kateremu je dal kluče neblškega kraljestva. Zdi se, kakor da je razlagal in razlagal, da bi dopovedal apostolom, kako potrebna je edinost v veri.
Tako zelo je želel, da naj bodo Njegovi učenci edini, da je vedno ponavljal to žefjo, kar je bila tudi Njegova zadnja molitev na predvečer Njegove smrti: "Nebeški Oče, imej jih v svojem imenu, katerega si mi dal, da bodo eno, kakor sva midva eno." Da bi pokazal, da ni želel, da bi bili samo apostoli edini, ampak vsi, kateri verujejo v Njega, je dodal: "Ne samo za te prosim, ampak za vse tiste, kateri verujejo v mene po njihovih besedah; da bodo eno." To edinost med Njegovimi učenci, katere je tako želel, za katero je tako goreče molil, je morala biti popolna, da "bodo vsi, kateri verujejo v Njega, eno, kakor sta On in Oče eno." Ta edinost, katera naj
bi bila podobnosti Očeta in Sina, naj bi bila vidna na prvi pogled, naj bi bila svetu dokaz Jezusovega Božjega poslanstva. "Prosim... da bi bili vsi neo... da svet veruje, da si me ti poslal." Iz vsega tega je razvidno, da je edinost v veti neobhodno potrebna, ker je Kristus molil za edinost in za-povedal Svojim učencem, da so edini. Kristus ne govori o ničemur, kar bi bilo v veri bistveno in nebistveno, kar bi bilo neobhodno potrebno in kar bi bilo samo svetovano; prav nič ne govori o kakih stranskih teorijah in podobnih naukih, katere se izmišljujejo reformatorji. Njegovo zadnje potrdilo je: "Bodite edini v veri, kakor sva Oče in jaz edina v naravi; verujte v cel evangelij, da ne boste pogubljeni."
Da je Kristus res mislil na edinost, je razvidno iz delovanja in učenja apostolov. Poslušajte velikega apostola narodov, o kaferem nespametni ljudje večkrat pravijo, da je bil prvi protestant: "Jaz torej, jetnik v Gospodu, vas rotim, da bodite vredni poklica, s ka terim ste poklicani... Eno telo je in en Duh, kakor ste tudi,vi poklicani v enem upanju vašega poklica, en Gospod, ena vera, en krst, en Bog in Oče vseh." Epežanotn, IV. 11—6. V rav no isti pismi pravi, da je Kristus imel namen zagotoviti edinost v veti in edinost v naukih, ko je postavil pastirje svoji cerkvi. Pravi namreč: "Nekatere je postavivl apostole; nekatere preroke; nekatere evangeliste, nekatere pastirje in učitelje, da dqlajo du hovniška dela, da narede telo Kristusovo, da dosežejo vse, kar je potrebno za edinost v veri in spoznanje Sinu Božjega... da nismo več otroci, katea re bi vsaka sapa kakega nauka sem-tertja- majala in gonila po hudobnih ljudeh, po prekanjenosti, ki bi nas zapeljala v zmoto."
Kaj je apostol mislil o onih, kateri so si drznili zavreči nekatere nauke, kakor naši moderni indiferentisti, je razvidno iz njegovega pisma do Tita, o katerem govori, kako naj ravna s krivoverci, to z osebami, kateri imajo svoje mnenje o verskih stvareh. Piše: "Ne sprejmi pa človeka, kateri ostane neveren po prvem in drugem opominu; vedi da je zapeljan in greši, in'sam sebe pogubi." Ravno to nasvetuje kristjanom v Rimu: "Sedaj vas rotim, bratje, zaznamujte tiste, kateri povra-čujejo razkol in ki vas zadržujejo, nasprotno naukom, katere ste se učili; obrnite se stran od njih. Kajti, kateri so taki, ne služijo našemu Gospodu Kristusu, ampak svojemu trebuhu, in s svojim gladkim in čistim govorom zapeljujejo nedolžna srca."
Še s strašnejšimi besedami obsoja neslogo v veri in pomanjkanja sloge t pismu do Galačanov, kateri izmed njih so omahovali v veri, katero so jim pri-digovali. "Čudim se," piše, "da ste se tako hitro odvrnili od tistega, kateri vas je v Kristusovi milosti poklici! k drugemu evangeliju; saj ni nobenega drugega, samo nekaj jih je, ki vas motijo in hočejo preobrniti Kristusovo evangelij. Toda čeprav bi vam ni sami ali kak angelj z nebes oznanjal drug evangelij, kakor smo ga mi vam oznanjali, bodi proklet... Naznanjam vam namreč, moji bratje, da evangelij, ki sem ga vam oznanjal, ni od človeka. Jaz ga namreč nisem prejel od nobenega človeka in nisem se ga učil od nikogar, marveč po razodetju Jezusa Kristusa."
j (Nadaljevanje sledi.)
IZČRPANI PREMOGOVNIKI.
Profesor sir William Ramsay je kot predsednik (združbe) British Association na njenem 81. letnem zborovanju razpravljal v svojeni govoru "o virih energije" ter pir tem govoril o izčrpanju angleških premogovnikov, kar se lahko zgodi v relativno kratkem času. Tozadevni, govor je vzbudil v angleški industrijski državi popolnoma uhiljivo zanimanje, zlasti ker je sir Ramsay svetovni znan znanstvenik.
Dotični odstavek govora angleškega učenjaka se glasi:
"Imamo v nam poznanem svotu samo omejeno zalogo nakopičene energije, na britskih otokih pa celo aelo o-mejeno, namreč naša premogovna polja. Letna množina premoga, za katero se zmanjšuje zaloga, je v zadnjih 40 letih zelo enakomerno rastla,;o čemur se vsakdo lahko prepriča izipomočil kraljeve komisije o pridobivanju premoga. Leta 1870. so na Angleškem izkopali 110 milijonov ton premoga in od onega časa se je množina pridobljenega premoga zvišala za 3 1-i3 milijona ton vsako leto. Uporabna'množina premoga v sedaj otvorjenih premogovnikih znaša približno' 1(>0,000 milijonov ton. Lahko je izračunati, da bo premoga, ako bo pridobivanje rastlo v sedanjem razmerju, popolnoma zmanjkalo v 17S letih. Toda, se tni bo odgovorilo, odstotni narastek pridobljenega premoga bo postal manj ši! Zakaj? V teku zadnjih 40 let stili pokazalo nobeno znamenje kakega popusta. Pozneje nekoč seveda postala uporaba premoga manjša, "to pa zato, ker bo postal premog vsled bližnjega izčrpanja dražji. No, sam sem poznal nekega moža, čegar oče |Se je boril v 451etni vojski na strani plfeten-denta približno pred 170 leti. V življenju posameznega naroda pa j* 175 let kratka doba.
Uporaba premoga se veča celo vedno hitrejše. Od leta 1905. do 1907. j« narastla množina z Združenem kraljestvu pridobljenega premoga od 236 do 268 milijonov ton, kar je enako 6
tonam na posameznega prebivalca, medtem ko se je pridobilo v Belgiji okoli 3'/i tone na posameznika, v Nemčiji 2'/i tone in v Francoski 1 tono. Naša premoč v trgovini in naša moč v svetovni tekmi z drugimi evropskimi narodi je, v kolikor moremo spoznati, neoporečno odvisna od vsakokratne cene našega premoga. In ako se tri cena na podlagi bližnjega izčrpanja naših premogovnikov zviša, potem moramo pričakovati tudi prihoda lakote in uboštva."
V nadaljtiem govoru je izjavil sir Ramsay, da se je na njegovo iniciativo osnoval v angleški znanstveni družbi poseben odbor, ki ima nalogo izkazati nove vire energije in ki smatra za nadomestilo sledeče vire kot primerne: plima in oseka, notranja gorkota zemlje, veter, solnčna toplota, vodna moč, razširjenje gozdov in poraba lesa in šote za kurivo itd.
NOV GOSPODINJSKI NAČIN V EVROPSKIH MESTIH.
Danes, ko se v celokupnem gospodarstvu uveljavlja obrat v velikem, se mnogi zavzemajo za misel, da se tudi domače gospodinjstvo v mestih postavi na isto podlago. Velike skupne obednice in prehranjevanje v gostilnah in restavracijah se ni obneslo, ker dotična hrana ni prvovrstna, vrhu tega se mnogo stroši za pijačo; posebno neugodno je pa zahajanje med mnoge tuje ljudi, v neprijetno gostilniško ozračje in šum. Sedaj gre za drug načrt: za hiše z eno samo kuhinjo, v kateri se kuha za vse stranke, ki stanujejo v hiši. V taki hiši so večja in manjša stanovanja za družine, ki so vsako zase popolnoma ločena. Stanovanja obstoje zgolj iz praznih sob; kuhinjski prostori, prostor za služkinjo in kopalnica odpadejo. Ostane samo dosedanja jedilna shramba kot kuhinjska rezerva. Iz skupne kuhinje se dviga hrana na dvigalu naravnost v posamezna stanovanja. Po isti poti se pošlje nazaj v kuhinjo umazana posoda. V vsakem nadstropju je za stranke na razpolago po ena kopalna soba. Poleg centralne kuhinje je jedilnica za tiste, ki raje v družbi obedujejo. Tako centralno gospodinjstvo ima zelo znižati stroške. Ako je v hiši 20 stanovanj, odpade 19 štedilnikov. Namesto dvajset služkinj jih zadostuje 5. Veliko *se prihrani na kurjavi. So pa še ugodnosti: Družinski oče lahko natančno proračuna svoje izdatke; žena, ki je zaposlena izven doma, je rešena vsake skrbi za gospodinjstvo. Vdove in penzionisti, katerih žene si tudi žele pokoja, najdejo tu prijeten dom. Jeza s posli odpade. Hrana je dobra, domača. Vsak lahko obeduje, kadar mu je ljubo; jedila si na jedilnem listku izbere prejšnji dan. Ako katera gospodinja želi, lahko pospravlja svoje stanovanje sama. Drugače se kuha, pere in snaži za vse skupaj. Ni dvoma, da bi tako skupno gospodinjstvo bilo dokaj ceneje, nego dosedanji način in bi mnogim družinam in posameznikom v mestih jako prav prišlo. Ustanovitelj tega načrta je bivši šolski ravnatelj Oto Fick v Kodanju, ki je ondi že leta 1908 ustanovil tako vzorno hišo za 25 družin. V Berolinu se je ustanovila posebna družba za zgradbo takih hiš; 1. aprila 1914 je že otvorila 6 hiš. 1. oktobra še 6. Enako podjetje snujejo v Gradcu.
Nova metoda zdravljenja.
Pariški zdravnik dr. Bonnier je napisal v listu "La Revue" članek, v katerem razpravlja nov način zdravljenja, ki ga je iznašel in preizkusil na 800 bolnikih. On zavzema stališče, da je vsaka bolezen prekinjenje ravnotežja v funkcijah človeškega telesa. Ker pa urejuje silno zamotani sestav človeškega telesa osrednje živčevje, tedaj je jasno, da je treba vsako motenje rednega delovanja tega mehanizma popraviti zopet le potom osrednjega živčevja, t. j. treba je na to življenje neposredno Vplivati. Dr. Bonnier
Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland,ft1
Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Joliet,
Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau A* Brooklyn, N. Y.
1» 01
Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovence/i Nassau Ave., Brooklyn, N. Y.
O-,«1' %
p Z
K 5. obletnici smrti Rev. F. S. Šusteršiča.
Dne 24. marca 1911 je v beli Ljubljani zaspal v Gospodu nepozabni Rev. Father F. S. Šu steršič, ustanovitelj slovenske župnije sv. Jožefa v Jolietu, 111., soustanovnik slavne K. S. K. Jednote in dolgoletni urednik Amer. Slovenca. Ob 25. obletnici ustanovitve prvega slovenskega časopisa v Ameriki, ki bo letos, objavimo nekoliko več podatkov o njegovih vsestranskih zaslugah za kulturni napredek amerikanskih Slovencev. Danes samo kličemo v spomin možu, ki ga predstavlja zgornja slika: Slava!

je dognal, da se da to s pomočjo posebnega aparata najlažje izvršiti na nosnem sluznem živcu. S tem aparatom on nosni živec žge in poljubno vpliva na to ali ono živčno središče. Razlika je le v tem, na katerem mestu se .živca dotakne, in sicer pravi dr. Bonnier, da se spolne bolezni zdravi takoj ob vhodu v nos, nekoliko višje se zdravi srčne bolezni in naval krvi v glavo ter druge krvne bolezni itd. Pri boleznih v prebavilih, vnetju črev itd. se je treba živca dotakniti z žgalnim aparatom še višje v nosu... V zgornjem delu nosa se zdravijo dihala, a treba je pazjti, da se pravilno žge, ker se inače doseže nasproten uspeh... Na ta način je dr. Bonnier skoro hipno ozdravil mnogo že zastaranih bolezni ter se mu je zdravljenje vobče posrečilo pri 70 odstotkih slučajev. Precej po — amerikansko diši tale Bonnier-ova metoda...
Kako je zmagal telefon.
Ko je iznajditelj telefona razstavil svoj aparat na svetovni razstavi v Philadelphiji leta 1876, se ni nihče zmenil za mali, neznatni stroj. Več tednov je bilo videti ubogega iznajdi-telja sedeti žalostnega in samotnega
pred mizico, na kateri je imel ske naprave. S« celo člani iur-v,sfji šli( mimo, ne da bi se zmenili za aPa j, o katerem je zatrjeval iznajdite'J' ^ omogočuje razgovor med dvema ^ bama v oddaljenosti več sto Graham Bell je obupno čakal sv°J . popolnega uspeha. Nekega dne P1^ obiskal razstavo brazilijanski Don Pedro v spremstvu svoje soPr ^ cesarice Terezije. Braziljski
vladj,!
poznal Grahama Bella še iz Pre'?'.'.(i časov, ko je iznajditelj na braZ! yr visoki šoli imel še fizikalna Pre ^ ilia. Don Pedro se je spomnil na^ šnje čase ter si je pustil pokazat' ^ rat. Ko je cesar držal na uses' ( lefonske skledice in je Bell g°v',1 ^ aparat, je cesar začudeno dvigi' vo, med tem ko je bilo njegovo stvo popolnoma tiho,
ter dejal: 3 govori vaš aparat!" Sedaj je ^ prebit, Grahamu je vse čestita10 J vseh strani, časopisi so pisal' 0 mi iznajdbi n,a dolgo in široko in te je zmagal po celem svetu.

D.
Pr va
nil
-Ve; So vo lm
ka: Slu stv i
Jol
KA,.	SMOKP ^rfil
miiv1
'> CORK TIP Cigarette
i
"at la "st <!a Dr "a *a
'8. D *it I )
r-Ob
P
IRUHE IN PISANICE
-ZA-
itj
VESELO VELIKONOC
najraje pošiljajo rojaki in rojakinje iz Amerike svojcem
at staro domovino V GOTOVEM DENARJU
To Vam pa najsigurneje, najhitreje, najcenje in najtočneje izvrši stara in zanesljiva domača tvrdka
AMERIKANSKI SLOVENEC
1006 N. Chicago St.	(Bančni Oddelek)	Joliet, Mino''
PRAVE CENE DENARJA NAJDETE NA PRVI STRANI "A. S."
Mi garantiramo vsako puftiljatev, da denar no bo zgubljen. Ko smo prepr'* čani, da ni bil izplačan, denur vrnemo.
1a;

Družba
sv. Družine
V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVEttSK AMERIKE.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedel: JOLIET, ILL.
Vstauovljena 29. novembru 1914 lukor. v drž.111., 14. maja 1915
0|r ORUŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZAENEGA^EDEN ZA VSE.'

GLAVNI ODBOR:
II Predsed.—-Geo. Stonich, Joliet, 111, Podpred—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Zapis—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petno, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: 1. Anton Kastello, La Salle, 111.	2. John Stua, Bradley, 111.
3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, III.	Josip Težak, Joliet, 111.
Math Ogrin, N. Chicago, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111.
KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl. odbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika.
SPREJETO NOVO DRUŠTVO.
Društvo Sv, Družine v Pittsburgh, Pa., je bilo sprejeto v okrilje D. S. D. dne 18. marca pod številko 11. Imena udov: John Matešič, Frank Ivanušič, Frank Stefanich, Joseph Weselich Jr., George Weselich Jr., John Flajnik, Michael Barešič, John Vidina, George Adlešič, Peter Mihelich, Barbara Mi-helich, Mary Gasperič, George Weselich Sr., Mary Weselich, Rudolph Mi-ketich, Ludvik Cajnar, Joseph Weselich Sr., Katarina Štajduhar, Stephen Mihelich, Simon Ivanušič, George Miketich, John Shuster, Mary Vidina, Andrew Marusich, Anna Weselich, Joseph Rudman, Johana Rudman, Anton Nemanich Sr., Anton Nemanich Jr., Anna Satovšek, Anna Adlešich, Simon Milich.
PRISTOPILI ČLANI(ICE).
K društvu št. 1, Joliet,'III.: Michael Gregorash, John Ženko, Josip Bučar, Nicholas Sugel, Frank Bambich, John Horwat, Anton Šega, Margaret Ahlin, Louis SSmec, Louis Simonich.
K društvu št. S, Ottawa, 111.: Martin Wulli.
K društvu št. 6, Waukegan, 111.: Frances Hodnik.
PRESTOPIL.
K društvu št. 11, Pittsburgh, Pa., od dr. št. ,1 Joliet, 111., Michael Vidina.
ZVIŠALI ZAVAROVALNINO.
Pri društvu št. 1, J.oliet, 111.: John Klepec, Anna Klepec, Peter Havidich.
Joliet, 111., 22. marca. — Redna seja društva Sv. Družine št. 1, se bo vršila Prihodnjo nedeljo ob 1. uri pop. v na-dnih prostorih.
Na dnevnem redu te seje je več važ-lih stvari, in sicer se ima določiti o •v.«selici, ki jo nameravamo prirediti v 'boto večer pred belo nedeljo, ter iz-voliti tozadevni pripravljalni odbor. Imenovati bi treba tudi društvenega ""'•i travnika, ki je potreben za preiskavo oje? kandidatov za pristop in bolnih udov v p»r slučaju, da bolniški odbor ne more cc^T
proP da'.
.„:!ll ®°'noštevilno udeleže. .jsflP
>il
stvari rešiti. Vabljeni so vsi člani, da se te seje
Z bratskim pozdravom
Jos. Klepec, tajnik.
eda*>
' Pittsburgh, Pa., 21. marca. — Čast ' V nam je naznaniti slovenski javnosti, JU smo pred kratkim v našem mestu 11 ^^anovili
novo društvo s 33 člani in
!la"'cami
Ui
Društvo smo imenovali za j [I IJruštvo Sv. Družine in poslali smo gl. urad D. S. D. v Joliet prošnjo Naša prošnja je bila upo-
''"no<i 'd sPrcjcm.
■ in marca
ele!


'eVana in novo društvo je bilo dne marca sprejeto v okrilje slavne S. D., kot društvo št. 11 D. S. D. v ss^ 'tsburghu.
H Društvo Sv. Družine št. 11 D. S. D. a^w Pittsburgh« ima zdaj še le začasni '''bor, zato se članom in članicam nabija, da se bo v nedeljo dne 26. »rca vršila naša redna seja, in sicet-r11 2. Urj p0p v dvorani slovenske šole Puttier in 57. ulici, da se izvoli sta-odbor in naredi program poslova-*> iato je dolžnost vsacega člana, da ,,e seje udeležiti blagovoli. Torej "jdite vsi!
Rojakom in rojakinjam v Pitts-||«hu in okolici, kateri niste še pri l<;neni društvu, ali želile biti zavalili pri ve£ društvih, priporočamo mlado in tako bujno rastočo or-, 'iacijo. Sedaj imate najboljšo pri-*1°st, ko jc pristopnina prosta v s'vo; vse kar se sedaj plača je $1.00 Ptistop v D. S. D. in mesečnina. 4si: društvo sprejema člane in člani-,16. do 55. leta. Zavarujete se k<> za $500 ali $250 pri D. S. D. Za podporo se bode določilo pri-n)o nedeljo. Veliko naših rojakov |,roiakinj se je odločilo ostati v tej za vedno, zatorej moramo paziti, dobro preskrbljeni- za stare dni. t "5> katerega se sedaj hrani, hkro ' Cc, človek nima dela ali ne more .'• Natn so nuši očetje v stari do-111 zapustili dedščino iz posestva, !'a uioramo paziti, da ostavimo kaj sn' otrokom. To pa lahko storimo, j^110 zavarovani pri dobili organiza-. 1 Pa ne samo za slučaj smrti am-4v'l,<l' za poškodbo, so nam društva ^isla. če se eden ali drugi po-,>r' ''c'u a'' na *e'ezn'c' nai ali nogo in ni njegova kri-ta človek opravičen sodnim ^j1 zahtevati odškodnino za izgub-1 tlj1'5'' }cer 8C Pa mora čakati več ča-l>r'de obravnava in človek nima
denarnih sredstev, se mora poravnati s kompanijo za svoto kolikor ona hoče dati. Če je pa v društvu dobi brez sitnosti vsaj toliko, da more vztrajati. Kdor torej želi pristopiti naj pride na prihodnjo sejo v nedeljo, da se bo vpisal.
Pozdravljajoč vse člane in clanice D. S. D. in one, kateri bojo še pristopili, ostajamo z našim geslom: Vse za vero, dom in narod" in bratskim pozdravom
Začasni odbor Dr. Sv. Družine, št. 11 D. S. D., Pittsburgh, Pa.
w m w m s sssi^s m s m s s m
m
RAZNOTEROSTI.
S
W ^ M S MIŠSffi M155 Si K
Novo sredstvo za ohranitev trupel.
Ze leta 1820 je italijanski kemik Se-gato v Rimu iznašel sredstvo, ki je napravilo po vbrizganju truplo kame-tlito trdo. Toda moj je vzel svoj izum seboj v grob. Sedaj se jc isto posrečilo samouku Pagnottiju pod vodstvom profesorja Grassija. Iznašel je kemično mešavino, ki ohrani celo truplo ali tudi samo posamezne dele v okatnenelem ali pa tudi svežem stanju. Za to zadošča, da se okaincneli deli polože za nekaj časa v svežo vodo. Za znanost je ta izum velikanskega pomena, ker raznih preparatov ne bode treba več hraniti v špiritu. Z novo tekočino se jc Pignottiju posrečilo, da je takoj ustavil gnijenje trupla nekega sifilitičtiega dečka, ki je ležalo že deset dni. Na truplu so se poznal^ še temne lise, sicer pa o smradu ni bilo sledu, dovoljni dokaz, da je Pignottijev izum krepkej.ši kot* provzročevalec gnijenja. Ker ta poizkus dokazuje, da more me-šaviua uničiti najjačje bacile, n. pr. tu-berkle, menijo nekateri, da bi jih mogla, če se vžije v mali količini, premagati tudi v živem »lesu. Velikega pomena utegne Pignottijev izum postati tudi za pravosodje, ker bode mogoče trupla umorjencev poljubno dol-' go ohraniti sveža, kar bode gotovo iz-' datno olajšalo preiskave. Vsekako pa je ž njo v zvezi slavni profesor Grassi.
Angleška nedelja.
Na Angleškem je, kot znano, nedelja res dati počitka. Zaprte niso lc gostilne in trgovine, temveč tudi gledališča in varieteji. V zadnjem času pa streme nekateri, da bi se ob nedeljah zvečer dovolile gledališke predstave. Na nekem zborovanju gledaliških igralcev pa so se ti odločno uprli tej nameri. Predsednik Sir Herbert Tree je izjavil na tem shodu med drugim sledeče: "Mnogi igralci in igralke so globoko verni in so dobili le od cerkve tolažbo in pomoč. Z gledališkimi predstavami ob nedeljah bi se le prebivalstvo odtegovalo svojim verskim dolžnostim, in bila bi velika sramota in škoda, ako bi se našemu ljudstvu
odvzela lepota angleške nedelje, ki je v tako tesni zvezi z angleškim značajem." Mnogi govorniki so se izrekli proti temu, da so ob nedeljah odprta kinematografska gledališča ter so zahtevali, naj bodo tudi kinematografi ob nedeljah zaprti. Neka govornica je povdarjala, da gledališke igre ob nedeljah ne prinašajo toliko kot se splošno misli. V Evropi so sicer navadno gledališča ob nedeljah polna, zato pa so v ponedeljek in tudi naslednja dva dneva v tednu prazna. Gledališki igralci so na tem svojem zborovanju sklenili, da se bodo uprli z vso odločnostjo vsakemu poizkusu, uvesti v nedeljah gledališke predstave.
Tolstega nauki v praksi.
Tolstega nazori zlasti misli o človeški družbi, so si pridobili nebroj pristašev. Da pa dokažejo tudi životvor-no moč jasnopoljanskega modVeca, sklenilo je več njegovih pristašev, da ustanove celo naselbino ter jo urede popolnoma po njegovih načelih. Izbrali so v ta namen kavkaško mestece Krinjeco pri Gelendžiku. Vsi člani so morali opravljati telesna dela, ker to edini ljudi ter krepi bratsko razmerje; zasebna last je bila prepovedana, delo se ni plačevalo, alkoholne pijače bile strogo prepovedane itd. Toda nova naselbina je le iznova potrdila staro resnico "grau ist alle Theorie". Naseljenci, večinoma ljudje iz izobraženih krogov, niso zmagovali težkih del, ki so jim bila naložena. Stroški so bili velikanski, pokrivati so jih pa smeli po naukih Tolstega le z izkupičkom iz prirodnin; ker pa to ni več zadoščalo, začeli so se pečati z vinogradstvom ter prodajati vino, s čimer so prekršili že eden osnovni zakon, pregrešili so se zoper zdržnost. Ostalo pa ni samo pri tem "grehu", kopičiti so jih morali drug na drugega, da so mogli shajati; ali še obstoji naselbina ali ne, ni znano, zadela jo je skoro gotovo ista usoda kot razne komunistiške državice v deželi tostran Atlantskega oceana. Drugo podobno naselbino snujejo sedaj na kavkaški stepi v obližju mesta Šuč.
Kako je policija aretirala velikana.
V Vialki, Rusija, je morala policija prijeti armenskega velikana Tambova ker je razgrajal na ulici. Ko so policisti Tambova mirili, je ta lahno udaril nekega policista, ki se je brez zavesti na tla zgrudil. Ko so policisti Tambovu pokazali revolver in mu povedali, da bodo streljali nanj, če ne bo prostovoljno sledil, je velikan s smehom zganil jeklo in si iz revolverja prstan napravil. Vrnil je revolver policistu in se šalil, končno se je pa udal in je s policisti šel v zapor, Policijski mojster je ukazal, naj ga zvfcšejo. Prinesli so železno verigo, s katero so ga zvezali. Mirno se je pustil zvezati, dasi so vsi znali, da tnu niso kos, Ko so verige večkrpit djali okolu rok in nog, se je nekoliko stegnil in veriga je počila. Ko so zaprli hrastova vrata, je rekel, da lahko vlomi najmočnejša vrat. Rekli so mu, da naj to pokaže. Naslonil se je na vrata, ki so se takoj odprla. Policija ni znala, kaj naj z velikanom stori. Policijski minister je pa bil s Tambovovm jako zadovoljen in je Tambovu ponudil policijsko službo, ki jo je velikan tudi sprejel.
Umeten obraz.
Francoski zdravnik dr. Delaire je dosegel rekord v kirurgiji. Posrečilo se mu je, da je nekemu pacijentu u-metno nadomestil brado, del spodnje iti zgornjo čeljust, potem kos jezika in ve= nos. Dotičniku je bil raznesel o-braz smodnik, ki se je užgal in eksplodiral. Moža z umetnim obrazom so predstavili medicinski akademiji, ki je dognala, da se je restavracijsko delo kirurgovo docela posrečilo, in sicer tako izvrstno, da v tri metre daljave ni spoznati, da je skoro vsa glava umetno popravljena. Pacijent zamore jesti in govori čisto razločno. Le to je križ, da mora vsak dan vso lepo stavbo razdreti in — očistiti. Umetni o-braz je sestavljen iz štirih delov. Kos srebra drži spodnje zobovje, drugi kos, napravljen iz zlata in kavčuka, drži zgornje zobe, in sicer s pomočjo kljuk, ki so pritrjene v nosni dolbini, dočim jih poseben, zlat mehanizem veže z licem. Tretji del nadomešča brado in spodnjo ustnico ter je pritrjen s klinoma v deloma tudi umetni spodnji čeljusti. — Zadnji del tvori kos gornje ustnice in nos. Napravljen je iz gumija mesne barve. Niti lepo zavihanih brk ne manjka.
Čez 1800 let izkopana.
V Pompeji so izkopali truplo neke Pompejčanke, ki je bila pokopana nad 1800 let. Pri mrliču so našli velike dragocenosti. Dovršeno umetniško izdelana sta dva uhana, ki imata 21 biserov.
mlatiča, kakor za profesorja." — "Saj res, ljubi moj," pravi le-ta in ga prime za roko — "cepec bi že imel tukaj!"
Baharija.
"Kaj? Desetkrat že ste bili v Ameriki? Tedaj ste morju privajeni."
"Gotovo! Poznam že vsak val, ki nam pridrvi naproti."
Tako!
Služabnik France vstopi v sobo svojega gospoda noseč dve dragoceni skledici. Po nesreči mu pade ena iz rok in prestrašen gleda čepinje na tleh. Gospod nekaj časa nem ogleduje zdaj Janeza, zdaj razbito skledico, pa reče: "Povej mi vendar, kako si to za zlode-ja storil." — "Takole" pravi zmešani France in izpusti tudi drugo skledico na tla.
Prvi strah.
Kako to?" "Zato, ker ni nič več na krožniku."'
Premeten gonjač.
Dva gonjača, ki sta bila že večkrat obstreljena, se dobita zopet na lovu. Prvi pa je imel topot na glavi in po zgornjem životu veliko zajčjo masko in dolga ušesa so mu mahedrala okoli glave. Čemu pa to, vpraša drugi gonjač. S tem sem zavarovan proti kro-gljam, de prvi gonjač, kajti naši nedeljski lovci streljajo na vse, samo ne na gozdne živali.
Učitelj: "Jurček, stvori mi stavek!" Jurček: "Vol vleče voz." Učitelj: "Dobro, pretvori mi pa sedaj ta stavek tako, da bo imel velelno obliko Jurček: "Hejs, cik!"
Modro.
Sodnik ima pred seboj mladega tata, ki je prvikrat ukradel denarnico ne- j kemu trgovcu. Smili se mu in ga hoče dobrodušno odvrniti od grešne poti, ki jo je nastopil. "Poglej, mlad si še in — v resnici se mi smiliš, le pripoznaj mi prav odkritosrčno vse. Ali nisi čutil v sebi nekakega nemira, nekega strahu, ko si jemal denarnico?" "Da!" "No! vidiš — le povej odkrito, česa si se bal?" "Bal sem se, da bi bila denarnica prazna in moj trud zastonj."
iiiigggiigllgis
ZA KRATEK ČAS.

iffi
Znamenit angleški detektiv.
Odkar piše Copan Doyle o znamenitem "Sherlock Holmesu", je zanimanje za detektivsko delavnost vedno večje. Retsnični detektiv, ki je čez četrt stoletja služil angleški policiji, generalni detektivski nadzornik Arrow, je odložil svojo službo na Scotland Yardu v Londonu ter stopil v službo v Barceloni. Arrow je bil spočetka učitelj in je odkril svoj poklic in zmožnosti pri-godom neke tatvine v šoli. Šel je s svojimi učenci za tatom ter ga je našel skritega tla polju in &a izročil sodniji. To je bil njegov prvi 'Slučaj", ki je bil odločilen za njegovo bodočnost. Posebno se je odlikoval v odkrivanju skrivnih igrališč. Često se je nahajal v smrtni nevarnosti ali s svojo navdušenostjo in pogumom je premagal vse težave. Tako je moral nekoč osvojiti v znamenitem okraju Trottenham Court Road igralni klub, ki ga je imel tam neki Italijan. On in dva opremljevalca sta morala po dogovoru poiskati vhod, a ostali policaji so čakali kot pomožna četa zunaj. Sreča mu je bila mila. Čakavši nekaj časa pred zaklenjenimi vrati, so se odprla vrata in krčmar je spravil nekega gosta nemilo na cesto. To priliko je porabil Arrow ter je skočil v hišo. Krčmar, ki je slutil, za kaj se gre, je hitro zaprl za njim vrata. Bil je sam med stoterimi igralci, a vendar ni izgubil ravnotežja. Predstavil se je kot policist ter jc zaplenil karte in k'oc-ks in predno so ga presenečeni igralci mogli zgrabiti, so mu pridrli njegovi tovariši skozi okna na pomoč. Drugo igralnico je osvojil na sledeči način: V zaprti angleški tovorni voz (van) je povabil četo policistov ter se je peljal pred dotično hišo. Tam je dal napraviti previdno nesrečo in ko so kočijaži popravljali voz in izpregli konje, so prišli tudi iz igralne hiše gostje, da bi bolje videli, kaj se je dogodilo. Zdaj je bil cilj dosežen — na vozu skriti policisti so skočili in vjeli igralce, a hišo so navadno zavzeli. A Arrowi delavnosti se pripoveduje nebroj zanimivih slučajev in po svoji 25-letni službi je zapustil Angleško.
Tolminske kratkočasnice.
Nabrala Marie Torker (Valley, Wash.)
I.
Nekoč prinese Tolminec iz hribov v košu dva svoja otroka "dvojčka" h krstu. Postavi ju na tla pred župni-ščetn, stopi h gospodu župniku ter mu pravi:
"Gospod fajmošter, prinesu sem ti dva svoja otroka 'fanta', da ju ti po-krstiš. Tegale prvega le dobro pokr-sti, ta bo za gospodarja. A unga druzga pa ni aklih, ta bo pa le za koze past."
II.
Drug Tolminec sreča na poti od svoje fare župnika, pozdravi ga ter mu reče: "Gospod fajmošter, pri nas nobenega druzga ne vičemo, kakor samo tebe. gospod fajmošter."
III.
Nekoč se ustavi neki turist v hribih pri Tolminu pri nekem gospodarju. Pogovarjala sta se raznovrstnih stvari, prišla sta tudi do pogovora o letini.
Turist pravi: "Oče, kaj pa kaj letina pri Vas?"
Tolminec mu odgovori: "Repa je taka kan tičji klun, a korenje je pa hudič v tva potegnil. Ne vem, kaj bomo kuhal, ker repa in korenje je naše življenje."
Dobro ga je izplačal.
Nekemu profesorju, ki je bil silno velik in čvrst, pa v šoli tudi strog zelo, je zasolil nekdo: "Vi bi bili boljši za
Dobra razlaga.
"Kako se morete vendar vsak večer napiti?" "Vidite, to je tako. Ko sem izpil pet, šest vrčkov, pa postanem kar drug človek. No! in ta drugI" človek mora tudi nekaj dobiti."
Tehten vzrok.
"Kako, da tako redko k nam pridete, gospod A?" "Veste, gospod gostilničar, pri vas se kar ne morem najesti; kakor hitro pojem prvi grižljaj, pa že ne morem več jesti." "Je-li mogoče?
Sodnik zatožencu, ki se izgovarja, da je to prvič storil:
"Tega noben človek ne verjame; kaj takega se ne'more vprvič storiti."
Očetovski opomin.
Sin: "Trgovec mi je eno krono preveč nazaj dal."
Oče! "Le obdrži jo. Ta naj te iz-podbuja, da boš tudi zanaprej pošten."
Odgovor iz ust pijančevega otroka.
"Kaj so dali Jezusu piti, ko so ga pripeljali na Kalvarijo?" "Brinjevca."
Neskladno.
(Dama pride iz kopalne kabine mimo strežajke, ne da bi ji kaj podarila.)
Strežajka: "Ravno pride sedaj iz kopeli, pa tako umazana."
— Presiče, žive ali očiščene, kupite po nizki ceni v mesnici J. C. Adler Co. Bluff & Exchange Sts., Joliet, 111. Chicago tel. 101. — Adv.
1 Kam vlagate Vaš denar? j
Je-li vlagate Vas denar v banke, ki špekulirajo z bondi ■ in delnicami?
Vaš denar je najbolj na varnem, ako ga vložite v banko, S ki posojuje izključno samo na prvi mortgejč; torej na slgur-5 nost. Naša je edina banka v Pittsburghu, ki se ne spušča ? t nikake špekulacije, marveč vsak cent, ki ga naša banka j posodi je vknjižen na prvi mortgejč.
Mi plačamo našim vlagateljem
I po 5% obresti
in jamčimo absolutno sigurnost.
m
Ako hočete, da bo Taš denar sigurno in varno naložen, j poslužite se sigurne banke.
= i
I Pittsburgh Deposit & Title Co. 1
331 FOURTH AVENUE, PITTSBURGH, PA.
I --. j—.,	I
S Inozemski oddelek: ANTON ZBAŠNIK, manager.
i i CIGARETTES
p \f Sc !or 10	I
iM in dišave so vsebovane v NE- if	/?-1BrtTrc H
g /h BO cigaretah. »	%
m ® Bogate - Polne duha - Mile lUS^^ jL	I
W O Izvanreden dar za dom, ljubico	^	—i ||
m ^ Nebo kupone in prednje dele škatljic	ji
ll[& Witch Chain * w _ m m mm	Sfflfc
H Hranite jih	M
mk	Prednii deli škatljic so vredni po pol centa v
H gotovini ali pa štejejo kot celi kuponi za darila	M
1 Cash kuponi v. vsaki škatlji.	1
Mut	__ *	Zahtevajte seznam daril.
«f B—^---vulid^	NEBO DEPARTMENT
1 i > ' M First Street. Jersey City, N. J.	Nuke
vi ^ maMt^^^imeiilgUj^ Warranted 3*yrara	V
'Si'SSSJr • P. LoriUard Co., Inc., N«w York Citjr,—Eat. 1760	SMI
"DOLINA KRVI"
(GLENANAAR) POVEST IZ IRSKEGA ŽIVLJENJA.
Spisal Patrick A. Sheehan.	Iz angleščine prevel Franc Bregar.
(Dalje.) XVIII. POGLAVJE.
Uslišan.
"Čujte," sem dejal nekaj dni pozneje Amerikancu, "saj mi ne boste zamerili, če Vas na nekaj opozorim?'
"Gotovo ne, gospod župnik," je odgovoril začuden.
"Svetoval bi Vam, da končate tisto stvar na ta ali oni način. Veliko že govore o tem v vasi. Zapazili so, da obiskujete ono hišo, in povem Vam, da jeziki že ugibajo."
"Ljudje morajo kaj govoriti," se je brbanil, "in za resnično, pravo klepetanje je irska vas kakor nalašč. Človek bi mislil, da bodo, če sploh komu, vsaj Nori Curtin prizanesli."
"Saj ne gre za Noro!" sem vzkliknil. "Vi pozabljate, da je tam nekdo, ki je mlajši in prikupljivejši kot Norah. In da Vam povem naravnost resnico, vedite, da mi je jako neljubo, ko vlačijo ljudje Tessijo Leonard po ustih. Jaz sem jo krstil, jaz sem jo prvič obhajal in vem, da je ona najboljši in najpo-^ožnejši otrok na svetu, ter Vas zagotavljam, dragi prijatelj, da mi je bilo zelo hudo, ko sem slišal, da imenujejo njeno irrte skupaj z Vašim, zlasti ker na vsem tem ne more ničesar biti."
"Iz znanega vzroka, kajne?" je vprašal otožno. "Vedel sem, da me bo zasledovalo do groba."
"Ne zaraditega. Vsaj jaz še nisem »pazil, da bi kdo kaj vedel ali govoril © tem. Stvar je, kakor sem Vam rekel, umrla in je pokopana. Toda za kaj ne govorite z Noro in ne končate vsega?"
"Govoril sem že," je dejal pobito "In je šlo vse po sreči, kajne?" "Ne, vse je šlo po nesreči. Zastonj sem prehodil šesttisoč milj. Odbila me je."
In pripovedoval mi je vse. "Okusi so seve različni," sem dejal. "Toda resnično mL je žal Vas in še bolj nje. Kaj ji je neki bilo, da je odbila tako ponudbo in tako starega prijatelja?"
"Isti ponos, ki je mene zapeljal, da sem odbil njo. Boji se, da bi se osramotil z njo tam v ameriških pragozdih in da bi se je naveličal."
"Toda opazili ste, da se je zelo iz-premenila?" sem ponovil.
"Da, zelo se je izpremenila. A to nič ne de. Prišel sem, da jo vzamem za ženo, in bi to bil tudi storil in se nikoli ne kesal, če bi bila le ona zadovoljna."
"Bog se je usmili," sem zamrmral. "Toda Vaša dolžnost je jasna, moj dragi Terence. Odigrali ste vrlo, možato vlogo. Več ne morete storiti. In iz vzrokov, ki sem Va mjih navel, bi se jaz, ko bi bil namesto Vas, sedaj kar najhitreje vrnil v Wyoming."
"Poslušal Vas bom, gospod župnik," je odgovoril ponižno, "a hudo mi je, da sem vsa pretekla leta čakal zastonj. Nocoj pojdem tja in se poslovim, jutri pa odpotujem proti Corku ali Queens-townu." —
Ravno ko se je stemnilo, je Terence Kasey stopil iz svojega hotela in se obrnil proti hiši gospe Leonarcf. Srce mu je bilo težko. Sanje njeg6vega življenja so minile za večno. Vrnil se bo v Ameriko kot samoten mož in ubijala ga bo misel na vse njegovo bogastvo krog njega, ko ni nikogar, da ga užije ali podeduje. Težko si je pridobiti premoženje, bridko ga uživati, si jc mislil. Ali bi ne bilo zanj tisočkrat bolje, ko bi bil ubog dninar, ki bi imel majhen prostorček, katerega bi imenoval svoj dom, in vse drugo, kar je združeno s to besedo? Bil je napol jezen na Noro, Bila je nespametna, ponosna, občutljiva. Menil je, da ji mora le besedo izpregovoriti, ji vreči svoje zlato pred noge, in ona bo na veke njegova. Pa ne! Ona ga je samo hladilo zavrnila. Ti Irci so ponosni kot zlodej, si je mislil. Toda ta reč je, hvala Bogu, končana in za vedno odpravljena. Nihče ni ničesar zašepetal o njegovem rodu in pokolcnju. Tam se jc prevaril, kjer je bil najbolj gotov uspeha. Česar se je najbolj bal, je na veke pozabljeno. Ljudje so se zelo izpremenili, si je mislil. Postajajo po-zabljivejši in tem boljši. Kljub temu mu je bilo srce težko, ko je stopil v malo prodajalno.
Jezen prepir v sobi ga je ustavil na pragu. V bedni prodajalni ni bilo nikogar, sobna vrata so bila napol odprta, toda vsled belega zastora ni bilo mogoče pogledati ne noter, ne vun. On je en trenutek poslušal. Mislil je. da je notri kaka prepirljiva soseda, ki je prišla stresat svoj besednjak zaradi splašenc koklje ali zlasanega otroka, ter se je že hotel umekniti na ulico in počakati, ko zasliši svoje ime in sicer ne na posebno prikupljiv način. Govorila je Kathleen.
"Vedno sem Vas poslušala in spoštovala, mati," je rekla. "Toda ta človek je prišel na nesrečen dan, da skali naš mir. Nikoli ga nisem marala, gd-kar sem ga prvič pogledala. In sedaj govori vsa vas o nas!"
"In kaj nam morejo očitati?" je
vprašala Tessie Če kak gospod -
nenavadno odločno.
"Kdo?" je dejala Kathleen posmehljivo.
"Gospod, pravim," je odvrnila Tessie.
"Tedaj, kot navadno, tudi sedaj ne veš, kaj govoriš," je odgovorila Kathleen.
"Psst, otroka!" je rekla mati skrbno "Vidve sta še mladi in ne poznata sveta. Bolje bo, da pustita te reči."
"Jaz se nisem začela prepirati, mati,' je dejala Tessie. "Katt misli, da jo ves svet gleda in se zanjo zanima."
"Nič takega ne mislim, gospodična, je odgovorila Kathleen. "Prav nič nisem govorila o sebi. Rekla sem le kar vsa vas pripoveduje."
"Naj pripovedujejo J" je mirila mati "Kaj morejo neki reči?"
"Toliko, da nas lehko za vedno o-sramote," je odgovorila Kathleen. "Jaz grgem rajša beračit od vrat do vrat, preden nam pride ta človek v hišo.
"Nam pride v hišo?" je dejala Tessie. "Kaj govoriš, Katty? Ali se ti blede?"
"Ne blede se mi, ne. Vsa vas govo ri, da hodi ta človek k nam in — če že moram povedati, toda ti si me prisilila k temu — da Vas vzame, mati!"
"Sram te bodi, Kathleen," ji je očitala Tessie. "To boš morala povedati pri izpovedi. Da moreš mater tako grdo žaliti!"
"Pusti jo, Tessie," je rekla mati vdano. "Ona ne misli tako hudo. A po tolaži se, Katty, in vedi, da se ne mi slim omožiti ne s Kaseyem, ne s kom drugim."
"Saj sem vedela!" je vzkliknila Kathleen radostno. "Ljubše bi mi bilo, mati, da umrjete, kot da se omožite z njim."
"Zakaj?" je vprašala mati hladno, "Kaj pa veš o Terencu Kaseyu?"
"Kaj vem, mati? Kar ve vsakdo — da je sin pvadnika."
"Kdo ti je to rekel? Gotovo oni stari norec tam, ki ti polni glavo s takimi mislimi. Toda to pot se je zmotil. Terence Kasey ni sin ovadnika, temveč Redmonda Kaseya, ki je bil zelo pošten mož."
Pa vsvaj vnuk," je rekla Kathleen, ki je čutila, da je premagana.
"To so stare zgodbe," je odgovorila mati. "Jaz vem samo to, da je prehodil vso Ameriko in prišel preko morja, da nam pomaga iz bede in revščine in nam da prijazen dom."
"Prav je, mati, da niste tega sprejeli," je dejala Kathleen. "Boljša je revščina in lakota kot sramota in zaničevanje."
Ti si tako domišljava, da ne veš, kaj govoriš," jo je zavrnila Tessie jezno. "Jaz mislim, da je lepo in plemenito, če se je gospod Kasey tako dolgo spominjal matere in ji nazadnje še otel pomagati. To zakrije vse družinske grehe, za katere se sedaj, hvala Bogu, nihče več ne meni. Mi se tudi ne moremo kdovekako postavljati." — "S tem misliš mojega očeta," je re kla Kathleen ponosno. "Nihče še ni lišal. da bi se kateri Leonard bil one-častil."
"In kdaj se je Terence Kasey oneča-til?" je vprašala Tessie. "Ali je sramotno, če si kdo pridobi v Ameriki promoženja in se potem vir ne,' da ga ponudi prijateljici svojih mladih dni?"
Ti se tako poganjaš zanj, kakor bi želela, da bi ga tebi ponudil!" jo je zbodla Kathleen.
"In če bi tudi? To ni nič hudega."' "Ali hočeš s tem reči, da bi se orno-žila s sinom ali vnukom kakega ovadnika?"
"Jaz bi gledala na moža samega, ne na njegove prednike."
"In ti bi ga vzela vkljub vsej sramoti in vkljub temu, da ga ljudje zaniču jejo?"
'Sramote in zaničevanja ni, če sami kaj ne zakrivimo," jc odgovorila Tessie. "Vsemogočni Bog nas ne bo povpraševal po tem, kaj so ..naše dedje storili ali česa niso storili. Če bi vedela, da je Terence Kasey sicer pošten mož in dober, vnet katoličan, bi se ne brigala za to, kaj je bil njegov ded ali praded. In tak človek, ki je toliko let hranil materi svojo mlado ljubezen, mora biti nekaj posebnega."
"Saj njemu nič ne pravim. Toda če je njegov stari oče spravljal s krivo prisego poštene ljudi na vislice —"
'Kaj zato?" jo je Tessie nepotrpež-ljivo prekinila. "A pustiva ta pogovor. Saj naju nič ne briga."
"Kakor se ti zdi. Jaz ga nisem začela," je odgovorila Kathleen.
Še ne!" je dejal Terence Kasey, ki je bil naširoko odprl mala steklena vrata in stopil v sobo. "Slišal sem nehote vsako besedo ali skoro vsako besedo, ki si jo izpregovorila ti, Norah, in Vi, Tessie, in Vi, Kathleen. Večkrat sem potrkal, pa mi niste odgovorili. 5rišel sem se poslovit od vas vseh, a nisem pričakoval, da bom slišal v tvoji hiši, Norah, in od tvojih otrok isto strašno očitanje, ki me je pred petindvajsetimi leti odgnalo v Ameriko in me odtedaj zasledovalo kot strah. Bil sem prepričan, da je tu umrlo, in se pozabilo, toda človek ne more nikoli vedeti —"
"Nisem Vas hotela žaliti, gospod
Kasey," je rekla Kathleen, "toda tisti, ki prisluškujejo, slijo rekdokdaj kaj dobrega o sebi."
"A včasih morda slišijo resnico," je odgovoril potrto, "dasi jim ni ljuba. Res, moj stari oče je bil — da, ovad-nik" — komaj je izgovoril to besedo— "Toda Bog mi je priča, da sva se jaz in moja uboga mati pokorila za njegov greh več kot je bilo treba, če je pregnanstvo in sramota in sovraštvo vseh ljudi zadostna kazen. Pred petindvajsetimi leti sem odbil plemenito ponudbo vaše matere, ko je hotela deliti mojo sramoto in iti z menoj do konca sveta. Blazna misel me je ločila od največje sreče mojega življenja. In marsikaterikrat sem si bridko očital, ko-sem slišal o njenih poizkušnjah in bojih, tla sem zakrivil toliko gorja njej, ki me je ljubila in katero sem jaz ljubil. Naj mi Bog odpusti moj ponos! To je naša najhujša dedščina. To je vzrok vse bolesti in vse nesreče na svetu. — Jutri odidem iz vasi in v štirih tednih z Irskega. Ostal bi še dalje, toda slišal sem, da spravljajo tu govorice na tak način moje ime v z-vezo z vašo družino, kot nisem nikdar sanjal, niti upal —"
"Ne reci tega, Ted," je dejala gospa Leonard. "O tem si sanjal vse svoje življenje."
"Ne razumeš me, Norah," je,odgo-voril. "O tebi sem sanjal vse svoje življenje, toda ljudje mislijo drugače."
"Ljudje imajo prav. Sanjal _ si o dekletu, ki si ga pustil oni ponedeljski večer pod glogom v Ballinsleji."
"In to si bila ti," je rekel Kasey zmeden.
"Nisem bila jaz. Poglej mene in poglej Tessijo ter povej, ali imajo ljudje prav ali ne."
"Mati!" je vzkliknila Tessie in vstala ter globoko zardela, ker jo je razumela.
Terence Kasey je stal kot okatnenel. Moral je priznati, da je to bila podoba, ki je vedno otemnjevala ono staro, o-bledelo sliko in ki je sedaj bila v jasnem, lepem nasprotju z njo. Čutil je, da je bil ves čas izdajavec svojega starega ideala, toda dokazoval si je, da je le častno in pravično ravnal. Ali je mogoče, da bi ravno tedaj, ko je slišal besede, ki jih je najmanj pričakoval v tem skromnem domu — o krivdi in sramoti vsega svojega življenja — slišal tudi odgovor, ki bi ga na veke osrečil? Nekaj mu je šepetalo: To je velika priložnost tvojega življenja, posezi po njej! In on je posegel.
"Tessie," je dejal obzirno in spoštljivo. "Vaša mati je rekla nekaj, česar bi jaz nikoli ne bil i|iogel izgovoriti. Nečem odločevati o tem, ali se moti ali ne. Tudi se nečem nepošteno okoristiti z Vašimi besedami, katere sem slišal pred vrati. Toda to je resnica, božja resnica: Vse svoje življenje sem stremel po tem, da stopim v vašo družino. A doživel sem prevaro za prevaro. Če bi se sedaj izpolnila moja na-da, moje hrepenenje, največja želja mojega srca in če bi po Vas, ki ste toliko nad menoj, prišel v vašo družino, bi se mi zdelo, da je vse moje žalostno življenje ovenčano s krono največjega blaženstva. Ne tajim tega, kar pravi Vaša mati, pa se tudi nečem nelepo o-koristiti z Vašim plemenitim zagovorom in s še plemenitejšo odločnostjo. A če ne prekličete svojih besed, kci jih premislite, tedaj bom po vseh teh letih dosegel več kot sem pričakoval ali želel. Z eno besedo: Jaz vas snubim.'
Tessie je tiho jokala. Kathleen jo je ostro in presojajoče opazovala.
"Mati, kaj naj rečem?" je vprašalo dekle. "Kar hočeš dete."
"Storila bom kakor Vi želite, mati, in nič drugače."
Gospa Leonard jg vstala in dejala ginjena:
"Kakor se mrekla, popolnoma si prosta, Tessie; toda ni ga človeka na svetu, kateremu bi te rajša dala kot Terencu Kaseyu. Toda ona je šl! zelo mlada, Ted, in bo šelte črez kakih dvanajst mesecev polnoletna. Ali moreš čakati?"
"Da in še dalje, če dobim njeno besedo."
"Govori, Tessie," ji je rekla mati. "Da, mati, ko tako želite," je odgovorilo dekle.
Ves vesel, da se je žalost in obup tako izprevrgcl, se je Terence Kasey obrnil h Kathleeni:
"Ne, ampak jaz bi Vas ne vzela," je odgovorila s plamtečimi očrni.
"To sedaj nic ne de," je dejal veselo. "Jaz živim sicer blizu Mesta ob Slanem jezeru, pa vendar nisem mor-monec. In sedaj zbogom! Danes leto se bom vrnil in zahteval, da izpolnite svojo obljubo!"
XXIX. POGLAVJE.
Domov!
Sosede so zelo različno sodile o tej zaroki ter o možnostih in nevarnostih, ki utegnejo nastati iz nje. Njihove sodbe pa je ustvarjala in'določevala in ravnala, kakor vse človeške misli in dejanja, ali ničemurnost ali zavist ali upanje ali ljubezen.
"On bi ji lehko bil stari oče," je dejala prva.
"Za denar store ljudje vse," je dejala druga.
"Ali ni čudno, da bo mož, ki je prej hodil za materjo, vzel sedaj njeno hčer?" je dejala tretja.
"Ona je najboljše dekle, kar jih je kdaj nosil svet, in zasluži najboljšega moža, ki ga ji more Bog dati," je dejala četrta. "Gotovo," se je oglasila druga, "to-(Nadaljevanje na 7. strani.j
DR. A. MATIACA
Slovenski Osteopatični
ZDRAVNIK
413 Cass Street (nad Crystal teatrom)
JOLIET, ILL.
Je izkušen in licenciran od državne zdravstvene komisije in ima posebne priprave za uspešno zdravljenje kroničnih in zastarelih boleznih z modernimi električnimi sredstvi.
Uradne ure — dnevno 9—12, ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in sobotah 2—5 in 7—8; ob nedeljah 10,—12.
JOHN
N. W. Phone 348
■ STEFA|y|CH
:.:Slovenska Gostilna:::
vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke.
915 N. Scott St., Joliet, 111.
John Grahetf
...G-ostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kali fornijsko vino, dobro žganje in trži" najboljše smodke.
SI
(i
»Sli
Prodajam tudi trdi in mehki premW
The Will County National Bank
of Joliet, Illinois.
Prejema raznovrstne denarne nlog-tc pošilja denar na vse dele (Tet«.
Kapital in preostanek $300,000.«
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsedwl HENRY WEBER, kašir.
ZA
Zavarovanje
proti požara, mala in velika posojila pojdite k
A.SCHOENSTEDT&CO.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111.
Oba telefona 215.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši CEMENT, AF NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago Phone 225.

Oscar J. Stephen
«■.
s.
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JATNI NOTAR
gg Kupuje in prodaja zemljišča S Si v mestu in na deželi. ■U Zavaruje hiše in pohištva pro- ^ jjgj ti ognju, nevihti ali drugi po- >fi !fi škodbi.	S
Zavaruje tudi življenje proti S 3=j nezgodam in boleznim.	jc
Izdeluje vsakovrstna v notar-|jjj sko stroko spadajoča pisanja. S
s- S
(£ Govori nemško in angleško. ^
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Telefon 101.	JOLIET, ILL
TR0ST & KRET7
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše "The U. S." lOc in "Meerschaum" 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:
108 Jefferson Street, JOLIET," ILL.
TELEFON 7612.
fredse Podpre r»inik 'jpisn
I
1012 N. Broadway JOLIET. HA
-Hi
Garnsey, Wood & Lennon
ADVOKATI.
Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, Ql
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
'gaji
Maišl Sr
h p;
Če boš kupoval od nas, ti bomo v* lej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakorrt'' nega lesa.	, -
Za stavbo hiš in poslopij mehki j" * trdi les, lath, cederne stebre, desk f Maki šinglne vsake vrste.	V^
Naš prostor je na Desplaines blizu novega kanala.	? ^^
Predno kupiš LUMBER, oglasi # pri nas in oglej si našo zalogo 1 bomo zadovoljili in ti prihranili de***'
W. J. LYONS
Naš office in Lumber Yard na W DES PLAINES I NCLINTON ST&|
Metropolitan Drog StoriL
N. Chicago & Jacksoa St«. P*1^
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI ♦ "BELLADONNA" OBLlfl
•lUinMMHBani*
REVHATT2MU	SLABOSTIH . ClBttJH
HR0M0CTI BOLESTI t KOLKU BOLESTIH . OEMOH NEVRAL01JI PROTINU OTRFLOCTl HIŠE 1ABOTNEM KRfiU
PLJUČNH M PWTOJ MRAZENJU t ŽIVOTU VNETJU 0FRSN8 PRQHLAJBNJU BOLESTIH . LJSjm BOLESTIH . KRtiU
1*1
HUMI KA&JU
g—————^__ ._
illiiiililjiPiiilP
S IZGUBA OKUSA i
Kaj je vzrok izgube okusa? Gostoma se primeri, da nepričakovano zgubi-mo_okus in celo dobra hrana nam več ne diši. Zdi se nam, kot da je narava sama ustavila hrano, katere ne more porabljati. Oslabeli prebavni organi ne opravljajo svojega navadnega posla in zato Odklanjajo nadaljno hrano. To je dokaz, da isti rabijo okrepčila za nadaljno poslovanje brez truda. Za tako okrepčanje prebavnih organov je najboljše sredstvo znano
'lil
bitter-wine 1
-

trinerovo
v
H0^KEV]K0
*W»<W«d b/JOSEPH TR|NER 733 SAskUnd Ave. CHICAGO, ILL
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
To vrednostno zdravilo bo najprej očistilo drobje in potem jc bo okrepčalo. Izguba okusa bo odstranjena in zopet boste imeli
Zdrav okus, telesno moč in duševno energijo,
Kakor hitro se čutite, da Vam te tri za življenje prepotrebne lastnosti pešajo, začnite rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino in veselo boste iznena-deni po hitrem uspehu. Rabite ga v slučajih:
nemirnosti po jedi,	'
zabasanosti,
kislini in grenkobi v ustih,
ribanju ali metanjem,	v
napetosti ali driski.
Smete se zanesti, da Vam bo Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino res prineslo mir in zadovoljnost ter veselje do življenja.
DOBITE JE V VSEH LEKARNAH.
CENA EN DOLAR.

Vsaka družina naj bi imela vedno pri roki dobro zdravilo zoper kašelj.
Poskusite TRINER'S COUGH SEDATIVE (Zdravilo zoper kašelj), ki ne
vsebuje strupenih tvarin, kakor morphine ali chloroform. Rabite ga zoper
kašelj, pljučno bolezen, hripavost in bolezni v grlu, itd. Cena 25c ali SOc. Po pošti 35 ali**60c.
JOSEPH TRINER,
IZDELOVATELJ.
1333-1339 South Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.

"DOLINA KRVI"-. t
(Nadaljevanje s 6. strani.)
da kdo more vedeti, če nima on v A- j meriki tri ali štiri žene? Tam uganjajo čudne reči, kadar jih ljudje ne vidijo t več."	„	j
"Za to bo že župnik poskrbel; Ame- ( rikanec bo moral priseči in prinesti ( izpričevalo od vsakega župnika, v čigar j župniji je kdaj živel."
"Oh, saj tam nimajo župnikov! Tam so sami kaplani. In ti bi imeli dosti opraviti s človekom, ki je bil zdaj tu, zdaj tam, kakor se mu je zljubilo."
"Pravijo, da ima denarjev na kupe, tako da ne ve, kam bi z njimi."
"Saj je prav, da si opomorejo, ker ni bilo nikoli boljše in poštenejše družine v župniji."
Tako' se križajo človeške misli in včasih jih je bilo prijetno poslušati, včasih pa tudi ne.
Tessie, ubogo dekle, je morala prestati hudo preizkušnjo. Ni se mogla znajti med čestitkami, svarili, upi, dvomi, ugibanji.
"Tudi mi se veselimo Vaše sreče, gospodična Tessie! Vedno ste imeli za reveža dobro besedo in — dobro roko, če Vam je Bog kaj dal!"
"Saj nas ne boste popolnoma zapustili, gospodična? Tam je strašen kraj, globok sneg leži na tleh devet mesecev in veter Vam bo tulil grd pozdrav. Ali bi Vas ne mogel pustiti pri nas in Vas prišel včasih obiskat?"
"Veseli nas, gospodična Tessie, da slišimo tako dobre novice, toda varujte se. Jaz sem poznala nekega Ameri-kanca kot je Kasey, ki je prišel semkaj in pregovoril ubogo, neizkušeno, nedolžno deklico kot ste Vi, da je od-l sla z njim. Ko sta bila tam, jo je zapustil in ona je stala s prsti v ustih na ulicah New Yorka. In kmalu je tudi izvedela, da ima v vsaki ameriški državi po eno ali dve ženi."
"Upam, da nas ne boste pozabili, . gospodična, ko odidete. Glejte, to je moja mala Ellie! Ona bi bila za Vas kakor nalašč. Sami bi jo lehko izučili, ker je dobre glave, in snažnejše in boljše deklice ni na Irskem." ' "O gospodična, ali bi nam Vaš so-| prog hotel posoditi par funtov? Ce bi sedaj mogli kupiti prašička, bi ga ravno o Veliki noči lehko zaklali in greh je, da mečemo vse krompirjeve olupke preč!"
O starših Terenca Kaseya ni nihče nikoli izpregovoril besedice. Stari so pozabili, mladi se pa v svojem navdušenju za velikega junaka, ki ga opevajo balade in pesmi, niso menili za to. O tem so govorili le v temnih kotih Mur-phyjeve kuhinje in le tam so napovedovali strašne prerokbe za bodočnost.
"Nikoli nisem pričakovat:' da se bo j Leonardova hči prodala z dušo in telesom za zlato," je govoril Thade. c ® "Toda svet se vsak dan izpreminja. j Kaj si mu rekla, Katty? Ponovi mi j • besedo za besedo!"	<
- "Dejala sem mu," je odgovarjala j „ Kathleen ponosno, "da bi ga jaz nikoli1 5 ne vzela, četudi bi imel vse zlato Kali- ' S fornije ali vse diamantne kralj ic ne 11 J krone. Na svetu je še nekaj boljšega £ in tega ne maramo izgubiti." 5 "Nikoli nisem dvomil o tebi. In ; S verjemi mi, zopet ti pravim, verjemi { mi, da bo tvoja uboga sestra še obža- , J lovala to kupčijo. V repi ni krvi in , 5 v ovadniku ne poštenja. A kaj pravijo J ljudje?"
S "Ti tako, drugi drugače. Nihče ne J verjame, da bo kaj dobrega iz tega." S "In kako se ona počuti?" J "Zdi se mi, da se že kesa te kupčije," £ je odgovorila Kathleen, da pomiri svo- ' J jo vest. "Razdrla bi jo, če bi mogla." £ To ni bilo popolnoma resnično, a J nekaj je bilo vendar na tem, kajti u-| bogega dekleta so tako mučili z vpra-$ šanji, slutnjami, prerokovanji, zname-J nji in prošnjami, da je že bledela in S hujšala. Slednjič je prišla k meni, naj j Terencu pišem in rečem, da je vse S končano, in naj ga pregovorim, da jo J odveže obljube.
S "Zaradi babjih govoric, ki jih trosi-J jo klepetulje okrog, ne bom tega storil. Ljudje hočejo govoriti, morajo govoriti, sicer bi počili in to bi bila nesreča. Če se nisi sama premislila ali če ga ne maraš več ali če ni kake druge resnejše ovire, hvali Boga, ki ti je poslal to lepo srečo, in jo sprejmi. Kajne, da tudi tvoja mati tako misli?"
"Da," je odgovorila, otiraje si solze, "ona se smeje vsem tem govoricam, toda —"
"Kaj toda?"
"Kako morem vedeti, da me ne vara? Ljudje so popolnoma drugačni, kadar odidejo."
"Če misliš, da je že tam kje oženje«,' sem ji odgovoril, "tedaj prepusti to meni. Jaz sem dolžan paziti na vse to, preden ti nataknem na roko poročni prsta. Toda ali meniš, da bi kdo prehodil šesttisoč milj, da se oženi s staro, uvelo ženo, ki jo je davno prej ljubil, če bi ne bil pošten človek?"
"Ne. Saj sama vem, da bi ga ne smela tako sumničiti, toda če mi trobijo ljudje v ušesa vsako jutro, opoldne in zvečer, se mc vendar nekaj prime."
"Gotovo se te nekaj prime. Če se boš še dalje grizla in hujšala, boš tako osivela kot jaz, in kadar se Terence vrne, bo najbrže izkušal dobiti kak lep izgovor, da se iznebi sive, bledolične, stare device!"
Človek ne zadene ljudi, kadar jih hoče spametovati, nikoli tako v živo, kakor če se dotakne one bolne točke, kjer so najbolj občutljivi. Neka slast je v tem, da se damo prepričati o stvari, h kateri se nam že nagiba srce. Do-
Urada telefon Chicago 100	Q
Stanovanja telefon Chicago 324?	X
JOSIP KLEPEC	♦
JAVNI NOTAR	O
100« N. Chicago St.	JOLIET, ILL.	O
Samostojno Pod. Društvo
Slovensko Katoliško
■ Marije
(S. C. M. B. Society of
Ustanovljeno 15, avgusta 1909
PITTSBURGH,
Vnebovzete
St. Mary's Assumption)
Organizirano 2. aprila 1910 PENNSYLVANIA.
GLAVNI ODBOR:
IRdsednik:...................FRANK ROGINA, 36—48 St., Pittsburgh, Pa.
podpredsednik:.. ..MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Ta.
tynik:.......JOSEPH L. BAHORlCH, 5148 Dresden Way, Pittsburgh, Pa.
Wikar:........GAŠPER BERKOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh,-Pa.
Rajnik:.........JOHN BALKOVEC, 5145 Carnegie St., Pittsburgh, Pa.
Joliet Steal Dye Boose
Profesional Cleaners and Dyer»
STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cas»
Chicago Phone 4444, N. W. 483.
NADZORNI ODBOR:
Jtseph Pavlakovich, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa. John Šutej, 5113 Carnegie St., Pittsburgh, Pa.
Frank Mihelich, 4S08 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa.
JEDEN AKER ZADOSTUJE.
Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen sem vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, si prihranite najemnino kar vam bo v vdiko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte
GEORGE WARNER YOUNG, Woodruff Bldg.	Joliet, 111.
POROTNI ODBOR:
Joseph Jantz, 4502 Buttler St., Pittsburgh, Pa.
Frank Trempus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Anton Zunich, 1037 Peralto St., N. S. Pittsburgh, Pa.
tomški obiskovalec: WILLIAM TOMEC, 4811 Butler St., Pittsburgh, I*a. »ruštveno Glasilo je: "AMERIKANSKI SLOVENEC", Joliet, 111.
4 pisma in denarne zadeve se naj pošiljajo na tajnika. Vse pritožbe pa I. porotnika.
Pristopajte v to društvo, katerega cilj je: Pomagati onemoglim, ^ečja^družba — Boljša podpora.
Društveno Geslo: "V slogi je moč*"
R. F. K0MPARE
IlfAŠA ZALOGA_
H I
t barve, varniša iti f stenskega papirja
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT
V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Av«.
Telefon: South Chicago 579.
je najpopolnejša —<S)
H nas dobite "Ready Mixed" j f ^vo salon po_________________________tJ>J.«JLv
IN $1.31 DO $2.00
Vartiiš $1.35, $1.50 do $5.00 Stenski papir po 2\c roll in več
K''	v
splačalo se vam bo, da se oglasite pri nas za barve in stenski papir. Vabimo vas, da nas posetite.
Chicago Telefon 4253.
Anton Kezele
HRVATSKO-SLOVENSKA
GOSTILNA
201 Ruby Street	Joliet, Illinois.
Vsi rojaki, Hrvati i Slovenci, so dobrodošli. Tu bodete dobro postreženi z najboljšo pijačo in smodkami.
LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE)
"A. S."	j
Allegheny, Pa.: John Mravintz. M Aurora, 111.: John Kočevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, III.: Jos. Zupančič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Delmont, Pa.: Jos. Pavlich.	'
Denver, Colo.: George Pavlakovich. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich. Gilbert, Minn.: Frank Ulchar. Gowanda, N. Y.t Frank Zore. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: John Radež. Iron Mountain, Mich.: Louis Berce. Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. La Salle, 111.: Anton Kastello in Jakob Juvancic.
Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričar. Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Lekan. Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Snellen 1 Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich.
Pueblo. Colo.: Mrs. Mary Buh. 1 Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec.
Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. 1 So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. ' Springfield, 111.: John PeterneL Soudan, Minn.: John Loushin.' So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. 1 Steelton, Pa.: A. M. Papich. 1 St. Joseph, Minn.: John Poglajen. : St. Louis, Mo.: John Mihelcich.
Valley, Wash.: Miss Marie Torkar. ' Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. ' West Allis, Wis.: Anton Skerjanc. i Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Youngstown, O.: John Jerman.
V onih naselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da se , zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slo-
' venski naselbini.
0
Spoštovanjem,
Uprav. "A. S."
il ■
NA PRODAJ HIŠA IN 2 LOTI NA
1
502 Otis Ave., Rockdale. Vprašajte v hiši: Jos. Turk, 502 Otis Ave., >- Rockdale, 111.	31t4
;Wiseti-Petersen Co.
frk Cass St., blizu Sčott Street JOLIET, ILL
LJUDSKA BANKA
I	Vložite svoj de-
1 ti&HmFrfvKm M ot.resti v
I Mil L i Iti ffl^11^0 fcan'to
H/;	^^ ^
Hranilnica p°st®«arMuS«
MllUlliAiiiVU in Države Illinois.
V 12,000 najboljših ljndi v Jolietn ima tn vložen denar. Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. I First National Bank
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
1 k	mm mm m m m mm mmm m mjam m mm mm m m mm mm ammma aaammaimmmmaaaaaaaman m mm m m m m tmmam**
Kadar se mudite na vogaln Buby andBroadway ne pozabite vstopiti v
IZUMI DONESE BOGASTVO!
Za izumitelje
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje potteeleni. Fino pivo, najboljSa vina in smodke.
i za one, koji rade na tome, da izume nešto, moja:
Wm. Metzger
JOLIET
Ruby and Broadway
Hrvatska knjižica
i listina
potrebnih uputa
neophodno je nuždna. Oboje šaljem na svoj trošak svakome za zahtjev.
Besplatne informacije i upute. Ispitivanje o mogučnosti patentiranja izuma
POTPUNO BADAVA
i vrlo pospješno, jer se moj u-red nalazi u Washingtonu, sje-lu ureda Sjed. Drž. za patente, Pišite još danas hrvatski na:
Samo pri nieni se dobe patentirana in paran-tiranu sledeča zdravila: za rast in proti spadan-iu ženskih in mo&kih las, kakor tudi zft ras« molkih brkin brade; za revmatizem k os t i bol] ali truauje v nogah, rohah in križu, za rane, opekline, bule, ture in kraBte< itd. Kateri bi robil moja zdravila bez uspeha, grrantiram $500. Pičite takoj po cenik. "Koledar" in žepna knjiga od 30 strani vredna 5 dolarjev za vsakega ki jo prebere PoSljite 6 centov v markah, nakar vam pošljem Koledar in knjižico.
JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St Cleveland, Ohio.
A. M. WILSON
Registered Patent Attorney 31 1 VICTOR BUILDING WASHINGTON, D. C.
SLAVNOZNANl
Slovenski pop
proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim več ga pijefc tembolj se ti priljnbi.
^leg tega izdelujemo še mnogo drugih I sladkih pijač a krepčilo.
PIYO
[ so naši domaČi čisti pridelki, koje ! izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
13 Scott St.	Joliet, 111
L^'efoai CHI. «275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
MICHAEL CONWAY
106 Lougbran Bldg.
Cass and Chicago Sts. JOLIET
PISMENI PAPIR, KUVERTE, NAKAZNICE, BOLNIŠKE LISTE IN PRAVILA
Pcsojnje denar na zemljišča
Insurance vseh vrst
Surety Bonds. Steam Ship Agent Both Phone* 500.
v slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige pišite na največjo •lovensko unijsko tiskarno ▼ Ameriki:
Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257.
Louis Wise
200 Jackson Street JOLIET, ILL.
gostilničar
TINO, ŽGANJE IN SMODKE.
bro se nam zdi, ij,e nas kdo prepričuje ne proti, ampak po naši volji. In tako je ta mali poziv na človeško niče-murnost končal vse prerekanje. Nikoli več nisem slišal teh pomislekov.
Kolo časa se je potopilo v globoči-ne zime in se dvignilo v spomlad in poletje, skoro hipoma, kajti tako kratek je prehod, tako nagla izprememba dob in časov. Znameniti dan se je približal. Potolažil sem vse dvome, odstranil vse zapreke in preostajalo je le še manj važno vprašanje, ali naj bo poroka v Corku ali doma in ali bo Kathleen družica svoji sestri. Pri prvem vprašanju sem krepko udaril z nogo ob tla. Poročita naj se v tisti cerkvi, kjer sta bila krščena, kjer sta se prvič izpovedala in obhajala ter bir-mala in nikjer drugje. Nisem se hotel ukloniti novi navadi, da se vrši poroka v mestu s hladnimi, slovesnimi dejeunerji v hotelih itd. Pri drugem vprašanju smo imeli veliko sitnosti, preden smo se dogovorili, da ne bomo zahtevali od mlade Jean d' Are, naj se kakorkoli udeleži nedomoljubne svatbe; toda ko je mlada gospodična malo kesneje spoznala, da se svet suče kot ponavadi in da se bo poroka vršila precej sijajno, četudi je ona ne počasti s svojo navzočnostjo, je bila zelo vesela, ko so jo poprosili za družico. In tako je slednjič prišel znameniti dan.
Ko smo vztrajali pri tem, da se mora poroka vršiti doma, nas je Tessie prosila s solzami v očeh, naj bo vsaj kolikor mogoče skromna. A Terence j je pooblastil posestnika hotela, da poskrbi za tvarne naslade kar najbolj o-bilno in bogato. In kot pameten mož se je naš gostilničar stvari dobro lotil. ' Dolga miza, ki se je raztezala po vsej kavarnarški sobi, je naravnost blestela. Takih mrzlih narezkov, okrašenih 1 z ravnovrstnim zelenjem, tako prozor-; ne žolice, takih paštet in puddingov in 1 tort in slaščic, tako krasnih piramid sadja, velikih jabolk, črnega in rume-' nega grozdja, zlatih pomaranč in ta-: kih ziatovratih steklenic s "šumečim ' vinom s Francije vzhoda," kakor sem ' se jaz izrazil v svoji napitnici, ni še 1 nihče prej videl.
Sam je bil ves pokoncu. Pripeljal " je noter vse kmete in vse kmetice, ki 1 so šle mimo oken in ki so sicer sem zahajale, da jim raztolmači svoje veli-1 ko zmagoslavje. Da, pripeljal je celo vse delavske žene in hčere, ki so prišle na svojih vozičkih nakupit skrom-e nih potrebščin, da občudujejo to veli- 1 3 častno razstavo kuhinjske in drugih ' znanosti. Bojim se, da so se marsiko- ; ° mu, ki je bil navajen preproste hrane, ^ pocedile sline, ko je zagledal toliko krasnih, mikavnih jedi. Samovi pridnosti in spretnosti sem izrazil vse priznanje. On je čast ponižno odklanjal 1 in'vse izvračal na Terenca Kaseya.
"Poglejte, gospod župnik," je dejal, otepaje nevidne drobtine s snežnobe-lcga prta, "Jaz sem se dosedaj že toliko naučil, da vem, kdo je pravi gospod. In Kasey je gospodj Sem prihajajo najraznovrstnejši ljudje, trgov-1 ski potniki, gospoda na ribolov, uradniki po davke, da bi jih ... pa povem Vam, gospod župnik," vrgel si je prtič 1 preko roke in se vzravnal, "da ni vsakdo, ki nosi rumene črevlje, že go-! spod."
"Kako jih pa razločite, Sani," sem vprašal. "Vprašam Vas zato, ker mi vedno sili roka h klobuku, kadar zagledam rjave črevlje, zlasti če so nad njimi še rumeni golenjaki."
"Bog se Vas usmili, gospod župnik," je vzkliknil Sam sočutno; "ko bi Vi vedeli vse, kar vem jaz! Tisti, ki zme-njajo šest penceov, da mi dajo tri pen-nyje, mi delajo tudi največ sitnosti. 'Natakar, to! Natakar, ono! Natakar, to je zanič! Natakar, pečenka je sežgana! Tople vode v sobo ob šestih zjutraj! Tople vode v sfcbo in gorko kopclj pred kosilom!' Pri teh ljudeh bi svetnik klel in jaz nisem ravno —" "Nič ne de, Sam, pa boste še lehko, če boste potrpeli in nehali piti limonado."
"Kakor sem dejal, gospod župnik," je nadaljeval, kakor bi bil preslišal moje besede, "gospod Kasey je popolnoma drugačen. V gostilni jc miren kot otrok in pohleven kot ženska, da, še bolj pohleven kot marsikatera ženska, kakor, žalibog, vem. 'Sam, ali bi hoteli to storiti?' 'Sam, ali Vam ne bo to pretežko?' In on ne stiska. 'Le shranite ta drobiž, Sam, in si kupite tobaka!" 'Nesite to domov svoji ženi, Sam!' Ah, gospod župnik, jaz vem, kdo jc gospod, da ga le pogledam, in Ka=ey je gospod!"
"In zato bo poplačan," sem dejal, da ga izkušam. "Dobil bo najboljšo ženo, kar jih je med štirimi irskimi morji."
"Res je, gospod župnik," je odgovoril Sam malo negotov, kakor se mi je zdelo. "On bi bil seve lehko poskrbel zase in priženil toliko denarja, kolikor bi hotel. Toda ona je čedno, postavno dekle in naša!" "Sani!" sem dejal. "Prosim, gospod župnik?" "Svatba je važna stvar; povabljena je, kakor sem slišal, vsa župnija. U-pam, da se boste izkazali."
(Konec prih.)
Iz šole.
Učitelj razklada v šoli učencem o pomenu bele barve ter posebej pov-darja, da jc ista znamenje radosti in veselja, ter zategadelj imajo tudi neveste na dan poroke bele obleke ker ta dan je za žensko dan veselja in radosti. — Učenec v zadnji klopi vpraša učitelja: "Zakaj pa imajo potem ženini isti dan črne obleke?"
Amerikanski Slovenec
JOLIET, :: ILLINOIS.
DELO J Ali CllI O.
Sobe v najem in Lunch Room.
AMERIKANSKI SLOVENEC. 24. MARCA 1916.
(rrprpr^T'
ZADNJA SLUŽBA USMILJENKE.
bR
i a?
k
Prednico neke bolnišnice, sedemdesetletno sestro Rutino, ki je štirideset dolgih let služila siromakom in bolnikom, je poklical telefon od skupne večerje. Sedaj se je vrnila smrtnobleda in ginjena. Tresočih rok si je popravljala predpasnik. Ni se zopet vsedla na svoj prostor; sklenjenih rok je stala za svojim stolom. Tudi ostalih pet sester je vstalo in vsaka izmed njih je slutila, da bo prednica povedala nekaj važnega, svečanega. Glas se je tresel prednici, ko je rekla: ''Dobimo nevarno bolnega človeka. Nek mož, ki je bil včeraj obsojen vsled nravstvenih zločinov na osem let ječe, si je prere zal žile odvodnice. Zapazilo se je še pravočasno in prineso ga semkaj. Ena izmed sester mora biti ponoči pri njem. Vem, da ste vse do skrajnosti u-trujene, in prepustim, da ena izmed prevzame prostovoljno to prezaslužno delo."
Vse sestre so obledele. Koliko groze so vsebovale besede "nravstven zločin" in "samoumor"! To so grehi, ki so njihovemu življenju tako neznani, kakor peklo nebesom. Molčale so in se spogledovale.
Tedaj pa je stopila sestra Katarina Sienska, najmanjša in najnežnejša izmed vseh k prednici in rekla: "Ako dovolite, gospa prednica, prevzamem jaz postrežbo tega moža." A prednica je molčala presenečena in neodločna. Saj je vedela, da je sestra Katarina izmed vseh postrežnic najslabot-nejša in najnežnejša, ki je šele pred par tedni okrevala od napada njene srčne bolezni.
"Draga sestra, prevzamete težko nalogo, ki človeka razburja in zahteva hladno kri in izkušenost. Bojim se za vas!"
A sestra Katarina odgovori preprosto: "Ne bojim se!" V njej je bilo nekaj, ki je hrepenelo po velikih dejanjih, nekaj, kar je hotelo kvišku po velike, nevidne darove v rokah Najviš-jega.
Prednica je prefnišljevala. Mogoče je sestra Katarina sposobna, kakor nobena druga, streči zakrknjenemu zločincu. Saj ji mora biti vsak dober. Vsak jo mora imeti rad, ker jo je sama dobrota. Odlašala je še trenutek, potem pa rekla; "V imenu božjem, o-trok moj! Bodite pripravljeni." In prijazen žarek iz njenih oči je blagoslovil malo.
Sestra Katarina Sienška je nehote sklenila roki kakor v zahvalo, in sijaj njenih oči je bil, kakor bi ji bila podarjena največja sreča. Sestra Katarina Sienška je imela eno izmed onih neutrudljivih src, ki bijejo le v prsih Svetnikov božjih. Treba je le, da se izpregoyori beseda "žrtev", in že stopijo k altarju, da darujejo.
Sestra je zopet mirno sedela na svojem prostoru in se vprašala: "Kaj sem vendar storila posebnega?" Vse, kar je dosedaj storila v svojem težavnem poklicu, se ji je zdelo samoobsebi umevno. Samoobsebi umevno se ji je zdelo sedeti ob postelji tujih otrok, ki so imeli davico ali škrlatinko, jih streči in jim nadomestovati mater. Samoobsebi umevno, prevzeti vso nevarnost nalezljivih bolezni, gasiti neugasljivo žejo vročničnih, nečedne snažiti, stokajoče pomiriti, brezupne tolažiti. Saj je samoobsebi umevno, da čuje z bolniki, ki ne najdejo spanja, da moli pri umirajočih in oblači mrtvece. Kdo bi le mogel odreči le enemu Izmed teh revežev pomoč in tolažbo? To ni bilo nič posebnega. To je dolžnost, le dolž nost, zadoščenje srcu, nikaka žgalna daritev Gospodu. — Sedaj pa jo čaka -veliko dejanje, veliko premagovanje.
Zakrita nosilnica, pod katere odejo je bilo videti človeške oblike, je stala pred visoko obokanimi, kamenitimi vratmi bolnišnice. Duri so se odprle na stežaj in bolniški sluge so nesli no-silnico s težkim, nepremičnim truplom po stopnicah v operacijsko sobo, kjer so že čakali zdravniki s svojimi belimi plašči. Tu so se možu, ki je imel le obveze za silo, zašile in zavezale strašne rane. Zgodilo se jc to tako skrbno Jn vestno, kakor bi se šlo za dragoceno, ljubljeno življenje, ne pa tako izgubljeno in izgrešeno. . Mož, čeprav močne, korenjaške narave, se je onesvestil vsled izgube krvi. Niti slutil ni, da se mu je zopet vsiljevalo življenje, katerega se je hotel iznebiti. Gotovo bi se v nasprotnem slučaju divje branil. — Spravili so ga v oddelek težko bolnih. Treba ni bilo sedaj drugega, nego skrbnega varstva, da si ne raztrga obvez. "Sestra, niti trenutka ne smete zaspati!" opominjal je zdravnik.
Sestra Katarina Sienška je prevzela prostor ob postelji kaznjenčevi. Mož je ležal otrpel iztegnjenih orjaških u-dov. Obraz je bil kakor obraz mrli-čev. Na smrtnobledem licu so se od-črtavali modrorumeni kolobarji, ki so obrobljali vdrle, zaprte oči; temne zelenkaste sence so se poigravale ob nosu, in ustnice pod razmršeniui rdečkastimi brkami so bile sinjeblede. Mož je bil prava podoba težkega človeškega trpljenja in vendslr se mu je še sedaj zrcalila na obrazu brutalna surovost, nekaj strasnega, grozečega, nizka strast. Trdno ovite so ležale silne roke tega inoža-delavca na odeji. Nočna luč je migljala in svetlikala po njegovem velikem obrazu.
Sestra Katarina je sedela že dve uri
ob postelji. Sprva jo je obšla groza, rina na svojem stolu, obsevana od ju-a kmalu je ta izginila. * Privadila se je ! tranje luči. V tem trenutku je vstopi-obrazu in ni se več bala. Vedela je la prednica in se sklonila nad sestro, samo še, da je to obraz ubogega člove- ki se ni ganila. Prijela jo je za roke—
ka. Mislila je in mislila. Vse njene misli in čuvstva so živo delovala. Premišljala je življenje, ki se ji jevodkrilo ob vstopu v ta red. Bilo je strašno, zelo strašno. Spominjala se je umirajočih mater, ki so plakale nad svojimi otroci. — otrok, ki so se je oklepali v zadnjih izdihljajih, kakor bi iskali pri njej pomoči. Prihajale so ji na misel dekleta, ki so se pokorile vsled lastnih in tujih grehov; posli in delavci, ki so trpeli vsled groznih opeklin, so izdihnili tu svojo dušo, ne da bi se jim moglo olajšati njih muke. Življenje je zapuščalo tu v bolnišnici vso svojo grozo, a še nikdar ni prišel semkaj človek, kakor je ta kaznjenec, kateremu se je zagnusilo lastno življenje.
Sestra Katarina je bila s svojim bolnikom popolnoma sama. Strah jo je bilo.
Kaj, če bi mož v svojih grehih in svoji trdovratnosti umrl?! A smehljala se je. — To ne sme biti njena skrb. Tudi ta zločinec je v rokah božjih. In vendar, ali bi ne bila nadzemska tolažba, če bi se vzbudilo vsaj iskro dobrega v tem zakrknjenem srcu.
Smrtna tišina je vladala v sobi. Sence trpljenja in stiske umrlih so plavale nad praznimi posteljami kot strašni fantomi; neslišno stokanje je ostalo v zraku. V vsaki teh postelj so umirali ljudje groznih bolečin. Temni spomini so obhajali sestro.
Planila je kvišku in hitela k velikemu oknu, odkoder se je videlo v bolniško kapelo. Odprla je okno in hladen zrak jo je objel. — Pred tabernakljem je gorela večna luč. Tam je bival njen Tolažnik, ki ji je dajal moč.
Zdelo se ji je, da jo gleda od tamkaj usmiljen, mil obraz. "Glej, prišel sem iskat izgubljeno!"
Sklenila je roke.
"Pri Tebi je odrešenje in veliko u-smiljenje."
a bile so mrzle in trde.---Odpoklical jo je Bog. Prednica je molče pokleknila. Poln ?trahu je strmel bolnik vanjo.
"To je dobra sestra. Zelo dobro je čula nad menoj. Ali je bolna?"
Prednica se je dvignila in rekla svečano: "Mož, molite! Sestra Katarina Sienška je v tej noči umrla za vas!"
In kaznjenec je molil. — — — Prvič je jokalo njegovo srce za žensko. Preživel je sestro le za nekaj dni. Mogoče mu je izprosila smrt. Obveze ni več< strgal raz sebe, — umrl je spo-korno.
Za odpravo napitnin natakarjem.
Pariški natakarji se že delj časa resno pečajo z mislijo, kako odpraviti napitnine in doseči gotovo stalno plačo. Eden njihovih vodij se je tako-le izjavil: "Nam se slabše godi, nego zadnjemu poslu, ker smo glede svojega zaslužka odvisni od dobre volje gostov, od njihovega dobrega ali slabega razpoloženja." Neki pariški kavarnar pa pravi: "Navada napitnin v gostilnah in kavarnah je tako stara in po običaju utrjena, da na njeno odpravo v do-glednem času ni misliti. Gostilničar mora ravno tako kakor natakar računati s prostovoljnimi plačili za postrežbo. Ako naj bi se poleg ogromnih drugih režijskih stroškov v modernih restavracijah in kavarnah še strežnemu osobju plačevala primerna stalna plača, potem bi se morale znatno zvišati cene vsem pijačam in jedilom, kar bi občinstvo hudo zamerilo, napitnine bi se pa najbrže še vedno dajale." Francoska organizacija natakarjev na-# merava v kratkem v Tours sklicati poseben kongres, na katerem naj bi se vprašanje natakarskih plač načelno rešilo,
Proti polnoči se je ranjeni mož zavedel. Odprl je trepalnice in gledal zmedeno okoli sebe. Na njegovih licih sta žarela dva rdeča kroga; pričela ga je tresti mrzlila. Sestra se je sklonila nad njim in mu vlila v usta lajšajoče zdravilo. Spil je hitro hladeče kapljise. Nato se je začel zavedati svojega položaja. "Mislil sem, da sem že vendar mrtev," je izpregovoril nevoljno; "zakaj me niste pustili u-mreti? Vsega sem že sit." Jezno je pogledal sestro. "Vi mi ne delate dobrote!" je mrmral.
"Jaz nisem kriva," je rekla Katarina. "Poslali so me semkaj in sedaj moram skrbeti za vas in vas čuvati. Jaz sem za vaše življenje odgovorna. Vi ste sedaj kot da bi bili moj otrok. Ne smete se premikati! Odgovornost imam jaz!"
"Otrok," se je smejal bolnik, "lep Otrok, — o sestra, vi ste še mladi in neumni!" Njegovi široki zobje so se svetili kot zobje kake zveri.
"Že mogoče," je odvrnila sestra Katarina, ki bi se skoro bala tega grdega obraza. Toda mož je bil že zopet brez zavesti in videla je zopet samo trpljenje in bedo — in bojazen je izginila. Čez uro se je zopet zavedel, a ves ta čas je Katarina molila zanj. Njen obraz je bil bel kot sneg, njene telesne moči pa so bile skoro izčrpane. Videl je to in ni videl, toda njena bližina je bila vendar dobrota. Ime! je samo željo, da bi strgal proč obvezo, toda tega ni storil. Sestra mu je prepovedala; njena volja je imela skrivnostno moč nad njim, njeno oko ga je sililo k miru, bil je res kot otrok — toda obup in be^nost sta vendar končno izbruhnila na dan.
"Rad bi vedel, zakaj hočete, da o-stanem pri življenju — tak človek kot jaz — onečaščevalec žensk —" je izbruhnilo nenadoma proti nji. Besede so udarjale kot vroč, nečist plamen iz njegovih ust, toda sestra Katarina ni izpremenila niti poteze na obrazu. "Vsi živimo zato, da postanemo boljši ljudje," je rekla mirno; "kdor pa zametuje življenje, se ne more pokoriti in poboljšati. Jaz pa moram braniti, da ne boste večno pogubljeni.",
"V kaznilnici se pokoriti in se poboljšati! Vi poznate slabo kaznilnice, sestra! Ravnotako lahko bi se šlo v pekel! Zadnja drobt inica dobrega se v njej izgubi."
"Bog je povsod — tudi v kaznilnici j Treba ga je le poiskati."
"Ah, kaj ve taka sestra, ki pozna le nebesa!"
In zopet se je onesvestil. Sestri Ka-| tarini pa se je sedaj zdelo, kot da se vrti bolniška soba v divjem vrtincu o-: koli nje; čutila se je bolna, bolna do smrti. Silila se je, da bivzdržala. Še nikdar se ni umaknila z odkazatiega j' mesta in se tudi danes ne bo. Danes, ko je treba dobiti zmago! In udala se je v božjo voljo in ostala.
Medtem pa je ranjenec zasanjal.
Sanjal je, da hoče odtrgati obvezo, da ga pa sestra s svojimi malimi, belimi in slabimi rokami krepko drži za njegove roke, vsled česar ne more odtrgati obveze. Da, nazadnje sploh ni več hotel. Čutil je, da je setsra močnejša kot on, mnogo močnejša, in slišal, kako je zanj molila; "Ohranili smo ga pri življenju. Gospod Bog, napravi sedaj boljšega človeka iz .njega, pomagaj mu, reši ga!"
Ko so zjutraj zasijali prvi rdeči žarki v sobo, ko so začeli pozvanjati zvonovi v cerkvi, se je zbudil bolnik in njegove oči so iskale postrežnico.
Bela kot prt in tiho je sedela Kata-
™ coRK TipiCišarettes
» K K ffiBišSffiKHi
JU
CENIK MOLITVENIH M NABOŽNIH, PODUČNIH ffi IN ZABAVNIH KNJIG S
m
katere se dobe v^Ui^S tg
KNJIGARNI AMER. SLO- m VENCA, JOLIET, ILLS. ££
m
PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE,
Ali Boga Stvarnika res ni treba..25c Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše ..................20c
Angleščina brez učitelja..........40c
Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa...................20c
Babica ...........................50c
Beatin dnevnik ..................20c
Bahovi huzarji in Iliri............75c
Bajke in povesti .................75c
Belgrajski biser. Pov. iz starih dni 20c Beneška vedeževalka ali proklet-
stvo in blagoslov ..............25c
Berač. Povest. — Elizabeta. Črtice 20c
Bitka pri Visu 1. 1866 ............. 25c
Bled sedaj in nekdaj .............20c
Božja kazen. — Plaveč na Savini.
—Čudovita zmaga .............20c
Boj s prirodo. — Trekova Uršika..20c
Boj in zmaga. Po,vest.............25c
Bojtek, v drevo vpreženi vitez.... 20c
Božični darovi. Povesti...........20c
Burska voiska ...................25c
Cvetke zelene in zvenele za mlade
in stare .......................25c
Čas je zlato .....................25c
Cisranova osveta .................25c
Darovana. Povest ...............25c
Emanek, lovcev sin. — Berač......20c
Erazem Predjamski. Povest iz petnajstega stoletja ...............20c
Evstahij. Povest .................25c
Feldmaršal grof Radecki .........20c
Ferdinand .......................25c
Frank baron Trenk, vodja hrvatskih pandurov .................25c
Godčevski katekizem; Ženitne ali
svatbine navade in napitnice____20c
Gozdarjev sin. Povest............20c
"rozdovnik. Povest iz ameriškega
življenja, 2 zvezka po...........75c
Grizelda, kmetica in grofica.......20c
He<Jvika banditova nevesta. Povest 20c
Hitri računar ....................40c
Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba .............................25c
Izdajavec. Zgodovinska povest iz
turških časov ..................25c
[zgubljena sreča. Povest .........20c
Izidor, pobožni kmet. Povest.....20c
Izza mladih let, pesmi ...........30c
Jagnje. — Starček z gore..........30c
Jaromil. Češka narodna pravljica. .20c
lozafat, kraljevi sin Indije........25c
Kanarček, Kresnica. — Kapelica v
gozdu .........................201
Kirdžali, podonav. povest ........50<
Kmetijsko gospodarstvo .........75c
Kne2 črni Jurij, osvoboditelj Srbije. Zgodov. povest ...........20«
Kraljičin nečak. Zgodovinska pov..25<
Koliščina in stepe. Povest........20«
Kako naj se pišejo zasebna pisma.50c
Krvna osveta. Povest............20c
Ljubite svoje sovražnike. Povest..20c Ludevit Hrastar,—Golobček......25c
T.udovik, mladi izseljenec.........25c
Maksimilijan I., cesar mehikanski, 20c Marija hči polkova, zgod. povest..25< Marijina otroka. Povest s kavka-
Marjetica. Idila ................50c
Maron, krščanski deček...........25c
Materina žrtev ...................20c
Mati božja dobrega sveta, povest..50< Mati božja na blejskem jezeru... ,25i Matevž Klander—(Spiritus familia-ris. Zgodovina motniškega polža.
Gregelj Koščenina) ............20c
May, Eri. Povest ...............20i
Mirko Poštenjakovič. Povest......20c
Mlada mornarja. Povest .........25(
Mladi samotar. Povest ...........20<
Mlinarjev Janez. Slovenski junak
ali uplemenitba Teharčanov.....50<
Medvedji lov. — Čukova gostija.. .40c
Močni baron Ravbar.............20c
Na preriji. Povest ..............20i.
Na divjem zapadu................50t
Najboljša dedščina.—Leseni križ..25c Narodne pripovedke v Soških pla-Naselnikova hči, cvetlica pustinje, 20c
Naseljenci. Povest '..............^0c
ninah ..........................20c
Naš Dom .......................20c
Nedolžnost, preganjana in poveli-
čana. Povest ..................25c
Nikolaj Zrinski ..................25c
'Nekaj iz ruske zgodovine.........20c
Nesrečnica. Povest ..............20c
Nezgoda na Palavanu. Povest.....20c
Od Leona do Pija ...............20c
Odgovori na ugovore proti sv. veri 30c Pavliha v slov. obleki. Smešne pov. 20c
Pavlina ..........................25c
Pesmarica — Slovenska...........50i
Pesmi — Janko Žirovnik..........30c
Pirhi. — Ivan, turški sužen. — Krščanska obitelj.................25c
Pisana mati.....................,50c
Pisanice, pesmi za mladino....... ,.50c
Ponižani in razžaljeni............50c
Poduk rojakov ali kažipot v Amer. 40c
Poslednji Mohikanec. Povest......20c
Postojnska jama .................20c
Povodenj ........................25c
Pauk zaročencem in zakonskim.. .75c
Praški Judek ....................20c
Pred nevihto, novela ............25c
Preganjanje indijan. misijonarjev. .25c
Prešeren in Slovanstvo...........50c
Prešernove poezije ..............75c
Pri Vrbovčevem Grogi. Povest____20c
Pridni Janezek in hudobni Mihec..35c
Prihajač. Povest .................50c
Princ Evgenij Savojski, slavni junak in vojskovodja avstrijski.
Zgodovinska povest............20c
Prisega huronskega glavarja......25c
Prvič med Indijanci. Povest.......25c
Prst božji .......................20c
Rdeča in bela vrtnica.............25c
Ribičev sin. Pravljica ...........20c
Ricmanje, cerkveno vprašanje.....25c
Ročni slov.-angl. in angl.-slov. slovar ............................75c
Rodbinska sreča .................30c
Roparsko življenje. Povest........20c
Roza Jelodvorska ........... ....35c
Rusko-Japonska vojna ...........50c
S prestola na morišče ali nesrečna kraljeva rodbina. Zgod. povest, A)c
Sanjske bukve ...................40c
Senilia, povest ...................20c
Slovenski šaljivec. Zbirka najboljših kratkočasnic, I.—III.......25c
Slovnica—slov.-angl. za učenje angleškega jezika, vez..........$1.00
Solnce in senca. Povest...........20c
Spisje ...........................20c
Srečolovec. Povest ..............20c
Stanley v Afriki .................25c
Sveta vojska ...................25c
Sv. Notburga ....................20c
Sveti večer ......................25c
Svitoslav. Povest ................20c
Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878, zv. I. in II po.........75c
100 beril ........................20c
Tiun-Ling, kitajski pomorski razbojnik. Povest .................25c
Trije indij,, povesti ...............20c
Ako bi slučajno mi ne imeli ene ali druge izmed omenjenih knjig morajo naročitelji počakati par tednov. Ko knjige dospejo, jih pa pošljemo vsakomur. V trgovski zvezi smo z skoro vsemi knjigotržci v stari domovini, za to lahko izpolnimo vsako naročilo v najkrajšem času.
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj <12 steklenic) za ......................$12.00
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za ........................$10.50
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.00
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ...................$7.00
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.50 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00
Cognac Brandy, zaboj (.12 steklenic; za ...........................$9.00
Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.00
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 stcklenic) za ...................$6.00
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.00
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6.00
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................75c
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.

lusi
*
Joliet. ill*
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOIS-
Ako hočete streho popraviti po za mil denar oglasite se pri
HOLPUGH ROOFING HO.
COMPOSITION FELT and GRAYEL ROOFERS
Asphalt Roofing Over Shingle*.
Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Street* JOLIET, ILLINOIS.
| CHARLES D. DIBELLf
ADVOKAT—LAWYER
* Soba 508 Woodruff Bid*., Joliat S
j|---:CHICAGO PHONE S98:----—S
Kadar imate kaj opravite s sod n i jo ^ obrnite se k meni.
| Govorimo slovenski jezik.
| Kolektujem in tirjara vsako vrstne dolgove. Ali pa se oglasite pri
g M. J. TERDICH, 1104 CfegOSt-.
STENSKI PAPIP
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj* in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskeg* papirja po nizkih cenah.
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše m«-so po najnižji ceni? Gotovo) V mesnid
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso-Vse po najnižji ceni. Pridite torej poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba J* naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas * našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street.
Chic. Phone 2768. N. W. Phone III*
Alexander Harass
t\chi. Phone 376. gj N. W. Wf
Chi. Phone 376. JJ N. W. W 120 Jefferson St JOLIET, ILL
Luka Pleše
HVATSKO-SLO VENSKA
GOSTILNA
kjer točim najokusnejše pivo, fina mača in iinportirana žganja in vi"*' ter prodajem dišeče smodke.
Se vsem priporočam v obilen obi5*'
1014 North Chicago St., Joliet, i"5'
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imetiuje
EAGLE EXPORT
JUJ.I!U!»JB_! L

ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
Oba telefona 405,	S. Bluff St.. JoUet. DL