Th© OW9S+ Sloven® Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč Interese slovenskih delavcev v Ameriki )LUME XVIII—LETO XVHt CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) JULY 15, 1935. ŠTEVILKA (NUMBER) 165 is>; t HiCHNIGGO-ŽENA UBITA V NESREČI Zahteva porodno kontrolo za reveže jft se gre za zaroto? jcelar poškodovan, ležela alarmirana, lemberg priletel iz le. Itali- julija. — Danes ^pila blizu Linza na Gornjem ^trijskem ubita žena kance-jti^a Kurta Schusschnigga, njen kancelar pa sta dobila po- ^be. Kancelarjeva družina je I na poti v poletno bivališče .p ko je šofer nenado- t [Zbolel ter zgubil kontrolo i avtom, ki je treščil v neko [UVo. Šofer je bil težko pobit. ^licana je bila takoj kabi-D#a seja in podkancelar princ Starhemberg, ki se mudi v ^3-nu, je bil hitro pozvan na ^j- Pogojno je bilo sklenjena si Schusehnigg vsled tra-vzame počitnice, med pa da ga naj bi nadomesto-ofptarhemberg. in premijer Musso-a prva poslala avstrijski ij't ^^''aze sožalja. pNAJ, 14. julija. — Princ o^el na Dunaj iz Italije, da ,r. f oglasi za regenta ali dikta-® podporo heimwehrov-bi kancelar ssginigg izgubil kontrolo abmetom. Vsa Avstrija je rjena nad možnostjo resto-^ e nadvojvode Otona in gro-mobilizacijo Male entente. bila nesreča po-sabotaže, ki je bila izvr-^ avtomobilu od strani .elarjevih političnih nasprot-toda vlada je odredila cenzuro vseh tozadevnih g^Lor v brzojavkah. ojačenja so bila po-širom dežele, čanikiso er se morajo vsako •1 na _ WELLESLEY, Mass., 13. julija. — Znani ekonom in bizniš-ki prerok Roger Babson je imel j sinoči pred Institutom za soci-jalni napredek govor, v katerem Kan- je zahteval, da se uvede porod-Vsa 'na kontrola za osebe, ki spreje-Star- ™ajo relif. "Dejstvo samo, da je gotova družina na relifu, je dokaz, da je preveč ljudi dotič-ne vrste," je dejal Babson. "Vsled tega bi se jaz poslužil vseh spodobnih sredstev za znižanje njih števila, dokler bi taka grupa več ne rabila relifa. Rešitev naših problemov mora priti skozi izboljšanje človeškega zaroda. Onim, ki produci-lajo več kot pa porabijo, bi se moralo dajati pogum za plodi- Fašistične diktature stoje pred fi- nančnim polomom Pod vlado Hitlerja je nemški narodni dolg narastel za 6 milijard dolarjev. Vojna v Abesiniji preti Italiji s finančno krizo in polomom za Mussolinija. na svojih centralah. Tu se v,^ J Schusschniggova ^"3 P ad mwaecm drii odl::)ke. J i ^aZje na 2. str.) K ^ M ®. POROČITI dekleta. % Kecuenburg, ]ulija. — Tukaj, -^a danes podprlo kbrka, ki m ati poročnega dovolje-ndwmu 404*nemu žido^- j® namera-^ neko 20-letno nem- )roti^" je priznala, ft poroki ni nobe-wdrBka, kida ft4 nrčr ^ klerka tudi ne 5 šaniu^-1' ^ pomagal k '«■ . -A židovske in arijske 01 cpC d) Lausche v sredo naznani odločitev LONDON. — Finančni ekspert londonskega delavskega lista "Daily Herald", Francis Williams, je napisal članek, v katerem pravi, da vsa znamenja kažejo, da stoji Nemčija pred skrajno resno finančno krizo. Informacije je dobil iz virov, ki so v intimni zvezi z dr. Schach- tev, druge pa naj bi se učilo, I torn, predsednikom nemške kako naj omejijo ploditev." ČUDNA LJUBEZEN DO-VEDLA DO UMORA CHICAGO, 14. julija. — Tu se nahaja v ječi 43-letna Mrs. Blanche Dunkel, ki je obtožena, da je dvema Kitajcema plačala $500, da sta umorila Ervina Langa, moža njene pokojne hčere, v katerega je bila zaljubljena ter se je bala, da namerava poročiti neko drugo žensko. Lan-govo truplo, toda brez nog, je bilo najdeno pred nekaj dnevi v nekem močvirju blizu Hammon-da, Ind. HOTEL JE BITI "PTIČ" TER--UMRL BUDIMPEŠTA, 13. julija. — Stephen Kiraly je iznašel umetne peruti, trdeč, da z njimi človek lahko leti kakor ptič. Da dokaže uspešnost svoje iznajdbe, je skočil s stolpa nekega mostu ter — padel v reko Donavo, iz katere so danes potegnili njegovo truplo. ji' VOZNIKOV 5 POPRE,IE %r^GTON, 5^ )Čr °^P»'avo e odkar J banke dr. Vincenzo Azzolini in prof. Alberto Beneduce sta bila zelo molčeča in sta zelo zgodaj odšla iz Bazla, ne da bi dala svojim kolegom kake informacije glede načina, kako pričakuje I-talija financirati vojno v Abesiniji. Zlasti nista hotela govoriti glede vrednosti inozemskih delnic in bondov, katere se je nedavno mobiliziralo v Italiji, kar bi bili drugi bankirji še posebno radi zvedeli. "Ta abesinski problem je slab z vseh vidikov,' je rekel neki bankir. 'Celo za slučaj, da se I-taliji posreči podjarmiti Abesi-nijo, jo bo vzelo dolgo časa, predno bo imela od tega kake finančne koristi, kar ji bi pomagalo poravnati dolgove. 'Neki drug bankir je dejal, da je laška politika v Afriki najbolj temna točka za mednarodno gospodarstvo, ker grozi izpodko-pati zaupanje v valute in trge ter omajati vso vero v zakon in red. Tretji bankir je rekel, da je bil finančni položaj v Italiji že pred meseci tako slab, da je morala uvesti najstrošjo kontrolo nad vsem uvozom, kakor ali slej prinesla resne posledice' je storila Nemčija, navzlic te-tudi za valute in gospodarstvo ' mu pa sedaj od vseh strani uva-nost nenadnega finančnega po- drugih dežela, ako Mussolini ne j ža vojne potrebščine." loma tem večja. j odneha s svojim vojnim progra- Vtis obstoji, da vojna v Abe- Glasom uradnih poročil se je mom v Abesiniji. sini ji utegne pomeniti samomor navadni proračun za 1934-35 ba-1 Italijanska člana narodne za fašistični režim v Italiji. Reichsbanke, ki se posebno boji posledic, ki jih bodo imeli na nemško financo ogromni dolgovi, katere dela nacijska vlada pri gradnji svojih oboroženih sil. Dr. Schacht se že več mesecev bori, da bi preprečil novo finančno krizo, ki grozi deželi z inflacijskim polomom, kakršnega je Nemčija doživela po svetovni vojni, toda Hitler, Goering in drugi nacijski voditelji so gluhi in slepi za vsa svarila. Nemška vlada sicer ni objavila natančnih budžetnih številk, toda take podrobnosti, ki so znane, so presenetljive. Iz njih se da sklepati, da se je celotni nemški narodni dolg pod nacij-skim režimom povečal za okoli 6 milijard in 500 milijonov dolarjev. Večina teh dolgov je za kratek rok, vsled česar je nevar- lanciralo, toda to se je storilo le s tem, da se je vključilo kot dohodke izkupiček od prodaje bondov v znesku 73 milijonov funtov šterlingov. Reichsbanka mora iznova in tznova pomagati pri kreditni ekspanziji, akoravno se dr. Schacht temu močno upira, in strah pred inflacijo prihaja iz dejstva, da za 97 odstotkov papirnatega denarja ni nobenega drugega kritja kot; kratkoročni državni bondi, ki lahko preko noči izgubijo vsako vrednost, a-ko se položaj temeljito ne izboljša. NEW YORK. — Korespon-dent new-yorškega "Timesa" poroča v kablju iz Bazla v Švici, da so odlični banlyji, ki so v odboru banke za .Mednarodne dolgove, uverjeni, da. vojna v A-besiniji prinese Mussolinijevemu režimu finančen polpm, ki utegne biti usoden za njegov režim. Omenjeni korespondent, Clarence K. Streit, poroča: "Človek dobi razločen vtis, da bankirji ne morejo g^umeti, kako bi mogla Italija' financirati vojno v Afriki, in da se boje, da bo finančna kriza v Italiji prej 14. julija. — ča ^ - - prohibicije ifAe ^^.tistika dokazuje, ^ pijanih avtomobili-Je.odpravyena pro tih in 1° new-yorškeh hSf" 'A 'J8o,i„e „ zapro ' I pifton Manor bodn ^ nazna- ^žati v>i vozniki nočejo aivoef ■ (k »ooi stavko.""""™' Poročna dovoljenja Sledeči pari so dobili poročna dovoljenja: Anton Spillar, 701 E. 157 St. in Louise Spillar, 665 E. 160 St., Frank Torak, 1437 E. 43 St. in Josephine Majka, 1588 E. 31 St., Peter Kristofco, 10618 Grandview Ave. in Louise Malovrh, 15900 Holmes Ave., Joe Bubnič, 9818 Elizabeth Ave. in Erbe Poshkash, 2801 E. 127 St., Harry Sielski, 4131 E. 64 St. in Catherine Muhič, 9715 Orleans Ave., Tony Novak, Jr., 5301 St. Clair Ave. in Mary Grim, 2404 Bridge Ave. Bilo srečno. Nov grob Sinoči je umrl v Deaconess bolnišnici po dolgi bolezni rojak Martin Špilar, star 64 let, stanujoč na 715 E. 159 St. pri družini Špilar. Tukaj zapušča več sorodnikov. V Ameriki je bival 5 let. Doma je bil iz vasi Mala Pristava, fara Košana pri Št. Petru na Krasu, kjer zapušča hčer, omoženo Požar, in veliko sorodnikov. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj iz pogrebnega zavoda Jos Žele in Sinovi, 452 E. 152 St. Prizadetim naše sožaljq njemu pa bodi ohranjen blag spomin! Grunow ledenice Grunow električne in Electro-lux plinske ledenice si lahko o-gledate na razstavi pri Demshar Radio Sales Co., 12410 St. Clair Ave. Čitajte oglas v današnji "E-nakopravnosti" Obiski dovoljeni V mestni bolnišnici se nahaja vsled bolezni v nogah rojak Joseph Marn, ki je bival na farmi. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo. Vojaštvo poslano proti stavkarjem TACOMA, Wash., 13. julija — Sinoči je prišlo tu do ostrih bojev med stavkujočimi lesnimi delavci in državnimi miličarji, ki so trajali skozi pet ur. Stavkarjem so pomagali simpatičarji, med katerimi je bilo tudi veliko žensk. Ko je bila bitka na višku, so miličarji napadli delavce s plinskimi bombami, krepelci in bajoneti. Na ducate oseb je bilo ranjenih. Gov. Martin je danes poslal sem ojačenje, kar je povečalo napetost. Prebivalstvo v splošnem simpatizira z bojem delavcev za priznanje unije in višje mezde ter ne skriva svoje sovražnosti napram miličarjem. JUGOSLOVANSKI REGENT V BUKAREŠTI BUKAREŠTA, 13. julija. — Romunski zunanji minister Ti-tulescu je danes po razgovoru z jugoslovanskim regentom princem Pavlom izjavil, da ako bo Avstrija poklicala na prestol nadvojvodo Otona ter zopet u-postavila monarhijo, bi to pomenilo, da bodo države Male entente avtomatično mobilizirale svoje armade. Princ Pavel, minister Titulescu in romunski kralj Kari so se zedinili v tem, da Mala ententa nima nič proti temu, če je Avstrija vrnila Hab-sburžanom njih nekdanja posestva, da pa pod nobenim pogojem ne bo dopustila povratka Habsburžanov na avstrijski prestol. Jugoslavija dovolila laške liste BEOGRAD, 12. julija. — Včeraj je bila prvič po več letih odpravljena prepoved italijanskega časopisja v Jugoslaviji. Notranji minister dr. Korošec je odredil, da se v Jugoslaviji zopet sme prodajati liste "Tribuna", "Corriere della Sera", "Po-polo d'ltalia" in "Stampa". Ta korak se smatra za dokaz, da stari antagonizem med Jugoslavijo in Italijo ponehuje in da sta se začeli zbliževati. Kot poroča "Plain Dealer", je sodnik Frank J. Lausche sinoči dal razumeti, da bo ne kasneje kot do srede naznanil, če bo postal neodvisen kandidat za župana v Clevelandu, k čemur ga poživljajo dnevnik "Cleveland Press" in drugi neodvisni politični krogi v mestu. V zadnjih dneh je Lausche imel razgovore z raznimi vodilnimi osebami v mestu, ter zlasti skuša dognati, kakšen je sentiment med državljani tujezemskih narodnosti, v katerih ima demokratska stranka svojo največjo moč. Na drugi strani pa se poroča, da demokratska mašina zelo pritiska na Lauscheta, da bi opustil kandidaturo, češ, da se ima stranki zahvaliti za to, kar je danes in da,, bi bilo nehvaležng od njega, če 6i kandidiral proti mašinske-mu kandidatu Ray T. Millerju. V soboto se je formalno izrekel za Lauschetovo župansko kandidaturo slovenski councilman Anton Vehovec iz 32. war-de katerega se smatra za neodvisnega demokrata. Rekel je, da Lauscheta pozna že dvajset let in da je prepričan, da bi se pod njegovo upravo Cleveland očistilo raketirjev in gangsterjev. Lausche bi bil resničen "ljudski kandidat", je izjavil Vehovec. TRGOVINSKA POGODBA MED U. S. iN muo Obe deželi pričakujeta, da sklenitev pogodbe potroji trgovino med njima. Rusija naroči za 30 milijonov dolarjev blaga. IZGUBIL 103 FUNTE V TREH URAH BUDIMPEŠTA, 13. julija. — Zdravniki so danes v teku treh urah izvršili operacijo na 42-let-nem trgovcu Paulu Penyo, s katero so mu odvzeli 103 funte masti ter znižali težo iz 387 na 284. Penyo je pred 10. leti tehtal samo 143 funtov ter je v strahu, da hira začel silno jesti. Pridobil je tedensko od dva do štiri funte ter je končno postal tako debel, da že ni več mogel hoditi. Operacija je bila popolnoma uspešna. WASHINGTON, 13. julija. — Zedinjene države in sovjetska Rusija sta danes podpisali trgovsko pogodbo, o kateri se pričakuje, da potroji trgovino med o-bema deželama, ki sta bili skozi 18 let brez rednih trgovskih od-nošajev. Državni department poroča, da se je sovjetska vlada zavedala, da bo v teku prihodnjih 12 mesecev naročila v Ameriki za 30 milijonov dolarjev raznih produktov. V zameno je A-merika obljubila Rusiji vse u-godnosti, ki so jih deležne dežele, s katerimi je že sklenila trgovske pogodbe, kakor tudi o-nih, ki jih bodo deležne dežele, s katerimi se bo sklenilo trgovinske pogodbe v bodočnosti. Nova pogodba pa nikjer ne omenja in se sploh ne tiče še vedno nerešenega vprašanja ruskega dolga v Ameriki, katerega sta napravili carska vlada in Kerenskijev režim. Pogodba tudi v nobenem oziru ne spreminja carinskih odnošajev med obema deželama. Sovjetska vlada ima absolutno kontrolo nad vsem uvozom in je torej v stanu vsiliti pogodbo. Ameriški krogi pričakujejo, da se bo ameriški uvoz v Rusijo, ki je lani znašal $14,867,000 povečal za 100 procentov. Raketir umorjen V svojem novem avtomobilu je bil najden v soboto zjutraj ustreljen na E. 25 St. in Scovill Avenue znani cleevlandski raketir Harry Weiss, star 26 let. Tri krogle so mu šle skozi glavo, dve pa skozi telo. Policija je prepričana, da je Weiss žrtev konkurenčnih raketirjev, ki so se hoteli maščevati nad njim. Ubiti raketir zapušča tu starše, brata, razporočeno ženo in pet let staro hčerko. Konvencije V Clevelandu se vršita te dni dve veliki konvenciji. V mesto so prišli osteopatični zdravniki vsega sveta in vrši se konvencija ženske podporne organizacije Women's Benefit Association, ki je privabila do 40 tisoč obiskovalcev in delegatinj. NACIJI OBSODILI KATOLIŠKEGA DUHOVNA BERLIN, 13. julija. — Radi tihotapstva nemških mark v inozemstvo je bil danes obsojen katoliški duhoven Ernst Vorage, star 50 let, prednik reda sv. Lazarja v Koelnu, na dve leti in pol ječe in 40,000 mark globe. Nov tajnik "Krasa" Ker je dosedanji tajnik društva "Kras" št. 8 SDZ., John Rotar, na zadnji društveni seji resigniral, je tajništvo sprejel Joško Jerkič, čigar naslov jc 844 E. 154 St., zgoraj, vhod vzadaj. V bolnici V soboto popoldne je bil odpeljan v Lakeside bolnišnico s Svetkovo ambulanco Mr. Louis Moškerc, 15110 Ridpath Ave. Želimo, da bi čimprej e okreval! Nesreča v Wickliffu V soboto zjutraj sta bila na križišču Euclid Ave. in Lloyd Rd. V Wickliffu na mestu ubita James Hustchinson, star 60 let, in njegova žena Mary, stara 60 let, ko je v njun avto treščil neki dfug avtomobil. Dvojica je hitela k bolnišni postelji nekega sorodnika, ko ju je dohitela smrt. Ljudski protest V petek zvečer je 400 prebivalcev Loraina s parado protestiralo proti izprtju sedmih u-nijskih časnikarjev pri listu ■'Lorain Journal". Parado je vodil odlični časnikar in predsednik časnikarske unije Heyv/ood Brown iz New Yorka. V Michiganu Na obisku v Muskegon, Mich, in Hesperia, Mich, se je nahajala družina Anton M. Germ, 16705 Waterloo Rd. Obiskali so sestro Catherine Paulich in družino Matt Hren, kjer so se prav dobro zabavali. Smrtna nesreča rojaka V nedeljo je bil v Bay Village ubit. v avtomobilski nesreči Matija Grzinčič, stanujoč na 4523 St. Clair Ave., star 47 let, doma iz fare Klane pri Opatiji, okraj Volovsko v Istriji, kjer zapušča soprogo, dve hčeri in veliko sorodnikov. V Ameriki je bival 19 let ter je bil član društva Sv. Jožefa, št. 99 HBZ. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. Naj v miru počiva! Avtomobil zgorel Neki avtomobilist je sinoči zadel 15-letno Lillian Kulbis iz 1242 E. 60 St., ko je na Superior Ave. in E. 61 St. stopila s poulične kare. Dekle je bilo pri tem dobilo nekaj poškodb, avtomobilist pa se je tako zmedel, da je zapeljal v neki drog ter je bil avto v par trenotkih ves v plamenih. V avtomobilu je bila voznikova žena in sedem otrok, ampak na srečo so vsi živi in brez poškodb ušli iz gorečega avtomobila. Iz Arizone Na obisk k staršem je prišel iz Phoenix, Arizona, Mr. Jos. H. Zaversack, sin poznana Za-virškove družine. Mr. Zaversack je odličen odvetnik v o-menjenem mestu, kjer je bil pred kratkim izvoljen za predsednika organizacije Elks. Bolezen Mrs. Rose Mihelich, 13602 Aspinwall Ave., je bil snoči s Svetkovo ambulanco odpeljana v Glenville bolnišnico. Bankirja obsojena V soboto je okrajni sodnik Skeel izrekel obsodbo nad dvema uradnikoma zaprte Union Trust banke. Na zapor od 1. do 30 let in $30,000 globe je bil obsojen direktor in največji delničar banke Kenyon V. Painter in enako zaporno kazen je dobil predsednik banke Wilbur M. Baldwin. Oba sta bila spuščena na prosto pod varščino in bosta vložila priziv. Krivim sta bila spoznana, da sta skup-dvignila vrednostne listine. no ki so bile naložene na banki kot jamstvo za velike dolgove, katere je imel Painter, nakar jih je slednji založil na neki banki v New Yorku kot jamstvo za druga posojila. Oba trdita, da sta transakcijo izvršila brez "kriminalnega namena." Važno za gostilničarje C. E. Moore, ravnatelj zveznega davčnega urada v Clevelandu, nas prosi, da priobčimo naslednje naznanilo: "V 18. ohij-skem distriktu je še 5000 trgovcev z opojnimi pijačami, ki še niso ponovili svoje registracije za tekoče leto. Trgovci z žganjem, vinom in popom morajo plačati letni zvezni davek tekom meseca julija. Oni, ki ne bodo plačali pravočasno, bodo morali plačati dodatno globo. Vse se torej opominja, da plačajo čim prej ter se izognejo navalu zadnjih dni." i Prestal operacijo Operacijo je srečno prestal splošno poznani Mr. Louis Jer-kich, 727 E. 157 St. Nahaja se v Glenville bolnišnici, soba št. 117. Mr. Jerkichu, ki je poznan kot agilen delavec na društvenemu kakor tudi kulturnemu polju, želimo, da kmalu o-kreva, ter da se vrne v krog svoje družine! STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 15. julija, 19j^ UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by JPHE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO. 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 iHued Every Day Except Sundays and Holiday# VATRO J. GRILL. Editor Po ramaSalcu v Clevelandu, za celo leto ........ .$5.50 M 8 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1.50 Po pošti v Clevelandu za celo leto .................*6.00 M 6 mesecev .........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 E« Zedlnji:ne države in Kanado za ce!c leto ......$4.C0 M 8 mesecev .........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 g* Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske države M 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Sprememba v Jugoslaviji I'rcd jxir /liicri ohjanli iid icni mist k člaiifli' "Dclarxhc I'niiliki' ' uzii'Din ii\o uklonil, da | kih homatij. bivanju v zakristijski omari že ni bilo to na dan po veselični; . . ves črvojeden. Ta drog se pre- noči, ko je popil nespametno ^ Justme Putetove ^ boljši konec, oni ki nosi množino iiajbokr . Era \iiia klcaS- J* na njegrovo guiigo, pade iia tla. Pfa drugi merloskega. Otcžkujoča oko- dolžnost. Stopil je proti Tou- konec, ki ga Nikolaj še oberoč rnignonu in g;a nahrulil s taJko agJkadi -rournkrnon, ga silo, da je moral vsakdo začuti-' ti njegovo osornost: "Še enkrat ti rečem, da mi pri tej priči odpetaj skozi vrata. Drugače te bom s čevljem v zadnjico, France!" liščina: pri kropilnem kamnu so stale priče, namreč Torbayon, Laroudelle, Poipanel in drugi. Jako so vlekli na ušesa in po tihem porogljive šale zbijali. Načeloma so sicc r držali s Tou-mignonom. Vendar niso verjeli, da se bo njih mož, uboga para, zanemarjeno in zapito človeče, ki ga je — kakor je bilo vobče znano — ljudem na veselje žena vaiula, mcgel resno upirati zajetnemu Nikolaju, ki je v vsem svojem sijaju kot cerkveni vratar v prazničnem kroju imel na glavi dvorogljat klobuk, preko rame pa jermen, s katerega mu je bingljal meč ob boku, a v rola je držal svojo helebardo z resa.ni, okovano po kopljišču. Toumignom je slutil to malovernost, ki je vnaprej dajala prednost vratarju. To ga je podžigalo, da se ni umaknil. Trdovratno so je še dalje rogal jiroli župniku Po-nosse-u, ki je st^l nemo na leci. Zato je Nikol-.j zopet dejal, vendar nekoliko glasneje: "Ne bedi no neumen, France; Izkidaj se odtod, pa le na-glo!" V glasu jo zvenela grožnja in na te besede ko ae gledalci še \ sam zgrabi z obena rokama in medtem ko ga od vratarja loči ta odlomek, zvijačno brca proti njemu z nogo, mereč v spodnji del trebuha. Ker je zadet v svoje odznake cerkvenega usluž- se odreže: "No, pa pridi in me suni, šle-va!" "Saj te bom takoj, pokveka 11" Ob ^ek^iseToumir beno^sivria bmka m šhUak* stdicin.hkdk, razvija Nikolaj drobUno, rušilno silo, ki potiska Toumig-nona ritensko, ta pa počenja veliko kvaro v vrsti klečalnikov. Ker sluti bližnjo zmago, se vra-pokvečena!" potrdi Nikolaj, j tar zažene. Prvotnik pograbi vihteč svojo perjanico in pozla-; stol za naslanjalo in ga dvigne čenc okraske. Karkoli zadene njegovo nev-šečnovna vnanjost, vse razka-či Toumignona. Nikolaju za-kriči: "Ti prekleti jalovec!" Lahko si vratar v slovesni nad glavo, da dcbi strašen zamah, ki se bo končal z drobečo močjo na kakšni glavi, gotovo na Nikolajevi. Toda stol ne pade spet nazaj. Silovito se je ob nekaj zadel, ob lepo pisano ne je vernik, ki nikoli ne stopi v cerkev, reče s sočutjem klošmerleskemu župniku: "Gospod Ponosse, sveti Rok se je prekopicnil!" "Se je potolkel?" vpraša za-dirčni glas Justine Putetove. "Seveda ga je hudič vzel po takšnem udarcu," odgovori Poipanel resno ko človek, ki mu je vselej žal, če vidi, da se po nepotrebnem pokvari drag predmet. Dekleta in žene Sedaj je čas, da si naročite fino zimsko STERLING' suknjo. najnovejše mode, direktno iz tovarne veliko ceneje kakor soho svetega Roka, klošmerle-uniformi, vzvišen nad vsako na-jskega zavetnika, dar gospe ba-tolcevanje, vendar so na svetu ronske Alfonsine pl. Courtebi-' bodo ist«^ pozneje besede, ki zadenejo v živo tvoje che. Udarjen v bok se sveti i Izberite si vašo suknjo sedaj, moško dostojanstvo. Nikolaju ^ Rok zamaje, spočetka omahuje plačajte nekoliko takoj in drugo se izmuznejo vajeti iz rok: i na robu svojega podstavka, na-' pozneje. "Mar nisi ti sam ta jalovec, j zadnje pa telebne v škropilni j Trosim, oglasite se, pišite ali ti Jožef malopridni?" Ob tem spretnem udarcu Toumignon prebledi, korakne dvakrat naprt j in se napadalno postavi vratarju pred nos: "Pa še enkrat rcci, če si u- iivodločno nasmehnili, kar je;paš, farški petoliznik!" razodevalo, da mislijo vsekakor! "Jožef, rogač, ti pravim še j bi, ki uživa večno blaženost in potegnili z nioči.ejšo stranko. | enkrat! Kdo ti jih je nataknil j varuje kuge. Duhovi so tako Ta nasmeh je povečal ogorče- tiste rožičke, bi pa tudi lahko preaunjeni, da Poipanel, čeprav kamen, ki stoji ravno pod njim, ^ 5.00 do $85.00 eeneje ka-ploačah do Nikolajeve bradnice kor kje drugje. in si ob njej nos odbije. To vzame svetniku vso podobnost ose- Vanj se priporočam Benno B. Leustig istanc Kot se poroča, se Schusch-nigg ne namerava umakniti z vodstva avstrijske fašistične vlade. Kancelar je rekel, da ne more nesreče razlagati drugače, kot da je šoferju vsled hude vročine postalo slabo. Šofer je v bolnišnici končno prišel k zavesti, toda je izjavil, da ne sme govoriti. Zdravniki pravijo, da bo okreval. OP a pj Nastanek sončarice Polelua vročina zalileva vsako loto: go žrtev, a .sončarica je pri tem tisto, so ijudje najl)olj l)oje—če])rav imajo pflC čez zimo dovolj časa, da spet pozabijo, K naj se je varujejo. Lo j ■1 r v • . , . , ali K \ I'ociiiske bolezni te vrste se i)o,]avllioipt samo v soparnem, t. j. zelo vročem in . 1 , v #ko i nem vremenu pri nezadostnem zračnem] hanju. Pospešuje jih težko delo, izčrpanje vi pitje alkoliola in podobne stvari, ki pii$^^ni organizem k pospešenemu notranjemu ^ vanju. Pri tem nastajajo v telesu pravegon 2 čične temperature do 41 stopinj in to vsem zaradi nedostatne toplotne regiif v 01'g'anizmu. Telo sknša s ]Jotenjem oJijp. j odvisno to]jIoto v sebi, če je pa zrak ! prevlažen in mu človek brani morda Še stop do telesa z neprodušno obleko, jefcar Ijivo, da se toplota v telesu nabira in ra, možgani se napolnijo s krvjo takoTurec nastanejo znaki akutnega možgandjjj^ vnetja. To vodi do nagle smrti, če liitr odpravimo vzroka toplotnega nabiranji \''ečin(mia navajajo, da nastopa sod ^ ca v trenutku. Res je, da se pojavi ki cei ka}), res je ]»a tudi, da gredo pred njo i ž d znaki, ki nam omogočajo, da se je pf časno nbranimo s tem, da jih upošteV< j^vn To so pred vsem liude bolečine v glavi, nin dota obraza, liiter utrip in slabost. Tud p^o lesna temperatura se prej močno ti^ilei Pacient mora takoj v hladen, zračen fe ^ stor, dobiti mora hladne pijače in iJjl g ovitke na glavo ali drugo dele telesa, je onesvestil, mu moramo z močnimi , nezavest liitro odpraviti, če mu zastaja jaia ))a moramo pomagati z umetnim dilifiii^nic i^olnik potrebuje pred vsem miru in celfl jg trans])ortu moramo jiaziti, da mu ne %gr mirimo srca. Glavo mu je trel)a visoko |pj loži ti, obleko po možnosti sleči. Seveda ^ ramo tudi takoj pozvati zdravnika. {te Ker se ))ojavljajo sončarice posebu*^ i di jjri sončiiili kopelih, moramo biti z zelo i)revidni. Kdor ni vajen sonca, naJj^-mu sploh izogiba in se naj počasi pi'1 nanj. Previdnim ljudem se sončarica Uj tako kmalu primerila. Glava dol, noge gor Londonski listi pororajo o vi.soki žoni iioki'x'a (li])lomata, ki je dosegla 1' kratkim (iO let—a ima vendar navail'^' potelovadi vsako jntro ])ivd zajtrkom minnt % rokami na tleh, z glavo navztl" z nogami v zrak. ori dn -le to žena atašeja britskega poslan': v J-'ai izn, sira Charlesa Alendla, s kat' la poroeila I. in po rodu K'" Nekoe sta prišli z neko prince^ se .|e eanka. .-■•kupini, ki je predstavljala revijo v M" i^ougeu, po rokah v dvorano, kjer se šil maskiran ples. Zanimivo ])a je to,"2£ lady Mcndlova takšnih reči ne ])oeenj!'J 1 liko zavoljo lega, da si ohrani prožnost %o sa, kolikor za to, ker je pristašinja inJWj: ga okultistiniega gihanja, jogizma, v rega sta jo ])osvetili miss Ami Vander'''T va in njena hči, princesa Alnratova. 'r^iicj soke dame so vse sveto prepričane, d:' 'Vi deš "v harmonijo z vesoljstvom" še iiajl%-tako, da se na ghivo ])ostavljaS... j ---Jo ŠEST MILIJARD ČEHOSLOVAŠl^S"' KRON ZA JAVNA DELA P Čelioslovaška republika ni velika ''ta va. njej pa vlada republikanska »riga za socialiu l''i' (I'l krači ja, ki s t žaj naroda sedanji krizi. Za javna ki so se pričela izvrševati v minulem en, je dovoli hi država in drugo ust:i''' šest milijard čehoslo\ aških kron ali s k"' enajst milijard dinarjev. Pri akciji soil'' jejo drža\ a, dežele, okraji in občine. bo vsaj nekaj zalegla. 1084 Addison Hd. ENdicott 8505 (Dalje iz 1. kolone) nega sporazuma z doslej nepomirlj'^ stališčem g. Mačka. V Narodni skupščini je ustvarjenji izpremembo vlade posebno interesaH" in delikatna situacija. Velik del posl' cev je izvoljen v neposredni zvezi z mi dosedanjega ležima, ki so hoteli njih napraviti jedro novo politične je, odnosno organizacije. Na prvi poslancev vladine večine je bil noS listo g. Jevtič ne samo izvoljen za p sednika kluba, nago izklican tudi za ditelja. (Dalje prihodnjič) ljulija, 1935. J-- ENAKOPRAVNOST STRAN 3 S Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza {stanovljena 1908 Inkorporirana, 1909 ^vnl urad: 245-47 west 103rd street, chicago, illinois j. Telefon: — PULLMAN 9665 upravni odbor! n°T7" predsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. podpredsednik, Bridgeville, Penna. loipn Lisch, II. podpredsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. 1 245-47 West 103rd Street, Chicago, 111. ,1 ^unel, blagajnik, 245-47 West 103rd St., Chicago, 111. j nadzorni odbor: ' predsednik, Huston, Penna. nt T . 1058 E. 72nd Street, Cleveland, Ohio. (1 l^&urlch, 10 Linn Ave., So. Burgettstown, Penna. porotni odbor: JI Zaitz, predsednik. Box 924, Forest City, Penna. •pnt 4439 Washington Street, Denver, Colo. ent Pugel, 1023 South 58th St., West Allis, Wis. dip glavni zdravnik; ' 613 Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Penna. uradno glasilo: C ^OPRAVNOST", 6231 St. Clair Avenue, Cleveland. O. Stvari, tičoče se organizacije, se naj pošilja na naslov taj-iloravTiBc^o i'" ria ime in naslov blagajnika. Pritožbe glede pošlo-' 3žbp Odseka se naj naslavlja na predsednika nadzornega odse-urpdnSt,,?®- ^'^ebine pa na predsednika porotnega odseka. Stvari tl-)v uradnega glasila, se naj pošilja naravnost ENAKOPRAVNOSTI". 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. se boš vrnila v službo!" "Tedaj mi je zavrela kri. Pograbila sem nož in ne vem, kaj se je potem zgodilo. Tako me je raz ika iz delavskega življenja lli ___ " pomagam svojim tovariŠicam sem vzela J ^ ^ ubijem v delavnici," je izjavila delavka. (1 ^ ^--— 'vno se je osredotočilo j črnogorski gnoj! Prosi me, pa f proti delavki Ru-iletic, poročeni Soukup, Ji ^ ubila v tovarni o elisk^^^" Čukič, ki je v i ljutilo, da reče ona gnoj meni, , '^^^H^Grju z rav- ki sem izgubila v vojni očeta in dva brata." Potem pripoveduje, kako je Slavka kot direktorjeva simpatija odpustila že pred njo 15 delavk. "Delavke so morale hoditi okrog nje kakor akoli carice. Stalno so ji prinašale bonbone in cvetja. Jaz sem ponosna, nisem tega hotela. Nisem hotela, da špijoniram svoje so-družice, kakor je zahtevala od mene Slavka..." 60 ^rič j§ bilo .zaslišanih naslednje dni. Nekateri so se bali pričevati — iz strahu za službo. Drugi, zlasti delavke, so povedali vse. O Rumici so pričevali vsi: Dobra delavka, poštena žena, skrbna mati. podjetja špijonirala in ,1 ^ delavce in delavke v (državni tiskarni), i J® trajal štiri dni in zla-, ^Grajska "Politika" je i, Pisala o njem. Mi na-samo glavne • Ta proces je znači-je odkril razmere, ka-v marsikaterem samopašnost direk-~ianj vredne kerature iz ^elavskih vrst, ki škodu- [Mtvo proU ni organizaciji itd. navi je prisostvovalo T ^^PGgrafskih in I^Welavkin Ob- ^ je dolžila Rumico pre r%a umora % rmwweva felavnT tibijem odločam da ]x^ ^ tovarišicam. Ho-2a nje žrtvovati svoje ! Fje, da bi po moji smrti T "j" ^ «avm'ci boljši I'' foda do l,hn-i. -i. J.: j čolnoma i| ajno." do uboja je pri nepričakovano o ubiti Slavki čukic je izpovedala delavka Ljubičič: "V enem mesecu si je napravila pet svilenih oblek s klobuki in mantiljami. Priznala mi je, da ima polne omaro novih toalet. Sicer je vsak dan menjala toaleto. A tega si ni iiiogla nabavljati od svoje plače, ko je samo za stanovanje plačala 900 Din. Na delo je prihajala kakor baletka v belih, modrih in rumenih oblekah. Med delom si je manikirala nohte. Iz delavnice je odhajala poljubno. Jaz pa sem neki popoldan šla v bolnišnico k svojemu bolnemu otroku, ki je imel difterijo. Dobila st'm najstrožji ukor. i Slavka je -^oj.i avljaia šefe po Je orožnik privedel v' posami znih oddelkih in odpu-Je vstala iz občinstva i delavca že, če ji ni pobral oblečena v črno-' P^Pirja s tal." "oso, in ji rekla; i p,,, saj ti Riiiv,- I Poslovodja markarmce Lju- sko, kaknr^^' bomir šalic je potrdil, da je ,)(•, Kakor SI se doma d' '^wogorto '"'"I*" I , , Ka, ornozena s Ce-r dekurcem, %%% ,^3 iKl^ zagovoru 111' llLl;. •otParkarr '^ici sem Vedno Slavka cesto odhajala iz delav nice. Za Rumico pravi, da je je pove- i bUa odlična delavka. I Direktor Milorad Manojlovič bila od' je hotel tajiti vse, posebno sim-i-ci a 14 d ^ redu I i)atije do Slavlie. Sodnik ga je povedali l%"i so i vprašal: "Ah ste vedeli, da z otr^l^'^^T^ Kaj naj I Slavka govori po markarnici, ^ o 1. Moz slabo j da ona lahko odpusti, kogar hoče?" "Če bi to vedel, bi jo takoj 12° "'''»j"' mi od-1 i1. K&ka pravica je to!" kom: oliko ^'^Povcdali?" Plav . • ubojem I odpustil." jih ^^vila jajca, Iz cbči: za otroke. Pri nga ? (^uvaj, da na -sa papirj 11^ n ;W iO'»! Kak , a 1 _ I-*'« ll !:A direktoriiu. k la neati iz mar- bčinstva: "Eh!" "Uh!" Direktor jezno gleda poslu-alce po dvorani in reče sodni- . JkSnd ; , k taini- 2eljo delavke Slav- "Zdaj vam bom vso ;)ojasnil. Tu gre m odpuščanju in nameščanje delavcev v državni mar- f, je iiriejg^ , <-ittVKe blav-,spanje delavcev v državni mar-^ 1'av-jkarniei. Organizacija tipogra-1^ ti Vif^y ^ rekla: !f:iv ima svoje mišljenie o tem. ti bo"' ^ loip "P'-oi)aHtiln m(. J® otroke" ■■■ , ■ • ; 1 !&: "Ti. 1.. ", ''na j(i j, ;oa;)U5tiin nečlani'. Slavko -■"1 jLli,, Li ivojo mišljenje me-1 Ona je zahtevala od mene, da . --------- ---------- --------- in [.jjciie tovurišicc ocm jaz jamo , ščitil pred napadi organizaci-! je." Razburjeno vstane Rumica: "On hoče mešati organizacijo z mojim zločinom. Ponavljam, 'da je meni organizacija samo dobro delala, a nima pa ona nobene zveze z zločinom, za katerega se bom jaz pokorila." Občinstvo ploska Rumici. Delavke v cbraz direktorju Sodniki so nato vse priče konfrontirali z direktorjem. Pri tem je delavka Ružica Mla-denovič, ki dela v markarnici že 14 let, izjavlja; "Vem, da bo radi tega odpuščen moj mož. Morda bo isto tudi mene zadelo. A vedite, da imam štiri otroke!" Ko je direktor še tajil, so mu delavke v cbraz govorile pred sodniki: "Videle smo vas pri 'Mostar-ju' v avtomobilu." Direktor: "Ni res." "Jaz sem vas videla na Top-čideru." "Ni res." Tedaj vstane agovornik Rado je Vukčevič: "Pred vrati stoji nekaj šoferjev. Sami so se javili, da pričajo, da so vozili direktorja g. Manojloviča na Slavkino stanovanje..." Delavkam groze Delavka Jelena Milic zahteva od sodišča zagotovilo, da ne bo odpuščena iz službe radi pričevanja : "Predvsem dajte na zapisnik, da nam groze z odpustom iz službe radi pričevanja; "Predvsem dajte na zapisnik, da nam groze z odpustom iz službe. Komisar iz monopola Relja Popovič nam je rekel, da ne smemo pričati proti direktorju. Tudi Miloš Kaluševič nam je grozil, da nas bo nagnal po procesu. Zato vas prosim, garantirajte mi, da bom po procesu ostala v službi, ker jaz sem mati dveh otrok." Sodnik Veljovič: "Mi nimamo te moči." Jelena je nato vseeno pričala. Močnejša od Delavske zbornice Glavni delavski zaupnik v markarnici Jovan Jerotič je izpovedal o ubiti Slavki; "Na delo je prihajala z zamudo. Šel sem k direktoriju in zahteval, da Slavka ne muči tovarišev. A ona je prepevala, ko sem šel mimo nje, da je pokazala, da ji ne morem nič. Slavka je odpuščala delavce. Tudi tajnik Delavske zbornice Luka Pavičevič je šel k direktoriju, pa ni mogel nič..." Dr. Radoje Vukčevič: "Bila je močnejša od same Delavske zbornice!" Delavca Vojislava Jovanovi-ča vpraša po pričevanju dr. Vukčevič: "Ali se bojiš za službo?" "Bqjim se, da me ne zadene usoda Rumice. Oče sem štirim otrokom, toda govoril sem resnico, pa naj bo, kar hoče..." Občinstvo ploska in vpije: "Živijo!" Sreten Neagič priča: "Govorim resnico. Šest otrok sem izgubil v vojni. Niman zakaj da bi lagal, ali gospodje 1 sodniki, niti v Liberiji ni kaj ; takega, %)a so tam divjaki, j Po zaslišanju .vseh prič, ki 'so vse potrjevale isto, je spregovoril državni pravdnik. "Po-jlitUca" pravi, da se najstarej-. ši beograjski advokati ne spo-'minjajo, da bi publika v sodni I dvorani iskreno ploskala držav-I nemu pravdniku in mu odobra-j vala, kakor je g. Nešiču, ki je I sam priznal, da je bila Rumica krivično odpuščena in je sam predlagal milo kazen. Ljudje so mu vzklikali; "Bravo! Živijo! Alal ti vera!" Ko je zagovornik Jelene čukič, matere ubite Slavke, izjavil: "Iz vsega se vidi, da tu i-gra glavno vlogo boj med organiziranimi grafičnimi delavci in občinstvo živahno protestiralo. Predsednik je odredil, da takoj zapuste dvorano vsi tisti, ki so delali medklice zagovorniku. Nato se delavci sami prijavljajo in zapuščajo dvorano. Zadnji popoldan procesa je bila na sodišču nepopisna gneča. Hodniki, dvorana, vse polno občinstva, še za stole sodnikov so se nekateri zrinili, nekdo je zasedel prostor državnega pravdnika. Govorili so zagovorniki Rumice Vukčevič, Arsenovič in Triša Kacierovič. Triša Kacierovič je rekel med drugim: "Državni pravdnik sam je poudaril socijalni in razredni značaj tega primera. Rumica je s svojim nožem odkrila socialno dramo, kakor je srečava-mo na vsakem koraku. To je protest proti sistemu izkoriščanja ne samo v markarnici, temveč v mnogih, mnogih privatnih in javnih podjetjih." Dr. Vukčevič je dejal: "Atmosfera markarmce ubija, ker je v njej direktor poteptal vse človeške odnošaje. On dovoljuje, da njegova prijate- ljica terorizira stotine delavcev na čijih ramenih počiva država. Direktor Manojlovič je ho-jtel fabricirati priče, tako da so , nekateri njegovi prijatelji prišli I celo k meni, da vplivajo na me-■ ne, ki sem zagovornik Rumice... j Rumičin oče je padel na Pi-, vi, stric na Drini, en brat na I Romaniji planini. Drugega bra-|ta Gjuro, mojega tovariša v šo-: li in na bojnem polju so avstri^-! ske tolpe ujele ranjenega — kot ! mladega komita. Z bajoneti so 'ga razmesarili, ker ni hotel iz-|dati svojega oddelka. j Ko bi ti veliki kmetje sliša-j li, kako se je godilo v markar-I niči njihovi mali siroti Rumici, ■bi jim kosti v grobu šklepetale, da bi se čulo do neba. j S pravično sodbo bomo ne-j srečnici olajšali njeno usodo, ' obenem pa prezračili Avgijeve hleve, v katerih nasilstvo in ; krivica dušita v sramoto in škodo cele sredine." Ob devetih zvečer je sodišče proglasilo razsodbo: Rumica Soupup se radi uboja Slavke čukič obsodi na dve leti ječe. I I Direktor markarnice pa je bil !med tem odpuščen. t ? ? •»* •? ? ? % Društveni i'<"X«<*«K"XK"K«<~>>K"K"X»<*<"K»^«>