Xa sviťlobo dane od c. k. krajnske kmetijske družbe íai IV. V srédo ( i avna 46. List i 4 Véliki pétik (Sonet.) sveti dan opombe strašne, mile! Zarece sonce otemni , se joka, Potresa zemlja se, in skala poka Merličem se odpró grobov gomile 5 Stvari prederzne, ki so se rotile , ? Nedolžn idijo poroka In ne želé si več kervi potoka Na-se$ trepece vse so dej tihnile O večna milost! zdej se ura 'stéká, Rešitve ura 1 že posledno srago Preljiva Bog, zveličar, sin člověka! Na križa tèrdi les perbit, obéšen Zroči očetu svojo dušo drago Nagnè glavó, umerje ? ? t m svet je r e s e n: O. osmošolc I Vélika nedélja (Sonet.) ? a kriza je umorila smèrt kervava Ze tretji dan krijó ga groba tmine Zapertiga v trohljivosti globinej Svit zlate zarje še v zatoni plava: ? In skalnih vrat razdene se terdnjava 9 Nebeški žar odp grob prešine Perstóp gelj bleda Zveličar aleluja, slava! zgme ? Pogreba tretji dan se poveliča, Premaga smèrt in grob , ko prerok priča, Cast > slava ? aleluja, aleluja! Tuď nam, spijočim enkrat v zgodni jami Zori ko nas trobente glas predrámi ? Veličastvo, vstajenje, aleluja! 0. osmošolc Se nekaj od mizarskiga in tesarskiga lesá. - (Nadalje.) Spozná se bolno drevó tudi kadar po njem dovelj mahii raste ; će deblo gobe poganja, če je dupljasto, će je lup redek ali sušin, ali pa poćez debla razpokan ; će je deblo z zraski obdano in posekán les, de se^prezgodne gnjilobe obvarje rast zasukana;če je listje velo in redko; če drevó spomladi kasno listje požene, na jesen ga pa pred Mlad posekán les nima nepotrebne dolgostinedo brote, tudi terdnobe ne; prestariga ali prezor jeniga posekaniga lesa se pa gnjilic rad prijemlje, kér mu je gib in redivna moč že na stebli odjenjala. Če je pa za jadra, palíne in latine na barkah zlo dobriga ali stariga lesá potreba, se mora za te na posebno vizo perpravljati in sušiti. 5 Včasih je treba ranjeno drevó, ki bi sicer Kar časam zgubí; zaveriženi obraski, dovelj sušnih in brez človeške pomoći konec vzélo, zacelit i. mertvičevih vej, sosebno okoli verha, oznanujejo bo- ytiče eelenje in zdravljenje sadnih dreves, se najde lezin drevesa. Dalje se še drevesna bolezin spozná, nar boljši podučenje v bukvicah „kraj n ski vert ce se na deblih, sosebno mehkiga plemena ljuknice _ . „ narCígospodaPirea; tapodukveljátudizagojzdno najdejo, iz kterih veči ali manji, smolnate kapljice drevje: enako podučenje je bilo dano tudi v No na tla kapljejo; če se zraven debla na tleli prašna vicah lanjskiga leta na 149. strani. cervojedina zagleda. Gotovo znamnje, de se je kadar žolna pogostama v (Dalje sledí.) červ drevesa lotil v UIt¥C3a lul" ) iv a u a x ^uincx ^u^u^iauia v - deblo kljuje; tako nakljuvano in červojedno drevje Nekaj kemije kmetovavcam. se mora brez zamude podréti, de se še drugo zdravo drevje okoli ne okuži, njigov lespa odbrati, kolikor ga je za kak prid, drugiga pa za derva porabiti. pripraven, se mora ob pra ravno dorašen, posekovati. 14. (Nadalje.) Kaj je 2 gaz í De bo les za delo vim času in kadar je Vsakdanjim in neučením ljudem od kake ne vidljive reci cist zapopadek dati, ni ravno lahko 54 «A. Taka nevidljiva reć je zrak, v kterim kakor riba vode ne vidi, v kteri v i živimo ; pa ko bi jih nic ne tišalo, ne vezalo zivi, in bi za-njo vkup deržalo tudi práv ne bilo, ko bi jo vidila, kér bi potem v» V V • 1 t i • 1 # lili # li1 ziveza vec viditi ne mogla, in od lakotě poginila; tanjkiini napolnj takó tudi mi zraka ne vidimo, in ko bi ga vidili ? 7 bi se zamogle v gaze spremeniti; mislijo, de neizmer nebó je z gázi, če ravno z nezapopadljiv íirtpvmjeno ; de gazi so narpred stvar jer kakor se iz oblaka vodeni kanci ali tóčj 7 bili in odločvaj erlj y tak bi nam druge reči zakrival, de bi jih viditi ne žerna zedino zamogli. Zrak je veliko tanjši od vode, ima pa zvezde iz nei vender svojo težo; kolikor teži čeber vode, ravno več na naglim — odločile, ali tudi, de se ziiabit toliko teži 800 čebrov zraka. Ako bi zrak ne bil kaka še odločvajo. Slavni pevec gosp gázov neba de so se tudi pa ne pre K o s e s k so rec 7 in teze ne imel, bi stermo stoječiga člověka ne v novo leto v « vergel, drevja ne izrul in ne polomil, vozá obloženiga z lóO centi blagá ne zvernil, in barke, vpiraje se v nje jadra, iz Tersta v Egipt ali v Ameriko ne pesmi z krepkim glasam zapeli Zakon natore je tak' , de iz maliga veliko Kadar so učeni z balónam visoko gonil. Kakor plava riba, se opíraje s plavutami na vodo, ravno takó opira se tic naprej leté s peru tami na ■ kviško vzdignili se in golóba spustili dobro vedoč, de v takó tanjkim zraku s perutami opirati in leteti — s krempeljčiki živo se poprijemal, in kadar so ga po sili vim vergli, je Nic posvetniga pa ne postane veliko, če se druge pervíne , drobtince ali reči z njim ne spri jemljejo. Pervíne, ktere se navadno in v nar večih 7 ze je ta se nemoo-ei merah z gorkoto zedinovaje, v gáze spremenujejo. so kislic, gnjile in vodene. (Dalje sledi.) doli padel ko kamen t 1 i • V -I 7 kjer ni zraka, ali . t v * 5 .i kjer je pre tenak, tió ne more letéti. Naglo serkaje zrak skozi vozko z žnabeljnama storjeno luknjico, boš občutlej imel, kakor de bi vodo serkal. Zrak je tedej očitno neka reč, ktera, ako je ravno ne vidimo, svojo težo ima, sicer bi tacih komedij ne vganjal. Zrak, v kterim živimo, obstojí iz tréh, med kteri ■■ Podučenje, kakó se mora klavna živina in mesó ogledovati? (Nadalje.) Kader se pri zaklani go v ej i živini v p ers i h in trebuh likosti in barv h u r č k brad jdejo, pravij nski zdravnik seboj popolnama razločenih zrakov, Kieri pa niso v eniga zedinjeni, kakor, postavimo, moka, sol in voda v kruhu, ampak le mešani, kakor čebima slic prosá, četertinko pšenice in mernik ječmena med seboj dobro pomešal. Kaj je pa neki en ali drugi teh tréh, ali sploh govoriti, vsak zrak? vezano, de ima živina i To imé je sicer zató , kér f r a n c a dno ; e (FranzosenkrankheitJ , pa je grozno napěno ri člověku so vse druga bolezin, kakor ta, od ktere tukej govorimo: mi jo borno torej raji tranje govej im Ce se neka pervina z raz tedaj z zdramljeno in obcutljivo gorkoto (§. 5.) takó zveže, de gorkota zaspi, in de taka pervína z gorkoto takó zedinjena potřebuje na tavžente več prostora kot popřed — je tó zrak. Nalij sódic s srovim pa dobrim most-am, in postavi ga prikaže bikih j Večidel se ta bolez rade pogostama pojaj brad pri k 7 7 prav po redkama pa pri volih. te dolgo dolgo terp jena, po ti ej pa shuj bolezni je uni se ali d e b fr kér živina tud ti pa pi nar bolj k I aj kam na gorko: kakoi MRflNP^^HMRHHpHpi^H^^P hitro začne vreti, boš zamo Imenovani mehurčki ali bradov men uj ej ii ali ki huj anjkrat pri začetku dobro re [) tolst 7 gel s posebno vmetnostjo in dobro pripravo 400 imajo svoj sedež v p in treb 7 bule in gerče ? se ali 800, znabit še 1600 volovskih mehurjev s 7 sapo na njegovi vehi napolniti, in J° 7 ce muhurje zave h krajih, na pljučah, na persni koži, ► 1 V » v < « V • « V . • po razni po zunanji koži čev, na trebušni koži, po mreni zes, za vec lét shraniti. Mošta je bilo pred vre i. P ali na kup a j d ej ? zdej nj e m cebre, popivši ga, kar se ga je pri vročini skadilo, ali s pěnami raz kar ga je sodic popil 7 7 vender, če lilo, ga bo javalne zdaj bokal manj, in deržé mehurji po dva bokala imaš poleg vina še SiO, 40 ali 80 čebrov zraka, kteriga pervíne so popřed v moštu zlo malo prostora, zdaj pa v spremenjene in zedinjene veliko tavžent več potre bele / nate; kakor konopno ali kor oreh velike in včasi še veči : na stéblu viseče dej rudečkaste, zdej rumene, zdej pepel proseno žerno, ali pa ka ali pa koži perrašene 7 del terde, včasi z vodó napolnjene in vodenim mehurčkam enake. Drob, na kterim te bradovice sedé, se spridi, mesó se po dol bolezni eličá 7 v • , je za zívez zoperno, bujejo. vw.^v«««. -----„------ -----------7 ^ J ^---" ' ■ vodéno, slabo in za prodaj p rep o ve d Kadar se pervína z gorkoto zvezavši in (Dalj sledi.) zedinivši v zrak spremení, pravijo temu učeni vsih narodov in v vsih jezikih: gáz Vsak daj ko ga nič vkup ne tlači je te Opomín, kdaj korim saditi? Skušnje učijo, de korun dostikrat zató gnjije, kér in kraja raztanljiva in razpenljiva tekočina. Učeni je bii prepózno sajèn in prez^odej skopán. Tak ko-razločijo dvojne tekočine : kapljive, ki se dajo rún (krompir) ni zrel, torej tudi ne veljá za seme neka brez mere po kapljicah ali kančikih točiti, kakor voda, vino, kakor vsaka nezrela ali nehodná reč ne. 7 živo srebró i. t. d. in razpenl jive ali raz teg Skusnje učijo, de, razun nekima z«rodniíra pleme ljive 7 kakor vsi gázi in púhi. Med púham in gá na, navadni korun narmanj 20 tednov potřebuje 7 zam je pa ta razločik, de vsak puh, o hladi vši se 7 de dozori. Nar boljši čas korún saditi je tedej kmalo potem, se spremení ta hip v tó, iz česar se je naredil; ko sta zimski mraz in moca iz zemlje pošla, in ta svetiára Jurja. Prezgodno in iz vodeniga puha dobiš P* ■ ■ H vodo ; iz vinskima , ---------- - žganje ; čas je večidel okoli V --------W I------- V --7 -------—»----.) 7 ----- »> ----- iz živosreberniga živo srebró. Gáz pa ostane stá- prepozno sadenje je & um ■■ napčno; pre zgodno zató, kér novitno razpenljiva ali raztegljiva tekočina, intó zmírej naprej 7 dokler ga kaka kemijska moc, in ima zemlja vecidel se prevec zimske snezne mokrotě in mraza v sebi; prepozno zató, kér zavoljo ozimine mora sicer po zvoljenim žlahtanji v pervíno in gorkoto korún prezgodej izkopan biti. Letašnja zima je bila bolj ne razkroji. prijetili jeseni kakor zimi podobna, letas bo tedaj prav Naravoslovci menijo, de vse pozemljske stvari, korún že pred sv. Jurjem saditi. » ■ zemljo in zrak, in pognoji z mastnim pepélam , ki ga v V mokro zemljo nikdar ne sadi koruna ; moča in mraz mu hudo škodjeta, zató se mu tudi težka ilov- Etijopii nabere, te ravnine s silno rodovitnostjo. Kdo ne n a ta in mo čir na zemlja nikakor ne priiez«. Domo- vidi tukej roke božje, previdnosti, po ktere volji se na- vina koruna so tišti suhi in pešeni kraji Amerike y kjer tora ravnati mora? Naj bi imel Egipt drugačno zemljo zimskiga mraza ni, kjer je vreme skozi in skozi takó naj bi ne pádel dez v Etijopii v odloeenim prijetno kakor spomladi. Naj tedej umni kmetovavei te lastnosti korúnoviga domovinstva dobro prevdarijo! perteče kaka druga reka čas: in deželi ne bo přinesla blagoslova; le strašno I i' času; ali naj od druge strani, kak drugi po Kjer so kmetovavci lani semtertje gnjiliga koriina končanje. přidělali, bo treba pri letasnjim sajenji paziti, de bo le Pa ne samo v Egiptu, tudi v d r u gi h k r aj ih z e mlj e y zdravo seme v zemljo prišlo. Pridelki posajeniga ce- kjer dež ne more veliko iti, skerbi božja previdnost po liga koriina so nar obilniši; to so po večih kraj ih in takih potih za rodovitnost večkrat storjene skusnje do le v koscih po 2 ali 3 očeša > gotoviga poterdile. Kdor ga zemlje, in izpeljava o pravih in odločenih časih dež, ki je v višjili krajih padel y v sadi, bo sicei menj semena nižji, kjer zemlja po njem koperní. Takó se v Luzij a ni i potřeboval, pa tudi veliko menj přidělal. Ce si ljubi prijatel! po takim ravnanji 6 mernikov koruna pri sajenji novana svetiga Lojza, razlije po nerodovitnim * m . â • i « V 91 j m / m mm • • 1 l i ^ • 1 • f vsako leto o Velkimtravnu ali Rožniku velika reka, ime- pesku, in si pri hra nil, ti ga je pa kaksnih 40 mernikov odšlo y ki bi ga bil přidělal, ce bi bil ce li g a sadil. To je gotova ga z gnojnim vitniši zemljo spremeni blatam, ki ga sabo pripeljá y v nar rodo resnica. U b o g i kmet mora svoj plajš po vetru sukati Vse to je gospod natore z narvéči modrostjo in po izgledih ravnajo; gotovo jo kraje mu je skerb. Na nar višjili planinah, kjer se vidi. in vsako kmetijsko opravilo, le na pol storiti; premožni narpopolniši priméri obravnal. Cio za narbolj zapušene kmetje naj se pa po boljših bodo tudi bolj opravili. de bi ničesar živica ne mo ? malo ruj a vklást postal. (Učilištvo slovenskiga jezika vGorici). Od več strani smo slišali in v mnogih časopisih brali, de se vGorici pripravljajo, učilištvo slovenskiga jezika napraviti. (Znajdba noviga gnoja za razne žita in sade že). Imenitni nemški kemikar Dr. L i e b i g napravlja in prodaja gnoj, ki je razločen po žitnim in sadnim plemenu. Po tem takim dobi pšenica, rčž, oves korún, repa i. t. d. drugačen in svoji naturi pri i (Koristne nove knji cr » e). Od pridniga pisavca Novic u, častitljiviga gosp prof. Rob i data v Ce lovcu imamo bukve pricakovati, ktere ucijo, kakó naj člověk živí, de ne zboli in kakó se imá z domaćim i zdravili ozdravljati. Zvedili smo, de so te bukvice umno zložene; prodalo se jih bo tedej na tavžente. prav Ponudba službe. V 8 m art m ežn ar umerl per Lit i i je šolmašter ? in druzig isejo anist in Kdor to službo-želí i 5 doseći, naj se ondi per šolske okrajne ogledu vsaj do s v. Jurja tega leta ali z ustno ali s pisano prošnjo reč. Smerokovo seme na prodaj. Skerbna rej a lesá je dan današnji silno potrebna Ce bomo les le sekali skerbeli. se bo i naši m , za novo seme pa nic naslednikam slaba godila. ? ga S s me- prodaja rekovi m semenam kmetovavcam vstreči c. k. krajnska kmetijska družba v svoji pisarnici bokal po 20 kraje. Zdej je že čas sejati Pogrešik. V poprejšnjim listu Nr. 13 je pred predzadnjim redkam pesmi na cast. J. J naslednji stavek izpušen Gresniki ob B sodu N bodo v življenje vstali: Ne bodo v pravičnih shodu Večne sreče vživali. Vganjka. Nekdo vprašan koliko je ura? odgovori od dneva še preteklo, znese peti del tedej je bila ura ? tega, kar : kar je od dné imamo. Koliko J. P. hitili kup« V Ljubljani M ali trav Krajnju 30. Sušca. Reži........... » Ječmena........ » Prosa .......... » A j d e........... » Ovsa........... Oo^las. Današnjimu listu je perdjan pervi del novih bukvić, ktere pod nadpisam „Miloserčnost kmetijska družba deležnikam Novic brez v siga plačila podělila. do žival" bode skerbna c. Namen teh bukvić je stare in mlade ljudi podučiti m i li ga zaderžanja do živine in jim práv globoko v serce vtisniti napćnost neusmiljeniga ravnanja. Razložile se bojo v teh bukvicah nar poprej čuda božje v natori mnogih žival, s kterimi ne sme člověk po svoji neumni glavi in neusmiljeno ravnati. Kdor z živino gerdo ravna, ne spoštuje teh čudežev božjih in je divjiga serca, ktero nima ljubezni do člověka, kakor je tudi nima do uboge živine. Usmiljenje do živine priporočevaje, pa tudi ne bomo pozabili opominjevati, de zamore skerb za živino dostikrat tudi prevelika biti. Terpinčenje in mehkuženje: oboje je pregrešno. Cele bukvice bodo obsegle tri ali štiri "pole; poslednji poli bo glavni list z nadpisam te knjižice perdjan. Naj jih potem sleherni deležnik lepo z vezati da, de bojo šle od rok do rok in svoj namen gotovo dosegle. ....... š e c 1 o m i sli 1 i niso ? -------------- ... - V, .. " * ^ " " " * VU*, V«^ MVJV ^ ^ • ------- --- ^ • de bi pač tudi tište ljudi k milimu ravnanju z živino napeljale, kteri dozdej 5 de bi vtegnilo napčno biti, živino terpinčiti, in kterim besede sv. pisma še nikoli niso mar bile, ktero (pripov. 12, 10.) takdle govori: g o v e živine: serce h u d o b n i g a p a j e neusmiljeno. A Pravičnimu se smili življenje nje (JL Vredništvo.