Poštnina plačana v gotovini Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA Letna naročnina, Italija Lir 19.000 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177 Letna inozemstvo Lir. 30.000 PODUREDNIŠTVO Letna inozemstvo, USA dol. 28 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70* i \ Leto XXXIV. - Štev. 43 (1727) Gorica - četrtek, 11. novembra 1982 - Trst Posamezna številka Lir 400 Priče vere v Soli Vihar Wojtyla je razgibal Španijo Vatikanska Kongregacija za katoliški nauk je 15. oktobra objavila 44 strani obsegajočo listino z naslovom »Katoliški laiki - priče vere v šoli«. V listini je zapisano, da mora učitelj, ki je katoličan, živeti svoj poklic kot poklicanost na osnovi trdne in nenehne izobrazbe. Zavedati se mora, da učencem ne posreduje le znanja, temveč kot vzgojitelj pripravlja njihovo včlenje-nje v družbo. Pripravljati jih mora tako, da bodo odgovorne družbene naloge sprejemali v skladu z načeli evangelija in prispevali k izboljševanju in utrjevanju družbenih struktur. Zato jim mora vcepljati zavest svobode, ki vključuje spoštovanje do drugih, odgovornost, sposobnost konstruktivne kritike, solidarnost, smisel za pravičnost in pripravljenost drugim priskočiti na pomoč, kadar bo potrebno. POSLANSTVO KATOLIŠKEGA VZGOJITELJA Kot posredovalec kulture v organični in kritično prebujeni družbi mora katoliški vzgojitelj skrbeti za uresničenje dialoga med kulturo in vero, kajti ti dve področji sta med seboj najgloblje povezani. V tem od sekularizacije in nevere zaznamovanem svetu mora premagovati porabniško-kritič-no miselnost in zavest svojih učencev usmerjati tudi k nadzemskim vrednotam. Katoliški vzgojitelji so dolžni vzgajati celostno in dajati odgovore o Kristusovem odrešenjskem poslanstvu, smislu življenja, svetovnonazorski usmerjenosti itd. Če hoče učitelj odgovarjati na ta zapletena vprašanja, mira biti sam globoko veren. Spoštovati mora vest šolarjev. Krščanski vidik bivanja mora vedno predstavljati kot »ponudbo«, nikdar pa ne kot »prisilo«. Tudi na katoliških šolah je treba spoštovati prepričanje nekatoliških učencev. ODGOVORNO DELO Tajnik vatikanske Kongregacije za katoliški nauk nadškof Antonio Javierre Ortas je na tiskovni konferenci ob objavi listine dejal, da moramo kristjani v pluralistični družbi obvarovati svojo istovetnost. Obžaloval je, da je Cerkev dokaj pozno začela pritegovati laike v evangelizacijo. Poudaril je, da igra katoliška vera na področju vzgoje pomembno vlogo, in to celo tam, kjer ni verskega pouka, vendar ta spada v učni načrt. Delo vernih učiteljev je zelo odgovorno in mora biti »naravnano na celostno vzgojo človeka«. Zlasti pa je postalo pomembno v zadnjem času, ko je zaradi pomanjkanja duhovnih poklicev vedno manj učiteljev duhovnikov ali redovnic in vedno več laikov. Podtajnik Kongregacije msgr. Francesco Marchisano pa je na tiskovni konferenci povedal, da katoliške šole obiskuje od deset do petnajst odstotkov vseh šoloobveznih otrok in mladine. Po vsem svetu je kar 120.000 katoliških šol, katere obiskuje 45 milijonov učencev. Poleg tega pa je še 400 katoliških univerz in 127 inštitutov. Pri vseh teh šolah je v sedanjem razvoju treba predvideti vedno večji prirast učiteljev laikov. Umik duhovnikov in redovnic zaradi pomanjkanja duhovnih poklicev ali drugih pastoralnih nalog pa pomeni precejšnje »obubožanje« za te šole, kajti mnogi so bili pogumni in prepričljivi oznanjevalci Kristusove blagovesti. VELIK POMEN VERNIH UČITELJEV V NEKATOLIŠKIH ŠOLAH V nekatoliških šolah je navzočnost katoliških učiteljev pogosto edina možnost za oznanjevanje Kristusovega nauka. Na teh šolah morajo biti katoliški učitelji po svoji poklicni usposobljenosti, zavzemanju za pravico, resnico in svobodo, odprtosti, stalni poklicni pripravljenosti, naklonjenosti do šolarjev, bratski solidarnosti z njimi in nravno neoporečnem življenju »ogledalo, v katerem bodo vsi spoznali podobo človeka, oblikovanega po evangeliju«. Kjer je Cerkev preganjana, morajo tudi verni učitelji pogosto skrivati svoje prepričanje. Četudi molče, toda toliko izraziteje živijo po evangeljskih načelih, je že sama njihova navzočnost dejavno oznanjevanje Kristusove blagovesti in odgovor ateistični vzgoji, je zapisano v listini. Za mnoge mlade so ti učitelji edini način, da po njih in njihovem zglednem krščanskem življenju pridejo v stik s Cerkvijo in Kristusom, ki sta v takšnih šolah pogosto prikazana popačeno in napadalno. Listina v sklepnem delu posebej svetuje vernim učiteljem, naj skrbijo za stalno dodatno strokovno usposabljanje. Družbene skupnosti v posameznih državah pa se morajo zavzemati za to, da bodo v vzgojnem načrtu vedno upoštevana tudi krščanska načela. Množični orobmri v Argentini Ob odkritju množičnih grobov okoli Vel. Buenos Airesa je argentinska škofovska konferenca objavila svojo protestno izjavo, ki jo je leta 1977 izročila vojaški vladi in v kateri je rečeno, da je »ugrabitev neke osebe in njeno prikrivanje nedopustno«. Protest pa 'tedaj ni bil objavljen. Ker je med izginulimi v času državljanske vojne tudi kakih 300 italo Argentincev, je italijanska vlada nastopila z zahtevo po razčiščenju zadeve pri argentinski vladi, ministrski predsednik Spado-lini pa je v New Yorku, ko se je na sedežu OZN srečal z generalnim sekretarjem Perez de Cuellarjem, predlagal, naj bi se tudi generalni tajnik zavzel za razkritje storilcev in krivcev množičnih pokolov. Mi bi s svoje strani dodali: za vsak pokol bi morali Združeni narodi pokazati tako zavzetost kot za argentinski primer, kar pa se žal iz raznih oportunističnih ozirov ne dogaja, zlasti ko gre za pokole v socialističnih državah. » 'I' A I - Po povratku iz Guadalupe je sv. oče obiskal tudi starodavno mesto Toledo, nekdanjo prestolnico kastiljskih kraljev. Poslopje na vrhu griča je v državljanski vojni razrušena in kasneje obnovljena trdnjava Alcazar, spodaj pa rimski most čez reko Tago in nekdanja mestna vrata še iz rimskih časov Tako je socialistično usmerjeni dnevnik v Madridu »Diario 16« označil papeževo navzočnost v Španiji. O njegovi dejavnosti v španski prestolnici poročamo na drugem mestu. V tem članku se bomo omejili na potovanja po Španiji, ki jih je opravil po postanku v Madridu. PRI MATERI BOŽJI V GUADALUPE Jugozahodno od Madrida se razprostira prostrana Estremadura. Poleti jo žge pekoče sonce, pozimi jo bičajo ledeni vetrovi. V njej živi že stoletja delavno ljudstvo, ki mu je izobilje tuje. Premnogi si iščejo zaposlitve v tujini. Srce te pokrajine je božjepotni kraj Guadalupe s svojo črno Marijo. Sv. oče bi bil nezvest samemu sebi, če te božje poti ne bi obiskal. In bi bil tudi nezvest socialnemu nauku Cerkve, če ne bi opozoril ha problem zaposlitve, na gospodarsko krizo in na delavce, ki jih iz tujine pošiljajo domov. »Kapital mora služiti delavcu, ne pa delavec kapitalu,« je odločno pribil. V NEKDANJI PRESTOLNICI ŠPANSKIH KRALJEV Iz Guadalupe je Janez Pavel II. poletel v Toledo, kjer si je izbral industrijsko cono Algodor, 7 km proč od mesta za srečanje z ljudmi, kar ponosnim prebivalcem mesta ni bilo preveč všeč. Tu je govoril o poslanstvu laikov, da se udejstvujejo tudi na socialnem področju, o družini, ki naj bo izziv potrošniški uživanjaželjnosti in brezbožnemu materializmu. Tudi na političnem polju naj bo kristjan delaven. Ni nujno, da se drži ene same stranke, pač pa je nujno, da pomaga pri oblikovanju družbe, ki bo spoštovala človekove pravice. Kristjan naj se poveže pri apostolatu v organizacije, da tako da teže krščanski pristnosti v raznih družbenih okoljih, a pri tem naj bo povezan s pastirji Cerkve v ljubeči in odgovorni pokorščini. Že v Guadalupi je papež zvedel za umor poveljnika oklepne divizije »Brunete« v Madridu generala Victorja Lago Roman, ki sta ga izvedla dva pripadnika baskovske teroristične organizacije ETA. Ta vest je sv. očeta zelo pretresla. Na koncu svojega govora v Toledu je spontano pozval navzoče, naj molijo za zadnjo žrtev in za vse žrtve terorizma v Španiji: »Gospod naj reši Španijo tega težkega problema, vsi pa naj doumejo, da nasilje ni nikaka pot za reševanje problemov, poleg tega pa je vedno protikrščansko.« Svoje romanje po Stari Kastilji je sv. oče zaključil v starodavnem mestu Sego-via severozahodno od Madrida, ki je obstajalo že v času Rimljanov in v katerem je pokopan veliki cerkveni učitelj in duhovni voditelj sv. Terezije iz Avile sv. Janez od Križa. Na njegovem grobu je sv. oče izkazal spoštovanje možu, ki je skupaj s sv. Terezijo pustil globoke sledove duhovnosti v španski Cerkvi. V ANDALUZIJI Andaluzija je dežela veselih ljudi, a zelo ubožna. Velik del prebivalstva se preživlja s poljedelstvom, ki ga pa oblast premalo podpira. Zato je kmetijstvo po besedah sv. očeta »pepelka gospodarskega razvoja v Španiji«. Naravno je bilo zato, da je papež v prestolnici Andaluzije v Se-vilji svoje besede posvetil predvsem kmečkemu problemu. Oblasti naj napravijo poljedelstvo bolj donosno, ga osvobodijo biezposelnosti in izseljevanja ter zemljo oskrbijo s primerno industrijo. Tudi kmečki človek naj bi dobil občutek, da je njegovo dele enakovredno tovarniškemu. V Sevilji je sv. oče tudi opravil obred beatifikacije. Za blaženo je razglasil Angelo de la Cruz, ustanoviteljico Hčera križa, ki je v Sevilji in okolici skrbela za najbolj revne, španska mati Terezija bi ji danes rekli. Njen ugled je bil tako velik in njeno žrtvovanje za reveže tako cenjeno, da so socialisti, ko so bili na vladi v mestu pred državljansko vojno, eno ulico po njej imenovali, njen samostan pa je v divjanju množic med revolucijo edini ostal nedotaknjen. Popoldne je sv. oče obiskal slikovito mesto Granado na vznožju 3.200 m visoke Sierre Nevade. Doživljal je preteklost, ko so v njej vladali od leta 711 do 1492 arabski Mavri in iz nje napravili pravljično prestolnico. V Granadi je sv. oče zlasti govoril o vzgoji v veri. Veroučitelji naj bi bili v verskem znanju solidno formirani in vero naj bi v sebi tudi živeli. Za verski pouk je v Španiji, ki je katoliška dežela, poleg družine in župnije zelo pomembna tudi šola, bodisi zasebna kot državna. Ta pouk je treba nuditi ob spoštovanju vesti staršev in njihovih otrok. V BASKOVSKI DEŽELI V soboto 6. novembra se je sv. oče podal v deželo Baskov, ki doživlja burno dobo svoje večtisočletne zgodovine, saj jo pretresajo politični atentati, povezani s socialnim nemirom in iskanjem novih poti. Oblasti so podvzele izredne varnostne u-krepe, da ne bi prišlo do kakih terorističnih dejanj. Sv. oče se je najprej ustavil v mestecu Loyola, kjer se je leta 1491 rodil Inigo (Ignacij) Loyola. Trideset let nato je v svojem rojstnem kraju, ko se je zdravil od rane, ki jo je prejel ob obleganju Pam-plone, sklenil posvetiti se Bogu. Kasneje je ustanovil red Družbe Jezusove ali jezuitov, ki je danes s 27.000 člani daleč najmočnejši red Cerkve. Sv. mašo je papež opravil v somaševanju s tremi baskovskimi škofi in vrhovnimi predstojniki vseh redov in kongregacij, ki imajo za svoje ustanovitelje Špan ce. Prvi del govora je ob proslavljanju sv. Ignacija posvetil prav njim ter jih pozval, naj bodo zvesti svojemu poklicu in smernicam svojih ustanoviteljev, kar je tako močno poudaril tudi zadnji koncil. V drugem delu govora pa se je papež obrnil zlasti na baskovsko mladino. Potem ko je pohvalil baskovsko ljudstvo, da je bogato na človeških, kulturnih in krščanskih vrednotah, je povedal, da je prišel v to deželo zlasti »da doseže duhovno spravo«, saj to je poslanstvo Cerkve. »Vem,« je dejal, »da živite težke trenutke tako na družbenem kot verskem področju. Poznana mi je velikodušna prizadevnost toliko mladih, ki vršijo čudovite stvari; žal pa se nekateri mladi dajo voditi tudi od materialističnih ideologij in nasilja. Njim bi rad z naklonjenostjo in odločnostjo obenem povedal, jaz ki sem osebno okusil nasilje, naj se ne pustijo izkoriščati v svoji velikodušnosti in altruizmu. Nasilje ne gradi, žali Boga in tistega, ki je od njega prizadet. Še enkrat ponovim: krščanstvo razume in priznava pravično in plemenito borbo za pravičnost na vseh ravneh, a prepoveduje iskati rešitve, ki so oprte na sovraštvo in smrt.« Svoj govor je končal v baskovskem jeziku »Pakea zuei«, mir z vami. Iz Loyole je papež krenil v vasico Javier, kjer je obiskal grad, v katerem se je leta 1506 rodil sv. Frančišek Ksaverij, za sv. Pavlom največji misijonar vseh časov. Njegova zadnja želja je bila, da spreobrne Kitajsko. 3. decembra 1552 je osamljen umrl pred njenimi vrati. V Javierju je sv. oče izročil .misijonski križ 50 novim španskim misijonarjem, ki letos odhajajo v misijone, slovesnost, ki se ponavlja vsako leto. Ob tej priložnosti je znova poudaril misijonarski značaj Cerkve ter se zahvalil španskemu ljudstvu, da ima v misijonskih deželah 23.000 duhovnikov in redovnic. PRI MATERI BOŽJI PILARSKI Pozno popoldne je papež prispel v Zaragozo, mesto ob Bbru, ki hrani spomenike še iz rimskih časov in je prestolnica dežele Aragon. Ponos tega mesta je bazilika Matere božje del Pilar, tj. na stebru. Prav tedaj je bil v mestu narodni marijanski kongres. Seveda je sv. oče obiskal zborovalce in jim govoril o pomenu Marijinega češčenja. Na stadionu Romareda pa ga je pozdravilo 50.000 otrok. Tudi nje je nagovoril njihovi starosti primerno. Na trgu pred baziliko je zvečer zmolil rožni venec, ki ga je prenašal vatikanski radio. NA MONTSERRATU IN V BARCELONI V nedeljo 7. novembra je zajelo kraje papeškega obiska izredno slabo vreme. Slavna Marijina božja pot na Montserratu, kjer je sv. Ignacij Loyola po svojem spreobrnjenju odložil pred Marijin kip svoj meč, je bila v temnih oblakih. Sv. oče je prišel v svetišče s precejšnjo zamudo in je mogel le delno uresničiti začrtani program. Svoj govor je začel v katalonskem jeziku, ki je precej podoben furlanskemu. Dejal je, naj bo naše življenje v Marijinem stilu in nato navzoče, kakih 20.000 oseb pozval, naj gojijo sožitje in delajo za mir med narodi. »S te gore, resnične zelenice spokojnosti in miru želim pristni Gospodov mir vsemu človeštvu.« Na koncu je svoj ka-steljanski govor povzel v katalonščini in še posebej domačemu ljudstvu priporočil slogo. V Barcelono, glavno mesto Katalonije bi moral priti opoldne in tam zmoliti običajno nedeljsko angelsko češčenje. Pa je prišel šele ob 14. uri. Le težko se je namreč papeško vozilo prebilo z Montserrata do mesta, saj ga je v vsakem kraju ob poti pričakovala množica ljudstva. Molitev je opravil pred še ne dograjeno baziliko sv. Družine. Svoj prvi govor v Barceloni je posvetil prav družini, »ki je bistvena celica človeške družbe, šola vere in ljubezni, sožitja in socialnih kreposti«. Popoldne se je sv. oče na hribu Mont-juic, kjer je bila leta 1929 svetovna razstava, sestal z delavskim svetom. Imel je dolg govor, ki ga je posvetil problemom, kateri tarejo današnjo Španijo. Dva milijona ljudi je brez dela, sama Barcelona s tri in pol milijona prebivalcev ima 300.000 brezposelnih. Brezposelnost je po besedah sv. očeta ne le družbenopolitični in gospodarski problem, temveč tudi moralni, saj povzroča negotovost, ubija pobude in pospešuje, zlasti med mladimi, zatekanje k mamilom, alkoholu in zločinstvu. Sv. oče meni, da bo treba gospodarski red v celoti predrugačiti; potrebna bo racionalna organizacija dela tudi v mednarodnem svetu; poiskati bo treba nova delovna mesta. Gospodarstvo in tehnika imata smisel edinole, če služita človeku. Tudi podjetja so za človeka, ne pa obratno. Ob silnem dežju je na večer opravil sv. mašo na stadionu »Nou Camp«, kjer je Italija ob zadnjem nogometnem prvenstvu premagala Poljsko. Stadion je bil nabito poln, 120.000 ljudi je bilo prisotnih, ko jim je sv. oče dejal: »Hočete imeti varnega vodiča v sedanjem trenutku? Potem sledite cerkvenemu učiteljstvu, bodite zvesti zadnjemu koncilu in to brez pomislekov, strahu ali samovoljnega razlaganja njegovih določb. Pravilno naobračanje koncilskih sklepov ostane eden glavnih ciljev mojega pontifikata.« PREDZADNJI DAN V ŠPANIJI Preživel ga je v mestu Valencia, kjer je posvetil 140 diakonov v duhovnike in se srečal s 4.000 duhovniki, ki so ga prišli poslušat iz cele Španije. Pozval jih je, naj z evangelijem prepojijo mladino, družine, kulturo in se zavzamejo za človekove pravice. Tudi z ostarelimi se je sestal. Obsodil je današnji materialistični čas, ki poriva starejše ob rob družbe in jih pušča brez dobrote in pozornosti. To trpljenje je tem večje, saj ga povzročajo dostikrat lastni otroci in najbližnji sorodniki. Okolica Valencije je doživela pred tremi tedni strahotne poplave. Pomoč še vedno premalo organizirano in počasi doteka. Sv. oče je smatral za svojo dolžnost, da je obiskal tudi to poplavljeno področje. »Ob človeku,« je dejal, »ki trpi, mora biti vedno drug, ki ga spremlja in mu pomaga.« Da bi to z njegove strani ne bile samo lepe besede, je kot prvo pomoč namenil tri milijone španskih pezet. Zadnjo noč je sv. oče prespal v Madridu. V torek 9. novembra je še obiskal božjepotni kraj v španski Galiciji Santiago de Compostela, od koder se je na večer Vrnil v Rim. tedna im mm Dva papeževa dneva v Madridu Iz kronike tržaške Duhovske zveze Tretji dan svojega obiska v Španiji je sv. oče pričel na madridskem pokopališču Almudena, saj je bil tisti dan liturgični »dan vseh mrtvih« in opravil tam prvo sv. mašo. »Je to čudovito snidenje,« je dejal, »ko se živi srečujemo z mrtvimi in obnavljamo občestvene vezi, ki jih smrt ni mogla pretrgati. To občestvo ni nekaj umišljenega, temveč velika resničnost, za katero jamči sam Jezus Kristus, ki je na svojem telesu hotel doživeti našo smrt, da bi, v našo korist, tudi nad njo zmagal s svojim vstajenjem.« V KRALJEVI REZIDENCI Nato iga je helikopter prenesel v kraljevo rezidenco »La Zarzuela« v bližini Madrida. Poleg kralja je bil sedanji predsednik vlade Caivo Sotelo, bodoči ministrski predsednik Felipe Gonzalez in voditelji glavnih političnih strank, vključno komunistične. Sv. oče je izrazil svoje spoštovanje zakonitim predstavnikom ljudstva, ki jih je to svobodno izvolilo. Poudaril je, da Cerkev z naklonjenostjo spremlja narode, zlasti ko se prizadevajo zgraditi na obnovljenih temeljih svojo sedanjost in prihodnost. »Ni stvar moje pristojnosti,« je rekel sv. oče, »izrekati konkretne sodbe, ko iščete novih struktur ob spoštovanju enotnosti države in posebnosti ljudstev, ki jo sestavljajo, želim pa vam modrosti od Boga, da boste ohranili sožitje, medsebojno spoštovanje in dobro vseh.« Odmevi na te papeževe besede so bili med navzočimi političnimi voditelji zelo ugodni. Felipe Gonzalez je rekel: »Papeževe besede odgovarjajo mišljenju današnje Španije«, Calvo Sotelo je menil: »Trezne in jasne besede kot je to že običaj pri sedanjem papežu«, Fraga Iribarne, vodja desničarske Ljudske zveze pa: »Papež je modro poudaril neodvisnost Cerkve, obenem pa se izrekel za veliko stvar svobode.« Kasneje je sv. oče na sedežu apostolske nunciature sprejel predstavnike 104 držav, ki imajo svoje zastopstvo pri španski vladi ter dejal, da je nujno za današnji čas, da tako posamezniki kot narodi sami odločajo o svoji usodi. MAŠA ZA KRŠČANSKE DRUŽINE Nekaj veličastnega in nepozabnega je bila tako za papeža kot za dvomilijonsko množico, ki se je zbrala na velikem trgu na avenidi Paseo de la Castellana sv. maša, ki jo je opravil za vse krščanske družine v Španiji. Opozoril je navzoče, pa tudi voditelje strank, da »mora biti zakonska zveza trajna, čeprav gre lahko državna zakonodaja v drugo smer, da nobena oseba niti ustanova nima pravice uničiti osebe, ki je že spočeta, pa ne še rojena, da nima smisla govoriti o dostojanstvu človeške osebe, če se omogoča zdravnikom ter javnim in zasebnim službam uničiti brezobrambna človeška življenja, da imajo starši pravico in dolžnost vzgajati svoje otroke v svojem verskem in moralnem prepričanju, otrooi pa imajo pravico do verskega pouka in vzgoje tudi v državnih šolah.« Papeževe besede so bile jasno opozorilo novemu španskemu parlamentu, v katerem imajo absolutno večino socialisti. Ti imajo v svojem programu razporoko (ta je že bila sprejeta od prejšnjega parlamenta), splav in ukinitev državne podpore katoliškim vzgojnim zavodom. SPREJEM V MADRIDSKI NUNCIATURI Četrti dan svojega bivanja v Španiji je sv. oče začel s sprejemi na sedežu apostolske nunciature v Madridu. Prvi so bili zastopniki Judov. Njihov voditelj je papeža opozoril na rastoči antisemitizem v Evropi, izrekel mnenje, da je bodočnost judovskega ljudstva tesno povezana z državo Izrael in predlagal, da pride med Izraelom in Vatikanom do rednih diplomatskih odnosov. Drugi na vrsti so bili predstavniki raznih krščanskih Cerkva. Papež jih je zagotovil, da je ekumenski dialog eden glavnih ciljev njegovega pontifikata. Protestantom je dejal, da mu je znano, da so v preteklosti mnogo pretrpeli zaradi svojega prepričanja, a to je sedaj prešlo v zgodovino. Tretji so prišli k papežu njegovi rojaki. Poljsko so zapustili njihovi predniki po neuspelih vstajah leta 1830 in 1863. Pozval jih je, naj ostanejo zvesti poljski kulturi in tradiciji, četrti, ki jih je sv. oče sprejel, pa so bili časnikarji. V SVETU ZNANOSTI Iz apostolske nunciature je papež odletel s helikopterjem v univerzo, kjer se je sestal najprej s profesorji, nato pa s študenti. Poudaril je svobodo raziskovanja in pri tem obžaloval, da je v Španiji zlasti za časa inkvizicije prišlo do pretiravanj, zmot in napetosti med Cerkvijo in znanostjo, kar bi lahko postalo usodno za človeštvo. MED IZ DRUŽBE IZRINJENIMI Popoldne je papež obiskal dva mestna okraja na robu mesta, kjer živi delavski proletariat v barakah in v veliki moralni revščini. Socialistična stranka ima tu prevladujoč vpliv, v cerkev pa jih zahaja le 10 odstotkov. V enem od okrajev je sv. oče blagoslovil novo cerkev v župniji sv. Jerneja apostola. Prva je v skrivnostnih okoliščinah pred leti pogorela. Tu je imel sv. mašo. Drugo je opravil v predmestju Or-casitas, kjer je nagnetenih 150.000 oseb. To predmestje velja še posebno za »rdeče«. SREČANJE Z MLADINO Zadnja točka papeževega programa v četrtek 4. novembra je bilo srečanje z mladimi, ki so napolnili športni stadion Santiago Bernabeu, kjer je bila letos odigrana finalna tekma za svetovno nogometno prvenstvo med Italijo in Zah. Nemčijo. Znotraj stadiona se je nabralo 150.000 oseb, dvakrat toliko jih je bilo prisiljeno ostati zunaj. Navdušenje je bilo nepopisno. Sv. oče jim je predložil življenjski program, vse prej kot lahek: »Mladi kristjan se ne bo zatekal k nasilnim dejanjem, ki vodijo v terorizem, ne bo se izmikal obveznostim, ne bo se predajal mamilom, spolnosti in alkoholu, ne bo ostal brezbrižen ali nedelaven do zla. Vaš odgovor naj bo zdrava kritika, samostojno mišljenje in odklanjanje vsiljenih miselnosti.« Obisk na potresnem področju južne Italije Člani posebne komisije za probleme potresa so si od 19. do 23. oktobra ogledali razna potresna področja na jugu Italije. V omenjeni komisiji so bili prisotni zastopniki vseh strank, med njimi tudi dr. Drago Stoka za Slovensko skupnost. Komisija se je posebej seznanila s problemi potresnih področij na Siciliji, tj. v dolini Belice, nato s problemi dežel Basilicata in Campania. Povsod so se zastopniki dežele Furlanije-Julijske krajine sestali s predstavniki deželnih svetov in odborov prizadetih dežel. Predstavniki naše dežele so se tako lahko obogatili za izkušnje, ki jih je imel glede potresa italijanski jug in so obenem izkoristili priložnost, da so si v marsičem izmenjali koristne informacije ter izkustva. Omenimo naj še, da se je zastopnik Slovenske skupnosti v deželi Basilicata sestal tudi s predstavniki narodnostnih skupin, ki živijo v tej deželi. Tudi na tem področju so si izmenjali dragocene izkušnje o dejavnostih in težavah narodnostnih skupnosti v problematiki, ki jo prinašajo potresi in naravne katastrofe. Skoraj po vsakem skupnem romanju ali kakem drugem srečanju, ki smo ga imeli tekom letošnjega leta, me je kdo vprašal, zakaj nismo o tem nič poročali v »Katoliškem glasu«. Vprašanje je bilo gotovo na mestu, saj je poročanje o takih skupnih doživetjih brez dvoma pozitivno in koristno. Toda ker en sam človek ne more vsemu kaj in ker je težko dobiti koga, ki bi rad kaj napisal, je tako poročanje izosta- lo. Zato sem se namenil, da bom proti koncu letošnjega poslovnega leta napisal nekaj vrstic o letošnjih dejavnostih naše Duhovske zveze, seveda ne z namenom, da bi se z opravljenim delom hvalili, ampak samo zato, da bi bralce z našim delom bolje seznanili in jih pridobili za večje sodelovanje. I. V soboto 27. marca popoldne smo imeli prvi letošnji strežniški shod v Sv. Križu pri Trstu. Udeležilo se ga je 32 strežnikov iz šestih župnij. Najprej smo imeli v cerkvi kratek križev pot, nato izpraševanje vesti, spoved, sv. mašo in skupno obhajilo. Maševal in govoril je strežnikom dr. Jože Prešeren. Po maši smo imeli v dvorani malico, anketo, tombolo in razne igre. Otroci so bili vsi srečni in veseli in bi radi še in še ostali skupaj, če bi jih duhovniki, ki se jim je mudilo, ker je bila sobota, ne silili domov. V nedeljo 28. marca popoldne smo imeli v kapucinski cerkvi na Montuci spokorno bogoslužje in priložnost za spoved. Spokorno bogoslužje je vodil ljubljanski kanonik Jože Kvas, ki je imel tudi pridigo, med katero nam je podal nekaj res lepih in globokih misli. Svetokriški cerkveni me- LJUBEZEN DO BLIŽNJEGA Ob potovanju sv. očeta Janeza Pavla II. na Poljsko leta 1979 je Evropski center za kulturne pobude v Rimu (Centro europeo di Iniziative culturali - Roma) priredil v Krakovvu v dominikanskem samostanu sv. Trojice III. razstavo nabožne umetnosti, ki jo je posvetil prvemu slovanskemu papežu. Na razstavi je sodelovalo več sto umetnikov, med njimi tudi Andrej Košič iz Gorice. Ta je edini za predmet svoje slike izbral žrtev nacističnega nasilja poljskega minorita p. Maksimilijana Kolbeja z napisom »L’amore per il prossimo« (Ljubezen do bližnjega). Slika je bila nagrajena. »Mid term«, tj. vmesne volitve so v ZDA vsaki dve leti in sicer za vseh 435 sedežev v predstavniškem domu, za tretjino (33) senatorjev in za 36 guvernerjev zveznih držav. Rezultati volitev so pokazali, da volivci niso naklonili zmage niti opozicijski demokratski stranki kot so mnogi pričakovali niti republikancem in predsedniku Reaganu. Slednjim je uspelo obdržati večino v senatu, kar je zanje ključnega pomena, na drugi strani pa so demokrati znatno povečali svojo prednost v predstavniškem domu, to pa utegne povzročiti Reaganu resne težave pri izvajanju gospodarske politike. Vendar je ameriška vlada že napovedala, da bo ostala pri dosedanji usmeritvi. V novem ameriškem kongresu bodo ime- li demokrati v poslanski zbornici 265 sedežev, demokrati pa 168. Dva sedeža bosta oddana na volitvah 30. novembra. Prejšnja sestava zbornice je bila 243 demokratov in 192 republikancev. V senatu so si od 33 sedežev v igri 20 priborili demokrati, 13 pa republikanci. V celoti se sestav senata ni spremenil: 46 demokratov in 54 republikancev. Kar se tiče guvernerjev posameznih zveznih držav, so demo- šani zbor je ubrano zapel nekaj postnih pesmi. Udeležencev je bilo okrog 250, spovednikov pa osem. Po bogoslužju so mnogi opravili spoved, drugi pa smo zmolili križev pot. Ko so udeleženci odhajali domov, je bilo videti na njih zadovoljstvo in mir, tisti mir, ki nam ga more dati samo Bog. V sredo 28. aprila smo imeli skupno romanje v slovenski Lurd, v Senovo in Stično. Bil je lep in sončen spomladanski dan. Zgodaj zjutraj so avtobusi po mestnih in okoliških župnijah pobirali romarje in jih peljali proti mejnima prehodoma na Fernetičih in na Pesku. Vseh avtobusov je bilo 13 s približno 650 romarji. Po kratkem postanku v Grosupljem smo se pripeljali v Brestanico ali slovenski Lurd. Tam smo se ustavili in si šli ogledat lepo in umetniško zelo bogato Marijino baziliko. Škoda, da smo si jo morali ogledati zelo na hitro, ker se nam je mudilo v Senovo. Bili pa smo vseeno zadovoljni, da smo jo mogli videti in spoznati in smo si dejali, da jo moramo še kdaj Obiskati, ker je tako lepa in veličastna. Na Senovo smo dospeli okrog 10.30. Avtobusi so se ustavili pred moderno cerkvijo, ki je posvečena vstalemu Zveličarju. Ko smo izstopali iz avtobusov, so nas veselo pozdravljali zvonovi. Kmalu smo napolnili prostorno, lepo in kakor za veliko noč okrašeno cerkev. Med molitvijo rožnega venca in petjem so mnogi opravili sv. spoved. Nato pa se je začela sveta daritev. Somaševalo je 13 duhovnikov in ga je vodil škofov vikar dr. Lojze Škerl. Lepo, preprosto in prepričevalno nam je govoril o Kristusovem in našem vstajenju tamkajšnji župnik Janez Nanut. Govor je bil dolg, a se nam je zdel kratek, ker je bil zanimiv; govornik nam je namreč razkrival glavno resnico naše svete vere: resnico o posmrtnem in večnem življenju. Med mašo je bilo ljudsko petje. Prepevali smo skoraj same velikonočne pesmi tako navdušeno kot malokdaj. Po službi božji smo se poslovili od vstalega Zveličarja, ki je tako lepo naslikan na glaivni steni za oltarjem in se med petjem velikonočne pesmi Raduj, nebeška se Gospa in pritrkavanjem zvonov vrnili v avtobuse. Kosilo smo imeli skoraj vsi v hotelu Sremič v Krškem. Le dva avtobusa sta ostala na Senovem in bila tam na kosilu. Kosilo je bilo dobro in obilno. Tudi postrežba je bila hitra, dasi nas je bilo 650. Po kosilu smo se odpeljali v Stično. Ko smo se zbrali v cerkvi, nas je prišel pozdravit tamkajšnji opat dr. Anton Nadrah. Na kratko nam je tudi razložil cerkev in samostan ter odgovarjal na vprašanja, ki smo mu jih stavili. Kar naenkrat smo zagledali pred seboj ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarja, ki je prišel iz Ljubljane, da bi nas pozdravil in nam vlil novega poguma za nadaljnje prizadevanje za rast ■in vztrajnost v duhovnem življenju. Njegovega obiska in njegovih vzpodbudnih besed smo bili vsi veseli. Romanje smo zaključili s petimi litanijami Matere božje in odpevi ter blagoslovom z Najsvetejšim, ki nam ga je podelil ljubljanski nadškof. Po blagoslovu nas je fotograf še slikal z nadškofom in opatom, nato pa smo se odpeljali proti domu, hvaležni Bogu za tako lepo in duhovno bogato romanje. (Drugič naprej) Jože Kunčič krati republikancem iztrgali 9 držav, republikanci pa demokratom dve. Tako kontrolirajo demokrati od 50 držav 34. Volivna udeležba je bila zelo nizka, komaj 38 odstotkov. Zdi se, da čakajo volivci na predsedniške volitve leta 1984, ko bodo dokončno izrazili svoje stališče do Reaganove gospodarske politike. Papež bo prihodnje leto obiskal Poljsko Dva dni pred napovedano splošno stavko se je general Jaruzelski sestal v Varšavi s poljskim primasom Glempom. Pogovarjala sta se, kako ohraniti mir v državi. Obenem sta se dogovorila, naj bi papež na skupno vabilo državnih oblasti in poljske škofovske konference obiskal Poljsko prihodnje leto 18. junija. Nadškof Glemp je torej prišel vojaški vladi naproti, kar delu duhovščine, ki trdno podpira Solidarnost, ne bo všeč, saj gre za izrazito sodelovanje Cerkve z osovraženim režimom. Gotovo je le eno: poljski primas je ravnal po smernicah, ki jih je prejel od sv. očeta ob svojem zadnjem obisku v Vatikanu. ■ Predsedstvo SZDL Slovenije je zelo ostro protestiralo zaradi stvari, ki so se ob koncu prejšnjega tedna (pred prazmi-kom Vseh svetih) dogajale na slovenskih mejnih prehodih na severu države, ko so carinske oblasti preprečile uvoz blaga, ki so ga s seboj pripeljali zdomci, kateri niso bili obveščeni o novih predpisih oz. je bilo rečeno, da zanje ne veljajo. Predsednik SZDL smatra za to sramoto, ki ni samo moralna, temveč predvsem politična, odgovorne zvezni sekretariat za finance in zvezno carinsko upravo, pa tudi krajevne dejavnike. Obenem predsedstvo ugotavlja, da se je uveljavila nesprejemljiva praksa, da vsak dan, odkar veljajo novi ukrepi, odhaja službeno v Italijo in Avstrijo do 7 tisoč ljudi. ■ Predsednik italijanske vlade Spadolini je skupatj z zunanjim ministrom Colom-bom obiskal Washington ter se z Reaganom in državnim tajnikom Shultzem pogovarjal o sibirskem plinovodu, čigar udeležbi zahodnih evropskih držav pri njego- vi gradnji ameriška vlada zelo nasprotuje. Spadolini je tudi v imenu evropskih zaveznikov izrazil Reaganu željo, da bi kmalu prišlo do sporazuma med ZDA in Zah. Evropo v zvezi s plinovodom, s svoje strani pa je predlagal, naj bi države EGS omejile izvoz tehnologij v Sovjetsko zvezo in zmanjšale energetsko odvisnost od nje. Obenem je ameriškega predsednika opozoril, da ameriške sankcije zoper izvoz v SZ škodujejo evropskemu gospodarstvu. Isto velja tudi za ameriško denarno politiko. Naglo naraščanje vrednosti dolarja namreč še posebej prizadeva Italijo. ■ Dolgoletni glavni tajnik španske komunistične partije Santiago Carrillo je odstopil in predlagal za svojega naslednika 37-letnega Gerarda Iglesiasa, dosedanjega partijskega tajnika v Asturiji. Centralni komite partije je njegov predlog osvojil. Carrillo, ki ima sedaij 67 let, je zagovarjal neodvisnost stranke od Sovjetske zveze, zaradi česar si je nakopal dosti nasprotnikov znotraj partije, zlasti v vrstah katalonskih in baskovskih komunistov. Zadnji udarec pa so Carrillovemu ugledu zadale nedavne parlamentarne volitve, ko je partija nazadovala od 23 na 4 poslanska mesta. ■ Šele sedaj je prišla v javnost vest, da je ob koncu mednarodne tekme med domačim Spartakom in nizozemskim Haarlemom prišlo v Moskvi 20. oktobra na stadionu Lenin zaradi hudega pritiska gledalcev do zrušenja dveh stopniščnih ograj, zaradi česar je veliko oseb strmoglavilo v prazno. Menda se je ubilo 72 oseb, najmanj 150 pa jih je bilo ranjenih. Zanimivo je, da je o tej nesreči poročal le neki večerni list in to na notranji strani. V treh vrsticah je bilo rečeno, da je na stadionu prišlo do nesreče zaradi »nepravilnosti pri urejanju odhoda gledalcev s tribun, kar je zahtevalo nekaj žrtev«. ■ Preusmeritev letal je v Sovjetski zvezi redek dogodek, saj se malokdaj zve, če se primeri znotraj države. To pot pa so ugrabitelji (bili so trije moški iz Vzhodne Nemčije) sovjetskega pilota z orožjem prisilili, da je namesto v Odesi ob črnem morju pristal v kraju Sinop na turški strani. V letalu je bilo 42 potnikov. Ugrabitelji so se turškim oblastem takoj predali in zaprosili za politični azil. ■ Na predlog 20 latinskoameriških držav je generalna skupščina Združenih narodov v New Yorku sprejela resolucijo, naj Vel. Britanija in Argentina čimprej miroljubno rešita spor okrog suverenosti nad Malvin-skim otočjem. Za resolucijo je glasovalo 90 držav, med njimi ZDA in vse vzhodnoevropske države, vzdržalo se jih je 52, med njimi Italija, proti pa jih je bilo komaj 11. Argentina je izid glasovanja sprejela z velikim zadovoljstvom, saj pomeni zanjo diplomatsko zmago po pekočem vojaškem porazu, britanski zunanji minister Pym pa je glasovanje označil za »hinavsko in cinično«, ki ga britanska vlada ne namerava upoštevati. ■ Vojaški režim v Turčiji je izvedel preteklo nedeljo ljudsko glasovanje o novi ustavi, ki so jo pripravili vojaki z generalom Evrenom na čelu, ki je postal z novo ustavo predsednik države za prihodnjih sedem let. Po novi ustavi dosedanji glavni politični stranki (Stranka pravice in Republikanska ljudska stranka) deset let ne bosta smeli delovati. Predsednik države ima velika pooblastila, svoboda tiska, sindikatov in posameznikov pa bo močno omejena in pogojena od stališča oblasti. Udeležba na referendumu je bila zelo velika. Kar 90 % volivnih upravičencev je glasovalo in od teh naj bi se bilo 91 % odločilo za novo ustavo. Pred svojim povratkom v Rim je papež Janez Pavel II. v torek 9. novembra obiskal še znani božjepotni kraj Santiago de Compostela v španski Galiciji na zahodu države Vmesne volitve v ZDA Stran 3 Z GORIŠKEGA Plautov »Hvalisavi vojak« v Gorici Za začetek nove gledališke sezone je Slovensko stalno gledališče iz Trsta kot prvo igro pripravilo komedijo Tita Maccia Plauta »Hvalisavi vojak«. Ne vemo, kaj je botrovalo izbiri te igre, a zdi se nam, kar so tudi drugi že dejali, da bi bilo treba za prvi nastop v novi sezoni izbrati kako močnejše delo. Zgodba je na moč preprosta. Domišlja- vi vojak Stolpolom si da pripeljati k sebi mladenko Poliziko, ki pa ljubi drugega. Vojakov suženj Spletko uspe s svojo premetenostjo gospodarja prepričati, da je zanj bolje, da si izbere drugo dekle Vr-hinko, Poliziko pa pusti. Nazadnje ostane opeharjen za obe. Prevod iz latinščine, ki ga je opravil prof. Alojz Rebula, je res mojstrski. Igralci, tako v glavnih vlogah kot v manj pomembnih so podali dovršene like. V tem oziru jim gre vse priznanje, saj so ob slabotni zgodbi ustvarili prijetno delo. To pot je gotovo najbolj blestel igralec Tone Gogala v vlogi sužnja Spletka, ki je vodil z izredno izraznostjo vse dogajanje na odru. Tudi Barbara Jakopič v vlogi Polizike mu je bila dostojna vrstnica. Anton Petje v vlogi Hvalisavega vojaka tudi to pot ni zatajil. V vsaki vlogi se dobro znajde kakor tudi Bogdana Bratuž, ki je imela vlogo Vrhinke. Oder je bil zelo domiseln. Zlasti je bil posrečen premični konj, na katerem se je Hvalisavi vojak vozaril sem in tja. Letos bodo v Gorici za vsako igro trije nastopi. Pri tej igri je bila udeležba zelo lepa. V nedeljo in torek je bila dvorana dobro zasedena, v ponedeljek celo razprodana. Upajmo, da bodo tudi naslednje predstave SSG take, da bo goriško občinstvo rado prihajalo. - jk Sovodnje Sestanek odbora krajevne sekcije SSk. Na tem sestanku, ki ga je vodil tajnik sekcije Benjamin Čemic je odbor pregledal delovanje sekcije in ugotovil neki zastoj v političnem delovanju. Ob tem problemu, ko prejema svetovalska skupina SSk v občinskem svetu za vodenje upravne politike na občinskih sejah razne nasvete od zunaj glede političnih prijemov, je bil sekcijski odbor mnenja, da nima potrebe takih nasvetov, tudi zato, ker mora upoštevati potrebe in razmere posameznih vasi v občini in tudi ne more za vsaki problem sklicati sestanka sekcije. V pogovoru je bilo tudi omenjeno javno obveščanje pri poročanju o občinskih sejah in drugih problemih. Nadalje se je govorilo o bodočem delovanju sekcije. Treba bo sklicati občni zbor, ki bi moral biti že pred meseci. Z ozirom na bližnji pokrajinski in deželni kongres stranke je bilo sklenjeno, naj bi bil občni zbor konec novembra. Poleg običajnih poročil in volitev članov novega odbora bo treba določiti nove predstavnike v pokrajinski svet SSk kot to določa statut. Ob spominu na praznike v prejšnjih letih, ki jih je sekcija priredila za svoje somišljenike in so običajno v novembru je bilo sklenjeno, -naj se izvede tak praznik tudi letos in poišče zanj primeren prostor. V zvezi s polaganjem vencev 1. novembra v počastitev naših padlih in umrlih za našo svobodo in boljši socialni red je odbor sklenil, naj tudi letos sekcija položi svoj venec pred enim od spomenikov, ki so v območju občine, člani odbora so se odločili za Vrh, kjer so venec položili skupno z občinsko upravo. S tem je bil letos sklenjen krog polaganja vencev s strani sekcije SSk pred posameznimi spomeniki na območju občine. Prvič je bilo to storjeno leta 1980. Tudi je predstavnik manjšine v občinskem svetu v Sovodnjah, tj. SSk spremljal venec občinske uprave pred spominsko obeležje, ki je na hiši pred cerkvijo v Sovodnjah. Na Dan mrtvih je sovodenjska občinska uprava skupno z domačimi športnokultur-nimi društvi, s sekcijo SSk in borčevskimi organizacijami iz Sovodenj položila vence pred spomenike v Sovodnjah, Gabrjah in na Vrhu. Sodelovali so pri priložnostnem kulturnem sporedu člani sovodenjskega . noneta in združeni zbor »Danica« iz Vrha. Na Vrhu so bile tudi krajše recitacije, ki sta jih podala Mavrieij in Manuela Černič. Teh polaganj vencev so se letos udeležili tudi predstavniki jugoslovanskega konzulata v Trstu. Prejšnja leta so to naredili že en dan prej. Nekateri občani so se vprašali, zakaj letos ni bilo ob spremljanju venca, ki ga položi občina pred spomenike in so ga prejšnja leta nosili predstavniki vseh političnih skupin, ki so zastopane v občinskem svetu, tudi predstavnikov manjšine (SSk). Verjetno manjšina vabila ni prejela, ker je začela sama polagati svoj venec. Od Minici shnmskin skivdzma i\aroane noše s škofom F. Krambergerjem na Slomškovi proslavi 17. oktobra v Bazovici Bazovica Slomškova proslava. Župnijska skupnost je vesela, da je Slomškova proslava lepo uspela in da je vzbudila veliko zanimanje za Slomška ter željo, da bi ga Cerkev razglasila za blaženega in svetnika. Razstavo Slomškovih spisov v Slomškovem domu si je ogledalo okrog 500 oseb. Tudi učiteljišče in Vzgojna šola za vrtnarice iz Trsta sta v celoti prišla v Bazovico ter si ogledala razstavo in prikaz diapozitivov Slomškovih krajev ob glasbeni spremljavi, ki jo je pripravil g. Franc Pohajač. Na ogled so prišle tudi' osnovne šole iz Bazovice, Gropade in Trebč. Hvaležnica. Tudi Hvaležnico smo slovesno praznovali tako dopoldne kakor popoldne z zahvalno liturgijo, pri kateri je sodelovala mladina bodisi z branjem dogodkov in spisov o hvaležnosti kakor tudi s hvalnicami, ki jih je prepeval otroški zbor Slomšek pod vodstvom Fride Valetič. Cerkveni slovesnosti je sledilo srečanje v Slomškovem domu. Veliko ljudi je privabilo zlasti zanimanje za diapozitive z našega poletnega izleta po" južni Italiji. Diapozitive z glasbeno spremljavo ob besedi Silvane Ražem-čač je pripravil Stojan Ra-žem. Boža Ota iz Gropade je pa prikazala kratek film s tega izleta. Zaključil je g. župnik tudi z diapozitivi. Sledilo je veselo kramljanje ob kozarcu vina in domačega kruha. Hvaležni smo vsem sodelavcem in darovalcem. Tudi Skupnost invalidov Družina z Opčin je bila vesela pridelkov naše zemlje, ki smo jih ji izročili naslednji dan. Palestinski škof v Trstu Na povabilo tržaške sekcije ACLI je prišel predavat v Trst jeruzalemski škof Hi-larion Kapudži, ki so ga svoj čas izraelske oblasti zaradi tihotapljenja orožja obsodile na 12 let zapora, pa potem na posredovanje papeža Pavla VI. kmalu spustile. Škof Kapudži je svojemu predavanju dal naslov »Mir v Jeruzalemu«, govoril pa je predvsem o vprašanju Palestincev. Dejal je, da njegovi rojaki zahtevajo dostojanstvo in svobodo. Dostojanstva pa ni brez lastne države. Evropi je očital, da ne stori dovolj za rešitev palestinskega problema. Znala se je takoj postaviti na stran Vel. Britanije ob spopadu za Malvinske otoke, češ da imajo prebivalci Malvinov pravico do samooodločbe, zakaj ne ravna tako tudi, ko gre za samoodločbo Palestincev? Opisal je trpljenje palestinskega ljudstva, ki ga doživlja v svojem neprestanem izgnanstvu in se zavzel za dialog v treznosti in umirjenosti zahtev na obeh straneh. XI. literarni natečaj »Mladike« Revija Mladika razpisuje nagradni literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno črtico, novelo ali ciklus pesmi poljubne vsebine. Rokopis je treba poslati v dveh čitljivo pretipkanih izvodih s priporočeno pošiljko na naslov: MLADIKA, ul. Donizetti 3, 34133 Trst do 31. decembra 1982. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro. Točni podatki o avtorju in naslov naj bodo v spremnem pismu, opremljenim z istim geslom ali šifro. Ocenjevalno komisijo sestavljajo: univ. prof. in kritik Martin Jevnikar, pisatelj Alojz Rebula, pesnik Albert Miklavec, pesnica Ljubka Šorli Bratuževa in odgovorni urednik revije Marij Maver. Mnenje komisije je dokončno. >Na voljo so sledeče nagrade: za črtico ali novelo prva nagrada 100.000 druga 50.000 in tretja 30.000 lir. Za ciklus pesmi pa prva nagrada 50.000, druga 30.000 in tretja 20.000 lir. Izid natečaja, ki je odprt vsem, ne glede na bivališče, bo razglašen ob slovenskem kulturnem prazniku - Prešernovem dnevu prihodnje leto na javni prireditvi in po časopisju ter bo sporočen z osebnim pismom nagrajencem. Vsi teksti ostanejo v lasti Mladike. Nagrajena dela bodo Objavljena v letniku 1983. Objavljena bodo lahko tudi druga dela, za katera bo komisija mnenja, da so primerna za objavo. Kongres miljske sekcije SSk V petek 5. novembra je imela sekcija Slovenske skupnosti za področje miljske občine srečanje svojih članov in simpatizerjev. V prvem delu je sekcijski tajnik Danilo Šavron razložil dnevni red srečanja, ki je poleg razprave tako o splošnem kot o krajevnem političnem položaju zlasti po odstopu miljskega občinskega odbora obsegal še konkretne krajevne probleme, izvolitev delegata na pokrajinski kongres stranke in vodstvenega odbora sekcije. čeprav SSk nima svojega predstavnika v miljskem občinskem svetu, je politično zainteresirana, da ne bi nastala kriza ovirala ali zavrla izvajanja sprejetih obvez v korist Slovencev v miljski občini. Pri obravnavanju drugih krajevnih problemov je bil govor zlasti o napeljavi metanskega omrežja, o katerem se govori že več let, o potrebi ojačenja avtobusne proge št. 47, o poimenovanju osnovne šole po javnem delavcu Albinu Bubniču ter o zaskrbljenosti glede razlastitev za predvideni odsek hitre ceste čez Osapsko dolino proti Škofijam in Kopru. V drugem delu srečanja so prisotni izvolili delegata na pokrajinski kongres SSk ter petčlanski odbor, ki bo vodil sekcijo v prihodnjem obdobju. Boljunec V soboto 6. novembra je pri večerni maši boljunska župnijska skupnost uradno sprejela medse svojega novega župnika. Franc Vončina, dosedanji župnik v Mačko-ljah, je bil namreč 1. oktobra letos premeščen in imenovan za župnika v Bo-Ijuncu, ki pa je upravljal župnijo že približno eno leto. Tako se je v soboto zbralo pri maši večje število vernikov, cerkveni pevski zbor je ubrano pel in zapel g. Vončini v pozdrav »Novi župnik bod’ pozdravljen«, prof. Aldo Štefančič pa je v imenu župnijske skupnosti in katoliških organizacij v vasi izrekel novemu župniku dobrodošlico. Ker je bila tega dne tudi Hvaležnica, je pri darovanju skupina boljunskih skavtov prinesla na oltar košaro domačega kruha in vina ter košaro poljskih pridelkov. Po maši je bilo družabno srečanje v dvorani Mladinskega doma, za kar so še posebno poskrbele boljunske žene. G. Vončina se je zahvalil za sprejem in poudaril vlogo župnika in laikov v današnji župniji ter povabil vse navzoče k še večji strnjenosti in delovanju. Zal pa se g. Vončina trenutno še ne more vseliti v boljunsko župnišče, ker je to v slabem stanju in potrebno temeljite obnove. Pričakujemo, da bo dolinska občinska uprava, ki je lastnica hiše, čimprej ukrepala, da bo to tega prišlo. Ostane pa g. Vončina začasno še upravitelj župnije Mačkolje. Tako bo vsaj za nekaj časa še moral deliti svoje moči na obe župniji, kar pa je zelo naporno in zahtevno. Želimo mu, da bi vse to zmogel in z božjo pomočjo premostil vse težave. ★ Tam kjer glad mori lenuha, najde priden dosti kruha (škof A. M. Slomšek). V prejšnji številki smo obširno poročali o proslavi, ki je bila v nedeljo 31. oktobra v Kulturnem domu v Trstu in s katero so slovenski skavti v zamejstvu slovesno zaključili praznovanja ob 30-letnici obstoja zamejskega slovenskega skavti-zma. Slavnostni govor je imel načelnik tržaškega fantovskega dela Slovenske zamejske skavtske organizacije Vinko Ozbič. Danes njegov govor objavljamo kot smo to obljubili. V 30 letih se je vršilo v okviru SZSO, torej organizacije, ki danes združuje vse slovenske skavte in skavtinje v deželi Furlani j i-J ulij ski krajini prek 120 taborov. To pomeni na tisoče v šotorih prespanih noči, to pomeni skupno nekaj tisoč šotorov, v katerih in ob katerih so že od prvega tabora skavtinje in skavti preživeli svoje najlepše trenutke. Koliko tabornih zgradb, jamborov, vhodov, obednic itd. so postavili! Koliko izletov, koliko sestankov, srečanj, koliko doživetij! Koliko ur so in smo voditelji in voditeljice pripravljali in vsklajevali delovanje, da je bilo čim uspešnejše in čim lepše. Večkrat je mladostna zagnanost prekipevala. Včasih smo tudi kaj zgrešili. Precenjevali smo svoje zmogljivosti. Skavtsko delovanje pa sloni na samovzgoji od najmlajših do najstarejših: nudijo in predlagajo se oblike nalaganja odgovornosti. S tem se oblikuješ in rasteš. Da. Rasteš. V tej organizaciji rastemo vsi. Tako je prišel trenutek, ko se hočem v imenu naše organizacije zahvaliti vsem tistim, ki so kdajkoli in na katerikoli način dali svoj doprinos rasti in uspehu naše mladinske organizacije. Tu mislim na razne domove in društva, na naše duhovnike, na posameznike. Na tiste, ki ste nas finančno podprli, včasih tudi krepko. Na starše, ki ste nam vedno dobrohotno in navdušeno sledili pri tem skupnem vzgojnem delu. Na tiste, ki ste nam v svojih zasebnih domovih nudili prostor in možnost za delovanje. Na vse tiste, ki ste nam bili blizu in ste nam še blizu. Prisrčna vam hvala! KNJIŽNA ZBIRKA GORIŠKE MOHOR. DRUŽBE ZA LETO 1983 1. Koledar - zbornik 2. Ludovik Ceglar: Janez Madon. Zgodovinsko odkritje slovenskega misijonarja z Goriške v Braziliji. 3. Stepan Zavrl: Rojstvo v Betlehemu. S slikami. 4. Primorski slovenski biografski leksikon. 2. knjiga, 1. snopič. Umrl je lazarist Ludvik Savelj V torek 9. novembra je na Mirenskem Gradu zaključil svojo dolgo in plodovito življenjsko pot g. Ludvik Šavel j iz kongregacije misijonarjev sv. Vincencija Pavel-skega, ki jih ljudstvo imenuje tudi lazariste. Lani 26. avgusta je spolnil 90 let življenja, česar smo se spomnili tudi v našem listu. Doma je bil iz Kamnika, stopil po dovršenih srednješolskih študijah k lazaristom in končal bogoslovje v Gradcu, kjer je bil leta 1915 posvečen v duhovnika. V prvi svetovni vojni je bil nekaj časa kurat na tirolskem bojišču, nato pa je kot misijonar deloval v Celju in Ljubljani. Leta 1938 je prišel v Trst za delo med Slovenci v zamejstvu, kajti italijanske oblasti so dve leti prej izgnale slovenske lazariste z Mirenskega Gradu. Po enem letu bivanja v Trstu je g. Šavelj zbolel za kostno jetiko in se moral zdraviti v Dalmaciji in Ljubljani. V Trst se je vrnil leta 1945 in ostal tu skoro do smrti. Vodil je misijone (nad 250), duhovne vaje in obnove, imel majniške govore, govoril na tržaškem radiu, rad spovedoval. Nekaj časa je bil tudi katehet. Potreben zaradi starostnih težav stalne strežbe je iz Trsta odšel k svojim sobratom na Mirenski Grad, kjer mu je božja dekla smrt zatisnila oči. Pokopali so ga istotam v sredo 10. novembra. Naj se odpočije v Bogu in prejme zasluženo plačilo za vzorno živeto duhovništvo. Pok. Ludvik Šavelj CM (v sredi) v družbi dveh svojih redovnih sobratov Poleg 30-letnice obstoja skavtizma v zamejstvu ali bolje rečeno prvega tabora na Višarjah smo se v tem delovnem letu spomnili tudi treh drugih važnih obletnic. Prva je rojstvo skavtizma leta 1907, ko je Robert Baden-Powell popeljal skupino skavtov na prvi tabor na otoku Brownsea. Danes šteje skavtizem 7 milijonov deklet v 98 državah, medtem ko je fantov 16 milijonov v 118 državah. Istočasno pa slavimo 125. obletnico rojstva našega ustanovitelja. Med nami Slovenci je prva skavtska skupina nastala leta 1922, torej pred 60 leti v Ljubljani. Slovenske skavtske skupine so uspevale in rasle do svetovnega spopada. Po vojni se skavtizem v Sloveniji ni mogel obnoviti. Samostojno so nastale skavtske skupine izven njenih meja: pri nas na Tržaškem, Goriškem in Koroškem, pa tudi v Argentini in Kanadi. Veseli smo zato, da danes slovesno praznujemo obletnico začetka tržaškega skavtizma, ki je sprožil zanimanje za to obliko mladinskega delovanja tudi na Goriškem (SGS) in Koroškem (SKS - vključeni so v avstrijsko skavtsko organizacijo). Svojo 30-letnico smo praznovali z raznimi pobudami. Omenim srečanje starih članov in večer filmskih posnetkov o našem delovanju. Najvidnejše mesto pa so imele skavtske razstave. Z njimi smo vzpodbudili širše raziskovanje v okviru posameznih skavtskih skupin (čet, st egov) o zgodovini naše organizacije. Razstave so se vršile v okrajih, kjer je naša organizacija prisotna, in sicer v sedežih pri Sv. Jakobu, Skednju, Mačkoljah, na Opčinah', Proseku-Kontovelu, v Rojanu in Nabrežini. Ob teh razstavah smo ponovno odkrili, koliko je bilo storejnega v teh letih, koliko truda je bilo vloženega v ta veliki podvig zamejske mladinske organizacije, podvig, ki se nadaljuje še danes. Prav je, da tu podam nekaj ugotovitev. Naše skavtsko delovanje skuša vnašati nekatere nove zamisli, vsklajene z originalno zamislijo skavtizma, tj. kot si jo je zamislil ustanovitelj Baden-Powell. Upoštevajoč smisel za pustolovščino in raziskovanje, tako značilen za skavtizem, se dajejo mladim priložnosti za doživetja in nabiranje izkušenj. Skavtski način vzgoje ni vsiljevanje vrednot »od zgoraj«, temveč navduševanje zanje: vsaka skavtinja, vsak skavt imata priložnost, da iz osebnih izkušenj in doživetij potegneta zaključke. Skavtizem nudi izkustva, ki jih drugje v današnji družbi težko najdemo. Kritično presojanje stvarnosti, avtonomija, življenje v mladinski skupnosti, skrb za osebno celovitost, vera in življenje v krščanski ter širši, tudi neverni skupnosti, so vrednote, ki jih skavtizem predlaga in vzpodbuja. Prav posebno vlogo pa vrši skavtizem pri nas iz narodnostnega vidika. S pomočjo raznih panog delovanja, življenja v naravi, ročne spretnosti, službe bližnjemu (vsakdanje dobro delo!), izražanja, opazovanja sodeluje z družino, šolo in ostalim okoljem pri izoblikovanju osebnosti že pri mlajših. Od starejših članov pa zahteva, ko vstopajo v življenje, da izbirajo svojo tako imenovano »službo« v korist organizacije same ali širše skupnosti. Vinko Ozbič, načelnik slovenskih tržaških skavtov med svojim govorom na skavtski prireditvi v Kulturnem domu v Trstu (foto M. Magajna) Občutna vrzel v slovenskem šolstvu Po podrobni analizi o vpisovanju slovenskih dijakov v višje srednje šole je sindikat slovenske šole ugotovil, da se javlja med slovenskimi dijaki vedno večja potreba po tehnični izobrazbi v slovenskem jaziku in je zato storil že v lanskem šolskem letu vse potrebne korake, da bi prišlo do ustanovitve slovenske sekcije Tehničnega zavoda za industrijo pri italijanskem zavodu »G. Galilei« (ITI) v Gorici. Kljub pozitivnemu mnenju, ki sta ga izrekla Zavodni svet in ravnatelj ITI se ministrstvo za šolstvo sploh ni izreklo in ga je zato sindikat že ob začetku šolskega leta ponovno interpeliral, ker se je v »bodočo slovensko sekcijo« vpisalo 8 dijakov, a tudi tokrat ni prišlo do odgovora. Ker je ministrstvo prezrlo tudi deželno šolsko komisijo, ki je najvišji posvetovalni organ za slovenske šole in ji ni sporočilo nikakršnega sklepa, sta iz nje izstopila predstavnik osnovnih šol in predstavnik gori-ške pokrajine. Vprašanje odprtja slovenske sekcije Tehničnega zavoda za industrijo je bilo na dnevnem redu na izredni seji sindikata slovenske šole 30. oktobra, na kateri so vsi navzoči soglasno sklenili nadaljevati akcijo za slovensko sekcijo ITI. Navzoči so poudarili potrebo po razširitvi možnosti višješolsikega izobraževanja za slovenske dijake, ki se spričo današnje omejene izbire študijskih smeri vpisujejo, v zaskrbljujočih odstotkih, na italijanske višje srednje šole. Humanistična in trgovska višješolska smer sta danes v glavnem kriti, medtem ko nam manjka možnost industrijske usmeritve, vrzel, ki bi jo prav Tehnični zavod lahko dopolnil. Iz teh razlogov so navzoči sklenili poveriti sindikatu nalogo, da ponovi in takoj nadaljuje akcijo, da bo do odprtja sekcije prišlo vsaj v prihodnjem šolskem letu. Navzoči so bili tudi mnenja, da je sindikat slovenske šole pri izvajanju zadevnega postopka najprimernejša organizacija, ki pa mora najti podporo in pomoč od vseh družbeno-političnih komponent, ki se neposredno in posredno ukvarjajo s šolskimi vprašanji v zamejskem prostoru. V časopisju je sindikat zasledil predloge, naj to akcijo izpelje Enotni šolski odbor. K temu pa je treba pripomniti, da pravno ta šolski odbor ne obstaja. Zato ne more prevzemati takih nalog in pobud. Sindikat slovenske šole se zato obrača na telesa, ki so vključena v Enotni šolski odbor, naj izrazijo svoja stališča do omenjenega vprašanja in sicer pismeno sindikatu najkasneje do 25. novembra t.l. Goriška proslava 30-letnice zamejskega skavtizma Ko smo slovenski goriški skavti prisostvovali v nedeljo 31. oktobra v Trstu proslavi ob zaklijučku enoletnega proslavljanja važnih skavtskih obletnic, smo bili vsi navdušeni nad že tradicionalno obliko prireditve in vendar tako originalno. Zal, da niso mogli biti prisotni tudi številni goriški prijatelji skavtov, ki se je zaradi od- daljenosti niso mogli udeležiti. Prav zaradi njih je v vodstvu goriških skavtov prodrla misel, da bi nekatere dele tržaške proslave ponovili tudi v Gorici in tako smo imeli v nedeljo 7. novembra Goričani v gosteh v Katoliškem domu skupino 30 tržaških skavtov z njihovimi starši in pomočniki. Ob lepem, čeprav mrzlem a za izlete pripravnem vremenu se je velika dvorana Katoliškega doma napolnila s skavti, starši, prijatelji in našimi duhovnimi voditelji. Program je s pesmijo »Naj skavtski duh« odprl zbor skavtov in skavtinj, ki ga je vodil mladi tržaški glasbenik in skavt Tomaž Simčič. Petju je sledil pozdravni govor načelnika SGS Maura Lebana. Po pozdravu so se na velikem filmskem platnu zvrstili diapozitivi ob glasbi in razlagi Marjana Kravosa o zgodovini zamejskega skavtizma. Sledila je igra »Srečanje v planinah«. Avtorica igre Lučka Susič je vanjo strnila večidel skavtskih doživljajev na taboru in pred njim. Od nekdaj številne in aktivne skavtske skupine se je zopet srečalo in obujalo spomine šest skavtov, ki ugotavljajo, da jim je skavtsko gibanje vendar pomagalo