Dušan Ludvik »ANŠUAT«
Ime za sprejemni obred v konto (fantovsko družbo) v Ziljski dolini
Kljub pomanjkanju več primerov konteksta sem prepričan, da gre za grobo, površno, primitivno izgovorjavo glagola, srvn. ati-schouwen. To je predvsem južnonemška beseda (bavarska, avstrijska) za simpleksschouwen anschauen, beschauen slov. »pogledati, ogledati si, kritično premotriti, prekontrolirati od oculos«, skratka: iti pogledat in se prepričati o tistem, zaradi katerega (zaradi česar) smo prišli. Glagol je prevzet (sposojen) pač v srvn. času v kmečki podeželjski okolici.
Diftong ou (do pribl. 19. stol., potem že «m, p ipd.) »ist ein flüchtiger Laut«, v različnih dialektih različno artikuliran in celo znotraj narečja individualno obarvan. Kočevarsko-. -šauon, -šaugon, -šaogn, -šagn, # -sagst, -gsšagst. Npr. pri stalnem pomladanskem opravilu: lakkhn posägn »Zäune beschauen« - plotove pregledati (überprüfen). - Sorica, Nemški Rut: -Säuen, -šaun, -gešaut; - Lessach: schaugn; splošnobavarsko -šaun, -šaugn (Kranzmayer). Pri površnem artikuliranju je lahko prišlo do mešanja med diftongoma ou in uo, kar dokazujejo listinski primeri: a. 1173 Sönhec, 1211 Sönegge (ö = ou, gl. a. 1209 Souneke), - toda ok. 1224 Suoneke, ok. 1320/30 Sünegge. Glagol anšuat’ so mogoče ali celo verjetno izgovarjali kot ‘an.šoat / *anšč»t, v nekaterih zdajšnjih narečjih pa ‘anšaut / anšauat ipd. - (u = o).
Glagol (an)schouwen je priljubljen in pogost »topos« v lepi literaturi, izpričan že v Visoki pesmi: »Egredimini et videte, filiae Sion, regem Salomonem in diademate ...« Luter prevaja »videtet »schauet an« (= anschauen); slovenski prevod je »poglejte« (VP 3, lis.). Pogosten je tudi v minnesangu:»gen wir schowen /schöne vrouwen ... »; ali ko dvorjanke jezijo iz zavisti sodvorjanko, češ, da si bojo njenega občudovalca »ogledale« najprej one (»daz si in wellen schouwen«).
Glagol srvn. schouwen /anschouwen je bil verjetno tudi strokovni termin ljudskih običajev in ljudskega (domačega) prava. Preden so recimo prodali ali kupili kaj dragocenega (zemljo, čredo ipd.), so si vse tisto vendar^ morali »ogledati«. Sprejem mladeniča v družbo je bila gotovo važna zadeva. Tisti, ki so ga sprejeli medse, so se pač morali odločiti tako, da so ga osebno videli, ga spraševali in preizkušali, morali so si ga vsestransko »ogledati«, srvn. »anschouwen«. Preden je godno dekle šlo v zamož, so si jo prišli ženinovi najbližji »ogledat« (na oglede priti / hoditi, iti / iti na ogledi, iti v ogledi).
Podobno kot Brautschau (oglede, ogledi), poznamo tudi Totenbeschau »mrliški ogled« in Kolaudierung (ob zaključku česa važnega) »potrdilni ogled«. - starinsko, nerabljeno: »ogleda, šolski ogleda« (Beschauer, Schulinspektor). Fraza »iti na (v) oglede (ogledi)« je vsebinsko ( =dejansko) isto kot »ogledati si nevesto«, saj sta izpeljani (etimološko) iz istega korena (osnove). To (o tem sem prepričan) velja tudi za dejanje »anšuat’«.
Ljubljana 17. 6. 1999