Glas zaveznikov Leto II - St. 283 rm&cijjski dneonik A. I. S. »Odločeni smo delati za politični in gospodarski mir v Evropi, na Bliž. Vzhodu in ostalem svetu,, Minister Byrnes o izkušnjah s pariškega sestanka Amerika bo obnovila zahtevo po sklicanju mirovne konference WASHINGTON, 22. maja — V ponedeljek zvečer je imel ameriški zunanji minister James Byrnes radijski nagovor, v teku katerega je izjavil, da bodo Združene države od glavne skupščine organizacije Združenih narodov zahtevale, naj ona vzame v roke vprašanje mirovnih pogodb, če to poletje ne bo sklicana mirovna konferenca. Byrnes je izjavil, da štiri zavezniške vlade sklenitve miru z državami, s katerimi je vojna prenehala že pred davnim časom, ne morejo odložiti v nedogled iz enostavnega razloga, ker se ne morejo sporazumeti o pogojih. Svet zunanjih ministrov so ustanovili zato, da bi olajšal, ne pa oteževal dosego miru. Byrnes je izjavil, da bodo Združene države na ponovnem sestanku zunanjih ministrov dne 15. junija v Parizu obnovile zahtevo, naj se mirovna konferenca prične 1. ali 15. julija. Ako do mirovne konference ne bi moglo priti, dokler se štiri države ne bi sporazumele o vsaki točki, katero ima vsaka izmed njih za temeljno, je Byrnes dejal, da bi dalo to eni sami članici ministrskega sveta moč, da uniči vse napore za mir. Byrnes je dejal: »Varnost je za- (iNisem izgubil poguma» AMERIŠKO POROČILO 0 FRANCOVI ŠPANIJI New York, 22. maja Poročilo Združenih držav od-boru Varnostnega sveta za Pansko vprašanje, hi je bilo ^bjavljen,, včeraj zvečer pravi, , bilo špansko narodno .rstv° «Povsem nespolno, da bi bodisi ofenzivno ali ““S” V obširnem in podrobnem pregle. u 54 strani obsegajočih obtežilnih ° az°v, ki jih je predložila poljska delegacija, da Francov režim «°graža svetovni mir», obsoja vla-* Združenlh držav «stali#če neso-elovanja Francove vlade pri prizadevanju, da se vrne znatno število Škodljivih Nemcev iz Španije v domovino.* Poročilo pravi, da bo prevozna ladja za čete, ki more »prejeti 947 Potnikov, odplula in New Yorka v Bilbao meseca Junija in izraža u-panje, da bo Francov režim pripravil dovolj povratnikov. Toda ameriško veleposlaniltvo v Madridu sporoča, da tam ni nobenih vesti o Nemcih v Španiji, ki bi hili sposobni voditi izdelavo novih VoJnih naprav ali visoko znanstve-nih raziskovanj. Poročilo ugotavlja: «Izvzemši ne. Potrjenega poročila, da morda proiz-Vaiajo uran, vlada Združenih drža v n'ma dokazov, ki bi potrjevali gla-a°ve o delovanju v Španiji, ki bi se banašall na proizvodnjo atomske 8He. Porodilo opisuje tudi, da manjka “Panski vojski material In izvež-ano osebje, da bi bila sposobna za moderno vojno in da je sposob-"oat Španije, da bi začela vojno, omejena zaradi pomanjkanja suro-b, neprimernih industrijskih na-J™ ^ nezad°stnih prometnih sred- BEOGRAD ZANIKAL nove predloge o trstu Beograd, 22. maja aBe„^iera^m poročilu je Poni i 1* *Tanjug» javila, da je Pooblaščena zanikati vesti, ki Do i P°Javile v tujem tisku in 1U~„ , er'b naj bi namestnik Drli ,n8kega ministrskega SoS-,n‘ka Edvard Kardelj nekatere nove predloge S'°Vrke v,ade 0 bodočem vila dJU Trsta- A8encija je izja-Ponoino 8°.te vesti netočnein -rSSlrr predsednika EdVar^Str*kega resnici le obrazi**« Vrdelj v stališče jugoslovanske evl^e"o tej zadevi, ki je bilo že sentL bia 1945 izraženo Svetu njih ministrov v Londonu. na" LA GUAMA ODMRAVA Hooverjev načrt Washington, 22. maja lovni ravnatelj ustanove UNRRA or°l1° La Guardla je z navduše-v&eTaiPriStal na Predl09’ ki 9a PredJe£T? Je La 11010 >n odn, Joval: »Odpravite la-člnov m« D^V1U vzrok zlo. vzrolt vojnePOaam*zniW ter glavni nam ne bo PPer'^ narodi. C« se ■oge, se bo svet^'0 lzvo»U te na-v obupnem pol0gf?tovo »Pet znašel Ouardia 1a bledečih točk Hoo^m0*11 poPravek n da nova organizariji681 načrta: *lo»o ustanove Unr£. pravzame Jtember; 2. da do^™1^1 K. n ob“toji: 3. d„ h.. J? rok za deva, ki se tiče vsake države, toda napori ene države, da bi povečala svojo varnost, lahko ogražajo varnost drugih: silijo jih, da skušajo po svoji strani tudi one povečati svojo varnost. Iskanje varnosti lahko prej privede do manjše, kakor pa do večje varnosti sveta. Težko je vedeti, do kod je mogoče delovanje neke države pripisovati njenemu i. skanju varnosti ali pa njeni želji po ekspanziji.* Vojna odškodniha O vprašanju vojne odškodnine Je Byrnes dejal: «Naše stališče je preprosto. Da bi italijanskemu narodu omogočili življenje, smo mu že v naprej posredno ali neposredno dali 900 milijonov dolarjev. Ce Italija potrebuje zunanjo pomoč, se bo obrnila na nas; ml pa smo jasno povedali, da Italiji ne bomo dajali milijonov dolarjev, da bi lahko proizvajala blago, ki bi ga potem odstopila kot vojno odškodnino kateri koli naši zaveznici. Naznačili smo nekatere vire, iz katerih bi bilo mogoče dobiti vojno odškodnino, ne da bi s tem resno prizadeli italijansko prebivalstvo in način, kako bi lahko dosegli znesek, ki ga zahtevajo Sovjeti, toda sovjetska vlada ni pripravljena kot vojno odškodnino upoštevati tega, kar bi dobila iz teh virov. Tako na primer zahteva, naj bi nekatere ladje, ki jih je Italija izročila Združenim državam in Bri. taniji, delili skupno s Sovjetsko zvezo. Jzjavlja, da so te ladje vojni plen. Toda vojni plen pripade tisti državi, ki ga zaseže. Sovjetska zveza z drugimi zavezniškimi državami ni nikdar delila vojnega plena, ki ga je sama zaplenila. Na račun vojne odškodnine smo pripravljeni dati nekatere ladje, ki so se predale Združenim državam. Sovjetska zveza potrebuje ladje, jod-klanja pa, da bi jih »prejela namesto vojne odškodnine. Zahteva, da bi ji vojno odškodnino izplačali s tekočo proizvodnjo. Proizvodnjo pa moramo finansirati ml in zaradi tega sem odklonil pristanek na ta predlog. Vprašanje kolonij Razlike v pogledu kolonij so sc zmanjšale, nismo pa mogli doseči rešitve celotnega vprašanja. Sovjetska vlada Je spremenila svoje predloge za zaupno upravo Tripo. litanije najprej v prid skupne ita-lijansko-sovjetske zaupne uprave, nato pa v prid italijanske zaupne uprave, Mi smo vedno zastopali stališče, da je treba izročiti kolonije zaupni upravi Združenih narodov. Svet za zaupno upravo OZN nej bi imenoval nevtralnega upravitelja, katerega naloga bi bila preprečevati možna trenja med velesilami. Ostane pa odprto vprašanje, ali bi bila Italija zmožna prevzeti odgovornost za zaupno upravo in ali bi vrnitev kolonij Italiji pod to obliko zadostno upošteval« želje prebivalstva. Iz teh razlogov in znatnim odporom sem izjavil, da sem pripravljen pristati na francoski predlog ^ italijansko zaupno upravo, 8 o bi to lahko v Svetu privedlo do »porazuma in ako bi sklenili, da bi določili dokončni datum za neodvisnost Ubije in Eritreje, toda francoske vlada ni bila pripravljena »prejeti določenega datuma za to neodvisnost. Velika Britanija pa zaradi obljub, ki jih je med vojno dala Senusljcem, ni mogla pristati na italijansko uprevo v tem področju. Velika Britanija je iz varnostnih razlogov predlagala svojo zaupno upravo za Cirenajko. Ko sem videl, da ni mogoče doseči sporazuma, sem ponovno sprožil prvotni ameriški predlog za zaupno upravo Združenih narodov. Imel sem vtis, da sporazum o reparacijah ter o kolonijah kakor tudi o vrsti drugih vprašanj ne bi bil daleč, že bi lahko našli rešitev za tržaško vprašanje. Sovjetski zastopnik Je na koncu izjavil, da ni nikake resne težave v zvezi z odstopom Dodekaneza Grčiji, odklonil pa Je pristanek za ta odstop, dokler ne bi dosegli sporazum«. o drugih ozemeljskih prenosih. Jugoslovansko ■ italijanska meja Veščaki, ki so imeli nalogo, da preučijo vprašanje Italljansko-ju-goslovanske meje, o dejstvih niso izrazili nasprotujočih si mnenj. Mnenje sovjetskega zastopnika se j« razlikovalo od mnenj drugih članov sveta v zaključkih, ki izhajajo iz teh dejstev. Njegovo mnenje je, da je treba ravnati z Julijsko krajino kot z nedeljivo celoto in da so s tega vidika zahteve Jugoslavije po tej pokrajini bolj utemeljene, kakor italijanske. Toda če je bilo krivično po prvi svetovni vojni izročiti celotno Julijsko krajino Italiji, bi bilo prav tako krivično zdaj celotno Julijsko krajino izročiti Jugoslaviji. S tem bi prišlo pod Jugoslavijo okoli 800.000 Italijanov. Britanska in francoska narodnostna črta st« za Jugoslavijo u-godnejšl kot naša. V namenu, da bi dosegli sporazum, smo izjavili, da pristanemo na britansko ali francosko črto, ali katero koli narodnostno črto, ki bi mogla biti upravičena na podlagi londonskih sklepov. Ameriška delegacija je predlagala za področje med ame- riško in sovjetsko črto plebiscit, sovjetska delegaoija pa bi pristala le na plebiscit na celotnem področju Julijske krajine. Vsi se strinjamo, da morajo Imeti Jugoslavija in srednje evropske države, ki »o leta Ib leta uporabljale tržaško pristanišče, svoboden dostop do Trsta, kjer mora nastati svobodna luka pod mednarodnim nadzorstvom. Se naprej pa bomo od sovjetske in jugoslovanske vlade zahtevali, naj ne vztrajata na meji, ki bi brez potrebe kršila et-niška načela in bi v bodoče dovedla do neredov. Sporazum o mirovnih pogodbah z balkanskimi državami je v glavnem ovirala nesposobnost Sveta, da bi se sporazumel o gospodarskih klavzulah. Sporazum o teh vprašanjih se Je morda zavlekel iz dl-plomateko taktičnih razlogov, ker sovjetska vlada doslej ni marala dopustiti, da bi v pogodbe vključi. 11 kakršno koli klavzulo, ki bi dovoljevala svobodo trgovine na Donavi kot vratih za dostop v Srednjo Evropo. Potreba mirovne konference Ako se sovjetska vlada enako kakor ameriška protivi snovanju Izključujočih političnih in gospodarskih blokov, ne bo vztrajala pri odklanjanju dovoljenja, da bi srednjeevropskim državam odprla vrata za trgovino z vsemi državami. Neprijetno je, da na pariški konferenci nismo mogli izravnati glavnih razlik v pogledu pogodb. Kratka odgoditev za omogočenje mirne preučitve stališč bi lahko pospešila dosego sporazuma, ko se bomo ponovno sestali. Kadar pa svetu primanjkuj« blaga in živeža, zahteva vrnitev rednih razmer; dosege mi ru in umika čet iz zasedenih področij ne moremo odlagati v nedogled. Zaradi tega Je ameriška delegacija predlagala, naj Svet, ko se bo 15. junija vnovič sestal, po možnosti zaključi svoja dela o predlaganih načrtih, datum za mirovno konferenco pa je treba dokončno določiti na 1. ali 15. julij; vabila je treba razposlati že zdaj. Mnenja smo, da Je Svet potrošil dovolj časa s poskusi za zmanjšanje razlik; pri tej točki, ki obsega tako važna vprašanja, ne bi smeli drugim našim zaveznikom zanikati pravice do udeležbe pri razpravljanjih. Izdelava miru ni izključna predpravic« katere koli izmed štirih vlad. Sovjetska delegacija je vztrajala, naj bi vabil na konferenco ne po^ slali prej, preden se ne bi sporazumeli v vseh glavnih vprašanjih. Ker Je bila potrebna soglasnost, sriio bili prisiljeni stvar preložiti, ne da bi dosegli sporazum o sklicanju mirovne konference. Ce ne moremo imeti mirovne kon. ference, dokler se štiri države ne bodo sporazumele o vsaki točki, ki Je za vsako izmed njih videti najvažnejša, bo to dalo vsakemu članu Sveta možnost, d« prekine vsa prizadevanja za mir. Boljše bi bilo, če bi Svet predložil mirovni konferenci po en načrt o vsaki pogodbi in v njem označil, če so to vprašanja, o katerih je prišlo do sporazuma, ali vprašanja, pri katerih sporazuma ni bilo mogoče doseči. To bi dovoljevalo, da bi države, ki so se bojevale, na mirovni konferenci svobodno razpravljale, svetovno mnenje pa bi pokazalo pot do končnega sporazuma. Položaj, pred katerim bomo sta. 11 v prihodnjih mesecih, ne bo preizkušnja le za druge, marveč tudi za nas. Ne smemo pozabiti, da bi »e lah. ko ponovno znašli pri sodelovanju v novi svetovni vojni, če ne bomo uspeli sodelovati v miru, ki Je nedeljiv. Ce nam to ugaja ali ne, živimo na Istem svetu. Nisem pripravljen priznati, da ne moremo sodelovati, ne da bi žrtvovali svojih načel. Ce hočemo prispevati svoj delež, moramo izvesti mirovno ofenzivo kot se Izvede vojno ofenzivo. Razorožitev Nemčije Ameriški delegaciji v Parizu mirovne ofenzive ni uspelo pričeti. Preteklo poletje sva s predsednl-kom Trumanom soglašala, da mora ameriška politika voditi k razorožitvi Nemčije ln jo obdržati razo-roženo, storiti pa tudi vse, kar je možno, da preprečimo boje med ve. lcsitemi za nadzorstvo nad Nemčijo. Ta načela je določil potdamski sporazum, toda predsednik Truman in jaz tedaj nisva mislila, da bi politika razorožitve Nemčije in obdr-žanje razorožene Nemčije za določeno obdobje l«hko spet postala del svečane pogodbe med glavnimi zavezniškimi velesilami. Naša politika mora biti preprečevanje vojne, ne pa čakanje, da se napad sproži. To ni bila nova zamisel. Kazala se je že v moskovski izjavi iz l 1943. Na londonskem zssedanju sveta zunanjih ministrov, ko je bilo videti, da sovjetskega zunanjega ministra zelo muči potreba sovjetske varnosti na Balkonu, sem kot sredstvo z* preprečitev stvarne grožnja za sovjetsko varnost predlagal 25 letno pogodbo štirih velesil, da obdržimo Nemčijo razo roženo. Pojasnil sem, da smo Imeli tako podobno misel o skupni varnosti pri razorožitvi Japonske. Pogodbo te vrste sem ponovno predlagal pri nekem razgovoru, ki sem ga imel 24. decembra v času bivanju v Moskvi, z generalisimom Stalinom. Generalisim je dejal, da bi tak predlog Združenih držav podprl z vsem srcem. Kfisneje sem govoril o tem tudi z ministrom Bevinom; izjavil mi je, da goji oaobno za ta predlog veliko simpatijo. Februarja sem poslal sovjetski, britanski ln francoski vladi osnutek predlogov za razorožitev Nemčije. Podoben osnutek za razorožitev Japonske sem poslal sovjetski, britanski in kitajski vladi. Povabil sem jih, naj izrazijo svoje mnenje. Gospod Bevln in gospod Bidault sta me obvestila, da ee v glavnem strinjata s predlogom, da pa bi dala že svoje nasvete. Gospod Molotov ml ni sporočil ničesar. Tik pred sestankom v Parizu sem ministrom sporočil, da bi želel o tem predlogu razpravljati v Parizu. Sovjetski minifter je Izjavil, da bo to storil na neuradni način, Izjavil pa je, da so bili resni ugovori proti temu osnutku. Sovjetski zastopnik je v Parizu izjavil, da teli predvsem vedeti, če Je Nemčija razoro- ž.ena, kot je bilo to določeno s sporazumom v Potsdamu. Izrazil je bojazen, da bi pogodba neposredno razorožitev lahko zavlekla. Pojasnil sem mu, da našega predloga ne bi emel tako tolmačiti. Naž predlog ne bi zmahjšal obveznosti o sedanji razorožitvi Nemčije, ampak predvideva mehanizem, ki bi Nemčijo obdržal razoroženo. Da bi odstranil vsak dvom v pogledu našega namena, sem naprosil generala Claya, naj naprosi zavezniški nadzorstveni svet, da imenuje predstavnike, ki bi imeli pooblastilo za vstop v vsako področje in bi podali poročilo o razorožitvi Nemčije. Molotov ni sprejel Ker smo uvideli, da je za trditev miru z Nemčijo potreben določen čas, smo v Parizu dali pobudo za predlog o takojšnjem, imenovanju posebnih namestnikov, ki bi pripravili mirovno pogodbo, ki bi jo preučevali na splošni zavezniški konferenci, katere začetek bi Svet določil na prihodnjem zasedanju. Zal mi Je, da sovjetski zastopnik ni bil pripravljen sprejeti sklepa o mojem predlogu za imenovanje posebnih namestnikov za nemško vprašanje ter je dejal, da bo to vprašanje Se preučil. Predlog bom ponovil na prihodnjem zasedanju Sveta. Naj bo vprašanje Nemčije še tako važno in naj še tako želimo pospešiti to rešitev, ne emtmo ln ne moremo odlašati s sklenitvijo miru z drugimi državami. V Potsdamu so sklenili, d« je treba kot prvo stvar izdelati mirovno pogodbo z Italijo Bolgarijo, Madžarsko, Romunijo in Finsko. Nemčija mora o-statl še nekaj časa pod zasedbenim režimom, ne smemo pa opustiti naše naloge, da rešimo bremena zasedbenih sil ostali del Evrope. Evropa ne more biti obnovljena, dokler tega ne bomo storili. Potreba miru z Avstrijo Posebno važno Je, da odločno pospešimo ureditev mirovne pogodbe z Avstrijo. Moskovska izjava o Avstriji je predvidevala, da bi Avstrijo prej imeli kot osvobojeno državo, kot pa za satelita Nemčije. V Potcdamu so sklenili, da Avstriji ne bodo naložili vojne odškodnine. Bila Je ena izmed prvih držav Srednje Evrope, ki Je po osvoboditvi izvedla svobodne volitve. Vzdrževanje tujih sil v Avstriji predstavlja nepotrebno breme za njeno gospodarstvo. Februarja smo zahtevali, naj bi avstrijsko mirovno pogodbo pripravili skupno z ostalimi pogodbami za satelitske države. V Parizu sem vztrajal, da bt pripravili tako pogodbo, toda sovjet skl zastopnik je odklonil razpravljanje o avstrijski• pogodbi; izjavil pa ni, kdaj misli o njej- razpravljati. Mir z Avstrijo je bistven, da bi v Evropi lahko vzpostavili pogoje, ki bi se približevali miru. Dokler ne bo dosežena mirovna pogodba z Avstrijo in bodo tam še vedno ostale tuje čete, je potrebno obdržati vojaške prometno zveze v Bo-ir.unlji, Madžarski ln verjetno tudi v Italiji. Ko bo sklenjen mir z Avstrijo in urejene pogodbe, ki so v preučevanju, ne bo potrebno ter tudi ne bo nlkakega opravičila za obdržanje le enega vojaka na tujem ozemlju v Evropi, z Izjemo v Nemčiji, ter niti ene prometne poti skozi Poljsko. Evropske države bodo tedaj imele možnost živeti in dihati. Amerika trdno odločena Amerika ima namen, da odločno vitraja na sklenitvi mirovnih pogodb, da bi tako omogočila umik čet iz držav, katerim ne pripadajo in kjer povzroča njihova navzočnost pieblvalstvu neupravičene gospodarske in socialne težave. Ne glede na sklenitev mirovnih pogodb ima Amerika namen zahtevati znižanje zasedbenih čet v vseh državah. Naša politika, ki stalno pritiska na vrnitev k mirnodobskim pogojem, ln sicer ne glede na sklenitev formalnih mirovnih pogodb, je končno dovedla do smiselnih r*. zultatov v primeru Italije. Ze več mesecev smo vztrajali n« »premem. Cena 4 lire STALIN ODKLANJA TRUMANOVO POVABILO London, 22. maja Moskovska radijska postaja je danes zjutraj dala odgovor generalisima Stalina na zadnje pismo predsednika Trumana, v katerem je prosil Sovjetsko zvezo za pomoč pri lajšanju svetovne prehranjevalne krize. Stalin je dejal, da mu je žal, da prošnje niso vložili pred dvemi meseci, ko bi mogla Sovjetska zveza zadevno kaj storiti. Prosili so šele sredi meseca maja, ko je Sovjetska zveza že nakazala izvestno količino hrane Franciji in ostalim državam. Zaloge Sovjetske zveze so zdaj izčrpane. O sodelovanju Sovjetske zveze z ostalimi državami, ki izvažajo to, je Stalin obvestil Trumana, da Sovjetska vlada načelno ne ugovarja njegovemu predlogu, toda da to sodelovanje zahteva podrobno preučevanje. V0L1VNI PROGRAM ROMUNSKE VLADE Bukarešta, 22. maja Stranke, ki trenotno sestavljajo romunsko vlado, so predložile svoj progrsm za prihodnje volitve. Med' glavnimi točkami so tiste, ki se tičejo enakosti pravic žene in priznanja zasebne lastnine. V zunanji politiki predlaga program tesne odnoSaje s Sovjetsko zvezo in tudi z ostalimi sosednjimi drla-vaml, z Združenimi državami, Veliko Britanijo ln Francijo, Potem obravnava nove ukrepe, ki jih je treba uvesti za gospodarsko obnovo države. TRST, sreda 22. maja 194« UREDNIŠTVO l VI« S. Peilico 12 Telefon it 93854 m #4448 UGLASI: Cene ze milimeter višine (širine ene kolone)! trgovski L. 27, mrtvaški L. 58 (osmrtnice I* 100), objave L. 20, finančni ln pravni oglasi L. 45. V vsebini liste (tekstni oglasi) I* 45. Davek ni vitet Plačljivo v naprej. Oglase sprejema izključno: SPX, BocieU per le Pubbliclti ln Italia, Trst ul Silvio PeUlco H. 4. tel 94044. Cena posamezne številke L. 4 (zaostale L 8). Rokopisov ne vračamo. Teheran uradno javlja sovjetski umik iz ksertejiižiDa Spopadi se nadaljujejo TEHERAN, 22. maja. — Perzijska vlada je včeraj zvečer uradno sporočila, da je sovjetska vojska do vključno 6. maja, to je v dogovorjenem roku, izpraznila Aserbejdžan. Kot poroča »Reuter*, pravi sporočilo, da je teheranska vlada poslala v Aserbejdžan odposlanstvo in nato dobila poročilo, ki potrjuje umik sovjetskih čet. Perzijski poslanik v VVaahingto- nu Husein Ala je včeraj predložil Varnostnemu svetu brzojavko perzijskega ministrskega predsednika Ghavam E* Sultaneha, v kateri izjavlja, da je preiskovalna komisija iz Aserbejdžana poročala, da »ni našla nobene sledi o sovjetskih četah, materialu ali prevoznih sredstvih.* Komisija poroča, da so po izjavah »domačih verodostojnih oseb*, ki jih je zaslišala v obiskanih mestih, sovjetske čete izpraznile Aser-bejdian 6. maja. Tabriška radijska postaja včeraj zvečer ni omenjala spopadov in se je omejila na prenašanje krajevnih vesti. Po teheranskih informacijskih virih, ki so običajno dobro obveščeni, se na področju Sahlnde-ja, juZno od jezera Urmla v Kur-dlstanu blizu aserbejdZanske meje boji nadaljujejo. Izgube so na obeh straneh. Perzijski vojni minister general Ahmad Ahmadi je predložil vladi listine, ki dokazujejo, da on ni odgovoren za izdajo ukaza za napad. Agencija dodaja, da menijo, Ida Je bil »okrajni poveljnik pod- Indija pričakuje odgovor muslimanov Neredi v Novih Delhih NOVI DELHI, 22. maja — Britansko vladno odposlanstvo skuša pospešiti odgovor panindijske muslimanske zveze v po-glodu predlogov o bodočnosti Indije. Zveza do tega trenotka še ni objavila svojega stališča, kar zelo ovira razvoj položaja. Predsednik zveze Jinnah je še vedno v Simli, kjer pravijo, da nadaljuje s preučevanjem britanskega načrta. Sprejem britanskih prodlogov strani kongresne stranke je z nekaterimi pridržki zagotovljen. Indijski politični krogi menijo, da bi z izvedbo predlogov lahko začeli takoj, čim bi ugodno odgovorila muslimanska zveza. V Novih Delhih je prišlo v ponedeljek do neredov, pri katerih sta bili dve osebi ubiti, osem pa je bilo ranjenih. Uradno poročilo o nemirih pravi, da so pričeli s pretepom Indijski dečki, ki so igrali nogomet, ter nekateri muslimanski mladeniči, katerih koza je ušla na igrišče. Zaradi nemirov so nato odredili v nekaterih mestnih področjih policijsko uro. Trajala bo en teden, in sicer med 21,30 in 5,30,uro. Zaradi napetosti med Indijci ln muslimani je prišlo do spopadov tudi drugod. V Burdwan, važen kraj 96 km severozahodno od Kalkute, so poslali močne policijske oddelke. V nedavnih spopadih so bili doslej trije mrtvi. Osem'vplivnih indijskih politikov, ki predstavljajo vse skupine Indijcev v Ameriki, j« poslalo voditeljem indijskega naroda poslanico, v kateri jih pozivajo, naj »brez manevrov in sifističnih ugo- FANTASTIČNI GLASOVI Berlin. 22. maja , General Guy Erskine, podpoveljnik britamslcega glavnega stana, je oenačil vesti, po katerih naj bi s privolitvijo britanske vojalkt uprave organizirali motne nacistične armade kot «/antcstične». Dejal je, da na britanskem področju ni nobenega organiziranega nacističnega oddelka. Odstranjcvaina dela, ki so jih izvriile skupine ne mikih delavcev, ima britanska vlada za del nemlke vojne odškodnine. vorov* sprejmejo predloge britansko vladne misije. Namestnik novozelandskega ministrskega predsednik«, VValter Nash, ki prisostvuj« konferenci ministrskih predsednikov domlnlo-nov v Londonu, je o predlogih izjavil »Reuterjevemu* dopisniku: »Predlogi so pametni. Upam, da bodo z majhnimi spremembami ki bodo morda potrebne, sprejemljivi za vso Indijo*. kupljen, da začne z napadam*. To predstavlja prvo jasno perzijsko priznanje, da so njene čete prve otvorile ogenj. Perzijski ministrski predsednik Ghavam Sultaneh je poslal »ministrskemu predsedniku*, demokratske vlade Aserbejdžana Jafarju Pl ševariju prepis brzojavke, Ki Jo J« poslal vrnovnemu poveljniku per. zljsklh sil v Kurdistanu. Brzojavka se glasi: »Neštetokrat sem vam ukazal, da ostanete oa sedanjih položajih ln ne napadate. Nesprošto-vanje tega ukaza vas lahko spravi pred vojaško sodišče. Tabriška radijska postaja J« včeraj zvečer sporočila, da imajo v mestih ln vaseh vsega Aserbejdžana možje vojaške vaje. Ministrski predsednik Aserbejdžan« J&far Piševari je imel ob priliki svečanosti prisege častnikov nagovor, v teku katerega je izjavil: »Ta voj. ska bo predstavljala jamstvo proti suženjstvu s strani osrednje vlade. Ta vojsk« je edin« sila, ki brani demokratska načela Irana*. Perzijski veleposlanik v Wa-shlngtonu Husein Ala, ki j« poslal glavnemu tajniku organizacije ZN Trygve Lieju pismo, v katerem trdi, da sovjetsko vmešavanje v perzijske notranje zadeve še ni prenehalo, pravi v omenjenem poročilu med drugim; »Ni bilo še mogoče ugotoviti resničnosti poročil, ki pravijo, da so sovjetski vojaki ostali v Aserbejdžanu v civilnih oblekah In da so dali vojaško opremo na razpolago onim, ki se upirajo suverenosti ln nedotakljivosti moje države. Dvomljivo Je, da bi mogla perzijska vlada izvesti primerno preiskavo za zadovoljivo poročilo, dokler n« bo megla izvajati suverenosti v Aserbejdžanu*. Ala se nato sklicuje na svoje zadnje sporočilo Varnostnemu svetu z dne 6. maja in pravi: »Tek dogodkov Je na žalost pokazal, da se Je od dne, ko set« predložil'omčnjeno poročilo, ogražanje nedotakljivosti Irana ter mednarodnega miru povečalo*. DE GADLLE T ŽENEVO Pariz, 22. maja »Journal c’,« Geneve* J« v ponedeljek objavil, da bo General De Claulle dne 29. maja ob priliki poroke svoje nečakinje obiskal Ženevo. Njegova nečakinja je hčerka glavnega .rancoskcga konzula v Ženevi Xaviera De Gaulla. ANDERS V LONDONU London, 22.. maja Poveljnik poljskih sil v Italiji general Vladislav Anders j* v ponedeljek zvečer prispel v London Predvidevajo, da se bo sestal z britanskim zunanjim ministrom Bevinom, s katerim bo razjsravljal o I>odrobnostih bodoče izjave britanske vlade o usodi poljskih sil. Po. roča jo, da je vrhovni zavezniški poveljnik v Italiji general Morgan, podaljšal bivanje v britanski prestolnici, da se bo udeleiil razgovora, Egiptovsko vprašanje pred britanskim parlamentom Bevin trenotno ne bo odpotoval v Kairo LONDON, 22. maja. — Zastopnik 'britanskega zunanjega ministrstva je zanikal vesti, da bo britanski zunanji minister Bevin v petek prispel v Kairo, kjer bi se udeleiil pogajanj za revizijo anglo-egiptovske pogodbe. Bolj verjetno je, da se bo udeleiil razprave o egiptovskem vprašanju, ki se bo začela v petek, kot je to včeraj potrdil vršilec dolinosti predsednika poslanske zbornice Arthur Greenwood, v britanskem parlamentu. Uradno so tudi javili, da S« niso izdelali dokončnega načrta ta Be-vinovo potovanje v Egipt. Od ras- bi italijanskega premirja, da tl Italiji vrnili polno suverenost, izvzem-ši kolonij in spornega področja Julijske krajine. V Parizu smo sklenili da bomo to spremembo izvedli. Medten. ko je izostanek mirovne pogodbe do zdaj Italiji onemogočal prizadevanja za obnovo njenega uničenega gospodarstva in njenega političnega življenja, daje zdaj sprememba premirja italijanski vladi največjo možno svobodo, k jo je imela ob pomanjkanju formalne mirovne pogodbe. Vprašanja so resna, toda poguma nisem izgubil Nasa mirovna ofenziva se Je šele pričela. Odločeni smo, delati za politični in gospodarski mir v Evropi, na Bližnjem Vzhodu in ostalem svetu. V ta namen se bomo poslužili mirovnih konferenc in Svetov Združenih narodov. Snoter naše ofenzive niso lo ozemlja ali vojne odškodnine, ki jih zase žele Združene države. Naš smoter je mir. Ne mir, ki bi temeljil na lakomnosti ali maščevanju, marveč pravični mir, edin.1, ki je lahko trajen. Vanderbergova izjava Bymesovo poročilo o pariških razgovorih je podprl senator Van-derberg, republikanski član ameriške delegacije. Izjavil Je v senatu, da je kljub neupehu Imeti konferenco za popoln uspeh v razvoju tega, kar Je označil kot »konstruktivno ln miroljubno zunanjo politiko Združenih držav*. »Vzhodni ko-munleem in zahodne demokracije se v tem trenutku v mnogih pogledih ne morejo zednlti — je nadaljeval senator — toda boljša je zakasnitev kot napaka v takih življenjsko važnih vprašanjih*. Senator Je pozval Združese države, naj nadaljujejo svoje prizadevanje za enotnost med zavezniki s potrpežljivostjo ln odločnostjo. voja pogajanj in njegovih poslov bo odvisno, ali bo pred odhodom v Parit (15. junij) sploh lahko odpotoval v Kairo. Egiptovski ministrski predsednik Ismail Bidki pasa jo v ponedeljek tvefor ttjavil, da so vprašanja umika britanskih sil it Aleksandrije in Katra »dokončno rešili*. Novinarjem, M so ga vprašali, ali je nova pogodba Se sestavljena, je odgovoril: »Tako daleč še ni*mo prišli. Ne gre ta lahka vprašanja*. ČISTKA V NOVI JAPONSKI VLADI Tokio, 22. maja Na podlagi odloka generala MacArthurJa so iz nove Japoaake vlad« kot »nezaželena* odstranili dva člana kabineta, ln sicer poljedelskega ministra Hirošl Na-suja ln pravosodnega ministra Iwata, Ministrski predsednik JoSid« je takoj pričel iskati naslednike, da reši položaj. BRITANSKI IZVOZ Zelo razveseljiva vest o razvoju britanskega izvoza v prvemi povojnem letu je novica, da britanska avtomobilska industrija stoji na čelu izvoza avtomobilov v vse dele sveta, kar ni presenetljivo, saj so angleški avtomobili znani po svoji trpežnosti, gospodarstvenosti in lepi izdelavi. Ocene o letošnji proizvodnji in izvozu so ugodnejše kot leta 1938, ko Je britanska industrija dosegla najvišjo proizvodnjo in izvoz avtomobilov. Predvidevajo, da bo Velika Britanija izvozila letos 470.000 osebnih avtomobilov, 136.000 tovornih in 12.000 avtomobilov za posebne namene. Razen množestve- ZAPISKI NOVA PERZIJA Perzijski ministrski predsednik Ghavam es Sultaneh je pred nekaj tedni izjavil, da bo z umikom tujih Set s perzijskega ozemlja Perzija dobila možnost, da vse svoje sile posveti dolgo odlaganim načrtom ootranje obnove in «boju proti starodavnim predpravicam la socialnim krivicam*. Kakšna vprašanja ležijo pred tem vljudnim, bistrim in duhovitim narodom in kakšne so glavne zapreke, ki ovirajo pravilno rešitev? Iz nadaljnjega kratkega pregleda, ki ga prinaša londonski »Times*, vidimo pogled mlajšega rodu, ki ne goji nobene iluzije o težavah, ki g<< čakajo. Skozi stoletja Je Perzija živela pod despotizmom. Ustava iz leta 1906 je imela majhen vpliv, ker Je niso popolnoma razumeli niti niso dovolili, da bi v polnem obsegu prišla do veljave. Več kot ato let je bdla dežela polje anglo-ruskega boja za vpliv, ki je povzročil mnogo škode bogastvu dežele in značaju naroda. Ko je leta 1925 stopil oa prestol šah Reza, so bili Perzijci prepričani, da je nastopila nova doba in prva leta njegove vlade so potrjevala njihovo prepričanje. Sah Reza je dosegel velike uspehe; uredil Je notranjo varnost v deželi; prvikrat po tolikih letih so ‘ lahko ljudje varno potovali. Gradil je ceste in železnice; postavil je tvomice, obnovil mesta, dvignil javno upravo in raven njene uspešnosti. Ojačil je ugled Perzije v tujini in Je dvignil narodno samozavest doma. Branil se Je tujega vmešavanja. Z Britanci je uredil v korist Perzije boleče vprašanje petrolejskih vrelcev v južnem delu države. Sovjeti so bili preveč zaposleni s svojimi domačimi vprašanji, da bi mogli intrigiratl v Perziji po vzorcu caristične Rusije. Četudi je sovjetski gospodarski vpliv stalno naraščal, Je vendar bilo politiSao vmešavanje Sovjetske zveze neznatno. Udejstvovanje Nemcev je bilo v začetku brez kakršnega koli političnega ozadja in šele v prvih letih vojne ao ae pokazali iz ozadja politični nameni. Leta 1937 Je šah Reza povezal svojo deželo s sosedami, Irakom, Afganistanom in Turčijo po dogovoru v Saadabadu, po katerem so sl te države obljubile prijateljstvo ln zavezništvo proti na-napadom od zunaj. Leta 1939 Je poročil prestolonaaledndka s sestro egiptovskega kralja Faruka. Videti Je bilo, da je dobro zajamči obstanek nove kraljevske dinastije Pahlevi. V prvih letih četrtega desetletja pa je bilo videti, da so se politični nazori šaha Reze spremenili. Postal Je nezaupljiv, nasilen ln pohlepen po denarju. Davčni vijak Je narastel ln posebno pritiskal na revnejše aloje. Veliki zneski so tekli v šahove žepe. Postal Je ljubosumen na svoje svetovalce ln Je odstranil najboljše in najsposobnejše med njimi. Ne-katere Je dal umoriti. Drugi so pobegnili v tujjno, njihove rodbine so uničili, njih plemena razselili in premoženje zaplenili. Sah je vedno bolj vladal s policijskim pritiskom. Ovaduštvo Je naraščalo, neoprezna cpazka o politiki je lahko povzročila obisk tajne policije ali orož-ništva. Bilo je nekaj žalostnega na pojavi tega starega perzijskega kmeta, ki je postal kralj kraljev zaradi svoje vztrajnosti ln uvidevnosti, kateremu pa je ušla izpred oči glavna potreba za ohranitev vpliva —* zaupanje naroda. Tako ss dogaja marsikateremu prišleku na oblast. (Nadaljevanje prihodnjič) ne proizvodnje rednih tipov avtomobilov proizvaja britanska avto mobilska industrija tudi posebne vrste avtomobile na zahtevo kupcev, za kar je treba posebno izvež-banega osebja in strokovnega delavstva. Slika nam kaže novo izdelane avtomobile v skladišču tovarne v okolici Londona. GOSPODARSTVO Proizvodnja nafte v Srednji Evropi Po mnenju sovjetskih geologov in strokovnjakov na polju proizvodnje nafte pronicajo znana petrolejska nahajališča v Južni Poljski preko Karpatov globoko v Slovaško in zelo verjetno celo naprej do znanih cisterdorfskih petrolejskih polj v Avstriji. Nemci so v Cisterdorfu povečali proizvodnjo nafte v taki meri, da zmogljivost avstrijskih rafinerij ni zadostovala. V tem pogledu bo Avstriji lahko pomagala Češkoslovaška, ki je imela vedno mnogo rafinerij, ki so ji omogočale velik izvoz proizvodov nafte. Rafinerije na Ceškosovaškem so med vojno deloma uničili in poškodovali ter bo njihova obnovitev zahtevala še precej časa. Kakšni so torej upi češkoslovaške proizvodnje nafte in bencina za najbližjo bodočnost. Prirodni izvori prihajajo v poštev kot važen čini-telj v češkoslovaškem gospodarstvu z nafto in bencinom le v daljnji bodočnosti. Za bližnjo bodočnost prihaja v poštev le proizvajanje sintetičnega bencina in čiščenje uvožene surove nafte. V tem oziru so zelo pomembne tovarne v Mostu. Čeprav so Jih v vojni močno po- škodovali, v glavnem vendar lahko zadovolijo češkoslovaško potrošnjo bencina. Cim bodo te tovarne povsem obnovili, bo Češkoslovaška lahko izvažala veliko količino bencina. Važno pa je, da draginja proizvodnje sintetičnega bencina zahteva visoko racionalizacijo, zlasti v kolikor se tiče eksploatacije stranskih proizvodov (fenolov). Racionalizacijo bodo najpopolnejše izvedli s tem, da bodo v okolici mesta zgradili veliko kemično industrijo. Pri tem bodo uporabljali premog — lignit, ki ga je tod izredno veliko. Cim bo ta industrija v polnem razmahu, bodo dobile evropski in svetovni pomen, saj se bo po velikosti lahko kosala s tovarnami IG Farben. Ko bodo češkoslovaške rafinerije v celoti obnovili, ko bodo s polno zmogljivostjo začela delovati petrolejska polja na Moravskem In Slovaškem ln bodo spravili v obrat vseh 94 peči v Mostu, tedaj bo Češkoslovaška — država brez petroleja — postala eno izmed središč svetovne proizvodnje petroleja ter bo lahko uspešno tekmovala s svetovnimi industrijami petroleja. IZ SLOVENIJE ZANIMIVOSTI ~| Nove podrobnosti o ugrabitvi Mussolinijevega trupla Agencija «Ansa» je pri nadaljevanju svoje preiskave, da bi pojasnila ugrabitev Mussolinijevega trupla, izvedela nove zanimive podrobnosti. Oseba, ki je prišla 26. aprila na prefekturo v Milanu in predstavila osebo, katera Je Imela podati znane važne izjave. Je bil neki bivši partizan. Kot je če znano, je poslal prefekt tega obvestitelja, katerega imena še ne morejo objaviti, h komlcarju .Romanu Marloccu. Obvestitelj je komisarju ponovil, kar je izjavil prefektu, in sicer, da bi truplo vrnili pod pogojem, da zajamčijo prenos trupla v Mussolinijevo rodbinsko grobnico v Pre-dappio. Dodal Je, da bi predali truplo samo v roke prefekta Troila, kateri bi moral poskrbeti za potrebna dovoljenja. Ker odvetnik Troi-lo ni mogel prevzeti obveznosti, ki ne spadajo v njegovo pristojnost, je obvestil o tem notranjega ministra, medtem ko so preiskavo preusmerili. Da bi mogli izslediti ugra- Tatvina .Azijskega bisera" Posebni oddelki pariške policije so iskali v Parizu Yvona Colletta po rodu Belgijca, o katerem domnevajo, da je bil voditelj pri tatvini «azijskega bisera», ki je eden izmed največjih biserov na svetu. Tatvino so izvršili leta 1944. Collette je pobegnil pred dnevi Iz pariške umobolnice, kjer je bil zaprt, ker so predlolili izjavo, da je duševno bolan. Za časa tatvine je bil biser po naročilu Nemcev v hrambi pri neki parilki banki. Nemci so izvedeli, da ga je misijonarsko drultvo, ki je bilo lastnik bisera, nameravalo prodati. bitelje, Je policija pripravila načrt, ki so ga do vseh podrobnosti preučili. Številne aretirance, kot je že znano 12 oseb, so ves čas sumili ter jih po aretaciji prepeljali v Rim. Med aretiranci sta dva storilca dejanja, od katerih je eden že v Milanu pričel izpovedovati in trdil, da je sam vzel iz groba Mussolinijevo truplo, ki je bilo še dobro ohranjeno ter da $1 je pri tem ranil roko s krampom. Medtem so pa u-gotovili še nekaj drugega, kar je imelo zelo važen pomen za potek preiskave. Policija je namreč postala pozorna na delovanje nekega dekleta Piera ki je bila tajnica zadnjega republikanskega fašističnega tajnika v Milanu, Vincenza Coste; nekateri agenti so Jo zasledovali. Dan po ugrabitvi se ji Je neki agent približal in spretno dosegel, da je' nekaj izpovedala. Tajnici Je bilo znano mnogo več, kot bi mogli misliti. Iz njene izpovedi so mogli dobiti dragocene podatke, ki so privedli do končnoveljavne izsleditve vseh krivcev. Leon Blum, voditelj francoskega odposlanstva v Združenih državah, je izjavil, da so srečno zaključili gospodarska in trgovinska pogajanja med Združenimi državami in Francijo. Trajala so dva meseca. Točni znesek pesojila so določile ameriške oblasti na eno milijardo dolarjev. Zunanja trgovina Italije se je v prvih treh mesecih tega leta razvijala z dvajsetimi državami. Znašala je 15 milijard 785 milijonov lir pri uvozu in 6 milijard 329 milijonov pri izvozu. Izmenjava s severno Ameriko Je dosegla 12 milijard 181 milijonov lir; z Evropo 7 milijard in 400 milijonov lir in z Afriko 261 milijonov. V številkah ni všteto blago, ki so ga neposredno uvažali zavezniki. Glavne vrste uvoženega blaga so bile premog, žito, mineralno olje, medtem ko je izvoz bil večinoma južno sadje, zelenjava, semensko olje, marmor in klobuki. V proizvodni-, cinka so poljske državne tovarne prekoračile državni gospodarski načrt, za mesec april. Prav tako so tudi povečali proizvodnjo žveplene k'sline. Izko-panje clnkove rude je naraatlo v mesecu aprilu za 4.2 odstotka. driavne uprave, n. pr. pomolne akcije, tretje kandidature za predsednika in narodne obrambe, s katerimi se je pokojni predsednik ba-vil. Nadalje so v knjtinici steno-graflranl govori pokojnika, pisma in listine, ki se nanašajo na rodbinske ln pravne zadeve rodbine, zbirka rokopisov za Rooseveltovo zgodovino pomorstva, ki obsega tudi 6.000 fotografij in druge predmete, ki jih je zbiral Roosevelt. Poročajo, da je Goering nameraval kupiti biser za 125.000 angleških funtov in da so si, ko se je Goering pogajal za nakup, Collette in njegovi sodelavci prisvojili biser na ta način, da so se preoblekli v nemlke policiste. Francoska policija je priprla Collette, ki so ga kasneje na interven-cijo Nemcev izpustili. Po osvoboditvi so ga spet zaprli in obtoiili sodelovanja z Gestapom. Razpravo so prelofili za nedoločen čas v pričakovanju izida zdravniškega pregleda. Francoska policija je kasneje našla biser v Stranišču nekega hotela v Marše ju. Obnova železnic v CSR Češkoslovaške tovarne za popravila in gradnjo železniških vagonov so dosegle največji uspeh v tednu od 10. do 16. aprila, ko so izdelale 150 novih vagonov. Največje število vagonov Je izdelala tovarna v Koprivnici, kjer delajo tudi avtomobile znamke Tatra, ki Je sama dobavila v omenjenem tednu 59 var gonov. Tudi ostale tovarne so v primeri a prejšnjimi meseci zelo napredovale. Minister za industrijo Bohumil Laušman Je pred kratkim pohvalil napredek v proizvodnji ln izrazil upanje, da bo tekmovanje med tovarnami za železniške vagone prineslo nadaljnje uspehe, ki bodo pripomogli k ureditvi in obnovi republike. Reuter poroča, da je ta biser eden izmed največjih na svetu in so zbiratelji že v 17. stoletju hrepeneli po njem. Leta 1739 je prišel biser v posest perzijskega zavojevalca Nadirja Šaha. Kmalu potem so dali biser cesarju Cincilu, ki je ukazal, da ga ob njegovi smrti dajo v njegovo krsto. Potem n;so vedeli ničesar o biseru do prvih let naSega stoletja, ko se je pojhvil kot lastnina nekega kitajskega mandarina. Pri-blilno pred 30 leti ga je omenjeni mandarin podaril nekemu francoskemu duhovniku, ki je bil član misijonarskega društva. V hiSi pokojnega predsednika Franklina D. Roosevelta, katero je njegova vdova poklonila ameriSki vladi kot muzej v spomin pokojnika, so v teh dneh odprli zasebno knjtinico listin, ki jih je zapustil pokojnik. Vstop v knjiinico imajo samo znanstveniki na podlagi po-sebnih vstopnic, da lahko pregledajo tam razstavljene listine. Zbirka vsebuje glavni del arhiva predsednika Roosevelta med leti 1933 in 1941, pisma in poročila o upravi vladnih ustanov, pisma driav-Ijanov, v katerih slednji izralajo svoja stališča do raznih vprašanj Iz Aleksandrije poročajo, da je odplul iz pristanišča velik plavajoči dok na Bermudske otoke. V tem doku sta ležali med vojno britanska vojna ladja aVallantv in prevozni parnik «Queen Elizabeth?), ki so jih Italijani poškodovali pri le-talskečn napadu na pristanišče v Aleksandriji. Poročajo, da je Število rojstev v Angliji v prvem četrtletju tega leta znatno večje kot v odgovarjajočem razdobju 1945. Vpisanih rojstev je 181.445, to je 17.000 več kot prejSnje četrtletje in 3 500 več kot pred letom. Število smrti je za približno 2.000 primerov manjlef to je 155.153 proti 157.545 lanskega leta v istem času. Na poljskem Primorju so razdelili vsa posestva, ki so presegala po izmeri 100 hektarjev. 100.143 nektarjev je padlo pod agrarno reformo, od česar so razdelili 40.657 hektarjev med 4.391 družin. Avstrijsko trgovinsko odposlanstvo je po poročilu bernske radijske postaje prispelo v Bern. Prav tako pričakujejo prihod romunskega trgovinskega odposlanstva. Posojilo v višini ene milijarde dolarjev je odobril posvetovalni svet za bančna vprašanja senata Združenih držav Franciji. V posojilo je všteto nakazilo 650 milijonov dolarjev, ki jih je dala Franciji banka «Import-Export». »Ljudska pravica* javlja, da mnogi ljudski odbori — zlasti ekrajni — bolehajo na marsikakih napakah prt svojem poslovanju. Te napake večinoma izvirajo lz površnosti in birokratizma uradnikov in aktivistov. Tako je n. pr. pred uradom nekega okrajnega ljudskega odbora mariborskega okrožja ob 8. uri zjutraj čakalo že precej ljudi. Kljub temu, da so bile pisarne odprte, v njih ni bilo nikogar. Vsakdo je mogel svobodno hoditi po uradnih prostorih, pregledovati in brskati po različnih aktih, ki so ležali razmetani po pisalnih mizah. Celo omare z važnimi akti so bile odprte, tako da bi te spise mogel pregledati vsakdo, celo ljudski sovražnik ali vohun. Po tleh je ležal razmetan papir, sobe pa so bile nepometene in neočiščene. Z malomarnostjo in neredom je v najtesnejši zvezi nekonsplra-tivnost — nebudnost. Aktivisti pozabljajo, da so domači sovražniki vseh vrst sicer politično In vojaško poraženi, da pa ti zamaskirani ln potuhnjeni ostanki skušajo škodovati na različne druge načine; sirijo najbolj bedaste laži, vohunijo, sabotirajo in škodujejo narodnemu gospodarstvu ter ljudski oblasti. Poleg tega je treba v uradih z vsemi silami preganjati preveliko domačnost, ki se je ponekod razpasla. Za mnoge razgovore, ki bi jih lahko opravili v nekaj minutah, marsikje porabijo uro ali celo več. Največja nevarnost, ki jo je moči zaslediti v marslkateren uradu, pa je brezdušen odnos do ljudi, nedostopna birokratlčnost, nevljudnost ln netovaristvo, ki izvira iz neljudske vzvišenosti in nadutosti. Za primer navajajo predsednika nekega okrajnega ljudskega odbora, h kateremu je bilo treba hoditi skozi 5 vrat. Pri vsak’h so ljudi ustavljali ln natančno spraševal, kdo so in zakaj prihajajo. Isti časopis javlja ln poziva ljudstvo, naj do strajnosti poostri boj proti vsem takim napakam pri poslovanju ljudskih odborov. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo Je na zadnji seji razpravljalo o stanju in pomenu gozdnega bogastva za obnovo porušene domovine. Takoj po osvoboditvi so potrebe presegale proizvodnjo lesa. Kljub temu se Je že nekaj mesecev za tem pričelo kopičenje posekanega lesa, ker je primanjkovalo prevoznih sredstev. Gozdarska in lecna industrija sta izpolnili že približno polovico letošnjega proizvojalnega načrta. Organizirali so tudi gozdarsko šolstvo; ustanovili so dva gozdarska tečaja, katera obiskuje 55 logarjev. Obnovljeno letno kopališče na Mariborskem otoku so te dni slovesno izročili uporabi. Med vojno so kopališke naprave zelo opustoši-li. Poleg drugih naprav so obnovili tudi skakalni stolp, ki so ga ime. novali po plavaču Branku Ziherlu. Komisija za ugotavljanje vojne, ga dobička je razpravljala o vojnem dobičku naslednjih oseb: Cl-glič Josip, trgovec, Mestni trg (93.584 din) ? Ferant Stefan in Cilka, urastvo, Florijanska ul. (104.950 din); Logar Alfonz in Stanko, urarstvo, Fred Škofijo (148.500 din); Vidmar Karol, pekarija, Rimska cesta (213.200 din); Soklič Franc in Ana, trgovina in vinotoč, Breg (200.000 din); Vehar Rudolf, posestnik in gostilničar, Gradaška ul. 1 (61.000 din). Tiskovna konferenca majorja Longa Še o izobešanju zastav O zaključku šolskega leta na slovenskih šolah Včeraj popoldne je imel goriški upravnik major James E. Long z zbranimi slovenskimi in italijanskimi novinarji tiskovno konferenco. Glede povišanja cen s strani občinskih podjetij je bilo pojasnjeno, da poviški odgovarjajo tistim, ki so jih uvedli v severni Italiji. Obenem so, kakor je bilo že javljeno, dovolili povišanja stanarin. Na vprašanje, če so lahko ob prazničnih dnevih Izobešene na posameznih občinskih poslopjih v pokrajini zastave, je major Long odgovoril, da po odredbi, ki je v veljavi, ne smejo biti izobešene na poslopjih, ki so deloma ali celoma zasedena po zaveznikih, nobene druge zastave, razen zavezniških. GORIŠKI UPRAVNIK MAJOR JAMES E. LONG V prvih dneh meseca maja so bila izobešene z rednih dovoljenjem v nekaterih krajih v 1 Trdit slovenske zastave brez rdeče zvezde. V Cerovem so nekateri domačini strgali te zastave in zažgali droge. Al; Ima slovenska zastava brez rdeč« zvezde isto pravico biti izobešena. kakor z zvezdo? Na to vprašanje, kj ga je postavil slovenski katoliški list, je upravnik odgovoril, da je po njegovem mnenju s priznanjem vlade maršala Tita samo ob sebi razumljivo priznana tudi zastava nove države, ki nosi rdečo zvezdo in katera naj bi bila edina uradna zastava- Ker pa lahko zastava izraža prepričanje, je zato s tem namenom dovoljeno izobešanje slovenskih zastav z ali brez zvezde, enako kakor se je to zgodilo z italijansko zastavo. V ostalem pa je zvedel, da so istega dne v Cerovem izobesili tudi avstrijske zastave, katerih Izobešanje v Brdih pač nima podlage. Prehajajoč na vprašanje proste prodaje plaščev za kolesa, je major pojasnil, da so z uvedbo proste prodaje takoj pošle zaloge zaradi velikega povpraševanja in potreb prebivalstva, kakor se je to zgodilo povsod v severni Italiji. Za določene privilegirane skupine potrošnikov so izdali posebna nakazila. Na vsak način pa so oblasti dale zagotovila, da bodo še v teku tega meseca dospele nove dobave, ki bedo zadostno pokrile potrebe. Na zadnje stavljeno vprašanje o zaključku šolskega pouka na slovenskih šolah, je upravnik odgovoril, da ker se je pouk na slovenskih šolah začel mesec dni pozneje kakor na italijanskih, je razumljiva prošnja slovenskih učiteljev, naj zaključek pouka na slovenskih srlah odgodijo za zamujeni čas, da bedo lahko izvedli določeni učni načrt. Vprašanje pa še ni dokončno rešeno. Prihodnja tiskovna konferenca bo 28. maja. Vlom t vojaški urad Včeraj so neznani tolovaji razbili okno na bivšem uradu okrožnega vojaškega poveljstva v ulici Lom-broso. Tatovi so odnesli star« tiskovine, okoli 50 kuvert in nekaj knjižic za izplačila sorodnikom vojnih ujetnikov. Samo pet minut je zadostovalo-da je tat odpeljal 53 letnemu Valentinu Zeju, stanujočemu v ulici Baiamonti 1, njegovo lepo kolo. Zeju ni preostalo nič drugega, kakor da je tatvino prijavil policiji- S češnje Je padla Da je potrebna večja previdnost pri obiranju češenj, nam dokazujejo številne nesreče. V letošnji sezoni »obiranja češenj* je kronika zabeležila že okoli 10 primerov nesreč, ki so imele za neprevidne obiralce večje ali manjše posledice. Včeraj je s češnjevega drevesa padla 64 letna Bernarda Zorzov® iz ulice Aquileje 36. Prepeljali s° jo takoj v bolnišnico in ugotovi'1' da ima zlomljen desni gleženj. Na ortopedičnl oddelek clvlln« bolnišnice so pripeljali 17 letnega dijaka Marjana La Zacciharia i* ulice Zorutti 5, in sicer zaradi poškodbe na levem gležnju; 3l letnega Gvida Ateno iz trga Cavour 10 so pripeljali v bolnišnico zaradi poškodb na desnem kolenu, ki jih je dobil pri nogometni igri. Novi železniški vozni red Novi vozni red, ki velja za odhode in prihode z goriškega glavnega kolodvora: odhodi: v Trst: 6.17, 8.50, 14.02, 16.40, 18.09 in 22.21; v Videm: 6.38, 8.49, 12.55, 14.05 ln 18.30; v Ajdovščino: 4.20 in 17.30; prihodi: iz Trsta: 6.33, 7.50, 8.44. 14, 15.12 in 18.25; is Vidma: 6.05, 7.19, 13.55, 18.04 in 22.18; is Ajdovščine: 6.38 in 18.55. Zaprt most Zavezniška vojaška uprava javlja, da bodo v Gorici zaprli južni most preko Soče na cesti št. 56 za ves promet med 9. in 17. uro v četrtek 23. maja. TRST PREHRANA Razdeljevanje riža delavce®’ sladkorja ln kakaa vsem potrošnikom v pokrajini. Danes so začet' razdeljevati vsem potrošnikom v pc krajini po 100 gr sladkorja » potrošnikom od 4 do 9, 9 do 19 J# osebam nad 65 leti po 100 gr kakaa. 600 gr riža bodo prejeti delavci, ki imajo nakaznico za težk® delavce. Bolniki laliko dvignejo svoje obroke za mesec maj. Konec razdeljevanja 31. maja. Cena sladkorja 50 lir za kg, kakaa v prahu 300 lir za kg in finega riža lir za kg. PREHRANA Razdeljevanje testenin. Sepral sporoča, da bodo Jutri zaceli razdeljevati za mesec maj po 500 gr testenin vsem potrošnikom. Cena 24 lir za kg. Samomor V nedeljo zvečer so našli v Polju pri Rihemberku obešenega Josipa Birso. Poljedelstvo v Angliji o—,*-,:..." JULIJSKA KRAJINA Redni trgovinski odnošaji Prvi tovorni parnik prispel v tržaško pristanišče Preloženi razpravi Včeraj dopoldne so na izredne® porotnem sodišču preložili za nedoločen čas dvoje razprav, in si<®r proti dr. Ermini Schelandrovi 1,1 Antoniu Tessarolu. Schelandrova, bivša uradnica Gauleiterju ba lastnino zidovisk® tvrdk, je že bila obsojena na J let zapora. Delno sprejet priziv, k1 ga je predložila Schelandrova K®‘ sacijakemu sodišču, so ponovi® poslali v razpravljanje izredne®11 porotnemu sodišču, ki je moral® ponovno razpravo že večkrat pre'0" žiti zaradi obtoženkine bolezni- Antonio Tessarolo je obtožen, d* Js sodeloval z Nemci ter da ^ ustrelil z brzostrelko odpuščen®?* karabinerja Bonettija, z izgovoro®' da je bil badoljevec in partizan«1(1 vohun. TRST, 22. maja. — V tržaško pristanišče je včeraj pripeljal prvi tovorni parnik, ki ni imel natovorjenega blaga niti za ustanovo UNNRA niti vojaških dobav; to je grški parnik Theomitor, iz katerega so raztovorili 7.000 ton železovega kršca za Češkoslovaško. Ta parnik je torej prvi napovedovalec vzpostavitve mirnodobske trgovine. Med razvojem pogajanj za Sodobni stroj za osipavanje sladkorne pese šiljatev kovine, ki je iz Cipra, so I pojasnili, da jo nujno rabijo za obnovo češkoslovaške industrije. Kovino uporabljajo za proizvodnjo neke vrste jekla in Je prvi del celotne dobave, ki bo znašala 25.000 ton. Zdaj čakajo prihod tovornih vagonov, nakar bodo rudo takoj odpremili na namembne postaje. Ob tej priliki je izjavil neki častnik Zavezniške vojaške uprave dopisniku VZN, da se bo verjetno že v kratkem razvila zadovoljiva trgovina za izvoz blaga lz Sredje Evrope v Veliko Britanijo, Združene države, Švico, Zapadno Afriko in Srednji Vzhod. V nekaj tednih bo mogoče začeti z izvozom lesa iz Avstrije. Glede na obsežno obnovo in izboljšanje na osnovi načrtov, ki Jih je izdelala Zavezniška vojaška uprava, je tržako pristanišče sposobno vzdržati večji promet kakor ja bil v predvojni dobi. TopnSSP^Sllke vaje Trst, 21. maja Vsak dan (lzvzemši nedeljo) bodo od 7. do 13. ure topniške vojaške vaje ob ustju Tilmenta 45,38 severne širine in 13,06 vzhodne dolžine. Pričetek vaj bo 27. maja. Gledališče Fenlce Danes zvečer Ob 20. uri ska revija 1946» s sodelovanj®-raznih drugih umetnikov in ba® , Viktor. Predprodaja vstopnic gledališki blagajni. pri RADI 23 Slov. vesti: 7.15, 12.45, 20,_ 234.5 »j* I, k-v. Ital. vesti: 7.30, 13, 20.15, Sreda, 22. maja 17 prenos iz Vidma; 18 glasuj iz filmov; 18.30 odmev dela; * oddaja odreda Jugoslovanske a made; 19.30 literarna ura; SA tovni pesniki (slov.); 20.30 gl«®,. ni »prehod; 21 predavanje v it*"' 21-10 plesna glasba; 21.40 °PT retna glasba; 22.10 slavni sM*° telji; 23.25 nočno zabavišče. Četrtek, 23. maja 7 glasba za dobro jutro; pestra jutranja glasba; 11.30 P . nos iz Vidma; 12 glasba za s)0. 12.30 predavanje o tisku - ]as. venščini; 13.15 reprcduciran* » ,e. ba; 14 P1'®' 13,30 orkester Nicellii t’,4.sti-da vanje v ital.; 14.15 preg'e<1 ^ ^ Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRI>niK Izdaja A. L S. P. G. WODEHOUSE 33. NOVINAR RSM1TH Temne oči fanta so se še bolj zatemnile. Zamahal je z rokami in povedal nekaj v svoji materinščini. «Ni razumel«, Je dejal Maloney. »Mi ne sledi dobro. Ti-le tuji dečki so vsi nekoliko bedasti. Bom sam ukrenil nekaj. Povej, fant: poglej sem!* Odšel je za trenotek iz sobe in zaprl vrata za seboj. Nato je od zunaj ukazujoč potolkel na vrata tu vstopil. Imel je divji izraz, držal Je stegnjeno in odprto roko in zagrmel: »Izpljuvaj, kar sl ml dolžan!*. Dečkove oči so izrazile še večje začudenje. »Zadeva*, je dejal Psmith »po. staja vedno bolj zanimiva. Nikdar nisem videl kaj takšnega. Nadaljujte, prijatelj Maloney! Morda boste uspeli. Toda mislim, da je vaša predobra Izgovorjava v italijanščini povzročila, da se Je v njegovi duši pojavilo domotožje. Torej, poizkusite še enkrat, prijatelj Maloney!» Pugsy je skomizgall z ramami. »Dovolj* Je odgovoril. »Ti-le tujci me utrujajo. Niti ne vedo, kako »e mora vstopiti v železnico. Pojdi, fanti* je nato slabe volje ukazal malemu Italijanu in istočasno pokazal z roko tako, da Je fant razumel. Deček se je razveselil, da se jih končno lahko iznebi in Je zbežal ter izginil kot senca. Pugsy je spet skomizgnil z ramami. »Gospoda* Je vdano dejal, »vidva sta na vrsti.* »Mislim*, je dejal Psmith »da Je čas, dazačnem s svojim načrtom, kot Je delal Sherlock Holmes. Poglejmo, torej. Ce bi izterjevalec bil že tu, mislim, da prav gotovo ne bi bilo več tega fanta- Hočem reči, da če bi izterjevalec že prišel in ne bi našel denarja, bi se ta-le fant moral sprehajati v temni noči, namesto da bi še stanoval v svoji sobici. Ali mi sledite, prijatelj Windsor?» «Seveda, prav tako je», je dejal Billy. »To je vse?* je žalostno ponovil Psmith. »Ni vse, čeprav Je že precej. Od vseh krajev, kjer sem žs bil, se mi zdi ta-le kraj eden izmed najbednejših. Pra-v gotovo so bila izgraditelju okna naravnost zoprna. Za zračenje notranjih prostorov je kar preprosto napravil luknjo v zidu, debelo kot školjka ln vse drugo je prepustil usodi. Ce ne bo prišel takoj naš prijatelj izterjevalec, bom prav gotovo vrgel dol streho... Toda povejte, prijatelj Windsor, ali se vam ne zdi, da Je tam doli 1®* putnik? Stegnite roko in poglejte če se motim,* Billy Je stopil na stolico ln potegnil zapah. Loputuik se je odprl in ko je padel, se je prikazal košček neba. »Vraga!* je vzkliknil Billy. »Pomislite, kako mora biti težko živeti v tem ozračju, če ne morete odpreti loputaikai* »Res mora biti okusno*, Je de. jal Psmith- »Ljudje, ki živijo v teh stanovanjih, lahko cenijo zrak, ko postane tako gost, da se lahko pebira z žlico; v takšnem prime- pravljo; ru dihajo globoko ln. »Krasno! V primeri s tem zrakom, nima steklenica ozona nobenega pomena!* Pustite ° P 0 putnik, prijatelj Windsor Kaj pa mislite, če bi pustili mladega Ma-loneya, da se vrne?* »Gotovo*, j« prlanal Billy-«Pugsy, moj fant, odkuri!* pUgsy ga je jezno pogledal. »Naj grem?« je vzkliknil. »Da, dokler imaš na nogah še dobre copate*, Je ponovil Billy. «Ni kraj. ki naj M bil primeren za takšne fante, kot si ti. Mislim, da v kratkem postane lahko ozračje toplo ln žal bi mi bilo, ča bi se opekel.* »Toda Jaz hočem ostati tu in videti, kaj se bo zgodilo!* je dejal Maloney. »Ni mogoče. Pojdi, ti pravim. Vse ti bova povedala Jutri.* Maloney se Je slabe volje pripravljal na odhod. Toda prav v tietem trenotku so slisali šum korakov po stopnicah; mož, ki se j9 bližal, Je prav gotovo Imel močne čevlje; čez nekaj časa je živahno vstopil neznanec.; Imel je svetlo-rjavo obleko, črn klobuk ln v rokah je držal beležnico. NI bilo potrebno, da bi Psmith spet poklical Sherlocka Holmesa na pomoč zato, da bi uganil, kdo je bil neznanec; vse je kazalo, da Je bil obiskovalec mož, ki so ga predstavniki «Lagodnih trenot-kov* strastno pričakovali. Bil je, torej, izterjevalec najemnin. ko navdušeno ploskali Igralcu drame »Begunec Singa*, ali žvižgali prv«® iz Si*1? dr*' 41 XX. S HRBTOM K ZIDU Novi obiskovalec je obstal na pragu in začudeno pogledal skupino ljudi, ki so stali v sobi. Bil je možiček bledih lic in izbuljenih oči, a zobje so ga delali po Psmithu. . «Povejte, ali ste videu ^ tujce, ki stanujejo tu?» ie Šal- z «S kom imam cart je najvljudnejše vprašal »Gooch mi je ime.* Psmith se je pokionil. je »Zdi se ml, prijatelj G «da vam preostaja noCoJ. , da jih boste vide^ ^ če niste PrlPra^dfti. g0£> se dejal upanja, razen precej časa.