42. številka. V Trstu, v sredo 25. maja 1892. Tečaj XVII. „E D I N O S T" uhaja dvakrat na teden, vsako iredc in loboto oh 1. uri popoludne. „Edinost" stane: e« T«e leto gl. ft.—; izven Avit. 9.— gl. ib polu leta , 3.—: » „ 4.50 „ ta čertrr leta , 1.S0; , „ 2.25 „ Posamično številkp ue dobivajo v pro-dajalnicah tobaku v Tratil po * nov., ▼ Gorici in v Ajdovščini po • nov. Nt naročtc orei priloženi naročnin« "nravništvo ne otlra. EDINOST OglMl in oisaallA se rakune po 8 nov vrnuca v petitu ; za n&llovs ® debelimi črkami »o plačuje prostor, kolikor bi tfB okiBeglo navadnih vrBtic. Poslana, javne lahvals, osmrtnic« itd ■e račune po pogodbi. Vsi dopisi bo pošiljajo uredništvu Piazra Caeerma At. 2. Vsako pismo mora biti frankovano ker nefrankovana ee ne sprejemajo. Rokopisi s« ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inseratu prejema npravniitvo P tazxa Caserma St a Odprte reklamacije o proste postnim Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V rflnitji mat. Slovenski jezik v Trstu in odlok najvišjega sodišča. Gospod Jurij Kmetič je uložil po •rojem zastopniku gospodu dr. Ivanu Tavčarju dne 4 maja 1889. štev. 13.796 pri o. kr. za mesto delegovanem okrajnem sodišči v Trstu tožbo v slovenskem jesiku proti Dragotinu Banelli-ju iz Trsta sa 475 gld. Tožbo to je rečeno sodišče sprejelo z odlokom istega dne in z isto številko, ter se je tudi v slovenskem je-siku določil dan zaslišanja strank za obravnavo tožbe v sumaričnem postopanji. Proti temu odloku se je toienec pritožil po svojem zastopniku, odvetniku dr. Gvidu Angeliju, in c. kr. prizivno sodišče v Trstu je odvrnilo : „Z ozirom na to, da je slovenščina mej jeziki, ki so navadni v deželi in v pravnem delokrogu c. kr. okrajnega sodišča v Trstu, ne obstaje pogrešek, v tem, da se je tožba uložila in rešila v jeziku, neobse-ženem v § 13 s. r., ter je z odlokom od 4. nov. 1889, štev. 4315 zavrnilo utok, ter zopet potrdilo reklamovani odlok. Tožba se je dalje obravnavala in se dovršila koncem minulega leta. Tekom obravnave se je toženec posluževal laščine, a tožitelj iz udobnosti nemškega jezika. G. kr. okrajno sodišče je z odlokom od 30. dooembra 1891. štev. 37518, napisanim v slovenskem jeziku, dopustilo dokaze svedokov ali prič. Toženec je zahteval, da se ta odlok razveljavi zato, ker je bil pisan v slovenščini in slavno c. k. prizivno sodišče v Trstu je z odlokom od 18. febr. 1892. štev. 686*) odločilo nastopno: „Z ozirom na okolnost, da so se stranke posluževale izključljivo laškega in nemškega jezika, razun tožbe, uložene v slovenščini, v vseh tožbenih dedukoijab : namreč *) Tržaški list „II Piccolo" si jo v onej številki m. meseca februvarja prav pohvalne izrekel o tomu odloku c. kr. prizivnoga sodišča. PODLISTEK. Spomini na znamenite možć slovenske. Čital Vat rosi av Hol» v Čitalnici Tržaški dne 9. aprila 1892. (Dalje) In zdai vas povabim iznova v solnčno Gorioo. Ondu sem se bil prve dni 1. 1882. seznanil s preplemenitim mladeničem, kateri je v tem že tudi ostavil beli svet in sicer v bujnem cvetu svoje mladosti. In to je bil: Pagliaruzzi Josip, s pesniškim imenom „Krilan." Prvič sem se sestal ž njim na plesu v »Čitalnici" Goriški, kjer 8e je čili ljubljenec planinskih Vil tisto noč vrtel po parketu do ju-trne zore. Pohodil sem ga potem večkrat v njegovi hiši ondu na Kornu in kadarkoli sem so zglasil pri njem, vsikdar me je vsprejel kaj iskreno in gostoljubno. Bilo je veselje ž njim govoriti, kajti mladič jo bil ognjevit, odkritosrčen in povsem zna-čajen. On ni rabil jezika, da bi ž njim pokrival svoje misli, ampak kadar je govoril, imel je, kakor bi rekel Gregorčič, „sroć na jeziku". Zlasti se je razvnel, kadar je govorica zavila na njegovo polje, t. j. na pesništvo. Poslednje mu ni v odgovoru, v repliki, dupliki, sklepu, proti* sklepu daljnih dedukcijah, in vmes nastalih prašanjih ; in z ozirom na to, da se isto okrajno sodišče v vmes nastalih določbah gledć položitve aktorične kavcije in glede na pregledanje izvirnikov ni posluževalo jezika, v katerem je bila napisana tožba, brez ugovora iste tožiteljske stranke, radi česar treba misliti, da se v obravnavi z istim privoljenjem ni rabil slovenski jezik; Z ozirom na to, da more prouzročiti rabljenje različnih jezikov v določbah jedne in iste sodne obravnave zgolj zmešnjavo, katerej se mora sodnik, kateremu je skrbeti za redni uradni postopek, izogniti; Z ozirom tem več na to, da je bilo v- pričujočem slučaju neredno, pripoznati s slovenskim odlokom dokaz na laike do-kazilne odstavke se odločuje: ugoditi tej zahtevi, ter razveljaviti reklamovani odlok ter ukazati c. kr. okrajnemu sodiBču, da izda nov odlok glede pripušČenja dokazov s svedoki v jeziku, rabljenemu od-strank tekom obravnave. Proti temu prizivnomu odloku uložil je tožitelj utok na najvišje sodišče, katero je z odlokom od 21. aprila 1892. Štev. 4529 odločilo : Z ozirom na to, da se je mogel dekret c. kr. del. okrajnega sodišča v Trstu z dne 30. decembra 1891. štev. 37.518, s katerim se je dopustil dokaz s pričami, ponuđen od strank tekom pravde, razveljaviti vsled pritožbe ničnosti (kojo pa § 46. sum, post. ne označuje kot dopustno) le tedaj, ako je imel na sebi znak ničnosti; Z ozirom na to, da toliko toženec, kolikor c. kr. prizivno sodišče uvidujeta nuliteto v tem, da je rečeni odlok bil pisan v slovenskem jeziku, ter izročen v tem jeziku strankam; Z ozirom pa na to, da je tožba, ki je podlaga obravnavi, bilo uložena v slo- bilo zgolj vežbališče, kjer se uri duhovitost, temveč neko sveto poslanstvo, katero je treba izvrševati dostojno in slovesno .. . Z omenjenim pesnikom je prijateljeval uprav v zmislu jugoslovanskega pobratimstva ter živel ž njim v skladnem spora-zumljenji. Bilo je njiju veselo videti, ko sta se izprehajala kakšno solnčno jutro po goriškem „Travniku" : blaženi naš „Širne" zamišljen in redkobeseden, iskroviti „Pepi" pa zgovoren in z rokami živahno po zraku krileč. Prava slast pa njiju je bilo poslušati, kadar sta se pesnika-prijatelja na Erjavčevem domu posprijela v govorniškem dvoboji: to vam je bil pravi pevski prepir, kakeršne so nekoč prirejali nemški pesniki na Wartburgu. Tu sta izvoljena miljenca soških Modric takorekoč kar iz rokavov stresala duhovite verze in to vzdržema toli naglo, da se jo kar iskrilo okrog njiju: jedva je skončai prvi, ustal je drugi in mu odgovarjal vse v rimah, da se njima je Sokrat-Erjavec čudom čudil . . . Oba prenadarjena planinska sina, po-polnjevala sta se Gregorčič in Pagliaruzzi kaj lep6 in bi mogla z leti postati nam Slovencem razmerno jednaka pesniška Dio-Bkura, kakor Nemcom — Sohiller in Goethe. Vsekakor pa bi nam, v zvezi uzornega svojega prijateljstva, ustvarila se marsi-kakšen umotvor, ko bi njiju no bila raz- venskem jeziku, ter se je v istem jeziku tudi rešila in da je isto c. kr. prizivno sodišče z določbo od 8. nov. 1889., štev. 4315, odklanjajoč utok, predložen po tožencu proti odloku, s katerim se je sprejela slovensko napisana tožba — p r i p o-znalo slovenski jezik kot v deželi navadni jezik, ki se rabi v obsežju c. kr. okrajnega sodišča, ter izreklo, da se s sprejemom te tožbe in z reienjem iste v slovenskem jezfku ni rušila določba § 13. o. s. r.; Z ozirom na to, da dosledno tudi poznejša rešenja v tem jeziku v obravnavi, vršeče j se na pod« lagi te tožbe, ne morejo pro-u z r o č a t i rušenja imenovane zakonske norme, čeprav sta se stranki v teku obravnave v svojih pravnih dedukcijah posluževali druzega jezika, namreč tožitelj nemščine in toženec laščine, kajti iz tega še ni nastala dolžnost, da se končna določba in interinal v zaključnih aktih izdajo samo v enem obeh jezikov, katerih se sti posluževali stranki tekom obravnave, in ne več v tretjem jeziku, tudi v deželi navadnem, v kojem se je uložila tožba in prošnja; Z ozirom torej na to, da se z izdanjem odloka z dne 30. decembra 1891., štev. 37.518, koji odlok pripušča zasliSanje prič, ponuđenih tekom obravnave v slovenskem jeziku, ki je pripoznan kot v deželi navaden jezik, in v katerem se je uložila tožba in dotična prošnja, — ni kršila nijedna zakonskih norm, niti je ta odlok smatrati kot formalen nedostatek obravnave, prouzročujoč ničnost izdanega dekreta ; Z ozirom na to tudi, da v pomanjkanju nulitete v odloku I. instance z dne 30. decembra 1891. štev. 37.518 razveljavljanje istega, izrečeno z reklamo* anem prizivnim odlokom, kakor tudi ukaz, dan prvemu sodniku, naj izda isti odlok v enem obeh družila nemila smrt! D&, živo sem uverjen, da bi planinski nai slavec na solnčnem svojem „hribu" tam nad zelenkasto Vipavo izvestno ne bil umolknil — navzlic VBemu skovikanju sovražnih mu'čukov —, ko bi š« živel verni mu apolonski brat Krilan, Zdaj pa Be blagovolite preseliti v duhu z menoj s krsnoga Posočja tija doli v vinorodne H&loze. Onda vas uvedem v pregostoljubni župni dvorec, v katerem je nekoč vladal veledušni Slovan Raič Božidar, župnik pri sv. Barbari v haložkih goricah. Njega sem spoznal I. 1862., ko je bil ondu še kaplan. In pozneje, kadar je zasedel baš tamkaj župniški stol, bil sem nokoliko-krat njegov gost. Brezmejna, uprav slovanska njegova gostoljubnost je bila znana po vsem slovenskem ozemlji in kdor jo je kedaj bil užival, spominjal se je bode vse žive dni. Ta njega vsem poštenim Slovanom vedno odprti dom jo bil malokedaj brez gostov. Kadarkoli sem priromal na jasni holmec, v zavetni Šentbarbarški dolini, vsikdar sem naletel ondu veselo družbo, izmed katere se je že z dalje slišal liome-riški smeh veselega župnika-gospodarja. Prišedšemu v njegovo hišo ni bilo treba pohlevno trkati na — kuharičina vrata, češ: „so gospod doma P", nego kar narav- jezikov, katerih sti se posluževali stranki tekom obravnave, nikakor nista opravičena, se določuje: prenarediti reklamovani prizivni odluk, ter zopet uveljaviti onega I. ine tance z dne 30. decembra 1891., štev. 37.518, s pridržkom razsodbe o troških za pričujoči re-vizijonalni utok pri končnem izidu glavne tožbe. Nekoliko o zavarovanji. Priobčil A. P. Šentvidčan. Tekom zadnjih dvajset let zavzelo je zavarovanje jedno najodličnejših mest modernih institucij. Zato je gotovo važno, da vsakdo o zavarovanji razmišlja in sicer temeljito razmišlja. Na prvi pogled bi človek res včasih podvomil o veliki važnosti zavarovanja, toda če si vstvarimo jasen pojem o zavarovanji, če razmotrimo vse različne stroke, pogoje in posledice zavarovanja, pritrditi moramo, da so zavarovalnice prve pospeševateljioe moderne vzajemnosti. Povprašuje se, kaj je bolje: hraniti ali zavarovati se. Bistveno je oboje jedno in isto, posledice pa so pri vsakem drugačne. Tisti, ki hrani, pride počasi do svojega smotra, da si zagotovi večji kapital; tisti pa, ki se zavaruje, dosegel je takoj takrat svoj cilj, ko je prejel zavarovalno polico, ker z lc-to se mu je zavarovalno društvo obvezalo, da mu ob dogovorjenem roku izplača dogovorjeno svoto. Seveda imajo ljudje proti zavarovanji različne izgovore. Na mislih imam tu osobito zavarovanje na življenje. Nekateri pravijo : moji stariši so tako in tako dolgo živeli, tudi jaz sem zdrav in čil, čemu bi se torej zavaroval. Če VBako leto dajem ono svoto v hranilnico, katero bi moral za zavarovanje plačati, prihranim si večji ka- noat ste mogli vstopiti v njegovo obednico, kjer vas je vsprejel z glasnim vzklikom: „Ila ! Dobro došel !" in predno ste odložiti popotno palico, natočil vam je čašo rujnega Ilaložanca ter vas pozdravil z oduševljeno napitnico, dočim vam je gibčni njega pomočnik, sivolasi k aplan Davorin postregel „srčnega soseda", kakor je Raič šaljivo nazival želodeo. Božidar Baič je bil rojen govornik, katerega gromoglasni slavnostni govori so odmevali po vseh narodnih svečanostih slovenskih. Jaz sem ga slišal govoriti n. pr. na Kopitarjevi slavnosti v Repnjah, pri odkritji spominske plošče na Vrazovem domu v Cerovci, na Miklošičevi sedemdesetletnici] v Ljutomeru, pri otvorenji „Narodnega doma" na Ptuji itd. in reči morem, da so mi vsi njegovi govori ostali tako živi v spominu, da bi njih vedel še danes povedati na pamet. Kdor jo bil dne 8. septembra 1. 1880. v opevanem „štajar-skem raji" Vrazovem, ta ga je videl, kako je vdaril po govorniški leci, da mu je rokavica odskočila, kakor oljup s kuhanega krompirja. Za dijake je isti dan dal pripeljati polovnjak Ilaložanca in bilo je zanimivo gledati ga, ko jo stal sredi Bvoje preljube „raladezni" kakor mogočen hroBt mod šibkim mlndovjem, govoreč njim na dušo plamteČe opomine na jekleno značaj- pital. Povprašam pa takega : kedo mu je dal črno na belem, da bode tudi on tako dolgo živel, da si prihrani kapital, vlagajoč neko svoto v hranilnico. Ali se ne prepričamo lahko vsaki dan, da mrjo ljudje v najlepši dobi, da razsajajo epidemične bolezni P Če so tvoji stariši še tako dolgo živeli, ne sledi, da mora i tudi ti dočakati visoko starost. Ce tak človek umrje, predno je mngel prihraniti toliko glavnico, da bi bila njegova žena in otroci preskrbljeni in če je hotć zanemaril zavarovan je* kako žalostno mora to biti. Usmiljenje budee je prizor, ko gledaš nepreskrbljeno rauter z otroci, plačočo okrog rakve svojega hranitelja. Toliko denarja se dandanes izmeče za „božjo vzgojo," življenje samo pa se tako inalo ceni. Hčerke boljših starišev morajo igrati glasovir, govoriti francoski in Bogve k«j se vse, očetje pa radi pozabljajo na to, da bi ho zavarovali ter tako poskrbeli za bodočnost svojcev. Poslopja, živina, žito, vse to se zavaruje proti elementarnim nezgodam, za življensko zavarovanje pa, ki ni nič manj važno, se bore malo brigamo. Baš v sedanjem časi, ko se različno pritožuje, da je zaslužek malen, ter se težko prihrani večja glavnica, morali bi uvideti važnost življenskega zavarovanja, katero je istotako važno za poljedelca, obrtnika, trgovca, kakor za uradnika. Ka Angležkem, v Ameriki in Nemčiji razvilo seje zavarovanje veliko bolj, nego pri nap. Na Angleškem se že v ljudskih šolah na temelju berilnih vaj razlaga važnost zavarovanja. V vsaki čitanki nahaja se nekaj sentavkov, ki obravnavajo različne strani zavarovanja. V Ameriki se kaj pogosto raz lečo priporoča zavarovanje. Čital sem o nekem župniku, ki je v svojih propovedih prigovarjal nevestam, da naj zahtevajo od ženinov zavarovalne police. Tega gotovo ni delal nepremišljeno, pač pa pripričan o veliki važnosti življenskega zavarovanja za družino. Yse to nam je jasen dokaz, da se v teh državah vrednost človeškega življenja bolj ceni in da bolj skrbe za bodočnost svojcev. Z delom vzdržujemo življenje sebi in svojim in naravno je, da to dela tudi ce-nino ; to pa storimo h tem, če se zavarujemo. Življenju prete različne nevarnosti, nihče ne ve, kedaj mu je umreti, če je še tako zdrav in jak. Dolžnost je tudi vsakega, ki nima premoženja, da Bi pridobi sredstvo, s katerim bode ob času bolezni pokrival troške, dolžnost mu je, da »i zagotovi pomoč v slučaji, ko bi poBtal nezmožen za delo. nost in neutrudijivo vztrajnost v narodnem boji . . . Bil je dični naš Raič jako popularen in priljubljen po vsem slovenskem Šta-jarji. In kjer koli se je prikazal, bil je povsod radostno in navdušeno vaprejet. Pa si je tudi vedel pridobiti spoštovanje in ugled, zlasti v Ptujskem okraji ga je ljudstvo kar obožavalo. Kadar je hotel govoriti, ni mu trebalo prositi za „posluh", kakor kakšnemu sentimentalnemu jadiko-valeu ; samo da je dvigull širokočelno svojo glavo in zamahnil z desnico po vzduhu, vtihnilo ja vse, kakor bi pihnil. Ko je o Miklošičevi svečanosti g. dr. Gregor Krek v slavnostnem govoru tam na ljutomerskem trgu našteval latinske naslove Blav-ljenČevih spisov, začeli so se šegavi Muro-poljci razhajati, rekše : „He ! Latinski tdk v cerkvi čujemo !" Ko pa je nastopil golo-glavi naš Raič in zakričal, da se je razlegalo tija do Stročjevčsi : „Kaj to dnes po Lotmerki zdstave plehečejoP" pritekli so kmetje iz vseh krčem, govoreč : „Pdj ti! Jaši ga vrag negda: to se pač tč ali razmi !" Božidar Raič je bil ljudski govornik in kot takšen bil je na svojem mestu jedinole med razbornimi svojimi rojaki, na katere jo poleg impozantne svoje postave uplival s panonskim svojim narečjem in pa s prirojenim, povue naravnim Zavarovanje je nekako idealno varčevanje, ker tu se človek ne prevari, vse, kar se mu je obečalo, se izpolni. Čital sem — po mojih mislih — zelo dobro primero mej varčevanjem in zavarovanjem. Navadno varčevanje primerja se neke-danji vožnji v poštnih vozovih, zavarovanje pa, vožnji z brzovlakom. Se zavarovanjem povečamo si tudi kredit, ker se lahko izkažemo, da jeden-krat gotovo pridemo do denarja. Uradnik laglje dobi kavcijo, posestnik si v potrebi na zavarovalno polico izposodi ter se reši oderuhov. Kakor smo že v početku rekli, so zavarovalnice pospeševateljice vzajemnosti. S tem, da se zovarovanjem varujemo svoje osobne interese, varujemo tudi interese vseh onih, ki so zavaravani pri istem društvu kakor mi. Nikdar se nismo videli, ne poznamo se, pa vender skrbimo drug za druzega. Konečno še nekaj. Vsak narod skrbi za to, da svoje zavode 'podpira ter jim pomaga do možne veličine. To velja tudi o zavarovalnicah. Baš Slovani imamo veliko vzajemno zavarovalno banko „Slavijo" v Pragi. Le-ta je že veliko darovala ob različnih prilikah tudi nam Slovencem, in mislim, da je naša dolžnost, da jo tudi mi podpiramo. Ona je vredna našega zaupanja, ker zavzema drugo mesto mej vzajemnimi zavarovalnicami naše države. V Lljubljani v mesecu maju 1892 Politični pregled. Notranit delti«. Državni zbor. V seji dne 21. vršilo se je prvo čitanje predlog za ure-jenje valute, A pred tem odgovorili so ministri na razne interpelacije in je posl. S p i n č i ć predlagal, da se otvori debata o odgovoru ministerskega predsednika na njega (Spinčiča) interpelacijo, tičočo se preganjenja Hrvatov in Slovencev po italijanskih mestih isterskih. Zbornica ni pritrdila temu predlogu Spinčičevemu. Kot prvi govornik o valutnih predlogah oglasil seje posl. dr. L agi n j a. Laginja je govoril proti predlogam. [Govornik ni] tega inenenja, da brez zlate veljave ni stalne valute. Po uvedenju zlate veljave bodemo mi na škodi proti onim državam, močnejšim v gospodarskem pogledu, ki že imajo zlato veljave. Italija n. pr. ima zlato veljavo in vender pošilja svoje sinove na delo v inozemstvo; istotako se ne godi najbolje Grškej in Portugalskej, ki imata zlato veljavo. Prijatelji in nasprotniki va- humorjem. Bilo je torej kaj napačno, da so presadili tudi tega samoraslega narodnjaka z rojstvenih tal na opolzki parket, izmed vernih njegovih župljanov med tiste lokave dunajske mešetarje, med katerimi se preprosti, dušni in preodkritosrČni naš Božidar ni čutil domaČega in kakor je sam rekel: šel je na Dunaj le po svojo smrt, dočim bi domd, v preugodnem svojem področji mogel pospeševati narodno naše delovanje se dolgo vrsto let! — Ko sem ga nekoliko mesecev pred smrtjo neko nedeljsko popoludne videl na Kozler-jevem vrtu v Ljubljani, sedečega v družbi svojega tudi že mrtvega nečaka, prof. Ant. Raiča, posilile so me solze, in ko me je on zagledal, rekel je z otožnim glasom : „Oj Kretanče moj ! kje so tisti časi, ko sva ležala v senci tistega slivja tam doli pred mojim župniščem! Pozdravite mi zelene moje Ildloze, kadar vbb pot zavede tija doli !tt Podal mi je hladno svojo roko in svitla solza mu jeblesketala v kotu rjavega njegovega očesa. In ne dolgo potem, ko sem se jaz aprehajal po slikovitih „slovenskih Goricah", doletela me je prebo-lestna vest, da so velesrečnega našega Bo-židara položili v grob na ljubljanskem pokopališči, kjer zdaj pričakuje zaželjeni dan vstajenja na strani narodnega mučenika Levstika. — (Dalje prih.) lute soglašajo v tem, da nameravamo izvršiti skok v temo. Naši denarni odnošaji so sedaj ugodni ; skozi dolgo vrsto let ni izgubil nad popirnati denar svoje vrednosti nasproti zlatu. Ljudstvo ne trdi, da naš goldinar nima vrednosti, ampak, da imamo pro-malo goldinarjev. Sreča naša se izvestno ne poviša po urejen ju valute. Vrejenje valute treba tudi motriti z ozirom na eventuvalno prihodnjo vojsko. O tem ni govora, da bi mi koga napadli, kajti želja vseh ndrod-nosti avstrijskih je, da se ohrani mir. Ako pa nas kdo napade, ne bodo zadoščali zlati goldinarji; potem ne odločujejo zlate glave, ampak človeške, in zato treba zadovoljiti narode. Nastojati treba, da se po produktivnih delih zboljša usoda prebivalcev ; potem še le smemo apelovati do src Avstrijcev, ki so vedno pripravljeni, potezati se za slavo monarhijo in nje vladarjev. J a w o r s k i je izjavil, da bodo Pol jaki glasovali za to, da se valutno predloge izroče jednemu odseku. Poljaki so za zlato veljavo ; sicer pa ne bi pritrdili kakoršnej koli naredbi, ki bi utegnila omajati ravnovesje v proračunu. Posl. Schlesinger je proti plačevanju v gotovini. Sicer pa priporoča odseku, da se resno bavi z njegovim nacrtom, ki se doBtaje amortizacije državnega dolga. Govornik izrazil je slednjič željo, da ne bi se nikdar izvršilo po urejenju valute proti ljudstvu namero-v a n o zločinstvo. Na to se je pretrgalo posvetovanje. Posl. 9 p i n ć i 6 in tovariši so interpeiovali ministerskega predsednika radi občinske volitve v Višn janu ; posl. G e ss m a n n in tovariši pa radi iz-tiranja časnikarja Jerale iz Gorice. V seji dne 23. t. m. je izjavil vodja nemške levice, posl. P 1 e n e r , da bodo njega somišljeniki glasovali za obravnavanje predlog v odseku, kjer bodo nasve-tovali razne premembe. Posl. J a x in S c h n e i d e r sta se izrekla proti zlati veljavi. Posl. L u e g e r je uaglašal, da se ni jeden član zbornice ne poteza za zlato veljavo, katero žele le sovražniki Avstrije, v prvi vrsti pa Ogri. Vse dežele avstrijske so proti zlati veljavi, uvedenje te veljave značilo bi zločinstvo in brezvestnost. Poslanec B i a n k i n i jo proti predlogom iz narodnih razlogov. V seji dne 24. maja govoril je posl. N e u w i r t h tri cele ure proti predlogam. Hej drugim je predlagal, da se določitev relacije odloži do završene konferencije o srebru, ki bode v Washingtonu. Po dovršeni razpravi o preosnovi valute pride na vrsto drugo čitanje postave o vrejenju stavbenih obrti. Poljski klub je baje sklenil glasovati proti temu, da se preide v podrobno debato. Dosedanji policijski predsednik Dunajski, baron Krauss, je imenovan deželnim predsednikom v Bukovini. Do-sodanji predsednik Bukovinski, grof P a c e, je imenovan podpredsednikom najvišjemu računišču. Iz politiškega življenja na Hrvatskem nam je zabeležiti velevažen dogodek : .neodvisna ndrodna stranka", koje glasilo je list „Obzor", je sklenila, da se ne udeleži volitev. Stranka prava smatra ta ukrep neodvisne stranko kot abdikacijo : kot odstop raz politično pozo-rišče. Sicer pa pripoznavamo zadovoljstvom, da je „Hrvatska44 — glasilo pravašev — o tem dogodku napisala lep in dostojen članek. Tudi naša želja je, da v razmerju mej opozicijonalnima strankama v Hrvat-skej ne bi bilo govora o zmagovateljih in zmaganoih. Vsaj imajo vsi dela dovelj, da se ubranijo kovarstev domačih, izgubljenih in prodanih sinov. Vnanje države. „Norddeusche Allg. Zeitung" poučevala je nedavno italijanske diplomate o dolžnostih Italije nasproti trojni zvezi. Osobito jim je očitala, da veliko premalo store za oboroževanje. To nasilno nemško vmeševanje v notranje zadeve Italije je razburilo italijansko časopisje. „Riforma* pravi, da je to prvikrat, da se Nemčija meša v notranje zadeve italijanske. Pisava poluslužbenega lista berolin-»kega ponižuj e Italijo. Knezu Bismarcku no očita nikdo, da ima prod očmi le nemški interes ; no, potem pa mora dozvoliti, da tudi Italija pazi na svoj interes. Radi nekega Članka v „Hamb. Nachrichten«, sličnega onemu v „Nordd. Allg. Zeitung* — je celo interpeloval posl, Cavalotti. „Opinione" piše o tem, da bode na to interpelacijo vlada odgovorila tako, kakor zahteva Čast države. Italiji ni zadosti, da se jo samo trpi v trojni zvezi, ampak želi, da se jo vabi. Jutri jo za vladarsko hišo Dansko znamenit dan zlate poroke kralja Kristijana IX. s kral jico L u j i z o. Tem povodom došli so v Kodanj carska dvojica Ruska in kraljeva dvojica Grška. Razen teh so došli otroci in vnuki iz Rusije, Angložke in Grške. Sv. Oče je baje posebnim pismom čestital kraljevi dvojici Danski. Dne 22. t. m. vršilo so se v Belgiji volitve v provincijalne Hvete. V treh provincijah zmagali so liberalci, v Šestih pa klerikalci, ostalo je tor«j staro razmerje. Različne vesti. V Ronkall je umrla gospa Ana udova Lokarjeva, veleposestnica v Ajdovščini. Nje truplo prepeljali so na pokopališče Ajdovsko k večnemu počitku. Pokojnica je bila vzgledna rodoljubltfi ter je vzgojila svojo rodbino v strogo narodnem duhu. Tudi ubogi izgubili so žnjo usmiljeno mater. ^Čast njenemu spominu! Pogreb je bil velikansk. Ajdovski. Italijansko politiško društvo istarsko imelo je pretočeno soboto svoj občni zbor. Najvažnejši pri tem zborevanju je bil predlog dr. C o n s t a n t i n j a, da se odpošlje ministru-predsedniku spomenica, v kojoj se narišejo sedanji politiško-socl-jalni odnošaji Italijanov po Istri. Utemeljevanje g. Constantinija je bilo tako, da bi moral človek misliti, da se je le šalil ta dobri mož. Vsega govora ne moremo tu daneB analizovati, ker nam prostor tega ne dopušča; toda gorostasno njegovo trditev, da namreč pokrajinski vladni organi slabo informu jejo gospode ministre Italijanom naškodo — to trditev moramo že danes oteti pozabnosti. Sicer pa se nadejamo, da tudi politično društvo „Edinost* stori svojo dolžnost. Klin s klinom ! Pritožbo Spinčićevo bode državno so« dišče odklonilo „zenza altro" — tako ve že danes povedati prijateljica naia, „L' Istria." List ta nam zatrjuje — kar smo pa vedeli tako ali tako, — da Italijani odobrujejo postopanje vladino proti Spin-čiću. Seveda je le g. Spinčić, ta „aruffa-popoli," kriv na vseh izgredih in na vsemu zlu, ki tare ubogo Istro v poslednjem čaau. „ Aruffa-popoli !tt — Gospoda slavna, ta pridevek iz vaših ust služi le v čast slehernemu možu, kajti v vaših očeh je aruffa-popoli vsakdo, ki le gane z mazincem proti težkej pesti, Ki tišči neizprosno ob tla večino prebivalstva isterskega. K sreči sodijo drugi, pametni — veliko pametnejši, nego ste vi — razsodni in pravični možje o prof. Spinčiču in njegovi aferi vse drugače, nego sodite vi. Sicer pa je lahko umeti strupeno jezo vašo proti Spinčiču, kajti uzorni mož ta prišel vam je do živega. Zagrešil pa ni ničesar: in zato zre mirno vestjo v svojo bodočnost. G. Stalitz, odlični državni poslanec Tržaški, so je zopet odlikoval. Mej govorom posl. Luegra se je mož oveko-slavil se svojimi — etuografiškimi znanostmi. Posl. Lueger je rekel v Hvojim govoru, da je prebivalstvo po Štajerskem Kranjskem, v Dalmaciji, Iatri in Trstu protivno zlati veljavi. G. Stalitz mu poseže vmes, da to ni res. Lueger ga zavrne: „Mogoče, da to ni res, kar se dostaje Italijanov, toda Slovenci in Hrvatje 00 nasprotni.* Stalitz mu odgovori suho, da Hrvatov ni! (Veselost ▼ zbornici). Lueger z naglasom : „Tako, Hrvatov torej ni P" (Veselost) Stalit« :Y Trstu jihni. (Veselost) Lueger : „Pa vender Jug o-s 1 o v a n i." Stalitz : „To je mogoče!" — Bravo, g. Stalitz: vi toroj sami ne veste, mej kom bivate v Trstu! Mi se sicer nočemo dotikati prerazsežnih etno-grafiških znanosti Vaših, ali vender ne bi morda škodovalo, ako bi vzeli v roke kako staro Klunovo geografijo ! Italijanizacija. Občina Tržaška je baje za bore 50 gld. ponudila — tako smo čitali v vseh italijanskih listih — društvu „Lega Nazionale* potrebno stavbišče, da se v sv. Križu sezida italijanska šola. Italijanska šola gori mej skalovjem sivega Krasa, — če tudi v obsežju občine Tržaške —, kjer prebiva zdržema slovenski živelj : to je pač žalostna ilustracija pre-žalostnih naših odnošajev. V žolč moral bi človek pomakati pero svoje, da pristno izrazi ogrenela čutstva svoja. Se zanesljive strani se nam poroča dalje, da se je že uložila prošnja za dovoljenje, premeniti ustanovno pismo „Rivol-tella" v tem zmislu, da se bode odslej gori „pri lovcu" propovedovalo — italijanski. Preširnost italijanske stranke doseže skoro svoj vrhuneo: udarec za udarcom zadeva narodnost našo. A na tem so krivi tudi drugi. Kdo so ti „drugi*, pogodi naj razsodni Čitatelj sam! Mi pa naj bi poljubljali — o ne, vaaj jo že poljubljamo šibo, ki nas tepe. Zato pa je vsem zavednim možem sveta dolžnost, da liki vestalkam netimo mej slovenskim ljudstvom plamen žarkega, odio čneg a rodoljubja. Le vzvišena ljubezen do samih-8ebe more nas rešiti. Pobalinstva. Slovenska napisa „Trž. Sokola" in „Trž. podp. in bralnega društva" bodeta v oči nestrpne nasprotnike naše. Ker ne vedo, kako bi si hladili jezico svojo, pa mečejo razne stvari skozi odprta okna v društvene prostore : danes ti prileti kos oglja, jutri kos — mila (žajfe). Provenijenco te tvarine bi morda utegnilo pogoditi naše redarstvo. Čas bi bil že, da se pouči razne pobaline — imamo tudi take v glage-rokovicah —, da treba spoštovati pravioe drugih. In mej temi je prva : da se more mirno živeti — na svojem. Ne plašimo se! Pod tem naslovom se nam piše iz Trsta : Čitam v raznih listih, kako se mestna gospdda upirajo zahtevi Slovencev po jedni slovenski Šoli. Ta odpor od te strani me ni presenetil nikakor: čudom bi se lo čudil, ako ne bi se bila uprla gospoda. Ker pa smo že morali pričakovati, da nam bode gospdda metala polena pod nogo; ker smo morali že a priori računati z nasprotovanjem ,z mestne strani: aene smemo plašiti tega odpora. Trkati moramo, trkati tako dolgo, da se nam odpro vrata. Ker se pa mestni zastop noče udeležiti posvetovanj in poizvedovanj gledć na potrebo slovenske osnovne šole v Trstu, skrbeti bi morali mi sami, da podamo vladi potrebnega materijala, odnosno dokazov, da je opravičeno to, kar zahtevamo. Mimogrede nam je tu naglašati, da smo tržaški Slovenci veliko premalo storili za organizacijo mnogobrojnega življa našega ; da se niti ne poznamo ; da niti ne vemo, koliko silo raprezenteje tu naš živelj v številnem pogledu, ako bi bil primerno razvrščen v bojne čete. Skraj ni čas je, da popolnimo, kar smo zamudili do sedaj. V ta namen trebalo bi obsežnega sematizma o slovenskem življu, koji bi izborno služil našim voditeljem. Toliko mimogrede. Glede na naš konkretni slučaj, to je, slovensko šolo v Trstu, svetoval bi jaz, da se »estavijo, recimo, tri komisije, kojim bi bil nalog poizvedovati in zabe-ležovati, vsaka v svojem obsežju, koliko je slovenskih starišev in koliko imajo otrok. Se samim pisanjem po časopisih, ne dosežemo pravega vspeha: z našimi ljudmi treba se truditi. To bi bila jedina pot, po kateri bi mogli priti do potrebnih podatkov. Ako dobimo v roke kaj konkretnega, določnega, mogli bodemo z večjim naglasom zahtevati to, kar nam gre. Morda bi bilo umestno, da se prihodnji odbor političnega društva „Edinost" poprime dela, da vres-ničimo ta moj dobrohotni načrt. Ako ve kdo kaj boljšega, pa naj se oglasi, Občni zbor političnega društva „Edinost" je v nedeljo, dne 29 t. m. v prostorih „Delalskega podp. društva". Prihodnjemu odboru bode izvršiti ogromno nalogo: voditi mu bode volitve v mestni, oziroma deželni zbor tržaški. Mimo tega bode trebalo intenzivnega dela po okolici tržaški in po Istri, da odbijemo nove napade, o kojih že ukrepajo nasprotniki naši. Zato pa je vsakega člana Bveta dolžnost, da se udeleži občnega zbora političnega društva našega, ter da z besedo in dobrimi nasveti podpre prihodnji odbor. Osobito je želeti gostov iz Istre. Dobri obiskovani zbori političnih društev bo važni pojavi v politiškem življenji: opomin so na široko in navzgor i, da smo tu, ki tirjamo svoje pravice. — Odstopajoči odbor ima jutri ob 10. uri predpoludne svojo zadnjo sejo. Gg. odborniki in njih namestniki so naprošeni, da se udeleže te seje. Občni zbor „Trž. Sokola" je v nedeljo dne 29. t. m. v društvenih prostorih. Z ozirom na odlično mesto, koje zavzimlje to društvo mej tržaškimi Slovenci v so-cijalnem pogledu, je želeti obile udeležbe. Za družbo sv. Cirila in Metoda nabralo se je pri Srećku 3 gld. 30 kr. ; v gostilni „Bissaldi" 1 gld. ; doministi v kavarni „Tedesco" 2 gld. Ženski podružnici sv. Cirila in Metoda darovala gč. Dobroslava Mahorčič iz Sežane 2 gold. Kaj bode iz naših otrok? (Dalje). Modro glavice mestnih očetov naših so vzburjene. Mojzesi in Angelji se pogovarjajo in ugibajo, kako bi potajili in zatrli to nepričakovano množico slovenskih otrok pri bv. Jakobu. Govorili so, in mar-sikedo jim pritrdi: „Kako se predrznejo nas nadlegovati ti kmetavši, ti naseljeni tujci ? Kadaj se je Čulo o enakej gorostasnoj zahtevi: o slovenskoj šoli v Trstu. Ali naia blažena kultura ni vsemogočna in le ona zmožna, ublažiti in izobraziti te surove Slovence". N6, da tega sladkega imena niso izgovorili, je skoraj gotovo, ampak nadomestili so ga i izrazom, kateri po njih menenju bolje pristoji Slovencem. — Nekdo je še pristavil: „Iz Dalmacije so nas izgnali, iz naše Dalmacije; Istra že pojema pod slovenskim in hrvatskim kopitom in zdaj že trka njih surova pest na meBtna tržaška vrata. Bratje moji, ako jim odpremo le eno okno, nam zasedejo vso hišo. Kam pojdemo mi, kam naši sinovi? Ali se hočemo mar mi Italijani na stare dni še slovensko učiti P Gorjć ako se ne ubranimo! Ne, nikdar ne, založimo vsa vrata, zakopajmo ae v naše italijansko pravo, in ako nas le ne puste v miru, pa jim odgovorimo drugače." Naš angelj je še dodal : „Ked6 je in kedo je bil v Trstu gospodar P" „Mi", bil mu je enoglasni odgovor. „Tedaj bodimo previdni, bodimo zviti kakor kače in delajmo ^se gluhe in slepe in jaz upam, da že s tem uženemo, ali vsaj utrudimo naše Slovence (reeto : sč .. .)* Segli ao v desnico, zaprisegli bo, ostati nemi na vse prošnje in pritožbe naših slov. očetov. Tržaško laško časopisje je brez izjeme pod varstvom in uplivom tistih preznanih krogov, kjer ao nakupičeni — milijoni, častiti čitatolji nas menda razumejo, kajti jasneje govoriti o teh ljudeh ni varno, kakor nas skušnje učč. Ti krogi zaseli so vsa uplivna mesta v javnih službah, oni hočejo vladati, ne samo z denarjem, temveč tudi z besedo. Oni se utikajo in se tudi zaresno vtaknejo v vsako podjetje, njim se vse posreči, njihova mora veljati, nai stane kar hoče. Ker pa so sami strahopetni, držijo so vedno tiste strani — kjer je moč. Taki ljudje trosijo i po novinah lažnjive vesti: zaničujejo nas in se nam posmehuje. Resnice se pa boje ko pišejo o Slovanih, kajti oni pišejo vedno le v strasti. Svoj pot pihajo v žrjavico, da bi zagorelo njim v korist, a Slovanom v škodo. Kjer se kaj kuje proti nam, tam je njihova roka vmes. To Bem hotel omeniti le v ta namen, da uvidi naše priprosto ljudstvo, kje se njega strahoviti, a zajedno tudi strahopetni protivniki — provzročitelji vsega gorja mej nami. (Dalje prih.) Iz spodnje okolice se nam piše : Neki Barkovljan uložil je minole dni pri tuk. c. kr. carinskem uradu v slovenskem jeziku pisano prošnjo. Dotičnemu gospodu uradniku pa ni bila slovenski pisana prošnja po volji, kajti vprašal je prošnika, čemu ni napravil prošnje v italijanskem jeziku ! Misliti je, da mora dotični uradnik le vsprejemati prošnje — naj si bodo pisane v slovenskem, italijanskem ali nemškem jeziku — ne da bi stavil kakoršne si bodi svoje opomnje. — Upamo, da bode slavno ravnateljstvo že opozorilo dotičnega uradnika, da se vedo v prihodnje nepristranski ! Ko sedaj že na magistratu mimo sprejemajo slovenske uloge (toliko so se jim že privadili) — brez nikakih posebnih ugovorov — mislimo, da je tem neumestnejše, ako bi se kaj enacega dogajalo pri kakem c. kr. uradu. V občini Pomjanski imajo sedaj, kakor znano, vladnega komisarja, ker jo je bivši občinski odbor zavozil tako temeljito, da so celo nasprotniki naši in vlada spoznali, da tako ne gre dalje. Občino je zadela po takih žalostnih odnošajih občutna materijalna škoda, kajti komisarju treba šteti po 3 goldinarje na dan. Nu vsem tem pa je kriv izključno le bivši odbor, nikar pa občina. Kako pride poslednja do tega. da trpi škodo? Zato pa določuje že postava sama, da taki izredni odnošaji ne smejo trajati nad 6 tednov. Zahtevanje ob-činarjev Pomjanskih, da se skoro razpišejo volitve, je torej povsem osc.ovano, tako se stališča obstoječih zakonov, kolikor se stališča koristi občine; osnovano pa tem bolj, ker nam prihajajo poročila, da je komisar tej čiato slovenskoj občini zvest somišljenik italijanske stranke. Gradnja dolenjskih železnic. Včerajšnji „Slov. Narod" prejel je brzojavko iz V e-likih L a š i č , da se je dne 22. t. m. pričela gradba dolenjskih železnic na vsej progi. Po blagoslovu veleč. gosp. župnika Gerjolja na mestu, kjer bode stala postaja v Velikih Lašičah, prijel je gosp. c. kr. okrajni sodnik Danijel Šuflaj za lopato, okrašeno cvetjem in narodnimi trakovi, ter otvoril mej navdušenimi živio-klici gradnjo v navzočnosti mnogih odli-čnjakov in mnogobrojnega občinstva. Skrunenje grobov. Tržašk Slovenec zasadil je oleander in drugih cvetlic — na grob umrše mu hčerke; a zlobna roka je potrgala, zrušila in pobrala vse to, kar jo zasadila ljubeča roka, da goji in hrani blag spomin dragemu svojcu, ki leži v hladnem grobu. Človeka mora pač užalostiti, videčega, da se dandanes ne spoštuje ni najsvetejši mej vsemi čuti : pijeteta do umrlih. Vandalizem na grobu: to je pač najgrši čin, s kojim se more ogrešiti zlobna roka človeška. Občna zbora „Pisateljskega podpornega društva" in „Dramatičnega društva" vršila sta ao v Lljubljani dno 18., odnosno 23. t. m. V odbor pisateljskega društva so izvoljeni: dr. I. Vošnjak predsednikom, gg. Viktor Bežek, Anton Fun-tek, Pr. Leveč, Fran Orožen, Rajko Pe-rušek in Simon Rutar, odborniki. — V odbor „Dramatičnega društva" so izvoljeni: Dr. Ivan Tavčar predsednikom, gg. dr. vitez Karol Bleiweis, Fran Drenik, dr. Val. Krisper, dr. Lovro Požar, Simon Rutar, dr. Josip Stare, Ivan Šubic in Anton Trstenjak, odborniki. Iz Barke pri Divači se nam piše: Blagoizvolite na dopis iz Barke v 39. št. Vašega cenjenega lista z dne 14. maja t. 1. še uledeče in zadnje vrstice v tej zadevi sprejeti. Precej prvi dopis iz Barke z dne 9. marca Št. 20. t. 1., v katerem ondotni dopisnik uriva učitelju krajevno policijsko službo, odmeval je po slovenskih pedag. časopisih — češ na Barki, tam na sosednej Primorskej, zahtevajo, naj bi ondotni učitelj opravljal v šole prostem času tudi službo krajevnega policaja in biriča. Naj bode tu dopisniku iz Barke enkrat za vselej povedano, da se jaz kot učitelj nikdar in nikoli ne bodem ponižat v njih vaškega policaja. Dalje se popravlja dopis, da teče „voda" — ne pa „gnojnica* pod šolsko aobo, kakor dopisnik omenja. Dopisnik dalje vprašuje: „Kdo je temu kriv?" „Kdo je sedaj vodja šoli na Barki ?" Tedaj tako, g. dopisnik, taki nednstatki pri šolskem poslopju spadajo po Vasem menenji v delokrog učitelja P Res plitvo mora biti v Vaših možganih. Da Vbb pa, g. dopisnik, v Vašej prevelikoj skrbi za občinsko stvar potolažim, bodi Vam povedano, da je tuk. krajni šolski svet na moje prizadevanje in večkratno nngovarjanjo gledć novega Šolskega poslopja, že stavišče za to pri občini izposloval, ter se je vse potrebno ukrenilo v prej ko mogoče izvršitev. Glede mojih zimskih počitnic jo stvar za Vas čisto brezbrižna, ker te sem dobil po nasvetu svojega zdravnika4od višje c. kr. šolske oblasti. S tem je stvar v tej zadevi zame končana. P. Ipavec učitelj Poskus samomora. 421etni težak Blaž Godina, stanujoč v ulici Cordajuoli, porinil si je, hoteč se usmrtiti, nož v levo stran prsi. Prenesli bo ga v bolnico. Rana ni nevarna. Velika beda prisilila ga jo baje do tega nesrečnega koraka. „Slovanski Svet" ima v 10. štev. naslednjo vsebino: 1. Mladočehi in Jugoslovani. 2. Kranjski konservativci in pa „administrativna pot". 3. Liturgija rimske cerkve. (Dalje). 4. Zaključki stranke prava. 5. MepKecKaa irfeciia. (Puškinova pesen v ruskem izvirniku, v slovenskem prevodu z latinico in cirilico od Lamurskega. 0. Becna. (VoHna) Ruska pesem A. Mnjkova. S slovenskim tolmačenjem. 7. Narodne razmero na Voljni. 8. Ruske drobtinice. 9. Ogled po slovanskem svetu. 10. Književnost. Učiteljski tovariš št. 10 ima sledečo vsebino: Iz deželnega zbora kranjskega. — Lj. Stiasny — Kamnik: Podobice v abecedniku. — J . M a r n : Knjiga Slovenska. — Književnost. — Listek. — Naši dopisi: Iz postojinskega okraja. — Iz novomeškega okraja. — Društveni vest-nik. — Vestnik. Novi knjigi. Pesmi, zložil J. T. Tur-kuš; Gradec, tiskala vseučilišča tiskarna, založil pisatelj. Lična knjižica je II. zvezek pesniških del znanega posnika in obseza na 48 straneh velike osmerke 23 različnih, krajših in daljših pesmij. „Narodne biblioteke", katero izdaja tiskar J. Krajec v Novem mestu, izšli so ravnokar trije snopiči: 39. „Solnce in senca", izvirna povest, spisal J. Bedonek (147 str.) 40. „Svitoslav", povest, »pisal V. Križan (82 str.) Obe povesti namenjeni sta slovenskemu prostemu ljudstvu. Cena snopiču je jako nizka, samo 15 kr. Snopič 41. in 42. obBoza začetek Sienkie\viczevega zgodovinskega romana „Z ognjem in ine-čem", ki ga je poslovenil Podravski. Ves roman ohsezal bode 8 suopičev. Cena prvima dvema (14G str.) je 30 kr. Dobivajo se vsi snopiči pri založniku v Novem mestu in po knjigarnah. Dunajska borsa i?4. maja. tinotui dri. dolg v bunkovcih — — >(1(1 Hfl.05 „ v Hrehru — — — , 9.5 60 ZUtft renta— — — — — — - — „113.15 &°/0 avBtrijHku renta — — —--„ 100.85 Delnice narodne banke — — — — * 997.— Kreditne dolnice — —--— — * 31*\50 London 10 lir Hterlin--—---„ 119.50 Franri upravništvu našega lista. 1—2 | Izvenredna prilika V soboto, dne 14. maja odprla se je 3-3 Tiskarna „Dolenc" (narodni zavod ^i/uiviiu v Trstu), Piazza della Casertna št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po ugodnih cenah. Imamo na prodaj knjigo „Kmetijsko berilo*4 za nadaljevalne tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vezana stane 45 kr., trdo vezuna 65 s poštnino vred. Cl. Anton Krajcer, Piazza Bariera vec-cliia, pekarija in trgovina z različnimi jestvinami: moko, rižem, oljem, kavo itd. Priporoča se najudaneje slavnemu občinstvu. Cl. Antnn Pn^lrai nn voslu ulico Ghes» Mil LUII rUtiKaJ, in Cecilia,toči izvrstno domače žganje; v tubakumi svoji — ista hiša — pa prodaju vse navadno potrebne neinško-slovensko poštne tiskanice. Cl Kopališče „Galleggiante Nazionale", ležeče nasproti Lloydove palače, odpre se v sredo, (lile 2-i 1. junija 1892. Vdova Adolfa Buchler. Spomladansko zdravljenji) najboljšo je s čajem iz tavžentrož (milefiori). kri čisteče in neprekosljivo sredstvo zoper pale-nje v želodcu, hemoroidalne bolezni itd. — Zavitek z navodom, za 12 dni zdravljena, stane 50 kr., s pošto 5 kr. več. Čuvati se je ponarejanja zdravila. Dobiva se v odlikovani lekarni 37—100 PRAXMARER „ Ai due Mori« Trst, veliki trg. Poštne pošiljatve izvršujejo se neutegoma. gostilna „Al Graner" v ulici Tintore. Toči se pravo istersko vino po 28 nvč. liter. Za domačo rabo v sodčih od 30 litrov naprej po 24 novčičev liter. Bratom Slovanom! Praktična šola igre na gosli Zložil Jan Milili«. 1—3 V 10 zvezkih (po :20 strani). Vsak zvezek stane 50 kr. s pošto Ta šola je vsakemu Slovanu razumljiva, ker jo v njej kar najmanj teksta ter so vzete vaje iz bogatega vira narodnih pesmi česko-slovnnskih. Doaedaj so izšli zvezki L, 2. in 3. in pošlj emo je vsakemu, kateri je naroči. Velebin Urb&nek, Praga I. 305. HMKJKB Avgust Brunner TRST Via Conti številka 6 a. Tovarna strojev in železolivnica Avgusta Brunner-ja prevzame vsa sem spadajoča dela kakor: STROJE, PREŠE, SE- SALKE, ŽELEZNA OMREŽJA, STOLPE, CEVI. večja in manja POPRAVLJANJA. Die Masehinen-Fabrik und Eisengiesserei von August Brunner ttberniinmt alle einschlfl-gigen Arbeiten nls: MASCHINEN, PRESSEN, P UM PEN, GITTER, S^ULEN, Rv HREN, gntissere und kleinere REPARATUREN. Telefon stv. 291. 10 -24 K2L SfiK Škropilnice proti peronospori joča dela. - Solidno delo, - hitra postrežba - zi8tem Cande in dr„ ih zj8temoV imamo nizke cene. b0--33 ( . . , » _ ° , zmiraj v zalogi. Ker pa kaze, da letos se 1 w I I |W|/^rlor» pekov- jih bo u>nogo potrebovalo, prosimo uljudno VcKOolaV IVIUUcI j 8ki gospode posestnike, naj blagovolijo se z mojster „Piazza Caserma", se priporoča naročili hitro oglasiti, da zamoremo o pra-elav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, j ve» času druge preskrbeti in vsem kupo-slaščic, ookoliul«, v9eh vrst moke itd. po i valcem postreči. najnižjih cenah. Cl. | Imamo tudi izvrstne žvepljalke, trdne, «——■ in lahke, katere le fini prah trosijo, ki se Via Barriera^vec- j ves oprime perja, Če tudi se naložijo s 10 žveplom v krepah. Cene 60 jim ostale tiate poprejšnjih let, akopram so ene in druge mnogo zbolj-šane, t. j. Candeojove škopilnice z vso pripravo 10 gold., žvepljalke 5 gold. Priporočamo se tudi za vsakovrstne druge stroje, in za vse kar knjim tiče. Živic in družb. 11-se- v Trstu, ulica Zonta 5. -mm Josip Kocjančič, Krafne uzorke dalje se zasebnikom badava. Knjige za krojače nefrankovane. Tvari za odjela. Peruvien i dosking za visoko svećenstvo ; propisane tvari zac. kr. činovničke uniforme, te za veterane, vatrogasce, sokolase, livre; sukno za biljard i igračje stolove, loden i nepromočne lovačke kapute, tvari koje se pere, plaid za pntnike od 4—14 for. itd. Tko želi kupiti jeftine, poštene, trajne, čisto vunene suknene tvari nipošto jeftine cunje, štono ih posvud nudjaju, te jodva podnose krojačke troškove, neka Be obrati na Iv. Stikarofsky-a u Brnu. Veliko skladište sukna u Austro-Ugarskej. U mojem stalnom skladištu u vriednosti od '/, milijuna for. a. v. te u mojoj svjetskoj poslovnici jest pojmljivo, da preostane mnogo odrezaka; svaki razumno misleći čovjek mora sam uviditi, da so od tako malenih osta-naka i odrezaka neinože poslati uzorke jer nobi u kratko blaga preostalo. Ponudjaju li pojedine tvrdko odrezke te razašilju li uzorke, tada su «vi od čitavih komada, nipošto od odrezaka. O d r e z c i, koji se nedopadaju, zamjenjuju se il se povrati novac. Kod naiučbe treba navesti boju, duljmu i ciunu. Pošiljke jedino uz poštarsko pouzetje, 24-11 preko 10 for. franko. 23-24 Dopisuje u njemačkom, madjarskom, čipkom, pomakom, talijanskom i fnoifcezkom jeziku. ehia št 19, trgovin'a z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl. Aninn I omno nnslodnik Jakob Hoče-MIUUII Ldlll|lC, varja, Via Bai riera v e c c b i a št. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrst, moko, riž, sočivje, fino moravško maslo itd. Cl. AutoD Ščuka Via Harrieru vocchia št. 19 III. nadstropje, izdeluj"1 moške obleke po najnovejšem kroji. V njego de-I lalnici vsprejemajo se tudi naročila na razno- ( vrstno možko in žensko perilo, koj-* se izdeluje lično in po najugodnejših cenah. Cl. U. Mrevjja, Priporoča stav. občinstvu vsake vrste moke, otrobov, turšice, ovsa in raznega kruha po najnižjih cenah. Cl. Antntl Mrahor trgovina z Bteklevino nlllUII f I dUCb, lončenino in lesenino itd. v ulici Via Canale (prva prodajalnica poleg „Ponto rosso") se priporoča tržaškim in vnanjim Slovencem. Cl. Piazzetta Cordarioli št. 3 blizo novega trga, prodaja izvrstne jestviue : kavo, sladkor, riž, olje, čokolado, kakao — po najnižjih cenah. Franjo Delak Ivan Kannhpl nasPrati velike vojae IVall l\allUUCI, nioe, priporoča Bvojo zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom ; razpošilja tudi na debelo v množinah od & kil. naprej po najnižji osni. ftiunioue Adriatiea di Sicurta 24—10 v Trsta. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem rokah in na morju, proti toči, nu ž ivo nje v vsib kombinacijah. Glavnica in reserva društva dne 31. decemhra 1890. Gravnica društva gld. 4100y.000,— Pvomijna reserva zavarovanja na življenje „ 10,754.306 91 Preinijna reserva zavarovanja proti ognu „ 1,012.910-22 Premijna reserva zavarovanja blaga pri prevažanju „ 33.594.10 Reserva zavarovanja proti toči „ 201) 00O— Reserva zavarovanja proti pro- minjanju kurzov, bilanca (A) „ 163.786'21 Reserva zavarovanja proti pre- minjanju kurzov, bilanca (B) „ 137.573-85 Rezervu specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje „ 250.000- — Občna reserva dobičkov „ 1,127.605*98 Urad ravnateljstva : Via Valdirivo, !>*•. » (v Iastnoj hiši) mehanik v Trstu Via Fontanone l»m*. 13 popravlja in prodaja stroje za šivanje vsakoršnega zistema, nove in že rabljene, z garancijo. Instalujejo se električni zvonci. Popravljajo se velocipedi z pneumatisko gumo. 1-104 DROGERIJA na debelo in drobno G. B. ANGELI TRST Cor8o, Piazza della Legna U., 1. Odlikovana tovarna čopičev. Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, r, Angleškega, iz Francije Nemčije itd. Velika zaloga tinih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode. MINERALNE VODE iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-sko žveplo za žvepljanje trt. CQ< ES" 1S9S. VINOGRADCI! Varujte vaše trte pred „PERONO-S P O R A" o pravem času s priznanim sredstvom za sikanje pri visokih in nizkih trtah. Posoda je vsa iz rudečega bakra. Delo je točno izvršeno. Jako koristno o rabi tekočine. Ne utrudi delavca. Rabi so lahko več let brez da so pokvari. Itoljo no od vneli druKih. kar jim je pripoznano ne samo z hiljadanil svedo-čeb ampak tudi 350 In več prvih nagrad pri raz- Iznajditelj gosp. Viktor Vermorel bil odlikovan z ko- nih natecanjib. Villafranche na Francoskem je lajno in najvišjem priznanjem. Varovali |o ponarejenja. — Edini zastopnik za Avstro-Ogersko: Henrik Pegan v Trstu, VIA S A NIT A št. 17. Cena prosto carine gl. 5SSJ5.— Brezplačni zamot. Franko na postajali in na brod v Trstu. 20—14 PLACA SE NA PRED. wSm K i i » * » i » i » 4 CARLO PIRELLI m narodni agent in špediter Trst, Via Arsenal Št. 2. 7—32 Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem in delalcem po nizkih cenah in na VS6 kraje T » i 5 j j I I I i x Lastnik pol. društvo „ Edinostu. Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ- Tiskarna Dolenr stu.