LOVENSKI GOSPODAR
Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din IG.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din G i.—. Poštno-čekovni rač. 10.003.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in npravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 2113.
Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, '/s strani Din 250.—, '/i. strani Din 125.—V Mali oglasi vsaka beseda Din l.=V
PrcmlSllerantc za scdanii čas.
Ezop, grški pisatelj iz 6. stoletja pred Kristusom, je svetovnoznan po svojih basnih. V eni izmed njih pod naslovom »Vodenični človek in zdravnik« pripoveduje naslednje:
f »Zdravnik je vprašal vodeničnega bolnika, kako je prestal preteklo noč. .»Močno sem se potil«, je odgovoril. »Dobro«, je dejal zdravnik. Drugi dan je zdravnik stavil isto vprašanje in bolnik je odgovoril: »Tresla me je huda mrzlica.« »Tudi dobro«, je menil zdravnik z nasmeškom. Tretji dan je zdravnik zopet vprašal bolnika, kako se počuti, bolnik pa je tožil o velikih bolečinah v spodnjem telesu. »Tudi to je dobro«, je zagotavljal zdravnik. V tem trenutku je prišel prijatelj obiskat bolnika ter ga je vprašal, kako mu gre. »Oh«, tako je vzdihnii bolnik, »prav
dobro mi gre, saj bom po besedah svojega zdravnika umrl od samih dobrot.« Ezop dostavlja ta nauk: »Veliko krivico dela, kdor laže v svojo ikorist ter druge prevarja s prijetnimi in prikupnimi besedami.«
Naobračba za sedanji čas: Gospodarska in družabna kriza pritiska ljudi in jim kakor vodenična bolezen razkraja in uničuje gospodarsko in moralno življenje. Vprav sedaj se ponujajo razni zdravniki v tolikem številu, kakor nikdar prej. Ne gre jim za bolnika: za težko trpeče ljudstvo — ža lastno korist jim gre. Ne prinašajo zdravila, ker ga nimajo in tudi ne poznajo. Samo všečne besede prinašajo in prazne obljube. Ko dosežejo, kar hočejo, bo ostal bolnik zopet sam ter postal plen težke bolezni.
V NAŠI DRŽAVI.
Sortiranje srezhih Um-aidalov.
Predvolitveni čas hiti in z njim se zakonito predpisane priprave bližajo flioncu. Državne kandidatne liste morajo biti predložene najpozneje 15 dni pred volitvami kasacijskemu sodišču v Beogradu v potrditev. Izročena lista, naj si še ni potrjena, se ne more več preklicati in tudi ne spreminjati. Čim bolj se bliža ta poslednji rok, tem bolj raste nervoznost v krogih glavnih čini-teljev okrog raznih državnih list.
Te kandidatne liste zahtevajo pri sestavljanju, preden se morejo končno predložiti, tako ogromnega dela, da se že tisti, ki so povzročitelji teh zakonskih predpisov, prijemajo za glavo. Vse državne liste se imajo boriti z največjimi težavami. Socialisti tarnajo o ovirah, ki se njim o njih niti sanjalo ne bi bilo, dn mnogi črnogledno napovedujejo, da )se jim morda sploh ne bo oosrečilo pravočasno sestaviti svojo državno listo. Ilodžerova lista je zadela na velike po-težkoče v nekaterih srezili. Ljotičeva Jista, 'kateri bi se pridružili »bojevniki« gg. Fabjančič, dr. Zore in Kuster, še ¡vedno visi v zraku.
Kar se tiče državne liste g. ministrskega predsednika, poročajo časniki, da |je bilo delo, ki ga je bilo treba opraviti po določilih zakona o volitvi narodnih
■
poslancev, ogronmo ter-da so ga komaj zmogli, čeprav je bil v ministrstvu za notranje zadeve ustanovljen poseben oddelek za volitve. Jako zamudno je bilo delo s »sortiranjem« srezkih kandidatov, kojih bo ostalo povprečno po 2 za vsak srez.
In baš to »sortiranje« je stvar, ki se je kandidatje najbolj bojijo. Njiliovo bojazen povečuje nesigurnost, po katerem določilu se bo vršilo sortiranje. Kakšne sorte imajo prednost? Katera kakovost bo izbrana, odnosno nagrajena? Kakšna razumska in moralna sposobnost in vrednost se zahteva? Kandidacijski odbori po raznik rezih nimajo pravice sortiranja, marveč samo predlaganja; zato pa so »toplo pozdravljali misel«, da se nosilcu državne liste predloži več kandidacijskih oseb. Tako je bila n. pr. na posvetovanj t »razširjenega« volilnega odbora v Konjicah po poročilu časnikov poleg kandidatur g. Jereba in g. Gajšeka »toplo pozdravljena misel«, da se predloži nosilcu nacionalne liste g. Jevtiču še kandidatura s. Seručarja L'ranča, posestnika iz Konjic, in g. Kotnika Ignaca, posestnika in trgovca iz Vitanja.
Materiala za sortiranje je torej več ko preveč. Izpolnil se bo na tem materialu znani rek: »Veliko poklicanih, pa malo izvoljenih.« Zato pa mnogi nočejo s svojimi kandidaturami povečevati tega materiala, marveč sc rajši zadovoljujejo s sigurnimi mesti sortirancev v senatu.
Sortiranje »bojevniških« kandidatov vršijo sedaj delegati posameznih bojevniških skupin. Pravzaprav tega sortiranja ne bi bilo treba, ker je bano-
vinski odbor »Boja« bil enodušnega mišljenja, da bojevniki kot taki ne gredo na volitve. Kljub temu pa so neka-terniki pod vodstvom g. Fabjančiča ustanovili »glavni bojevniški volilni odbor«, ki se je začel pogajati za mesta na Jevtičevi državni listi. Pogajali so se dolgo z g. ministrom dr. Maruši-čem, toda pogajanja so padla v vodo. Nato so se spomnili na g. Ljotiča in njegovo opozicijonelno listo, ki bi na njej radi kandidirali nekaterniki. Proti njim in proti bojevniškemu glasilu »Prelom«, tki je prešel v rO!u Fabjanči-čevcev, je ostro nastopil g. Stanko Vidmar. Poslal je posameznim bojevniškim organizacijam pismo, ki jih v njem poziva, da mu pomagajo odstraniti iz vodstva " ojevnikov naziranje, ki že ni več .' .šistično, temveč čisto enostavno teroristično. Podoba je, da se bo »sortiranje« bojevniških kandidatov izvršilo po merilu in obsegu popolnega »izsortiranja«.
Znižanje banovinskih doklad. Finančni minister je izdal s 1. aprilom veljavno odredbo, po kateri se znižajo banovinske doklade. Črtal je takse na motorna vozila in bicikle. Trošarina na premog in na električno silo sta ukinjeni. Trošarine vseh banovin se bodo stekale v skupen fond.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Potovanja rumunskega zunanjega ministra. Zadnjič smo poročali, da je obiskal rumunski zunanji minister Ti--tulescu našega zunanjega ministra Jev-tiča v Beogradu in čehoslovaškega dr. Beneša v Bratislavi. Na vožnji preko Dunaja v Pariz je podal Titulescu časnikarjem izjavo, v kateri je povdaril, da je Mala zveza ali antanta v neprestanem stiku z vsemi evropskimi državami in si nikakor ne želi, da bi se razdelila Evropa v dva tabora. O vseh va* žnih vprašanjih obstoja v Mali antantl popolna jasnost ter soglasje. Za vsak slučaj je pripravljen sklep, ki bo objavljen v danem trenutku. Titulescu je nadaljeval v svoji izjavi, da potuje v Pariz, da se razgovori s francoskimi državniki o vseh važnih vprašanjih. Na povratku iz Pariza se bo pomudil Titulescu dalje časa na Dunaju in bo posetil tudi Moskvo.
Parlamentarne volitve na Madžarskem so se vršile v 174 volilnih okrožjih v r.edeljo dne 31. marca. Volitve so bile javne in se je potegovalo za mandate 350 kandidatov.
Zaključek angleško-nemšklh razgovorov v Berlinu. Angleški zunanji minister Simon in lord Eden sta imela v
Za spomladansko
%draoljenje
zii čiščenje krvi in pri slabi prebavi uporabljajte znani
PLANINKA-čaj BMfOVEC
Pristen je le, če nosi: 1 zaščitili žig,
2.	ime proizvajalca: Apoteka M. Bihovec, Ljubljana,
3.	mora biti plombiran.
Torej za spomladansko zdravljenje samo pravi
PL ANINKA-čai BAHOVEC.
Reg. br. 76 od 5/11 1932
Berlinu, kakor smo že poročali, razgovore s Hitlerjem in nemškimi državniki. Ob tej priliki so prišli Nemci na dan z novimi zahtevami, katere bodo predložili Angleži ia konferenci zastopnikov Anglije, Italije in Francije v Stresi i.a Italijanskem. Ta posvetovanja se bodo vršila v sredini aprila. Angleško časopisje je objavilo nove nemške zahtevo, katere sicer Nemci na zunaj zanikajo, pa bodo že najbrž resnične in so v glavnem naslednje: 1. Enakost nemških letalskih vojnih sil z angleškimi in francoskimi. 2. Pravico do vojne mornarice v -bsegu 400.000 ton. Nemška mornarica bi i biK še enkrat tako močna, kakor je francoska na podlagi vašingtonske pogodbe. 3. Vzhodna Prusija se naj združi z ostalim pruskim ozemljem po odstranitvi koridorja ali prehoda, ki obstoji med Nemčijo in Poljsko. Sedaj vzhodna meja Nemčije ne sme veljati kot nekaj trajnega. 4. Poprava nemško-čehoslovaške meje ter priključitev po Nemcih naseljenega ozemlja k Nemčiji. 5. Gospodarska spojitev z Avstrijo. Ako bi izpolnile Italija, Angleška in Francija naštete nemške zahteve, bi bila Nemčija pripravljena, da se ponovno vri - v Ženevo in podvrže sklepom Društva narodov.
Nova vlada v Belgiji. V Belgiji so dobili po daljši krizi novo vlado, katero je sestavil katolik van Zeeland. V novi vladi je ostalo 7 članov dosedanje vlade. Strankarska opredelitev nove vla-
de je tale: 6 katoličanov, 4 liberalci in 5 socijalistov.
Vlada na Poljskem je odstopila. Ta
ostavka je v zvezi s sprejetjem nove ustave. Predsednik republike je sprejel ostavko in je poveril nalogo za sestavo nove vlade Valeriju Slaveku, predsedniku vladnega bloka. Polkovnik Valerij Slavek je sestavil po kratkem po svetovanju vlado. Razen bivšega predsednika vlade so ostali v vladi vsi dosedanji ministri. Nova vlada je bila koj zaprisežena.
Odposlanec Anglije v Moskvi. Odposlanec angleške vlade lord Eden je ob iskal dne 28. marca Moskvo, kjer je imel razgovore z diktatorjem Rusije Stalinom in s komisarjem za zunanje zadeve Litvinom. Eden je bil slovesno sprejet in pogoščen.
Odstop vlade na Španskem. Španska Lerrouxova vlada je odstopila dne 29. marca. Vzrok odstopa je nesporazum radi pomilostitve ali usmrtitve na smrt obsojenega socijalističnega poslanca Gonzalesa Pene, ki je bil duhovni voditelj lanskega krvavega upora v oktobra. Desnica vlade je zahtevala iz vršitev smrtne obsodbe; levica z ministrskim predsednikom je bila za po-miioščenje. Tudi predsednik republi ke se je izjavil za pomilostitev. Nova vlada bo sestavljena sigurno iz strank ki so bile dozdaj zastopane v vladi.
m
KATOLIŠKEM
Slike iz Mehike. Nadškof Pasquadias je vztrajno in neustrašeno deloval med verniki. Naenkrat je izginil, in sicer v bližini glavnega mesta Mehike. Organi oblasti so ga zgrabili, odvedli v letalo ter ga odpeljali iz mehiške države v Ze-dinjene države. V mestu Acapulco je mestni načelnik pozval katoliškega duhovnika, da mu krsti otroka. Po končanem obredu sv. krsta pa ga je dal zapreti, češ, da je izvršil verske obrede brez dovoljenja politične oblasti. Poleg
zaporne kazni je duhovnik moral plačati tudi denarno globo. Škof Orozco iz Gvadalajara je oblastveno izgnan iz države, vendar ni odšel, marveč se skriva, da ga ne morejo zasačiti. V podzemeljskih kleteh opravlja božjo službo Nedavno je v neki kleti posvetil za duhovnike 20 bogoslovcev. Ti junaški mladi duhovniki sedaj vršijo in sicer v naj večji tajnosti službo božjo. Nositi kajpada ne smejo duhovniške obleke, marveč imajo na sebi kmečko obleko. Tako je tamkaj, kjer imajo framasoni in socialisti prvo in edino besedo v državi.
Tudi pismottoše imajo patrona. Pis-monoša prihaja v hišo kot sel veselja ali žalosti, kakršno je nač poročilo, ki
ga prinese. Njegova služba je odgovorna in težavna, Pismonoše pa tudi imajo kot vsak stan svojega patrona. Prav imenitnega patrona imajo, njega namreč, ki je prinesel na svet najradostnej-še poročilo, to je sv. nadangel Gabriel. Najprvo je ta nadangel sporočil staremu Cahariju, da bo dobil sina, ki bo izredne kreposti in delavnosti: sv. Janeza Rrstnika, ki je pot pripravljal Zveli-•čarju. Potem je nadangel sporočil najvažnejšo vest, ki je sploh bila kdaj sporočena človeštvu: včlovečenje Sinu božjega, ki bo porojen iz sv. Device Marije. Kot božji sel je sv. nadangel Gabriel najbolj pripraven, da je patron pismo-nošev v njihovi težavni službi in na njihovih truda- in nevarnosti-polnili potih. Katoliška cerkev obhaja njegov praznik 24. marca.
Bivši admiral — puščavnik. Francoski pisatelj Edvard Sehneider poroča v časnikih, da je na svojem potovanju skozi puščavo v južnem Tunisu (francoska posest v Severni Afriki) našel nekdanjega admirala francoske mornarice Malcora, ki živi že 13 let kot puščavnik v puščavi Sidi Saad. Ko je zapustil svoje visoko mesto, ki ga je zavzemal v zadovoljstvo vseh, se je umaknil v puščavo, da skrbi za sebe in svojo dušo. Francoski pisatelj poroča, da je nekdanji admiral vsled strogega mrt-vičenja in ostrega samozatajnega življenja tako suh, da ga je sama kost in koža; samo njegovo oko je svetlo, pre-žarjeno s svetlobo vere in toplino božje ljubezni.
Romanje na Trsat Za občni -.bor Svete vojske«, ki bo na Tr atu dne 19 .maja, je polovična voznina s posevnim vlakom zagotovljena. Ob tej priliki bo tudi običajne romanje k Materi božji na Trsat, združeno z izletom po Ja-dransker- moiiju na otok Krk, Stroški za voz-nino i- romarsko izkaznico enaišajo 155 Din (20 Din manj kakor lani). Vodstvo »Svete vojske« pa upa dobiti letos še večje ugodnosti za romanje. Podrobna pojasnila v romarskem listu dobi vsakdo brezplačno, če sporoči svoj naslov upravi listi »Po '-"ožjem svetu«, Ljubljana, Vrazov trg 4.
Osebne vesti.
Vzgojitelj našega mladega kralja Petra II. Kraljevo namestništvo je imenovalo senatorja Jeremijo Živanoviča za vzgojitelja kralja Petra II. Živanovič se je rodil leta 1874 v Vražagrnacu v Srbiji. Gimnazijo je končal v Zaječaru. Visoko šolo je dovršil v Beogradu, na Dunaju in v Lipskem na Nemškem. Od leta 1912 do 1914 je bil narodni poslanec, zatem je bil pa postavljen za načelnika v prosvetnem ministrstvu. Od leta 1920 je bil profesor na višji vzgojni šoli v Beogradu. Živanovič je bil pozneje imenovan za bana moravske banovine in je bil na tem položaju dalje časa, nato pa je bil upokojen. Bil je tudi član senata kraljevine Jugoslavije.
G. župnik Franc Hurt f. Na Muti je umrl dne 26. marca t. 1. dopoldne ta-
mošnji g. župnik in svetnik Franc Hurt. Doma je bil s Češke in rojen 18. decembra 1863 v Maty£inu. V bogoslovje je stopil z drugimi češkimi tovariši v Mariboru, kjer je prejel mašniško posve-čenje leta 1889. Kaplanoval je v Pod-sredi, v Starem trgu ter je bil nekaj mesecev provizor pri Št. Ilju pod Turjakom. Od leta 1899 do smrti je bil župnik na Muti Rajni je bil vzgleden duhovnik, učen kot bogoslovec in zelo nači-tan. Bil je rad sam in to radi popolne gluhosti. Sicer je bil vesele narave, darežljiv in je čital ljudem smisel govora z ustnic. Dasi gluh, je vztrajal v duše-skrbju, dokler ni bil poklican po večno plačilo. Dobri gospod, počivaj v miru na pokopališču svoje župnije, kateremu si posvečal poleg cerkve največ skrbi, se najrajši sprehajal in opravljal duhovniške molitve na njem in skrbel, da je slovelo po redu ter kinču daleč na okrog!
Lep starostni jubilej. Kdo ne pozna Lahovega ateka pri Veliki Nedelji, ki je pri svojem sinu na Zg. Polskavi obhajal zadnje dni svoj 801etni rojstni dan. Vrlin, ki so danes za jubilantom, ne bodemo naštevali. Najlepše je bilo, ko so jubilant s soprogo in s svojo sestro Elizabeto in dobrim sinom Antonom skupno zajutrkovali pri mizi Gospodovi. Kličemo jubilantu: še na mnoga leta!
751etniea. Dne 5. aprila bo obhajal svoj in 75 let svoje starosti v ožjem krogu svoje družine Vinko Skamlič, dolgoletni organist, trgovec in gostilničar, v Sesteržah pri Pragerskem. Častitljivemu starčku in našemu čitate-lju k njegovemu godu in starostnemu jubileju iskreno častitamo in mu kličemo: Na mnoga leta naj spomladansko solnce ogreva njega in mu lajša dneve starosti!
Nesreče.
Gospodarsko poslopje je pogorelo na Ranči ob Pesnici pri Mariboru posestniku Jožefu Medvecu. Škode je 20 tisoč Din. Lastnik se je pri gašenju precej opekel.
Žaga zgorela. V Podvelki na Breznu ob Dravi je upepelil ogenj žago z lesno zalogo Jakobu Urbancu. Škoda je krita delno z zavarovalnino.
Nesreča pri streljanju z nabitim ključem. Otroci so se igrali v Domovi pod Ptujem s streljanjem iz ključa. Nabiti ključ se je pa pri strelu razletel in je hudo razmesaril levo roko 121etnemu Jožefu ČuŠ, posestniškemu sinu iz Dor-nove.
Krojač pogorel. Zelo zgodaj zjutraj je uničil v Konjicah ogenj leseno in s slamo krito hišo krojača Jelenka. Poslopje je pogorelo do tal. Rešili so pohištvo in obleko. Škoda 50.000 Din, zavarovalnina polovična. Gasilci so preprečili, da se ni raztegnil požar na druga sosedna in s slamo krita poslopja.
Smrtna nesreča lastnika grada. G. Dionizij Grobljar, lastnik gradu Medija pri Zagorju ob Savi, je pomagal svojemu bratu pri nakladanju hlodov. Po nesreči ga je zadel eden od hlodov v trebuh. Spravili so ga takoj v bolnico, ga operirali, a je podlegel poškodbam oa lastno željo na domu.
Otrok utonil. Na Barju pri Ljubljani se je igral na domačem dvorišču sin posestnika Ivana Petkovšeka z Ižanske ceste. Otrok je zašel blizu zbiralnice za vodo, preplezal pol metra visoko ograjo, padel v 2 m globoko vodo in utonil.
Domačija pogorela. Dne 28. marca dopoldne jc nastal na nepojasnjen način ogenj na domačiji Marije Urbane, po domače pri Ivoziu, v Goricah pri Kranju. Ogenj je zajel hišo in gospodarska poslopja. Poslopja so bila lesena in krita s slamo. Na pomoč prihiteli gasilci in sosedje so rešili živino, nekaj opreme in sosedna poslopja. Nastala škoda je pretežno krita z zavarovalnino.
Smrtna nesreča vsled neprevidnega ravnanja s puško. Na Štritu pri Škoc-janu na Dolenjskem je napravil 191etni Dolfe Avsec v družbi nekega fanta lovski izlet proti Štritskeniu jezeru. Fanta sta prežala ob jezeru na divjačino. Po dolgi preži sta dočakala zajca. Dolfe je sprožil, zajca obstrelil in stekel z enim nabojem v dvocevki za ranjencem. Dohitel je zajca ter ga hotel lopniti s puško. Pri udaru po zajcu se je puška sprožila in poln naboj šiber je zadel Dolfeta v prsa in mu jih raztrgal. Lovcev tovariš je poklical pomoč iz bližnje vasi. Dolfeta so odpeljali na njegov dom, kjer je podlegel strašni poškodbi.
Trčenje dveh kolesarjev. Na ovinku uri Ložu na Kranjskem sta trčila v noči kolesarja Dore Žagar in Jožef Avsec. Oba sta obležala nezavestna. Žagar si je izbil pri padcu vse -obe v zgornji čeljusti, Avsec si je pa pretresel možgane.
Smrtno je ponesrečil na Brani v Kamniških planinah dne 30. marca Mirko Mule j, 241etni trgovski pomočnik iz Ljubljane. Na snegu mu spodrsnilo in je padel v 300 do 400 metrov globok prepad.
Rassne novice. ZANIMIV OGLED NA LICU MESTA.
Pred 15. leti se je zgodil v Drvanji pri Sv. Benediktu v Slov. goricah zločin, o katerem se je že mnogo — mnogo pisalo ter še več govorilo in je danes zopet v ospredju zanimanja po Slovenskih goricah in po Mariboru. Pred 15 leti je bil v omenjenem kraju ubit neznanec, katerega so našli mrtvega v Benediškem gozdu in do danes niso mogli dognati, kedo bi naj bil. Zločina so bili obdolženi dva brata Markuzzi in njun sosed Žemljic. Porota je obsodila trojico na vešala, pozneje so bili pomiloščeni na dosmrtno ječo. Obsojenci so vedno zanikali krivdo. Zagovornik trojice se je trudil, da je zbral tekom let toliko gradiva, da je lani bila dovoljena obnova procesa. Ker so
bile izjave glavne obremenilne priče kovača Gečeka večkrat nasprotne in nejasne, je sodišče odredilo, da se mora vršiti ogled na licu mesta ter ob istem času, ob katerem je opazoval Geček, to je med 11. in 12. uro v noči, kako so omenjeni trije nalagali na voz mrtvega človeka in ga odpeljali v gozd.
V noči od 28. na 29. marec se je vršil sodni ogled. Sedanji gospodar Markuz-zijeve domačije Kraner, ki je zet Ivana Markuzzija, je spravil okolico hiše, iki bi naj bila pred 15. leti pozorišče umora, v isto stanje, kakor je bila v oni noči, ko bi naj bili nalagali obsojenci mrtveca. Geček je moral tokrat točno pokazati, kje je zagledal prvič luč ter mesto, s katerega je opazoval nalaganje ubitega neznanca. Ob luči petrolejke so ponovili trije najeti moški nalaganje na voz. Ker se je po izjavi glavne priče vršilo dejanje dan po zadnjem luninem krajcu, se je vršil tud; krajevni ogled isto noč in radi tega se je obnova zavlekla. Sodni ogled in zasliševanje Gečeka je trajalo do poldruge ure po polnoči in je upanje, da bo trojica po tolikih letih pri ponovni obravnavi oproščena. Sodni ogled ob tako skrivnostnem času je zbudil po celi okolici Sv. Benedikta največje za nimanje.
O&msjal promet na meji skoro čiste ustavljen! Avstrija je promet na meji skoro Čisto zaprla. Reveži so naši obmejni dvolastniki, ki niti na svoja posestva z lahkoto ne morejo. Avstrijci ne smejo več po meso in druga živila k nam. Trgovinska pogodba med obema državama se krši na veliko. Nikogar ni, ki bi se tu in tam pobrigal za to perečo zadevo. Skoro smo tako za-plankani, kakor da bi stal na naši meji kitajski zid!
Kaj je s cesto k Sv. Urbanu? Lansko seto se je ustanovil pripravljalni odbor za zgradbo izletniško in gospodarsko-prometne ceste iz Kamnice proti Sv. Urbanu. Z velikim navdušenjem se je sprejela vest, da bodo uresničitev tega načrta podprle javne korporacije: cestni odbor, banska uprava, mestna občina in Tujsko-prometna zveza, ker bi se s to cesto odprla pot na naš obmejni Kozjak. Kakor smo izvedeli, baje prihajajo neki gospodje sedaj, ko je konjunktura za take načrte in pobude zopet na primernem višku, ponovno s tem načrtom na dan. Spet se bodo vršili sestanki in seje radi tega načrta. Ob-ljubuje se domačinom pri Sv. Urbanu, Kamnici in Sv. Križu izdatna podpore za to cesto. Če se cesta tudi ne gradi, saj upanje se ljudem in prizadetim daje. In to je za sedanjo suho dobo tudi nekaj!
Rudarska stavka. V premogokopu v Datljem Ladanju v Hrvatskem Zagorju niso izplačali rudarjem že itak nizkih mezd od 1. decembra do danes. Zaostanek znaša okoli 200.000 Din. Rudarji so ostali v rovih in čakajo na izplačilo plač. F od zemljo je ostalo 125 rudarjev, ki so bili dne 27. marca precej oslabeli. Predstavnik rudarskega nadzorstva in-žener Močnik je skušal pregovoriti rudarje, da bi šli zopet na delo. Zaenkrat bi jim izplačal lastnik premogovnika enomesečno plačo. Rudarji ne zaupajo upravi in trdijo, da je že večkrat prelomila besedo.
Hitlerjeve! prihajajo iz Avstrije in uhajajo v zadnjem času preko severne meje. Naša oblast jih odpravlja proti jugu, odkoder bodo poslani, kadar jih bo zbranih zadostno število, v Nemčijo.
Zagonetna smrt. V Apačah pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je bil dne 21. februarja napaden ob priliki neke gostije posestnik Martin Kmetec iz Žu-pečje vasi. Nekdo ga je zabodel z nožem v tilnik. Zabodeni je kljub zdravniški pomoči in negi pred dnevi umrl. Državno tožilstvo je odredilo raztelese-nje, da se dožene vzrok smrti.
Izvršitev 20 smrtnih obsodb na Ruskem. Tekom enega tedna je bilo v Rusiji izvršenih 20 smrtnih obsodb in od teh 10 v Moskvi. Obsodbe so bile izrečene proti napadalcem na sovjetske oblastnike v evropskem delu Rusije. Sov-jeti so izdali pred kratkem odredbo, ki naroča najstrožje postopanje proti vsem, ki so v kaki zvezi z napadom na komunistične voditelje.
Peščena burja v Združenih državah Severne Amerike. V zadnjem času so divjali peščeni viharji nad ameriškimi državami: Oklahoma, Colorado in Texas. V Colorado in sicer na jugovzhodu je pokril pesek 1 m na debelo 500 tisoč hektarjev. Živina poginja v množinah. Iz prizadetih pokrajin so odpeljali v posebnih vlakih 50.000 komadov goveje živine. Po Oklahoma so presenetili peščeni viharji ljudi na prostem. V pesku se je zadušilo več oseb.
Lakota na Kitajskem. Po poročilu iz Šangaja strašno gospodari lakota radi suše ob Rumeni reki do Hunana. Prizadetih je 12 milijonov ljudi.
Metuzalemka. V Kaliforniji v Združenih ameriških državah je obhajala Martina della Rossa svoj 128. rojstni dan.
Jubilej tvrdke Anton Macun v Mariboru. V
začetku meseca aprila praznuje g. Anton Macuñ, veletrgovec z manufakturo v Mariboru, Gosposka ulica, prvo desetletnico, odkar deluje med nami. Naši čitatelji to tvrdko itak poznajo, gotovo je med njimi mnogo kupcev, ki so osebno že bili v tej trgovini. Navadno ljudje smatrajo trgovca za človeka, ki se bogati z izkoriščanjem ljudi. So tu pa tam taki žalostni slučaji. Zato pa vsi tembolj spoštujejo one trgovce, ki se zavedajo, da morajo biti pošteni posredovalci med tovarno in kupci. In ravno zaradi tega je tako zaslovel gospod Anton Macuñ, W je njegova trgov na solidna in ker gleda ^ato, da daje ljudem tudi kar najugodneje blago svoje trgovine. Mi danes ne samo tvrdko priporočamo, ampak ji tudi prav iskreno želimo za bodoče božjega blagoslova, da ee bo v skrbnih rokah gospoda
Macun, njegove požrtvovalne gospe in vseh nastavljencev razvijala ter dokazovala, da tudi domači ljudje znajo ustvarjati in voditi velika podjetja!
Obžalovanja) vredni slučaji.
Odvržen novorojenček. V Mariboru v greznici gostilne »Ob brodu« so našli novorojenčka moškega spola.
Obešenega so našle dne 27. marca mlekarice na Košakih pri Mariboru na Vaupotičevem posestvu 241etnega Karla Kovina s Tezna.
Vlom v trafiko. V Studencih pri Mariboru je bilo v noči vlomljeno v trafiko Fr. Zupanca na Aleksandrovi 23.
Vlomilec je napravil škode za 3976 dinarjev.
Žalosten likof. V Grabšincih pri Sv. Juriju ob Ščavnici je viničarija posest-J niče Alojzije Gregorč. Viničarijo je opravljala družina Jurjevič in sicer predvsem 501etni Franc Jurjevič in njegov 201etni sin Franc. Zadnje dni so ob-; hajali s pijačo na omenjeni viničariji likof prvih vinogradnih del. Na večer so se delavci razšli. Ostala sta v vrhu! samo še delavca Martin Krajnc in Kari Kramberger iz Moravščaka. Viničarje* vi so legli k počitku, omenjena delavca sta klicala mladega Jurjeviča ven na prosto v prepir in pretep. Oče in hčer-j ka sta mirila. Dekleta je lopnil Krajnc z motiko po prsih, kar je zaostrilo polo-
V,
Z angleško-nemških pogovorov v Berlinu. Angleški državnik Eden (levo) Ii& nemški državni tajnik pl. Bulow pri slovesu iz Berlina dne 26. marca na
kolodvoru.
Poljski sejm (parlament) je sprejel novo ustavo z 260 glasovi proti 139,]
žaj. Stari Jurjevič je pograbil v veži pilo in jo je pritrdil ¡kakor konec sulice na cepec. Sin se je oborožil z lato. Oče in sin sta stopila pred hišo, kjer sta razgrajala Ivrajnc in Kramberger. Oče je suval krog sebe z nasajeno pilo. Pri-zadjal je razgrajačem devet vbodlja-jev. Krambergerju je prebodel čreva in jetra ter je zabodeni podlegel poškod-bam. Ivrajnca so odpeljali v bolnico v Ptuj, kjer s s bori s smrtjo.
Kmet okraden. V Zrkovcih pri Mariboru je izmaknil neznanec kmetu F. iSalamonu 3250 Din gotovine in dve hranilni knjižici. Knjižici so našli v ■jaslih, kjer bi ju bili skoraj — požrla krava.
Roparski napad. Dne 28. marca, ob pol 10. uri zvečer, je šel posestnik Fr. Nachberger s Slivnega pri Šmohorju nad Laškim iz Celja na obisk ik svojemu bratu na Ložnico. Blizu hotela Skoberne v Celju ga je nagovoril neki neznanec in se odstranil. Nachberger je šel naprej. Blizu Sernečeve vile na Ljubljanski cesti se mu je zopet pridružil prejšnji neznanec in je zahteval od njega denar. Ker se je napadeni ustavil izročitvi denarnice, ga je napadalec lopnil z nekim topim predmetom in ga poškodoval. V medsebojnem spopadu je neznanec iztrgal Nachber-gerju listnico, vzel iz nje 550 Din in mu vrnil prazno. Izropani je prijavil zadevo policiji, ki je aretirala dva brez poselna delavca. V enem je spoznal Nachberger onega moškega, ki ga je pred napadom nagovoril pri Skober-tietu. Oba aretiranca tajita krivdo, a sta bila oddana v zapore okrožnega sodišča.
Vlom. Dne 27. marca dopoldne je obiskal vlomilec v Celju stanovanje gospe Rozmanove. Odnesel je dve zlati ovrat-ni verižici, zlato moško uro in suknjič v skupni vrednosti 2500 Din.
Nevaren tolovaj, vlomilec in tat straši že dalje časa po Posavju in zlasti v srezu Brežice. Gre za Franca Omerza iz Blance pri Rajhenburgu, ki je že star
znanec orožnikov ter policije. Pred nedavnim je odnesel iz nekega župnišča pri Novem mestu raznih predmetov za 7000 D. Orožniki so napravili na Omer-zovem domu hišno preiskavo, kjer so zaplenili precej sumljivega in oddali na sodišču v Brežicah.
Vlom v železno blagajno. Na sredini Ljubljane je bilo vlomljeno s ponarejenimi ključi v železno blagajno zagrebške tvrdke »Furnir-Slavonija«. Vlomilec je odnesel 13.280 Din.
Po treh mesecih najdeno truplo. — Pred tremi meseci je zginila od doma v Dekmanci v župniji Sv. Petra pod Sv. gorami 251etna Jožefa Černelč, po-sestnikova hčerka. Truplo omenjene so našli dne 26. marca v Sotli. Gre za samomor.
Pod vlak se je vrgel. V Vižmarjih pri Ljubljani se je vrgel pod vozeči vlak 421etni Vik. Cuderman, brezposelni delavec iz Divače. Nesrečneža je prerezal vlak na dvoje.
Pod vlak. V Mostah pri Ljubljani se je vrgla pod lokomotivo tovornega vlaka dne 29. marca 221etna brezposelna služkinja Tončka Učakar iz Vranskega. Stroj jo je pognal s proge. Udarec je bil tako silovit, da je obležala ne-srečnica pri priči mrtva.
Slovenska Krajina.
Turnišče. Kakor smo že na tem mestu poročali, da je trgovec Bader prodal svojo hišo trgovcu Klepcu v Beltincih, se je sedaj izvršila že selitev in je s 1. aprilom otvoril trgovino z manufakturo in usnjem g. Klepec. — Trgovec z usnjem v Lendavi g. Bader bo opustil svojo podružnico v Beltincih in je otvoril v hiši Ka-rike v Turnišču svojo podružnico s 1. aprilom. Tako smo dobili zopet en nov trgovski lokal. Sicer nas veseli, da se odpirajo nove trgovine, le da bi ljudstvo imelo več denarja. — Umrl je dne 27. marca v bolnici v Soboti Rajtar Matija v 27. letu svoje starosti. Pokojnik je bil skoro štiri leta v Franciji na-delu kot delavec. Koncem lanskega leta se je vrnil domov iz
Mala tableta z velikim učinkom nosi vedno BAYER-jev križi
ASPIRIN
proti vsem bolečinam In boleznim, ki Izhajajo Iz prehlada.
¡>»i¿'JíJJ»?J&JÜ..1931.'
Francije, toda zelo močno prelilajen. Mučil ga; je močan in suh kašelj. Pred 12 dnevi so ga prepeljali v bolnico, kjer je tudi umrl. Pokoj« nik je bil zelo dober dečko. Tujina ga je po< slala domov in sedaj je izdihnil, da bi lahktf počival v svoji domači zemlji. Bodi mu,lahka domača zemlja in pokoj njegovi duši!
Sobota. Združenje obrtnikov za soboški srez je imelo v pondeljek dne 25. marci, ob pol 10. \iri redno letno skupščino. — Ivrčmar Štefan, zasebnik iz Sobote, je otvoril kot pooblaščenec tvrdke Zagorski v Mariboru podjetje za prodajo in nakup nepremičnin. To je edino podjetje te vrste v Slovenski krajini in želimo g. Krčmorju obilo uspeha! — Dne 20. marca je zatisnila svoje oči k večnemu počitkuv -47. letu svoje starosti gospa Rozalija Soukup, roj. Gomboc, soproga bančnega ravnatelja g. J. Soukupa. Pogreba, ki se je vršil dni 21. marca izpred bolnice, se je udeležilo mnogo ljudi. Pokojnica je bila zelo izobražena, blaga in dobra žena. Soprogu nn sorodnikom naše sožalje, pokojnici pokoj njmi duši! — Velika občina Sobota je dne 23. marca celi dan, 2i. in 25. marca popoldne prodajala stoječa drevesa za gorivo, drva in stavbeni les v fazaneriji.
Lendava. Dne 26. marca se je vršil občni zbor gostilničarjev za lendavski srez. Zborovanja se je udeležilo večje število gostilničarjev, ki so
Nevidne zaščitne znamke.
Večina blaga, ki prihaja v promet, ima za-ščitn-« znamko. V tem pogledu so se dogajale dnevno zlorabe in ponarejanja. Pred kratkim se je posrečil nekemu čehoslovaku izum, ki utegne za vedno onemogočiti zlorabo. Gre za posebna bar-¡vila, ki so pri navadni svetlobi nevidna. Pri ultravijoletni svetlobi pa zažarijo. Tedaj pa ugledamo prej nevidno teaščitno znamko.
Pravila lepega vedenja.
Francoski pisatelj P. Rebous je objavil »deset pravil« lepega ve-tlenja, ki jih imenuje
sam »pravila uspeha«. Evo 'jih po vrsti:
Januš Goleč:
13
Propast in dvig.
Ljudska povest.
Žandarji so se trudili dokaj časa, predno so dognali, kdo načeljuje vstašem. Poročali so tudi na višja mesta, da gre pri tem uporu za izvežbanega ljudskega voditelja, s katerim ne bodo mogli opraviti kar na brzo roko. Prosili so natančnejša navodila in za oja-čenje. Lapuh se je otepal srečno graničarjev skozi leta in bo znal tudi kljubovati orožnikom. Povrh ga še ščiti narod, Priprosto ljudstvo ne bo gledalo od daleč ter mirno, kako ženejo orožniki v verigah glavarja razljutenih ljudskih množic.
Žandarska poizvedovanja so bila točna. V Gradcu so jih čitali, jim niso prav verjeli, saj so bili prepričani, da ni tako hudo. Kratko in malo: Orožniških postojank niso ojačili in povelje za pogon Lapuha je bilo odloženo v nadi, da se bodo puntarji že sami umirili.
Po prvih nastopih Vinkovega organiziranega nastopa so dobile razkuževalne komisije navodila za
poučno ter pomirjevalno nadaljevanje razkuževanja. — Za nekaj časa je vsem odleglo: puntarjem, komisiji in žandarjem.
Uporniki so se prepričali, kako jim je že pomagalo, da so pomoleli pest pod nos oblastnim nasilni-kom. Do tedaj ni bil skrivljen niti enemu ušivcu las. Kmetje so bili prepričani v oČigled prvemu uspehu skupnega postopanja, da bodo komisije bežale,,kakor hitro jih bo par ušivcev pošteno izkupilo. Kljub temu prepričanju puntarji niso hoteli kot prvi izzivati, pač pa so sklenili, da bodo vsako brezobzirnost oblasti poravnali kar sami s krampi, koli ter gorjačami!
Vinko Lapuh je imel puntarsko organizacijo čista v oblasti. Postal je v kratkem ljudski bog, katerega bi bil branil v spodnjih krajih vsak kmet, če bi bila segla po njem žandarska rokal
V Župelevcu pod križiščem cest na Kapele-Do-bova in skozi Dobravo-Brežice je še gotovo danes imenitna in prostorno kmečka krčma pri Janežiču. Tjekaj so se natepli lepega dne trije potepuhi ali pri-hajači: Majdakov Johan, naš dobri znanec, ter Do-
Naročajte naše liste, ki jih tiska Tiskarna sv. Cirila:
»Slovenski gospodar« »Naš dom« »Nedelja«
»Glasnik presvetega Srca Jezusovega« »Rafael«.
razpravljali o svojih težkih prilikah, v katerih se nahajajo sedaj. Zborovanja se je udeležil tudi predsednik združenja gostilničarjev iz Maribora. — Dne 27. marca se je vršil v Lendavi živinski in kramarski sejem. Udeležba naroda je bila dokaj velika radi izredno lepega in toplega vremena. Tudi trgovina je še nekako uspevala.
črensovci. V nedeljo dne 24. marca je imelo društvo Rdečega križa predavanje. Predaval je o prvi pomoči banovinski zdravnik g. dr. Sesardič. Poslušalci eo z zanimanjem sledili zanimivemu predavanju. Še več takih predavanj si želimo 1
Črensovci. V ne"deljo in pondeljek na Marijin praznik je bila pri nas proslava »Materinskega dneva«. V nedeljo je bila proslava namenjena le otrokom. Na sporedu so bile deklamacije, petje, govor, igrica in godba, dvorana v Našem domu je bila v pondeljek nabito polna. Mladinski zbor in dvospeve je vodil g. Križman, zbor Prosvetnega društva pa gdč. Lutarjeva in g. Križman, šolski upravitelj, Pevske točke so bile dovršeno izvajane |n vea čast obema. »Ljubezen Marijinega otroka« od Tončke Kovačič je tudi ugajala. .0 materi je govoril g. kaplan Bejek, ki je organiziral celotno proslavo. Domača godba je pam pod vodstvom g. Križmana na koncu feaigrala dva izvrstna resna komada. Bog poplačaj vsem, ki so pri tej proslavi naših mater pomagali in ki so nam šli na roko.
Srednja Bistrica. V sredo je umrl pri nas Štiriletni fantek Sobočanov. Nekaj trdega je požrl, zdravnika so poklicali, ni mu mogel pomagati, peljali so ga v bolnico, pa je med potjo umrl in pohitel med angelce. = Svinja •je pri nas »skotila« 20 prascev, pač zelo redek slučaj.
MHsTVENi;
Pongrac Turnšek:
V umi čas!
Za nami je pisana preteklost, pred nami negotova bodočnost. In to bodočnost bo gradila mladina, ki danes do-rašča in stopa v življenje. Kakšna je ta mladina? En del prihaja z raznih šport nih igrišč in veseličnih prostorov. Res, da ima sposobnosti in odlike olikanega in takozvanega kulturnega človeka — manjka pa ji prave kulture, ker je njena duševnost brez trdnih in močnih moralnih temeljev. Ker je poleg tega še versko popolnoma brezbrižna, posebno v zadnjih letih, ko je bilo mnogim katoliškim društvom onemogočeno delovanje, nas mora navdajati upravičena bojazen za bodočnost našega naroda. Povsod opažamo zle posledice, ki jih je imela svetovna vojna na vse človeštvo. Zrahljala je moralne temelje, pokvarila vsak čut za poštenost, pravičnost in odgovornost. Prinesla je v gospodarsko, politično in kulturno življenje nasilje močnejšega nad slabej-šim. V gospodarstvu je izkoriščanje bližnjega postal namen, v politiki je zavladala korupcija, v kulturi pa nravstvena plitkost in prikrito ali odkrito brezverstvo, ki zastruplja in grozi uničiti naš mladi rod.
Mnogo gnilega in nezdravega je prinesel tudi povojni čas, ki je žal zastrupil tudi mnoge med katoličani. Ni toliko krivda njih kot razmer, v katerih živijo. Te razmere vplivajo kakor rak-rana na naš krščanski mladinski preporod. Odkriti nasprotniki so podobni suhim vejam, ki jih raznaša veter; nevarnejši pa so oni, ki prihajajo v ovčjih oblačilih, podobni svetopisemskim farizejem.
Naša doba je potrebna zdravila. To, kar mnogi ponujajo, ne prinaša zdrav-
ja, ampak še hujšo smrt, Prinesla bode ozdravljenje samo katoliška mladina, ki bo razumela svoje poslanstvo in zanesla krščanstvo v vse javno življenje. To bo zmogla le tista mladina, ki bo versko močna, moralno trdna in tudi pripravljena doprinesti velike žrtve. Iz krvi mučencev raste zmaga in veličina Cerkve, iz dela in žrtev mladine vstaja boljša in lepša bodočnost naroda ter Cerkve.
Nov čas prihaja. Katoliška mladina stopa naprej in z njo vsi tisti, Jvi imajo vero v njeno bodočnost, Težka bo borba proti breznačelnosti, nepoštenosti, nedoslednosti in kristolovstvu, ki se brez ozira in brez sramu šopirijo v sedanjem času. Toda katoliška mladina bo preobrazila sebe in čas, prekvasila duše s krščanskimi idejami ter s svojim delovanjem dokazala, da je vredna zaupanja. Postavila bo temelj novim razmeram med raznimi stanovi in sloji ljudstva.
Novi čas bo čas borbe, dela in žrtev.' Kajti laži in krivic je mnogo, resnica in pravica pa je samo ena. V resnici in pravici je zasigurana svoboda, brez nje pa je suženjstvo. Blagoslov svobode —■ ali prokletstvo suženjstva! Kar hočemo, to nam bo dano. Dano bo to, kar si priborimo!
Št. Janž pri Velenju. Od 11. marca naprej se vrši za, članice društvenega dekliškega krožka šesttedenski kmetijsko-gosporlinjski. tečaj pod spretnim vodstvom gospe Olge Sit-, tig in s pomočjo gdč. Bercetove. Dekleta so s tečajem zelo zadovoljna ,samo žal, da se od prvotno priglašenih udeležuje tečaja le primeroma malo število. Škoda, da večina deklet sedaj odklanja tako ugodno priliko, se vsestransko strokovno izobraziti, kakor se mor-i da ne bo nikdar več nudila. Je to nenadomestljiva izguba, ki se bo v življenju bridko maščevala. — Na Marijin praznik dne 25. marca je naša sadjarska podružnica organizirala enodnevni sadjarski tečaj, ki je bil dobro ob-iska.i in tudi uspešen. Vodil ga je g. kmetij-ski referat iz Slovenjgradca. Po sv. maši je
bovčana NajnCig in Bindek. Bili so tedaj v najboljših letih. Najncig je bil tako na dolgo potegnjen, da so ga dolžili, da izmika suhe orehe iz škrinj na svislah kar od tal. Najncig so mu pravili, ker je znal njegov oče eno nemško in to je bila številka najncig = 90 Jn radi prepogostega ponavljanja besede »najncig« ie je oprijelo to ime očeta in je tudi prešlo na posto-paškega sina.
Bindek je bil tudi iz Dobove in se je pisal Martin CizeL
k' Omenjena trojica je bila pri tako polnih telesnih močeh, da bi bili zmogli mlatev ali košnjo po več dni brez posebne utrujenosti.
Ljudje so jim natvezali, da so včasih preveč pametni, v drugo pa zopet premalo in zaradi tega ne-dostatka v prestolici človeka v — glavi so imeli pravico do prihajaštva.
Smo že beležili, da so svoječasni prihajači po spodnjih krajih delali in še celo z vso vnemo ter pridnostjo nekaj časa pri kakem dobrem gruntarju za golo prehrano. Pa je takega prihajača nekaj ugriznilo po cigansko, zapustil je hišo brez slovesa, se je klatil okrog in zopet ostal kje pri kakem posestniku dalje
časa. Kadar bi bil kateri orjaško močnega potepuha najbolj rabil za kako nujno poljsko delo, ga ni bilo, ali pa je kje lenuharil v senci; zopet drugič ga je zaneslo k hiši, ko je bilo najslabše vreme in je delal samo iz polne sklede.
Ljudje so bili vajeni prihajačev, jim niso zamerili potepuštva, češ, da jih pač nekaj nevidnega ter posebnega žene ter tira okrog kakor cigane. Premnogo-krat je bil prihajač dobrodošel, nikoli ga niso odganjali od mize ali izpred strehe na noč.
Trije prihajači so žulili polič vina v Janežičevi krčmi v Župelevcu. Ceho je plačeval zase in tovariša Majdak, ki je bil na povratku iz Zagreba, kamor je tovoril na svojih ramah nabrane kosti,
Majdak je kramal z zagrebškimi novicami ter zanimivostmi, prijatelja sta tožila in jadikovala, da bo čez par let tudi za brezskrbne prihajače salamen-ski joj! Kmetje so že sedaj skoro ob vinograde in ob edini vir dohodkov. Še eno leto, po vinogradih bode rasla mesto trte praprot in Iz te ne bosta iztisnila niti kaplje vinskega okusa ne Bindek in ne Najncig!
(Dalje sledi.)
Ne bodi dolgočasen! Trudi se, da bi ugajal drugim!	,v: Bodi potrpežljiv! Ne bodi predrzen! > Ne strezi ljubezni! \ Napravi svojemu biH žnjemu življenje kolikor mogoče prijetno!
Bodi vedno takšen, kakršen si v resnici! !
Ne bodi tako skop, da živiš pod evojo povprečnostjo!
Prilagodi se svojim letom!
Pri vseh težkili vprašanjih o vedenju se! zgleduj po drugih!
Žalosten pojav.
V Združenih ameriških državah je odvis-' no od javne preskrbe in dobrodelnosti 18 in pol milijonov oseb, kar znaša 15% celotnega prebivalstva.
bilo v Slomšekovi dvorani zelo zanimivo predavanje, ki je napravilo na poslušalce prav dober vtis. Na sosedovem sadovnjaku se je potem praktično pokazalo, kako je treba sadno drevje precepljevati in pomlajevati. Popoldne bi se moralo pokazati, kako se sadijo drevesa na terase, kar pa je iz neznanega vzroka žal izostalo. Gospodu referentu izreka podružnica v imenu sadjarjev najtoplejšo zalivalo za njegov veliki, nesebični trud in ga prosi, da nas v svrho sadjarskega napredka še in še obišče.
Velenje, Prosvetno društvo v Šmartnem pri Velenju uljudno vabi vse člane in prijatelje društva, da se v obilnem številu udeležijo občnega zbora dne 7. aprila po prvi sv. maši v Društvenem domu.
Šmartno pri Velenju. Naše Prosvetno društvo nas je zopet iznenadilo i lepo uspelo igro s petjem »Darinka« v nedeljo dne 10 in 17. marca. Celo spevoigro 9i upajo igrati naši igralci in so rešili svoje vloge zelo dobro, na veliko zadovoljtsvo vseh gledalcev, ki so pri prvi predstavi do zadnjega kotička napolnili dvorano. Naši fantje in dekleta imajo veliko veselje do igranja in kakor se sliši, spet pripravljajo novo igro. To je zasluga dobrega in agilnega odbora. Le tako naprej! Na Marijin praznik smo se tudi spomnili naših mamic s proslavo materinskega dne v Društvenem domu. Dvorano so napolnile zlasti matere in z veseljem poslušale ljubko petje in deklama-cij?, govor domačega gospoda kaplana in pri-zorček »Mamici za god«.
Bolan človek
si še otežuje svoje stanje s tem, da si dela očitke. Če bi o pravem času to ali to storil, bi se morda drugače izteklo. — In vendar je mnogo bolnikov, katerih bolezen zahteva prav za prav le temeljito izčiščenje prebavil, okrepitev organizma za tvorbo krvi ter omogočen nje normalnega krvnega obtoka. Ko bi vsak-do dvakrat na leto, spomladi in jeseni, izvršil kratko zdravljenje s pijačo, zanesljivo izdelano-iz preizkušenih zdravilnih rastlin, bi si mnogo očitkov, lolečin in skrbi prihranil. Znana kombinacija takih rastlin je na primer tudi obče priljubljeni Planinka čaj Ba-hovec, ki se za pomladno zdravljenje že po-, vso I uporablja.
Muta. Pogreb našega g. župnika g. Fr. llur-ta «e je vršil dne 28. marca. Poleg ljudskih množic je posodilo zadnjo pot blagemu gospodu, ki je župnikoval na Muti 40 let, 20 duhovnih tovarišev in med temi dva njegova tovariša iz bogoslovnih let. Poslovilne besede v cerkvi je govoril marenberški g. dekan Messner, učenec rajnega, ki je opravil službo božjo in pogrebne obrede. Priljubljenega g. župnika se spominjajmo v naših molitvah, da se mu oddolžimo vsaj nekoliko za brezštevilne duševne dobrote, katere nam je delil tekom 40 let!
Ribnica na Pohorju. Umrla je blaga, ne-zabna Kraljeva mama, vzor skrbne in marljive gospodinje, zgled pridne, dobre in krščanske matere. S svojim pokojnim možem Gregorjem je dolgih 38 let nosila zakonski jarem. Malo cvetja in mnogo trnja ji je usoda nasu-la na pot življenja; kljub temu pa ji je Bog dal dočakati visoko starost 70 let. Blagopokoj-no je spremljalo na njeni zadnji poti mnogo ljudstva. Je pač bila v širokih krogih zelo priljubljena radi svoje prijaznosti in skrom nosti. G. župnik iz Brezna se je z domačim g. župnikom udeležil pogreba. Pevci so ji zapeli v zadnje slovo dve ganljivi žalostinki. Bodi na tem mestu izrečena vsem i.krena za hvala, ki so se njenega pogreba tako številno udeležil:. Za njo, drago in blago Kraljevo mamico, žaluje pet hčerk in sin gospodar. Vsem izrekamo naše globoko sežalje! Blagopokojni pa želimo večni mir in pokoj!
Marija Snežna. Tu je dne 29. marca umrla po dolgi in zelo mučni bolezni gospa Marija Šiker, rojena Brus, gostilničarka in posestni-ca na Velki pri Cmureku. Stara je bila 79 let. Pokojnica je bila mati oskrbnika g. Mihaela Karnerja v Slov. Bistrici in teta bivšega poslanca g. Žebota. Rajna je bila skrbna mati in zavedna Slovenka. Pogreb je bil v nedeljo dne 31. marca, zjutraj ob 8. uri pri M. Snežni. Svetila blagi pokojnici nebeška luč!
Sv. Anton v Slov. goricah. Pri nas so v začetku posta ves teden skoro neprenehoma peli zvonovi mrtvaško pesem. Na prvo pustno nedeljo se je sklonila Marijina zastava nad krsto dobre članice 671etne Alojzije Čeh iz Andrenc. Bila je 48 let zvesta tretjerednica, 40 let vrla Marijina družbenica. Bog jo je nazadnje obiskal s hudo boleznijo: z želodčnim rakom. Skoro pet mesecev je trpela grozne bolečine, pa vse je voljno prenašala. — Njej je sledil 741etni mož; naš priljubljeni, ža vpo-
kojeni g. nadučitelj Anton Vogrinec. Kako ga ie vse spoštovalo in ljubilo, je pričal njegov lep pogreb; saj ga je spremljala ogromna množica s šolsko mladino vred na zadnji poti. 43 let je v krščanskem duhu podučeval mladino, zdaj pa naj uživa zasluženo plačilo pri Bogu. — Tretjega je pobrala bridka smrt iz vrste Apostolstva mož Alojzija Vajngerl iz Grabonoškega vrha. Da,siravno je težko hodil, je vendar rad zahajal v domačo cerkev, ter vsako prvo nedeljo s svojimi tovariši pobožno prejel sv. zakramente. Bog mu hodi milostijiv! — Četrti je bil obče spoštovani kmet Janez P loj iz Cogetinec. Šel je iskat ljubega zdravja v zagrebško bolnico, pa je na>5el tam smrt. Pripeljali so ga nazaj mrtvega, da počiva sedaj med domačimi župljani. Bodi mu lahka domača zemlja! — Na lože-"ovo je umrla v ptujski bolnici mlada žena laiuja. Sever iz Stanetinc. Bila je tudi ona vesta tretjerednica. Zapustila je žalujočega noža in petero nedoraslih otročičev. Naj v niru počiva!
Velika Nedelja, f Amalija Ambrož. Čisto ¡veži so še spomini na rajnega č. g. dekana ko je nam zasekala smrt novo globoko zeva-jočo rano v občestvo našega kmečkega življe nja. Par dni po gospodovem pogrebu je odšia po plačilo k božjemu vrtnarju dobro, značaj-no, verno in odločno dekle, Ambroževa Mali-ka. Še mlada, v najlepšem cvetu življenjske
Dravograd. S 1. aprilom nas je zapustil dosedanji organist Adolf Stöger, ki se je preselil v prelepe Slovenske gorice. Dve leti je opravljal pri nas svojo službo v splošno zadovolj-nost vseh. Na novem mestu mu želimo obilo sreče in blagoslova!
Remšnik. Pri sv. Pankraciju je vihar v noči od 25. na 26. marca pločevinasto streho raztrgal, je bila le preslabo narejena. Sedaj se popravlja z darovi. Parikracij je obmejna točka naše zemlje, s katere obiskovalec uživa krasen razgled.
Sv. Trojica v Slov. goricah. Poročila sta se Poš Edi od Sv. Trojice v Slov. goricah in gdč. Vekoslava, rojena Lešer, šivilja od Sv. Rüper ta v Slov. goricah, in sicer v Mariboru dne 10. marca. Bog blagoslovil
dobe, polna upov, načrtov in mladostne sile, je legla v grob dekle, ki je poznala v svojem življenju le eno: ljubezen do bl žnjega in ljubezen do vsega lepega. Ta pa ji je spletla tudi rožmarinov venec, ki ji je bil položen na glavo. V največjem delovanju za procvit svoje okolice v Marijini cerkvi, družbi, društvu iti., je omahnila pod težo dela v čast božjow Radi vrlin, ki dičijo vsa dobra slovenska dekleta, so jo poznali, spoštovali in ljubili vsL Saj drugače je pa niso poznali kot Mali ko. O tej ljubezni je pričal njen pogreb, katerega se je udeležilo na stotine ljudi. Malika! Božji vrtnar je presadil ljubljeno cvetko v svoj vrt. Za vso požrtvovalnost, ki si jo izkazovala in za vse številne dobrote te naj On nagradi. Dodeli ti naj slavo rajsko, da jo v svoji veliki ljubezni uživaš!
Sv. Lenart nad Laškim. Dne 11. t. m. smo položili v hladno zemljo telesne ostanke blagega očeta iin moža še žive prevžitkarice Fr Kneza v 84. letu njegove starosti. Bil je blagi oče svojim že preskrbljenim otrokom, kateri so ga globoko spoštovali. Rajni je bil dober krščanski mož, ki ni nikdar pozabil na cerkev; zadnji čas pa, ko že ni mogel več hoditi v cerkev, mu je bil rožni venec njegov naj-zvestejši prijatelj. Na prevžitku je bil okoli 20 let. Naj počiva v miru! Preostalim našo sožalje!
e. i. p.i
Št. J .ž na D ivskeis polju. Jožef Nipč, doma od č' Ilja v °lov goricah, je obhajal na Jožefovo 771etnico vojega življenja. Bog ga ohrani še dalje!
Sestiže pri Majšpergu. Dne 25. svečana sta napravila korak pod zakonski jarem pošten fant Vincenc Križanec in vrla Marijina družbenica Micika Kovačič, po domače Solatniko-va Micika. Bog daj poročencema ob'lo srečo in blagoslova! — Svoje izvoljenke sta si poiskala v naši vasi tudi dva prav dobra fanta, da bosta lažje voz;la po življenja trnjevi poti,
Ptujska gora. Mesto venca na grob pokojnega g. ranatelja majšperške tovarne Karola Kubricht je daroval g. Žunkovič Janko požarni brambi na Ptujski gori 100 Din z namenom, da se svota uporabi za nahavo nove brizgalne. Blagemu dobrotniku naj Bog povrne!
Ptuj. Pred par leti Je bila naša župnijska cerkev sv. Petra in Pavla znotraj in zunaj lepo prenovljena, letos so se pa tudi naše duša
Faitlfe vofafti!
K vojakom greste, nekateri že služite pri vojakih. Ali je z Vami
»Moj tovariš«?
Ga sploh poznat?? To je knjiga, ki jo mora imeti vsak slovenski fant, ko gre k vojakom. Če se ho ravnal, kakor ga knjiga navaja, bo dober fant, dober vojak in pošten človek! Starši in sestre, pa tudi drugi, ki hočete svojim znancem fantom vojakom dobro, dajte jim na pot to knjigo! Knjiga stane vezana v platno 16 Din. Naroča se v naših prodajalnah v Mariboru in Ptuju.
domoljubne pesmi zapojete pri slovesu in tudi poznej med vojaki tovariši v daljnih krajih, da bodo poznali našo lepo pesen:. Zato nudimo vsake-n.j to knjižico po 3 Din. Kdor pa naroči knjigo »Moj tovpHS" dobi domoljubne pesmi zastonj priložene' Pričakujemo čimpreje vaše naročilo! Tiskarna sv. C**-"11-». Maribor, Ptuj.
in naša srca lepo prenovila Imeli smo od 9. do 19. marca sv. misijon, ki so ga vodili čč. gg. misijonarji Šavelj, Čonta in Bele iz Ljubljane. Njihovi krasni govori so segali vsem do srca in vabili vsak dan več ljudi v cerkev. Posebno zvečer je bila naša prostrana cerkev V "■dno nabito polna. Najbolj tolažljivo pa je bilo to, da je ogromno število vernikov dnevno pristopalo k angelski mizi in se krepilo s kruhom močnih. Krona sv. misijona pa je bila rimska procesija z lučicami v nedeljo dne 17. marca zvečer. Kaj takega Ptuj gotovo še ni videl. Morje lučk se je prelivalo po ptujskih ulicah in navdušeno ljudsko petje je prepletalo to krasno procesijo, ki je zapustila v dušah neizbrisen vtis. Dal Bog, da bi bili sadovi sv. misijona trajni! — Letošnji 25. marec je bil za našo župnijo zopet zelo pomembni dan. Zjutraj je prikorakalo v cerkev k osmi maši 80 šolskih deklic s svojo zastavico, ki so bile sprejete v Marijin vrtec. Ganljiva slovesnost je mnogim starejšim privabila solzo v oko, ko so gledali, kako si nedolžni otroci pripenjajo svetinjice na svoje prsi in se izročajo v Marijino varstvo. — Pred pozno sveto mašo pa je nastopil drugi še pomenljivejši trenutek. Precl oltar je stopilo 22 krepkih fantov, ki so si na ta materinski dan slovesno izvolili Marijo za svojo mater. Obnovili so tako fantovsko Marijino družbo v naši župniji, ki je nekdaj že obstojala, pa so jo posledice svetovne vojne uničile. Pogumnim fantom želimo obilo uspeha in upamo, da bodo njihov zgled posnemali še mnogi drugi vrli fantje. Po slovesnem sprejemu je p. Mirko, gvardi-jan, z asistenco daroval sv. mašo iz novega, umetno izdelanega keliha, ki ga je dekliška Marijina družba z mnogim trudom in požrtvovalnostjo nabavila za župnijsko cerkev. — Popoldne po petih litanijah pa je naša Marijina družba priredila v mestnem gledališču slovesno proslavo materinskega dne s prav mičnim sporedom. Zapel nam je mlad nski pevski zbor pod vodstvom domačega gospoda organista Petka par lepih pesmic. Krasen govor je izrekla gdč. Stupca iz Maribora, ki je lepo orisala pomen materinskega dne. Nastopili so tud: naši najmanjši in pokazali; kaj vedo povedati svojim mamicam. Zaključila je proslavo nežna ibrica »Junakinja pre-sv. Srca«, ki je mnoge ganila do solz.
Št. Janž pri Velenju. Na tiho in na cvetno nedeljo dne 7. in dne 14 aprila priredita dra-matski in pevski odsek društva ob treh po-
poldne v Slomšekovi dvorani za postni čas tako primerno ljudsko igro o »Izgubljenem sinu«. Snov je svetopisemska, za oder pa jo je priredil priprosti koroški kmet. Igra se podaja po prologu v sedmih nastopih. Med posameznimi nastopi bo moški in mešani pevski zbor s primernimi pesmimi smiselno po-vdarjal razvojno črto dejanja igre. Tudi med igro nastopa moški kvartet. Pridite vsi, zlasti člani cerkvenih in katoliških organizacij, da vidite, kaj zmore priprosti kmet in da ob tej zgodbi spoznamo tudi svojo zgodbo in se vrnemo po dobri velikonočni sv. spovedi k svojemu nebeškemu Očetu.
Sv. Lenart nad Laškim. Letošnji predpust je tudi pri nas malo manjkalo, da ni volk tulil skozi župnijo; komaj dva para sta se podala v zakonsko srečo. Pa ne da bi k^o mislil, da ni pri nas zakonskih kandidatinj in kandidatov; ni jih sicer toliko, kakor za parlamentarne volitve, toda do~ti jih je. O nekaterih takšnih bi se dalo marsikaj povedati, toda za zdaj še to zamolčimo.
Marija gradeč pri Laškem. Kakor smo že poročal', je občinski odbor lansko jesen zaprosil bansko upravo, da se bivša okrajna cesta iz Lahomnega do Male breze uvrsti med subvencionirane občinske ceste. Banska uprava je prošnji občinskega odbora ustregla in je z odlokom z dne 8. marca odredila, da se ta cesta, ki je bila sedaj v vel ko breme občini, uvrsti med subvencionirane občinske ceste. Cesto bo mogoče sedaj zopet spraviti v boljše stanje. — Istočasno je tudi v Trbovljah cesta Urhovčeva loka — Dimnika bila uvrščena med subvencionirane občinske ceste.
Dobova. Kdor se vozi na progi Zidanimost— Zagreb, vidi takoj za Brežicami lep kraj: občino in župnijo Dobovo. Tukaj je bilo prej sedem malih občin: Gaberje, Loče, Mihalovec, Mostec, Rigonce, Sela in Veliki Obrez. Vse te občine so se po novi uredbi združile v eno občine Dobovo. Dobova je privlačna točka za izletnike, lovce .in ribiče. V reki Sotli, ki teče ob meji občine Dobova, je obilno rib, posebno lepih somov. Dobovčani imajo onkraj Sotle, torej na hrvaških gričih, obilo dobrih vinogradov. Skozi Dobovo ce vije glavna cesta na Zagreb in je promet skozi Dobovo zelo močan. Hiše in hišice rastejo posebno okoli žel. postaje kot gobe po dežju. Treba bo misliti i višjo in modernejšo postajo, ki bi že danes stala, ako bi pred leti občinski možje bili na višini svoje naloge. Seveda po toii je vsa-kj zvonenje prekasno. Potnikov je vsak dan n k.»ko čez 100; ob slabem vremenu si res ne morejo poiskati strehe, ko čakajo na vlak, posebno ob nedeljah in praznikih. V neposredni bližini so zmerne Čateš':e toplice, ki slovijo po izredno vročih naravnih vrelcih. Niso pa tako obiskf»7>5, kakor bi bilo treba. Nekoliko ovira razvoj toplic tudi Sava, ki se razlije ob nalivih črez bregove do ' plic; v takih dnevih je eza s toplicami prekinjena, ker brod ne vezi. To j-> tudi nedostatek, na čigar odstranitev b' treba misliti. Sploh pa je regulacija Save in Sotle nujno potrebna, ker r^i močnem deževju prestopi strugo Sotla in Sava in zalije ogromne komplekse rodo-
Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti, povzroči kozarec »Franz Josefove« grenčice takojšnje po-življanje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel slave rFranz Josefovo« vodo« kot važen pripomoček proti griži kakor tudi želodčnim obolenjem, k nastopajo v zvezi z mrzlico. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerijskib trgovinah.
i j
vitne zemlje. Posebnost pri nas je tudi, da i^ia vsaka vas v svojem okolišu lepo kapeli-co, na katero nikoli ne pozabijo. Te kapelice prav lepo okinčajo vaška dekleta, ki so v izdelovanju suhih rož prave mojstrinje; preslikajo in pobelijo pa te kapelice vsako leto tudi vaška dekltta. Nekatera dekleta vodi pri tem pobožnost, '¡-uga pa menda tudi ča-stihlepnost. Stvar, za katero gre, pa je vse-kako dobra.
■■■HB^HHmiaMBsan^rai
Peter Rešefar podata podaja poliflCno poročilo.
Zunanja politika.
Nov plan za razorožitev bo predložila Francija. Načrt stopi v veljavo takoj po prvi prihodnji vojski.
Zbližanje med Nemci in Francozi. Naci-vod-ja Gebels je izjavil te dni novinarjem: Glavni cilj naše politike je, da se čimbolj zbližamo Nemci s Francozi. In najbližje smo bili tedaj, ko smo si stali nasproti v strelskih jarkih.
Vzhodni pakt hoče zagarantirati meje držav na vzhodu. Nemčija je izjavila, da bo pristopila k temu paktu takoj, ko vzame Rusiji Ukrajino.
Notranja politika.
Volilni proglas čifuta Gottlieba svojim na-stavljencem: Dne 5. maja so volitve. Vi vsi greste volit dne G. maja in sicer tisto listo, ki je dne 5. maja zmagala.
Največ krvi prelil za domovino! Kandidat Simčo je govoril v Skopi ju: »Pa, bračo, svi morate za mene da glasate, jer ne smete za-boraviti, da sem ja najviše krvi prelio za ovaj narod!« — Poslušalec je vprašal: »Ali mu ti veruješ? Ali ga poznaš?« — Tovariš: »Verujem, ker ga poznam. On je namreč klal živino za naš garnizon!«
Vzame vse skrbi nase. V nekem slovenskem kraju je kandidat govoril takole: »Vse skrbi, ki jih imate, vse, kar vas teži, vzamem jaz nrse!« — Eden od poslušalcev: »Gospod kandidat? potem pa vzemite mojo ženo!«
Nov izum, kako se očistijo ulice blaia ta kamenja. V Meljaku v Srbiji imajo zelo slabe u'i~e. Pa je zadnjič prišel neki kandidat in predno je bilo shoda konec, nisi našel na ulici nobenega kamenja in blata več.
Vinska kriza rešena. Vinogradniki so pretekli teden zborovali, kako se naj reši vinska kriza ter so predlagali resolucijo, da naj bodo vsako leto najmanj enkrat volitve, da ne bo vinske krize.
Nov higijenični predpis. V čakalnici in po hodnikih gotovih nrnistrstev je bilo zadnje čase ogromno ljudi. Zato je društvo zoper joti ko razobesilo napise: »Ne pljuvaj na tla!« Neki porednež pa je pod te besede dodal: »in tudi ne na svoje dosedanje politično prepričanje!«
NOVA KNJIGA.
Povest o slekli deklici iz Jarenine. Gotovo ni nobena bolezen tako strašna, kakor steklina. Je hvala Bi gu tudi zelo redka ta bolezen, posebno sedaj, odkar imamo Pasteurjevo zavode, kjer take bolnike zopet oz'ravijo. Svoj čas tega niso z..ali in tako so o bolniku, ki je bil stekel, govorili preko sedem fara. G. dr. Ivan Križanič, ki je bil prvi predsednik Tiskarne sv. Cirila, je v posebni povesti, ki nosi naslov: »žlihtn* rozga Slove- ' goric«, popisal življenje in trpljenje dobre deklice Julike iz Jarenine. Knjiga stane samo 5 Din in se nareča v Tiskarni sv. Cirila v Ma^ riboru in Ptuju.
sporocii«i	ABOZA-OBLEKE
Cenjenim odjemalcem si dovolim vljudno sporočiti, da 3e mi ae poverila tovarniška zaloga In prodaja	S97
irnr ABOZA-OBLEK
katere so tako v pogledu izdelave, kakor kvalitete in izredno nizkih cen povsem nekaj novega. Da omogočim cenjenim odjemalcem lažji ogled in nakup, sem otvoril z 1. aprilom t. 1, svojo podružnico v hiši novega Grajskega kina. Predno se odločite za nakup nove oblekeza Vas in Vaših fantov, si neobvezno oglejte našo zalogo in cene, ki so najnižje, ker so neposredno od tovarne. — Se priporoča:
tvrdka I. Preac, Maribor, Glavni trg 13 in Grajski trg 1.
Pcslcdfite vestt.
Iz domače politike.
N"ov3 banovinske trošarine. Na prvi strani poročamo, kako je črtal finančni minister ba-novinske takse na motorna vozila, na premog in na električno silo. Zvišana je bano-vinska trošarina v celi državi in sicer se bo pobiralo od oluščenega riža na 1 kg 1 Din, za neoluščen 1 kg 50 par; na kavo na 1 kg 2 D; na kakao na 1 kg 2 Din; na čaj na 1 kg 20 Din; na karbid na 1 kg 1.50 Din.
Politične novice iz drugih držav.
Madžarske volitve. Zadnjo nedeljo dne 31. marca so se vršile na Madžarskem parlamentarne volitve, pri katerih je seve zmagala pri javnem glasovanju vlada. Od dosedaj znanih izidov iz 176 okrajev je dobila vlada 131 poslancev, opozicija 30. Neznani so še izidi iz 80 okrajev.
Razpust grškega parlamenta in senata. —
Vlada na Grškem je sklenila, da se razpustita parlament in senat. Nove volitve bodo dne 19. maja. Novoizvoljena skupščina bo sprejela
Novice iz katoliškega
Bva nova svetnika. Veliki konzistorij v Va-tikauu je progasil 1. aprila pod predsedstvom sv. Očeta dva r.ova svetnika in sicer: kardinala Fišerja in državnega kancelarja Tomaža Moora, Oba sta umrla mučeniške smrti za vlade angleišksga kralja Henr. Vlil., ki je odpade" od katoliške Cerkve in postal protestant.
Prireditve.
Spominska pevska prireditev za pokojnim kraljem Aleksandrom I. se vrši v nedeljo dne 7. aprila t. 1., popoldne ob treh, v dvorani »Union«, kjer nastopijo pevski zbori Ipavče-ve župe v Mariboru. Na koncertu izvajajo lepa glasbena dela z vojaško godbo. Vstopnice po 10 Din in po 5 Din (za stojišča) dobite v prodajalni Cirilove knjigarne na Aleksandrovi cesti 6.
Laporje pri Slov. Bistrici. Prosvetno društvo priredi na Cvetno nedeljo dne 14. aprila pod župnijskim kozolcem igro »žrtev spoved-ne molčečnost:«. Igra je zelo lepa in nam kaže duhovnika, kako mora po nedolžnem radi epovedne molčečnosti trpeti. Vredna je, da jo ivsakdo vidi. Zapustila bo najgloblji utis. Domačini in sosedje vabljeni!
Ljutomer. Ne pozabite, da vprizori oder Katoliškega doma to nedeljo popoldne ob po' 4. Uri krasno svetopisemsko igro »Izgubljeni sin«. To bo najlepša postna pridiga na odru. Kar je bil svoj čas »Slehernik«, to bo sedaj »Izgubljeni sin«. Predstava se ponovi tudi na Cvetuo nedeljo ob istem času. Od blizu in daleč vabljeni!
Slatina-Radenci Naša gasilska četa priredi dne 9. junija t. 1. veliko tambolo. Tem potom obvešča in naproša vsa društva, da v istem času ali vsaj isti dan ae prirejajo nobenih prireditev.
Dopisi.
. Bistrica pri LImbuŠu. V \isoki starosti 74 let je dne 23. marca T. 1. po rlolgem boleh in ju
in hudem trpljerju zatisnil svoje trudne oči blagi gospod Ludovik Rottner, visoko spoštovan in čislan posestnik, gostilničar in trgovec na Bistrici pri ~ :mbušu. Bolehal je na zaap-nenju žil, katera bolezen ga je kljub požrtvovalnem zdravniškem t.-udu spnvila v grob. Rajnki je bil izredno blaga in dcbra duša. Ljubiti in spoštovati c,a je moral vsak, kdorkoli ga je le poznal, osobits siromaki, ki so ž njim izgubiii nenadomestnega dobrotnika. Nekdaj je bil 40 let tudi poštar in to v svojem rojstnem k.aju v Bistrici pri Limbušu, ter 12 let zelo priljubljen župan »stotam. Og-. njegasno društvo Bistrica pri Rušah ga je za njegove • ".sluge za društvo izvolilo za svojega častnega člana ' u' j3 poleg korporativne udeležbe pri mrtvaškem sprevodu tudi oskrbelo častno stražo pri njegovem s cvetjem in z nmogobrojnimi venci okinčanem mrtvaškem odru. Veličasten jo bil njegov pogrtj na lim-buško pokopališče, ki se je vršil na Marijin praznik dne 25. marca, ob 16. uri ob ogromni udeležbi faranov in ;t"vugih. Lahko se trdi, da takega pogreba in take udeležbe limbuška fara še ni videla. Pogreb je vodil monsignor Ivan Vreže iz Maribora v družbi č. g. domačega župnika in še dveh drugih čč. gg. duhovnikov. Pred hišo kot na grobu se je pevski zbor z dvema lepima žalostinkama poslovil od blagopokojnika. Mrtvaški sprevod, katerega se je poleg že omenjenih udeležil g. srezki načelnik Makar in obilica drugih odličnih oseb, se je vil najprej v farno cerkev v Limbušu, kjer so se opravili mrtvaški obredi, ter nato na njegovo zadnje počivališče, na lim-buški mirodvor. V prekrasnih in v srce se-gajočih besedah se je ob odprtem grobu poslovil od pokojnika monsignor Vreže, povdar-jajoč osobito res vzorno življenje predragega pokojnika in ga tako postavil kot zgled pravega, vernega, krščanskega moža. Njegove besede so globoko segle v srca navzočih ter izvabile obilico solz. Počivaj v miru, zlata du-li i., večna luč naj Ti sveti!
Prihova. Še na pustni pondeljek se je ob hajala vesela svatba v gostoljubni Pemovi hiši v Razkotecu, ko sta si obljubila zakonsko zvestobo in ljubezen ženin Šprogar Franc in domača hčerka Tončika Pem. Poleg veselja pa svatje niso pozabili na koristno. Nabrali so v živahnem tekmovanju 102 Din za novo bogoslovje v Mariboru. Bog povrni dobrim svatom! — V kratkem času je že dvakrat gorelo v prihovski župn;ji. Na Jožefovo zvečer ob pol 19. uri je pogorela viničarija Janeza Košič, po domače Bračuna, posestnika na Sevcu, ki je stala sredi cele vrste hramov. Sosednja hrama, Tkavčov in Boštjanov, sta od gorečega plamena oddaljena le za 2 do 3 metre, pa se vendar nista užgala. Zlasti je čudno, da se na Tkavčevem hramu, ki je krit s slamo, niti ne pozna, da bi se slama kaj osmodila. Za rešitev se ima zahvaliti pridnim rokam domačinov, ki so hitro prišli skupaj, gasili in polivali sosednje strehe. Kdo je za-žgal, ni znano. V hramu nihče ne prebiva. V soboto dne 23. marca zvečer pa je pogorela hiša Krudar Alojzja, po domače Ilrena na Prelogah 5. Ker je hiša na samem, ni veljalo gas!ti. Pogorela je do tal. = Na Marijin pra-
znik dne 25. marca je imel tukaj volilni shod gospod Gajšek iz Konjic v gostilni gospoda Pavlica. Rekel je baje: »Poslanec ne more nič storiti.« Ta je vendar še odkritosrčen. Včasih politiki niso povedali tako javno resnice. Tole bi pa znalo biti res. Včasih so se namreč ministri bali poslancev, sedaj se pa poslanci boje ministrov! Ljudje so pač taki kot otroc1.
Ščavnica pri Gornji Radgoni. Dolgoletnega župana samostojne ščavniške občine Križan Martina je Vsemogočni v noči po Marijinem oznanenju nagloma poklical k sebi. Na večer je še z družino molil sveti rožni venec. Ko je legel k počitku, mu je postalo naenkrat silno slabo. Klical je na pomoč. Vzdramili so ga iz nezavesti. »Tako mi je hudo, da bom morebiti še to noč umrl«, je zavzdihnil. Potem je z vdanimi vzkliki prosil Boga odpuSčenja grehov. Ob ponovnem hudem napadu je izdihnil svojo blago dušo. Možganska kap ga je že enkrat predlanskim vznemirila z zloče-sto napovedjo bližnje smrtne nevarnosti, zdaj ga je strla. Miren, tih in odkrit njegov značaj, krščansko poštenost in načelnost so v njem čislali in občudovali občani nekdaj samostojne občine Ščavnica, njegovo blago srce pa so vzljubili delavci na lepem kmclkem posestvu, ki je dedna last Križanovega rodu, zato je šla v četrtek dne 28. marca dolga procesija za krsto, ki sta jo vozila dva para iskrili konj k župnijski cerkvi v Negovi. Pogrebne obrede je izvršil domači gospod -".upnik Ivan Granfola ob asistenci dveh sorodnikov pokoj-n ka, o. Elekta Haniler od Sv. Trojice in g. prof. 1'. Kovačiča iz Celja. Narava se je kopala v polnem '.aru p-nladanskega solnca, srca pogrebcev pa so bila ob obredni molitvi in nagrobnem spevu zbora pogreznjena v nemo ,žalost, ki ni mogla zadržati solz v očeh, saj je legel v grob mož. kakor jih je malo še med nami, Bodi mu Bog dober plačnik in usmiljen tolažnik vdovi, sinu, hčerki ter bratu!
Državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju odda dve deklici, zdravi, 4 in 2 K leta stari, ter krepkega dečka, 7 mesecev starega, v brezplačno oskrbo. V rodbini je velika beda in je neobhodno potrebno, da se staršem odvzamejo otroci in oddajo v zanesljivo oskrbo. Nadaljnje informacije da: Državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju.	400
Prodam večjo množino riparia portalis rozge za na suho cepiti. Jauk Franc, Polička vsa št. 11, Jarenina.	401
Dobro ohranjen šivalni stroj 500 Din, postelje, omare, mize, stoli, pernice v Novi starinarni, Maribor, Koroška cesta 3.	402
Po ugodni ceni prodamo večjo množino lepih kolov za vinograde. Gospodarska zadruga v Vuzenici.	399
Pridite v Maribor v Novo starinarno na Koroški cesti 3 po ostanke od 3 Din naprej. Dobila sem veliko zalogo ostankov žameta, belega platna, cajga, svile, dilena, nogavice, otročje obleke za deklice in fante, hlače in srajce. Prodaja vsaki dan.	393
Karl May:
Zaklad v Srebrnem jezeru.
(Dalje.)
»Ne vem. Morebiti zlato iskat ali srebro. In in-ženjer bi najbrž naj preiskal najdišče.«
»Menda ne —. Old Firehand se razume na take reči bolje ko vsak inženjer,« je dejal cornel. Ni opazil, da se je izdal in da dobro pozna Old Firehanda.
»Najprvo mislita obiskati Buttlerjevega brata.«
»Kaj pa je njegov brat?«
»Velikansko farmo — veleposestvo — ima v državi Kansas.
Tisti inženjer je v brat je menda silno bogat človek, se zdi. Živino in žito je prodal v New Orleans in brat inženjer je šel po denar.«
»In sedaj se vrača iz New Orleansa?«
»Da.«
Cornelu so se zableščale oči, pa brž jih je povesil in ne on ne kateri njegovih tovarišev se ni izdal, kako važna je za nje novica o denarju. Malomarno je pravil:
»Da, v Kansasu so farmerji silno bogati —. In tisti inženjer je prejel gotovo veliko vsoto,
Ima denar pri sebi?«
»Da.«
»Nepreviden človek —!« je hlinil cornel. »Koliko pa je?«
»Šepetal je o devet tisoč dolarjih v bankovcih.«
»Saj pravim, neprevidnež —! Takih vsot vendar nihče ne nosi po zapadu —! Cemu pa so banke —! Če ga dohijo v pest trampi, je vendar izgubljen!«
»Ne! Ne našli bi ga!« I »O, trampi so prekanjeni ljudje!«
»Ampak tam, kjer ga ima skritega, ga gotovo ne bodo iskali!«
»Ste čuli, kam ga je shranil?«
»Da. Skrival je, šepetaje je govoril, pa sem le za »se zvedel. Hrbet sem jim obračal, niso pa pomislili, da stojim pred ogledalom in da vse vidim.«
»Hm —! Ogledalo je varljiva reč —! Tisto, kar je pred ogledalom na desni, je v ogledalu na levi in narobe!«
»Tega nisem opazil in takih reči tudi ne razumem, pa kar sem videl, sem videl!«
»No, kam pa je skril denar?«
»Kazal je star bowieknife — zakrivljen lovski nož — z votlim ročajem. V njem ima denar.«
»Tako —?« je dejal cornel malomarno. »No, take reči nas seveda ne zanimajo. Nismo trampi, ampak pošteni ljudje.
Le žal, da sem se zmotil v orjaku. Pa podoben je farmerju, ki mislimo pri njem stopiti v službo, in tudi ime mu je kakor farmerju.«
»Njegov brat je morebiti.
Sicer pa nima samo inženjer denarja pri sebi, tudi črnobradati je govoril o veliki vsoti. Prejel je denar za les in ga bo razdelil med tovariše, ki so rafterji.«
»Tako —?« je zategnil cornel in skrival svoje veselje za dolgočasnim obrazom. »No ja, tudi drvarji zaslužijo —.
Kje pa delajo pravzaprav tisti ljudje? Bi človek še pri njih poskusil in poprašal za delom —.«
»Ob Black bear riverju — Reka črnega medveda —. Ne vem, kje bi bila tista reka —.« > »Pa jaz vem. Blizu Touloija se izliva v Arkansas. 1 Ali je Tomova družba številna?« r »Krog dvajset ljudi šteje, sami izbrani ljudje so, je pravil.
In tudi tisti zabavni človek v usnjati suknji ima denar, cel kup nuggetov.«
»Kam pa tisti potuje?«
»Tudi na zapad. Bi le rad vedel, čemu vlači toliko zlata s seboj na zap^d —! V divjini vendar ne potrebuje zlata!«
»Zakaj pa ne? Tudi na zapadu ima človek svoje potrebe in si tudi lahko marsikaj kupi. Na primer v
fortih — trdnjavah —, v skladiščih, od pedlarjev — krošnjarjev — in drugod.
Pa tisti ljudje me, kakor rečeno, nič ne zanimajo. Le tega ne razumem, po kaj potuje tisti inženjer v gore —. In še celo hčerko je vzel s seboj —, Kaj bo z njo v gorah in divjini?«
»Njegova edinica je. Zelo ljubi očeta, noče se ločiti od njega. In ker namerava oče izostati za dolgo dobo, — celo koče si mislijo postaviti v gorah — se je končno odločil in vzel tudi njo s seboj.«
»Koče —? Tako je dejal?«
»Da.«
»Več koč?«
»Da.«
»Za njega in za hčerko bi zadostovala ena sama koča —. Najbrž ne bodo sami —.«
In zamišljen je pridjal, bolj za sebe ko za črnca:
»Bi le rad vedel, kaj nameravajo v gorah —.«
»Tudi črnobradati je poizvedoval, pa Old Firehand mu je rekel, da bo že še zvedel.«
»Skrivajo —! Najbrž so našli bonanzo — zlato najdišče — skrivaj jo bodo preiskali in rudo kopali, če se bo izplačalo —.
Res nisi zvedel, kam so namenjeni?«
»O tem žal niso govorili. Zdi se pa, da pojdeta z Old Firehandom tudi Droll in črnobradati. Spoznali so se šele danes, na krovu našega parnika, mislim, in se tako dobro razumejo, da so si celo kabine izbrali drugo poleg druge. Na številki ena stanuje inženjer, na številki dve Old Firehand, tretjo kabino ima Črni Tom, četrto Droll, peto pa mali Fred.«
»Fred —? Kdo je Fred?«
»Tisti fant, ki je prišel s teto Droll.«
»Je njegov sin?«
»Mislim, da ne.«
»Nisi slišal njegovega rodbinskega imena?«
»Ne.-%	"'.C
»Čemu pa potuje z Drollom?«
»Tudi ne vem.«
»Kje so kabine?«
»Na levici.«
»Kje pa spi dekle z materjo?«
»Tisti dve sta nastanjeni v damski kabini.«.
»Dobro! Vseeno mi je, kje so kabine, zmotil sem se v tistih ljudeh. Le pomilujem jih! V kabinah je zatohlo, mi na krovu pa uživamo sveži zrak, kolikor ga hočemo. Na krovu naj bi rajši spali!
Si ne morejo pomagati?« je pridjal sočutno.
»O pač. Tudi v njihovih kabinah je zrak kolikor-toliko dober. Sneli so šipe in jih nadomestili z gazo-vino, — redko tkanino — ki skozi njo prihaja dovolj svežega zraka z reke.«
»Tako —? Z gazovino so nadomestili šipe —? Hm —!«_	'	®
Pomišljal je pa dejal:
»Gazovina je seveda boljša ko šipa —. Zrak pro-pušča, komarji pa ne morejo skozi.«
»Za nas,« je godrnjal črnec, »seveda ni tako dobro poskrbljeno —!«
»Kje pa spite?«
»Tamle spodaj!« je pokazal na lino, ki je držala v podkrovje. »Le kadar je službujoči častnik izredno dobre volje, nam dovoli, da smemo poleči po krovu. Spodaj v podkrovju pa je smrdljiv zrak, ki bi se v njem človek kar zadušil, posebno ob vročih dnevih, kakor še na primer danes.«
»Hm —! Seveda —!
In — povejte,« je pridjal kakor mimogrede, »ali se pride iz vaše spalnice v podladje?«
»Da. Po stopnicah.«	¿¡¿ši;? '
»Je lina v podladje zaprta?«
»Ne. Ni treba, da bi bila. Nerodno bi bilo, če bi jo morali na vsaki postaji odpirati in zapirati. V pod-ladju je namreč shranjena prtljaga potnikov.«
»No, — pa vse to me nič ne zanima. Popraševal sem samo takole mimogrede.
Pijte! Dovolj je še žganja!<
(Dalje sledi.)
Potegnil ga je.
Mihec: Ugani, Ježev kaj je to! Ima oči pa nič ne vidi, ima ušesa pa nič ne sliši, ima 4 noge pa ne more hoditi, in vendar skoči tako visoko kakor najvišji cerkveni stolp!
Jožek dolgo premišljuje, potem pa reče: Ne vem, kaj bi to bilo. Povej!
Mihec: To je lesen konjiček.
Jože: Ali, saj si rekel, da skače tako visoko, kakor najvišje cerkveni stolp!
Mihec: No, ali si že kdaj videl cerkveni stolp, ki bi bil skakal? — se odreže Mihec.
Dober nauk.
Oče daje nasvete si-nu, ki se pripravlja na poroko: Veš, najbolje je, da se s svojo ženo dogovoriš tako, kakor sem se jaz s tvojo materjo: v vseh majhnih' življenjskih zadevah sem prepustil odločitev njej, samo za res pomembne dogodke si sem prihranil zadnjo besedo.
Sin: In tako je šlo dobro?
Oče: Izvrstne! No in če danes pomislim — resno pomembnih dogodkov v najinem zakonu prav za prav ni bilo!
Bodoči svak.
—	Povej, Mirko, ali gledaš kedaj skozi ključavnico, ko sem jaz s tvojo sestro \ sobi?
—	Samo včasih s s \ kadar mama ne gleda
Težka izbira.
—	Možiček, nasvetuj mi, katerega otroka si naj vzamem danes na izprehod, da se bo ujemal z mojim novim kostumom!
V živalskem vrtu.
—	To je strašno, možiček! Poglej, te uboge živali so oropane svobode.
—	Kaj je na tem tako strašnega? ž vali vsaj lahko renče.
Za Veliko noči
nogavice: otroške ocl 2.50, moške od 3.— in ženske ocl 5,— naprej. Otroški čeveljčki ocl 23.—:, otroški sandalč-ki od IG.— naprej. Srajce, samoveznice iri vse drugo najcenejše pri eksportni hiši Luna, Maribor, Aleksandrova 19.	394
r
Ml\ OZNANILA
Sprejme se dekla na kmetijo. Naslov v upravi lista,	395
Ženska, poštena, 6rednjih let, ki zna tudi kuhati, se sprejme k dobri družini z dvema otrokoma v Mariboru. Ponudbe na upravo lista.	378
Dva vajenca sprejme Glogovšek, umetno mizarstvo, Maribor, Vojašniški trg 2. 377
Poštenega majerja s 5 delovnimi močmi in 3 lastnimi kravami sprejmem takoj. Naslov v upravi lista.	389
Kupim ali prevzamem, tudi z prevžitkom, sre-d.ije posestvo v okolici Maribora. Ponudbe pod »JG, pošta Sv. Bolfenk pri Središču.
Prodam malo posestvo ali zamenjam za brež-no. Martin Širovnik, Zgornja Hajdina pri Ptuju.	376
Posestvo, zelo lepo, 30 oralov veliko, z gozdom (vse skupaj), na solnčni legi, rodovitno, ob cesti med Marenbergom in Muto, gospodarsko poslopje v dobrem stanu, proda ugodno Pinterič, Brezno.	372
Vi vsi
neveste, gospodinje, hoteli, bolnice, zdravili-, šča in drugi razni zavodi, kupite vse gospodinjske potrebščine, kakor životno, posteljno in namizno perilo, žimnice, odeje, zastore, preproge in linolej radi ogromnega nakupa v Trgovskem domu Stermecki po zelo znižanih cenah. Prepričajte se o velikanski izbiri in naročite takoj veliki ilustrirani cenik in vzorce. 235
tovapua- PEPit a • in • oblek Celje št. 24,
Prodam malo posestvo 7 oralov, njive, gozd, travnik in sadonosnik. Sp, Hoče 95. 393
Preden bodete kupili pomladansko blago, si oglejte bogato izbiro vseh vrst blaga po zelo znižanih cenah y trgovini Josip Tušak, Sv. Anton v Srov. goricah.	396
Proda se hiša z vrtom in ena hiša z gospo- j darskim poslopjem, 7 joli zemlje, vse v dobrem stanu, blizu dveh tovarn. Vpraša se v gostilni Majer, Sevnica ob Savi.	384
Na proštijski majeriji v Ptuju je poceni na prodaj 1 gepl z mlatilnico. Več se 'izve v ka-planiji v Ptuju.	379
Sadna drevesa in cepljeno trsje. Same potomce od rodovitnih dreves in trsov, kateri stalno in najbolj rodijo, dobite še v drevesnici Gradišnik Ivan, Šmarjeta pri Celju. Zahtevajte seznam.	210
POZOR!
Nova trgovina! Novo blago! Nove nizke cene!
Pomlatiaiisha proflafa!!
Ne zamudite ugodne prilike ter hitite z nakupom pri
PIIIK-U CEHI,
21 Prešernova ulica 21
v trgovini z znanimi in že priznanimi nizkimi cenami.
Kljub dosedanjim nizkim cenam ponovno vsemu blagu znižane cene.
POZOR!
V Vašem interesu je, da si ogledate še preu nakupom našo zalogo in nizke cene.
Velika zaloga angleških štofov in klobukov.
0:11. aprila dalje vsa moška in otroška konfekcija (obleke), delo domačih kro |a:«iv (tudi p< meri) v na^-ljSili, sred njih in najnižjih cenah.
Vaše dolgove poravnamo pri posojilnicah ter bankah. Hranilne knjižice vseh bank in hra-uilnic kupimo takoj po najvišji ceni. Tudi v vseh ostalih denarnih zadevah se obrnile zaupno na Bančno kom. zavod v Mariboru, Aleksandrova cesta 40. Za odgovor priložite 3 Din v znamkah.	362
traja od 1. IV. 1935 do velikonočne sobote zvečer ii se vrši t* Mariboru v sledečih krajih: Koroška cesta 5, Aleksandrova cesta 6, Trg kralja Petra 4, v Ptuju pa Slovenski trg 7, kjer so prodajalne Tiskarne sv. Cirila,
Velikonočne razglednice: že po 50 para komad, če tudi so izredno lepe, poleg tega pa največja izbira vseh vrst najmodernejših razglednic, kakor tudi razglednic Katoliške akcije, Družbe sv< Cirila in Metoda itd.
Velikonočni darovi: naj spominjajo pred vsem na Kristusa Odreže« nika! Zato darujte lep križ, Kristusovo podobo, kip, molitve-nik, rožni venec, naj zato med katoličane pride zopet navada darovati si med seboj nabožne predmete!
Velikonočno veselje boste napravili tudi z drugimi darovi, če kupite naše lepe in izredno cene albume, spominske knjige, slikanice, povesti, romane, pisemske mape, nalivna peresa, šolski mla^ dini pa šolske potrebščine.
Velikonočno razpoloženje boste ustvarili v domovih, ako jih bosto lepo okrasili: ves potrebni okrasni papir, lepe pisane papirnate servijete za velikonočni obed, svileni papir še prav posebno po ugodni ceni, dobite pri nas. Vsa javna znamenja kakor križi in kapelice naj bodo za Velikonoč lepo ovenčana, zato si pravočasno nakupite vse potrebno!
Blagoslovljene velikonočne praznike vam želimo voščiti osebno, zato \as uljudno vabimo, da posetite naše prodajalne:
v Mariboru:
Korošha c. Aleksandrovo c. 0, Kralfa Petra trg 4
v Ptuju: siovenshi trg
L
Kupim dve posestvi z:i 3—5 glav živine, eno
z gostilno, eno z mizarstvom. Ponudbe s ceno na: F. Šinkovec, Ljubljana, Kolodvorska 35.	385
Motorno kolo za eno osebo »Sachs«, deluje ali
funkcioiira brezhibno kakor novo, v prav dobre mstanju, brez vsake napake, proda poceni A. Pinter, Slov. Bistrica.	356
Sclesa in dele več nemških in francoskih znamk kupite po najnižjih cenah tudi na obroke pri Jugu v Mariboru, Tattenbahova 14, nasproti Narodnega doma.	295
IL3KE
mmmam
za uničevanje drevesnih škodljivcev, izdelek
££
se dobe pri žeiez-ninah ier poljedelskih zadrugah.
Kupulte pri našiti iiisereitiiii!
Rg. S. 14001 — 1935
S73
olajšava bolečina pri rav-matizmu In kostobolju, pomaga pri arteriosklerozi in hemeroidili, nblažuje boli pri menstruaciji, preprečuje debelost, dobro deluje pri obolenju želodca, jeter in ob sti. HERSAN se dobi v vseh lekarnah. Zahtevajte brezplačno brošuro in vzorec od:
RAM O S AN, ZAGREB, Kovačičeva ulica 2
Oglasi v »Slovenskem gospodarju« imajo najboljši uspeh!.
PEEVDAREN SLOVENSKI
©SPODAE
SEBE, SVOJCE I N SVOJE IMETJE
167
PODRUŽNIC/I: &IUI palača Ljudske posojilnice. 61. ZASTOPSTVO: NilRISOR Loška ulica 10
J3* KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI!
Vse, kar dobimo gotovina iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bedo te razmere kedaj zboljšale.
Vse nove vloge imamo stalno razpoložljive. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, laiko dobi od nove vloge vsaki dan vso svoto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,560.090 Din.
Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavodih ne bodo utrpele nikake škode, vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečno jamči za varnost vlog v znesku 55,006.900 Din 4675 članov s premoženjem okrog 500.060.000 Din.
Z našimi hranilnimi knjižicami sa ne trguje, vsak zahteva za nje celotno svoto.
Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu
zavodu.
Če tudi ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski in domači denarni krizi, vendar pa smo v moči kljubovati ji tako, da bodo naši vlagatelji obvarovani vsake škode.
spodnfestaferska ljudska posojilnica v Maribora.
Klobuke najnovejše
Din 42--, 48-- itd. Obleke moške od Din 150'- naprej fantovske od Din 60'-naprej.	215
Kar se potrebuje za o-11 či in obuti, kupite dobro in po zmerni ceni v trgovini
Jakob Lah
Maribor samo Glavni Irg 2
S U K N O
od 14 Din naprej dobite v
TRPINOVEM BAZARJU, MARIBOR, Vetrinjska ulica 15.
IIH1IIBIIIIIIIII
Preje Trg svobode, sedaj Vetrinjska ul. 30
vsakovrstna kakor: travna, deteljna, zelenjadna in cvetlična, posebno pa za
OTF" peso
neprekosljivo kakovosti in kaljivosti, Vam priporoča v nakup starozcana tvrdka
M. Berdajs, Maribor 328
Cstanovljena 1869. — Telefon št. 23-D1 (interurban) Ceniki na razpolago!
BBBBBBBBBBHBBBBB
Kamgarne za
IHtlli€ OUlCliC
v veliki' izbiri od Din 90, 120, 130, 140, 150, IGO itd. v modni in manufakturni trgovini
FRANJO MAJER — MARIBOR
Glavni trg 9-	359
Kmeiovalci!
oglejte si zalogo: orodja, nosilcev, železa, cementa, apna in vsega Vam potrebnega železja. — Dobra postrežba, nizke cene.	«70
Pmisr & Lenard
Maribor.
Mizarji pozor I
Okras za mrtvaške rakve, tapete, prte, zglav-nike itd. nud najugodneje galanterijska trgovina Drago Rosina, Maribor, Vetrinjska 26.
Ustanovljena leta 1904.
Točna in solidna postrežba.
Kilne pase
trebušne obveze proti visečim trebuhom, po-> tujočim ledvicam in znižanju želodca. Gumijeve nogavice in obveze za krčne žile. Umetne noge in roke, korzete, bergle, podloge za ploske noge, suspensorije in vse aparate proti telesnim poškodbam Izdeluje staroznana tvrdko po zelo nizkih cenah.
Fr. Fodgoršek-a nasl.
Fran Bela, ižgntiažisi Ja?iiior,S!auEnshaui.7
Pismena naročila se Izvršujejo ločno ter pošiljajo po povzetju.	3sl
e
ex *» ©
'©i s®
S-
S ©
„llutlsha samopomoč", rcg. pom. ftlagolno
v Moržfeara
ima svoj letni občni zbor v nedeljo, dne 14. aprila 1935 ob 10. uri dopoldne v Mali dvorani Narodnega doma v Mariboru potom svojih izvoljenih delegatov.
Dnevni red:
1. Otvoritev in poročilo načelnika. 2 Poročilo tajnika. 3. Poročilo iblagajnikai. 4. Poročilo revizorjev. 5. Ab.solutoii j odboru. G. Poročilo zavarovalno-tehničnega strokovnjaka v smislu § 10, točka 10. 7. Sprememba pravil za pogrebnino in doto na podlagi poročila zavarovalno-tehničnega strokovnjaka. 8. Predlogi v smislu pravil § 9, točka 15. 9. Raznoterosti. Predlogi v smislu § 9, točka 15, se morajo predložiti odboru 8 (osem) dni pred občnim zborom.	367
Ako občni zbor ob določeni uri ni sklepčen, se vrši v smislu § 9, točke 10, pol ure pozneje drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih delegatov.
Bolečine prenehalo,


Za veliko noč!
najfinejša banatska moka »Velika Ki-
kinda« 1 kg po 2.75 Din lepa krušna moka kg po 1.50, 1.75, 2.— sveže žgana kava Vt kg po 13.—, 14.— in 15,—
lep riž kg po 3.50, 4.50, 5.—, 6.—
lepe izbrane rozine Vk kg po 2.—, 2.50, 3,—
dobro pralno milo Vj kg po i.—, 5.— ter 6.—
fino bučno, namizno, olivno, ianeno olje, sveže zmleto dišavo (poper, cimt), in vsako vrsto špecerijskega blaga vedno po najnižji ceni priporoča znana trgovina
Weis Josip
Maribor, Aleksandrova 29.
Točna in prijazna postrežba!
Imam tudi v zalogi vsako vrsto semena: runkelj, detelja, štajerska lucerna, travno in zelenjadno.	380
^n.TMuniirii»,
— ko pomočite bolne in izmučene noge v kisikovo kopel/.
POIZKUSITE TO ZDRAVILNO SREDSTVO ŠEDREVI!
Ni več rdečice in vnetja kože med prsti na nogi, ni kurjih očes in žuljev. Tudi oteklin in vnetih mest ni več, ki tako peko. Ku« pite enostavno v najbližoji parfumeriji aH le« kami ovoj Saltrat Rodella. Vsujte toliko tega sredstva v vročo vodo, da bo dobila videz mleka. Pomočite noge v to kopelj in olajšanje bo nastopilo že v treh minutah. Saltrat Rodell razvija kisik, vzpostavlja živahen obtok krvi t s- odpravlja bolečine kakor nobeno drugo sredstvo. Zadovoljiv uspeh je zajamčen v vsakem primeru.
Hranilnica Dravske banovine narlhorj
i! Centrala: Plaribor	Podružnica. Celic i
i v lastni novi palaii na oglu	nasproti pošte, pref JuZnošta- $
Gosposfte-Siovenshe ulice.	2	ferska hranilnica. >
i Sprejema vloge na knjižice in iekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanja. Najbolj 5; ; varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim i !> premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. t
U/A
tmmm
Otroški čeveljčki na zapono iz rjavega Ali črnega boksa.
Okusni ženski čevlji v najnovejši obliki Udobni in vsaki nogi primerni salonski na zapono iz rjavega usnja.	čevlji v črni, rjavi ali beli barvi usnja.
Poglejte si kakovost PEKO čevlja in prepričali se boste, da je
PERO čevelj poceni!
Stalno imamo v zalogi tudi prvovrstne nogavice, vložke, kopita, PEKO kreme in vse druge potrebščine.
Prodam Sauggas bencinski motor 0 ks za 1000 > Din, 2 mlatilnici, žago vene.cijanko po nizki i ceni. Skrbinšek, Zg. llajdina pri Ptuju. 391	Sadno drevje zamenjam za drva, Dolinšek, Kamnica pri Mariboru. 390
	Na dravograjskem in konjiškem sejmu pred Veliko nočjo bodete imeli priliko nabaviti si birmanske ure, verižice, šipe, peresa od ur-arja Jana iz Maribora. 157
Posnemalnike, brzoparilnike na obročna od-5 plačila pri »Tehna«, Ljubljana, Mestni trg S Štev. 25. Sprejmem'o potnike! 386	
Semena, oblačilno blago in vse potrebščine i kupujte vedno v trgovinah Senčar, Mala j Nedelja, Ljutomer in Štrigova. 333	Pozor, gasilci! Ugodno Vam dobavim čepice, pasove, sukno za uniforme. Zahtevajte ponudbo! Senčar Metod, štrigova. 375
Prodam nov šivalni stroj za polovično* ceno. Eccarius, urar, Maribor, Slomškov trg. 3G8
Manufakturna trgovina Srečko Pihlar, Maribor, Gosposka 5, Vam nudi v veliki izbiri, novih vzorcev in po ponovno znižanih cenah vsakovrstno tekstilno blago za lepe in trpežne obleke, belo blago za sv. birmo, svilene rute, gotove moške in dečje obleke znamke »Pimar« itd. Radi pomanjkanja izložb svoboden ogled zaloge in cen.	3G9
'Tiskar; TIskarna sv. Cirila S Mariboru, predstavni Albin Ilrovatin v Mariboni. « Urednik: Januš Goleč, novinar S Mariboru, s
Izdajatelj: Tiskarna 3v, Cirila, predstavnik: Franc Urastelj v Mariboru.
Le v naših čevljih bo Vaše pomladno veselje popolno!
Trpežni čevlji za gospode iz črnega ali rjavega boksa in z usnjenim podplatom.
Lahki moški poletni čevlji v rjavi barvi iz boksa in z usnjenim podplatom.
Din 35 -
Št. 20—25
45-
Št. 26—30
Din 95*
Din 125'- 135-
Št. 36—39 Št. 40 dalje
Din 95 -
Lahki in udobni ženski čevlji iz dobrega usnja, primerni za vsako priliko.
Damski salonski čevlji, črni ali rjavi. Din 125.— ista oblika v drugi kombinaciji usnja.
Din 125'