list Letnik XXXVI CencT200djn Stevilka 9 ODVEDNIKi ARTIZANIIN FAŠISTI SOCIJALISTIČKI SAVEZ OMLADINE SLOVENIJE LJUBLJANA,KERSNIKOVA 4 DRAGI DRUGOVMVAN SVAKE PAMETI JE TO ŠTO SE RADI KOD VAS.ČAŠA ŽUČI SE IZLI SINOČKAD SMO GLEDALI EMISIJE TV SARAJEVO.PA JE Ll MOGUČE DA VAM JE TO NOVI POKRET PEVANJE SS PESAMA I NOŠENJE NEMAČKIH UNIFORMI OGORČENA SAM I UVREDENA ALI I SVESNA DA NEČETE TAKO MOČI NEDAMO OVU ZEMLJU DRUGOVI MOJI VOLELA SAM SLOVENAČKI NAROD I ZNAM GA KAO VREDAN I DOBAR ALI SADA ČAST IZUZECIMA.SLOVENIJA ME VIŠE NEČE VIDETI, A 12 GODINA SAM LETOVALA NA SLOVENAČKOM PRIMORJU SA SVOJOM FAMILIJOM (podpis hrani uredništvo.Telegram je prispel na UK ZSMS) sem se pred nekaj dnevi sprehajal po mestu, sem videl dva otročaja,ki sta [ ruvala.Eden jo je dobil po gobou in naenkrat zakričal:FAŠIST.Zamislil sem I nad tem in si probal priklicati v spomin, kaj so me o fašistih učili v šoli.Aha, llsti so bili tisti, ki so jih pobili partizani.Toda od kod potem danes štirideset po vojni še vedno fašisti.Pa si poglejmo malo teorijo. ili lahko mladinskemu gibanju v Sloveniji danes prilepimo etiketo-FAŠISTIČNO-lV sodobni teoriji stari fašizem ne obstoja več, imamo pa zato NEOFA51ZEM. Z ato gibanje je značilno, da je ali ostanek starega fašizma ter je glavna metoda njihovega delovanja terorizem, ali pa so to gibanja, ki so nastala v manj razvitih kapitalističnih državah, ki doživljajo oblike družbene krize, kakršno je doživljala Evropa med obema vojnama.F/^šistična gibanjase v tem primeru v glavnem pojav Ijajo kot zaščita drti bfenogospodarskega in političnega reda, ki mu preti socialna jlucija.Verjetno ni resnega človeka, ki bi lahko trdil, da lahko kaj takega naj- pri slovenski mladini.Mogoče bi pa lahko nekdo trdil, da obstoja pri Slo-iski mladini FAŠISTIČNA IDEOLOGIJA.Zato si poglejmo še nekaj značilno-te ideologije. .FAŠIZEM JE TEORETIČNO OZIROMA DOKTRINARNO NEDOREČENO 5IBANJE -Nima jasne in koherentne politične doktrine -Je doktrinarni opurtunizem, preračunan zgolj na prevzem bbtasti, vendar pri-kriva svojo pravo naravo in se kaže kot gibanje odprto različ.iim razredom in družbenim slojem -Ljubi pompozno retoriko, ki je prepletena z mitološkimi prvinami 2.SKRAJNI NACIONALIZEM -Nacionalizem je v fašizmu agresiven in postane neke vrste religija FAŠIZEM JE ZNAČILNO POUDARJANJE POMENA AVTORITETE —Zanikal je vsako demokracijo -Zahteval je brezpogojno disciplino in poslušnost -Na čelu gibanja je avtoritarni vodja(KULT VODJE), ki ima popolno oblast V vodji so utelešene vse zgodovinske težnje celotnega naroda —Okoli karizmatičnega vodje se oblikuje hierarhično strogo strukturirana eli-ta.Elita je izbranana temelju kriterija popolne vdanosti in nekritične zves-tobe 4.NERACIONALNOST -Fašizem se obrača in apelira na človekov nagon ~Poudarja škodljivost intelektualizma —Spodbuja nasilje, ki mu pravi AKCIJA 5.OŽIVLJANJE PRETEKLOSTI "~Sklicevanje na tradicionalno nedemokratične ideje, polne misticizma 6-VITALIZEM ~Neguje mite in legende o hrabrosti, o izzivu življenja in smrti -Poudarja pomen športa in telesne kulture.Goji kult telesne moči, fizične sile. Pr'rejajo se MNOŽIČNE PRIREDlTVElshodi, izleti, tekmovanja) 7.TEROR ^"Ustrahovanje vsakega nasprotovanja »e si pazljivo ogledamo značilnosti fašistične ideologije, ugotovimo, da nič od ne moremo najti pri slovenski mladini,temveč ravno obratno, da lahko se- stavine te ideologije najdemo pri tistih, ki lepijo to etiketo(fašizem) slovenski mladini.Zato ni čudno, da so se tako zbali, ko so se prepoznali v domnevnem fašističnem plakatu(kot opombo naj omenim^da je ista predloga bila uporablje-na za plakat OLIMPIADE v Helsinkih leta 1952, pa takrat nikomur ni prišlo niti na misel,da bi to imenoval NACISTIČNA PODVALA) Očitno je , da je plakat nacističen zgolj zato, ker nekdo hoče, da bi tak bil in ker mu to koristi.V času ko Jugoslaviji grozijo resni socialni nemiri(štrajki se vrstijo kot po tekočem traku) in ko nas ne ogroža noben zunanji sovi^žrSkje pač potrebno najti notranjega sovražnikaPoskus z meščansko desnico očitno ni uspel.kosovska iredenta pa tudi ni več tako moderna pri manipuliranjo z množicami, zato je bilo potrebno potegniti iz rokava močnejši adutF^šizem je v naših krajih zaradi ideološke indoktrinacije še zmeraj travma in dovolj je, da nekoga obtožimo, da je fašist, pa se že ne more več braniti, kajti razum je pri takih gonjah izključen.Zvezno mladinsko vodstvo je odlično zmanipu-liralo javnost in ta javnost sedaj zahteva linč.Vse to pa je še kako prav prišlo zadrtim in tradicionalističnim krogom v naši ožji domovini, ki jim še kako smrdi del nove slovenske umetnosti(NSK) Očitno je, da "partizani" brez fašistov ne morejo.Če ne bi bilo fašistov, tudi partizanov ne bi bilo.Ko ne bo več "partizanov", tudi fašistov več ne bo in obratno."Partizani " proizvajajo fašiste,da bi le ti zopet proizvajali "partizane" "Partizani" s tem, da proizvajajo fašiste v bistvu nenehno reproducirajo sami sebe tako da je proizvodnja fašistov nujna za njihov obstoj. Robert Botteri ^^ NOVI PLAGIATINOVA PODVALAISIovenačko omladinsko rukovodstvo(Mojmir Ocvirak) pustilo se tlikati u istoj pozi kao večnici AVNOJ-a. I to im nije bilo dosta, pa su čak sliku poturili u časopisu Saveza boraca SR Slovenije "BORAC.Očito je, da drugovi i u tpj organizaciji nisu dovoljno budni. TRIBUNA št.8/ leto XXXVI Glasilo UK ZSMS UREDNIŠTVO:Robert Botteri(Odg.ured. in vd/. glav.ured.),Tomi GraČanin, Marko Pečauer^Tomaž To-porišič.Brane Senegačnik (Sektorl^Zdravko Papič in Sena Sarkič(prelom in ob-likovanje) TISK:Tiskarna Ljudske PravicefPriprava BEP Dne-vnik,Naklada 5000 izvod. Oproščeno temeljnega dav-ka za promet po sklepu St.421-170zdne22.1. 1973. NASLOV UREDNlSTVA: Kersnikova 4,Ljubljana tel .319-496javni sestan-ki uredništva so ob sredah ob 18.uri PREDSEDNIK CASOPIS-NEGA SVETA-.Danilo TURK TRIBUNA - STRAN 2 \EMKAH Mladost piše o pretepanju "•"•"•"i kot metodi samoupravnega \%"«*i prepričevanja. V Titogradu je ¦»%"»" član poslovodnega odbora ¦»¦«•»•¦ DO Titeks pretepel urednika %%%¦ tovarniškega časopisa, v bije- •>*B*B*, lopoljskem Zdravstvenem •-•-¦-• centru je primarij zmlatil me- ¦ • • • dicinskega tehnika, v istem «"¦*¦i • kraju pa je nek delavec zabo- «%"sV del z izvijačem tehničnega di- BV"«*» srektorja TOZD Šumarstvo in ,•»•«¦» ga laže poškodoval. Poanta je v tem, da vodilna delavca še naprej opravljata svoje delo, tisti iz baze z izvijačem pa je v preiskovalnem zaporu osum-Ijen poskusa umora. #Vi %% ^n ve. tae* 5JW •*» 'SRBEC/CA CESAR JE NAG »Zdaj, ko smo po zaslugi budnosti, kije značilna za nosi/ce koncepcije splošne Ijud-ske obrambein družbene samozaščite, do-bili celov/to informacijo, vemo: to, kar so poskušali avtorji predloženega plakata, je manipulacija in provokacija« (Sporočilo Predsedstva ZKZSMJ, Delo, 3. III) Šele »budnost« »nosil-cev koncepcije SLO in DS« je tisto stanje, tista prava pot ki nam omogo-ča priti do resnice, da VEMO - če pristanemo na logiko, ki nam jo ponuja Predsedstvo ZSMJ, po-tem lahko govorimo samo o izrednem stanju, izredno stanje pa je situacija, v ka-teri nosilci gospostva po-sežejo po represivnem re-gulativu. Kako je mogoče, čja je en sam plakat pripe-Ijal do izrednega stanja? Kot je znano, je bil plakat v normalni proceduri skozi legalne institucije sprejet: to pomeni, da po svojih estetskih pome-nih odgovarja kriterijem, ki jih je postavil Odbor za proslavo dneva mladosti. Plakat postaja sporen v trenutku, ko se naČin razmišljanja in razprava iz polja estetske-ga vrednotenja premeščata v polje ideo-loškega diskurza (to je osnovna funkcija »budnosti«). Ideološki diskurz deluje na način pozicioniranja subjekta: subjektu (studiu Novi kolektivizem) se dodeli ideo-loška pozicija (nacističen plagiat), skozi katero se opazuje vsak postopek subjek-ta, lastna pozicija nosilca političnega go-spostva ostaja nedotakljiva. Vsaka nad-aljnja razlaga avtorja plakata postaja od-večna in nesmiselna, ker vstopa v polje, v katerem so pozicije ideološko determini-rane in v katerem ne vlada intelektualni premislek. Tu ne smemo nasedati najnovejšim ideološkim potezam (posebej izraženim v razpravah o knjigi Veselina Djuretiča Sa-veznici ijugoslavenska ratnadrama,o 57. številki Nove revije), po katerih sodeč se nosilci gospostva trudijo za »argumenti-rano in strpno« diskusijo in kot dokaz temu vključujejo znanstvenike, strokov-njake... Vendar to seveda ni nikakršna ga-rancija, da bi ideološki diskurz bil na-domeščen s strokovnim. V tem primeru se je javil zgodovinar Jevta Jevtovič, di-rektor Narodnog muzeja v Beogradu: »To, kar je bilo storjeno, je nedopustno tako iz političnih kot umetniških razlogov.« V ideološkem polju, v katerem se razpravlja, so apriori določene pozicije subjektov in vsaka izjava se vpisuje v diskurz določene pozicije, tako da »znanstveni«, »strokov-ni« diskurz postaja samo legitimacija za ukrepe (represivne) nosilcev gospostva. Enostavno povedano: najlaže je sklicati skupino režimskih zgodovinarjev, ki bodo potem dali težo političnim (represivnim) postopkom. Torej, ali je plakat zares zavrnjen zato, ker je »plagiat« (plakat sploh ni plagiat, ampak avtonomno delo, ki uporablja že uporabljena sredstva), ker »podtika naci-zem«?Tojeodgovor, kinam ga nudijono-silci gospostva, ki pa ne more zadovoljiti niti njih samih! Zakaj? Plakat je kot kreacija realiziral svojo estetsko vlogo po tistih estetičnih kriterijih, ki jih je naročnik postavil. Lahko bi rekli, da je plakat ustregel narciz-mu naročnika, da se je le-ta v njem prepoznal. »Škandal« nastopa potem, ravno v trenutku, ko uživa-nje naročnika dobiva refe-rence v nekem nasprot-nem ideološkem diskurzu (»alegorija nacističnega herojstva«), oziroma ko nosilci gospostva spozna-vajo, da se njihovii estetski nazori skladajo z okusom, ki ga je propagirala naci-stična država. S tem prihajamo do odgovora na to, kako je plakat mogel pripeljati dp izredne-ga stanja: plakat tu nastopa kot čisti oz-načevalec, označevalec brez pomena, ki vsej situaciji šele daje smisel; plakat kaže, da je »cesar nag«, da se stalno igra igra, v kateri se pretvarjamo, da ne vidimo tis-tega, kar je očividno. Dovolimo si na koncu še mi malce uži-vanja ob misli ha to, kako bi bila distribui-rana ekonomija uživanja, če bi se »nosilci koncepcije splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite« zbudili« po 25. maju. E. H. Sedemnajsto pog/avje KAZNIVA DEJANJA ZOPER UGLED SFRJ. TUJE DRŽA VEIN MEDNARODNB OR- GANIZACIJE Žalitev SFRJ 157. člen Kdor sramoti Socialistično federativ-no republiko Jugoslavijo, njeno zastavo, grb ali himno, njene najvišje organe ali njihove predstavnike, oborožene sile ali vrhovnega poveljnika, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let - Izvršitveno ravnanje pri tem kaz-nivem dejanju obsega izvršitvena rav-nanja vseh kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, navedenih v ustreznih poglavjih kazenskih zakonov republik in pokrajin. - Pri tem kaznrvem dejanju nimogoče do-kazati resničnosti trditve, kije predmet kaz-nivega dejanja, niti tega, daje storilec imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar/e trdil ali raznašal. - Predmet napada je lahko tudi zastava enoteJLA. čeje sestavljena iz temeljnih ele-mentov zastave ali grba SFRJ. -Za najvišje organe SFRJ se štejejo zvez-nizbor in zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ, predsedstvo SFRJ in zvezni izvršni svet. - Za predstavnike najvišjih organov SFRJ se štejejo: predsednik skupščine SFRJ, predsednik zveznega zbora in predsednik zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ, predsednik predsedstva SFRJ in predsednik izvršnega sveta. - Kazenskopravno varstvo po tem členu uživajo tudi umrli predstavniki najvišjih orga-nov SFRJ. - V skladu z določbami zakona o Ijudski obrambi (Ur. I. SFRJ, št. 21/82, p. 61/82) sestavljajo oborožene sile SFRJ jugoslovan-ska armada in teritorialna obramba. Sramo-titev oboroženih sil lahko tedaj predstavlja bodisi sramotitev JLA ali sramotitev teriio-rialne obrambe. - Zvaza komunistov Jugoslavije, Sociali-stičnazveza delovnega IjudstvaJugoslavije, Zveza sindikatov Jugoslavije in druge druž-benopolitične organizacije in društva, kot tudi njihovi predstavniki, ne morejo biti pa-sivni subjekt tega kaznivega dejanja. -Za storilčev naklep pri kaznivem dejanju po ietn členu se zahteva med drugim zavest, da sramoti katerega izmed pasivnih subjek-tov, ki so tu navedeni. Za izvršitveno ravna-nje ne zadostuje samo strinjanje s sramotit-veno izjavo, temvečje potrebno, da storilec z besedo ali na drug način sramoti v tem č/e-nu naštete objekte kazenskopravnega var-stva. - Glej še pojasnila k 133. Členu. -Jugoslovanski državljan. kije storil kaz- nivo dejanje žalitve SFRJ v tuji državi, v ka-teri takšno kaznivo dejanje ni kaznivo, $elah-ko preganja le, če se zaloti na ozemlju SFRJ TRIBUNA -STRAN 4 'SRBEC/CA Igličjj vendar samo na podlagi \dovoljenja zveznega Javnega tožilca. Primer-\jaj-pojaspila k 3. odst. 108. člena. - Glej tudi amandmaje k Ustavi SFRJ (Ur. i/. SFRJ. št. 38/81). - Ta člen je spremenjeni 174. člen KZ. Sodna praksa /. Sramotenje oboroženih sil, inkriminira-nov 174. členu KZ, se nanaša tudi na parti-zanske odrede Jugoslavije. Zlatarič II., s 214. 2. V sramotenju vojaške zastave so po-dani znaki kaznivega dejanja po 174. členu KZ. 20X11/2-148. 3. Jugoslovanski državljan, kije storilkaz-nivo dejanje žalitve SFRJ v Zvezni republiki Nemčiji, katere zakoni ne poznajo takih ali podobnega kaznivega dejanja, se sme vJu-goslaviji preganjat/ le v primeru, čeje poleg drugih pogojev podano tudi dovoljenje zvez-nega javnega tožilstva za pregon, ker gre za kaznivo dejanje, določeno v zveznem kazen-skem zakonu (stavek glede na določbo 3. odst 108. člena KZ SFRJ prirejen). PSPLKZSFRJ, s. 170-2. 4. Večkratno sramotenje kateregakoli subjekta, varovanega v 174. členu KZ, stor-jeno v kratkem časovnem presledku desetih dni, lahko predstavlja eno samo nadaljevano kaznivo dejanje, saj so podani vsi elementi, potrebni za opredelitev več ravnanj kot ene-ga nadaljevanega kaznivega dejanja. PSPL KZ SFRJ, s. 170-4. 5. Čeprav kazenski zakonik v 174. č/enu (žalitve države in njenih organov in predstav-nikov) ne opredeljuje pojma sramotitev. mu je treba pripisati isto vsebino, kot jo ima v uporabi v vsakodnevnem življenju. Pojem sramotitev tedaj obsega vsako ravnanje, s katerim se škodi ugledu, ki ga med Ijudmi uživa varovani objekt, posebnopa še tisto, ki je zlonamerno in ki lahko izzove zgražanje javnosti. Pregled SRH, 4-233. 6. Kaznivo dejanje žalitve države, njenih organov in predstavnikov po 174. členu KZ more biti izvršeno samo s storitvijo, ker mora biti sramotitev vsebovana v besedi ali dejanju. Iz tega izhaja, da za to kaznivo deja-nje ne more odgovarjati tisti, ki sam ni sra-motilz besedo ali dejanjem. Glede na to z be-sedami izražena solidarnost (»tako je, prav imaš« in podobno) sama zase ne pomeni sramotitve subjektov, zaščitenih v navede-nem zakonskem predpisu, saj za isto kazni-vo dejanje ne more odgovarjati oseba, ki se je le besedno solidarizirala s storilcem kaz-nivega dejanja. Bilten SRSr, 10/1976-3. TRIBUNA - STRAN 5 'SRBECICA UVOD H KRSTU NA Po Kranji Korotani straši pošast, pošast despotizma. Simbol, ki so ga pravi bogovi poslali na zemljo, da sprevrne pogane, je zaživel lastno življenje. Zahteva žrtvena darila v obliki človeške svobode. Ta sim-bol ni kot vsi ostali, je posebnost. Medtem ko so ostali prikriti odraz različnih družbe-nih praks, je naš simbol družbena praksa sama, je despotizem na delu. Njemu v čast sežigajo svečeniki pogane in tudi ti-ste kristjane, ki jih obsodijo desnega Qdk-lona. Zgodovina se je še enkrat ponovila. Partija, ki je zaži-vela ob boju zoper kapitali-zem, si je zaupanje delav-stva pridobila z radikalno kritiko obstoječih napak. V trenutku, ko pa premaga zgodovinskega nasprotni-ka in si pribori oblast, osta-ne tudi brez nasprotnika in s tem brez tistega, pred ka-terim bi naj ščitila delav-stvo. V trenutku, ko začne-jo nanjo leteti očitki, se znajde na razpotju. Bila je ena možnost: najti novega sovražnika, ki bi postal uni-verzalni krivec, in delav-stvu dopovedovati, da po-trebuje zaščito pred novim sovražnikom. Skozi zgodo-vino je partija spretno me-njavala sovražnika in s tem bolj ali manj uspešno pri-krivala svoje lastne napa-ke. Kapitalista je zamenja-la imperialistična zarota, njo kulak, kateremu so na-prtili krivdo za pomanjka-nje hrane, njega raznovrst-ni nacionalizmi... Kadar pa napake postanejo tako očitne, da začnejo motiti celo partijce, priplavajo na površje obtožbe in obsodbe levega in desnega odklona. Naša družba je že dalj časa v krizi. De-lavstvo upira poglede v svojo avantgardo in od nje že dalj časa pričakuje akcijo, s katero bi izšli iz krize. Akcije so si sledile, TRIBUNA-STRANfi Valjhun, sin Kajtimara, boj krvav/ že dolgo bije za krščansko vero, zA vrelijem Droh se več mu v bran ne stavi;\ končano njino je in marsik'tero %L?¦ življenje, kri po Kranji. Korotani J/Uprelita, napolnila bi jezero. Gnijo po polju v bojih pokončani Wj$. trum srčni vojvodi in njih vojščaki, sam Črtomir se z majhnim tropom brani. 'SRBECICA j/ nam ostane? fjjranf/i smo se dolgo brez podpore hoče se podati, mu ne bramm hoče vas dočakat' temhe zore jste dni živet', nočem enake \branim mu, al' Jutra čakat' more \eboj povabim druge vas junake u k'terih rama se vkloniti noče rina je noč in stresa grom oblake izof zasije na mrličev trope, k' ob ajde žetvi al' pšenice "i~njivah tam leže snopovja kope fi kristjanov več od polovice, 'j njimi, ki so padli za malike, Ijhun zastonj tam išče mlado lice qa, ki kriv moritve je velike. v :\ ''ntr. Aid t;-^kift''"l le uspeh je izostal. Začelo se je mrzlično iskanje krivca ali pa verjetneje sovražnika, ki bi nase sprejel nezadovoljstvo množic. Teg|a sovražnika je JU javnost našla v Sloveniji. Priredilo se je zasledovanje, za-htevajo se glave. Vse pokristjanjevanje pa spremlja simbolna moč štafete, ki bo ob tekanju pobrala glave slovenskim poga-nom in jih odnesla v Beograd na slavje prave vere. Zares se že dolgo bije boj za pravo vero. Mnogo je preteklo vode, odkar so nam hoteli vsiliti jugoslovansko vero skupaj z jugoslovanskim jezikom. Danes je čas, ko se bosta spopadla dva plemenita viteza Primož Trubar in tov. Vuk na polju časti -zelenici JNA. Primož želi ostati samo naš slovenski, medtem ko mora Vuk postati jugoslovanski. V tem kontekstu moramo brati Večero-vo sporočilo s seje zveznega odbora za pripravo dneva mladosti (4. 3. 1987) V KATEREM PRINAŠA poročilo o NE-SRAMNOSTI BREZ PRIMERE. Govor je o številki Politike, »v kateri si predsednik RK SZDL Slovenije Jože Smole dovoljuje skrajno neargumentirano komentiranje, da to, kar se dogaja na stadionu JLA, de-luje kontraproduktivno, da so gimnastič-ne vaje s temi simboli postale stereotip, ki ne odbija le mladih, temveč javnost na-sploh«. Tovariš, visok funkcionar zvezne-ga odbora, ki se zgraža nad Smoletom, nadaljuje z vprašanjem »s kakšnim poli-tičnim prepričanjem Smole verjame v idejo božiča, dvomi pa o ideji Zveznega odbora za pripravo dneva mladosti, ko je vendar scenarij po kritični presoji sprejela žirija. Kaj pričakovati od mladih, ki jih nji-hovi učitelji učijo meščanske demokracije namesto marksistične dialektike« itd. Po tem vprašanju postavi tovariš zahtevo po odpoklicu Toneta Anderliča in Igorja Lau-sa ter zahtevo po javni kritiki Jožeta Smo-leta v sredstvih javnega obveščanja. Kaj reči temu tovarišu? Predlagam mu, da preveri izvor svojega znanja dialektike, kajti sumim, da je učbenik, iz katerega je vzel ta pojem, izpod peresa tov. AVTOR-JA Zg. VKP(b). Pridžujem se pa kritiki vodstva slovenske mladine. Ne zato, ker so dopustili, da je bil sprejet plakat, ki je lahko pri pravoverni JU srenji vzpodbudil protislovensko gonjo, temveč zato, ker niso kot politično telo znali pokazati niti minimuma hrbtenice, ker so na povelje Beograda takoj stekli na posvet ter spre-menili stališče. Vse kaže na to, da bo od-hod štafete znak za Beograd, da tečejo stvari v Sloveniji zopet po pravi poti. Mrzlično se išče krivca za slovensko grešnost. Morda bi iskalci greha enkrat za spremembo poskusili iskati napake še pri sebi. SILVO ZAPEČNIK TRIBUNA -STRAN 7 'SRBECICA GORAN MARKOVIČ- INTERVJU KULTURE DIALOGA SE ŠELE UČIMO »Nekaj mladih v Sloveniji je mislilo, da ta politični, druž-beni dialog apriori obstaja v družbi. Ne obstaja! Za te ide-je, pobude se je treba boriti, kot se bori za socializem, za humanejše odnose v druž-bi...« Kakšni so bili odmevi na pobudo slo-venske mladinske organizacije od lansko-letnega kongresa ZSMJ je znano. Tudi najbolj »tolerantni« kritiki, ki so »dopušča-li možnost razprave« o štafeti, členu 133, civilni službi itd., so v isti sapi dodajali, da gre za obrobne probleme, ki nimajo dosti skupnega z našo stvarnostjo. Stvarni pro-blemi so, ve se, nezaposlenost, Kosovo, nacionalizmi, ... Povsem naključno sem prišel s to »stvarnostjo« v stik, še preden sem dobro stopil v beograjsko plundro. Že na vlaku mi je sopotnik, moški srednjih let, brez pravega povoda začel pripovedovati o svoji snahi: Dolgo je iskala službo in se-daj je pripravnica v tekstilni tovarni. Pla-čajo ji milijon in pol (1 5.000 ND!) na me-sec, od česar porabi milijon tristo za pre-voz na delovno mesto. Vseeno vztraja, ker upa, da jo bodo po pripravniški dobi vzeli v službo. Ampak večine ne vzamejo. Na beograjski železniški postaji sem ugotovil, da odhaja k vojakom januarska »medklasa«. Skupina mladcev je nosila na ramenih kolega, ki ga je očitno doletel poziv k tej dolžnosti. Prepevali so o ne-kakšnem vojvodi, hrabrem srbskem sinu in njegovih podvigih. Sprva nisem natanč-no vedel, kam opevani vojvoda sodi, am-pak pogledi organov reda in miru y njihovi smeri so govorili, da ni šlo za partizanske-ga komandanta. K skupini je pristopil sta-rejši občan in jim svetoval, naj zamenjajo pesem. Tako gre to. Še ena podoba iz Beograda se mi zdi pomemben del stvarnosti, ki opredeljuje jugoslovansko mladinsko organizacijo; Predsedstvo ZSMJ ima prostore pri vrhu stolpnice Centralnega komiteja, ki je ob-krožena z opozorili, da je pristop prepove-dan, zavarovana z video sistemom in šte-vilnimi varnostniki. Goran Markovič je predsednik Komisi-je za informiranje in množično komunika-cijo pri predsedstvu ZSMJ. Je ena najbolj izpostavljenih osebnosti v vodstvu jugo-slovanske mladinske organizacije, kot kaže vedno bolje obveščen od svojega (in našega) predsednika (glej uvodnik v pre-jšnji Tribuni). Specializiran je, če lahko tako rečemo, za štafeto mladosti, saj je vodil avtorsko skupino, ki je delala kon-cept Jugoslovanskih mladinskih srečanj. Udeležil se je tudi javne tribune o štafeti mladosti v Študentskem naselju v Ljublja-ni novembra lani. Tribuna: Bi lahko komentiral odnos med slovensko mladinsko organizacijo in vodstvom ZSMJ y luči razhajanj in konfliktov, ki so sledili kongresu? Markovič: Najprej moram reči, da se ne strinjam, da je šlo za konflikte. Gre za raz-lično gledanje na določene pobude, ki so se pojavije v ZSMJ - vsaj jaz to tako do-življam. Že na kongresu sem govoril, da pogosto pozabljamo, da jugoslovanska družba ne deluje uniformno... Res mis-lim, da ni bilo nobenega konflikta, jaz to doživljam kot dialog v institucionalizira-nem političnem sistemu. Zame je največ-ja vrednost vseh pobud, ki so se pojavile, ne glede na to, ali jih je kdo sprejel ali ne, da so se pojavile v Zvezi socialistične mla-dine, y Socialistični zvezi - torej znotraj organizacij. Večina teh pobud je bila no-vost za širši jugoslovanski prostor. Mi vsi se še učimo kulture dialoga. Toda osnovni pogoj za demokratično usklajevanje mnenj in pogovor o pobudah je, da, tudi če ste popolnoma prepričani, da imate prav, dopustite, da imajo drugi drugačno mne-nje. Torej, če ste konstruktivni in dobrona-merni, to še ne pomeni, da mora biti vaše stališče vedno sprejeto. Občutek imam, da je nekaj mladih v Sloveniji mislilo, da ta politični, družbeni dialog apriori obstaja v družbi. Ne obstaja! Za te ideje, pobude se je treba boriti, kot se bori za socializem, za humanejše odnose v družbi... Goran Markovič me je ob koncu po-govora opozoril na sejo Mestne kon-ference ZSM Beograd. Po njej naj bi bila določena razhajanja med (vod-stvom) ZSMS in zveznim mladinskim vodstvom dokončno stvar preteklosti. Zaradi popolnejše informacije prena-šamo poročilo o omenjeni seji iz Mla-dine (23. januar 87). 12. 1. je beograjsko mladinsko vodstvo razpravljalo o novih družbe-nih gibanjih, predlogih za novo kon-cepcijo dneva mladosti in o pobudi za civilno službo. Sklenili so, da je tre-ba zagotoviti možnosti za demokra-tično razpravo in se šele nato odločati. Poudarili so, da si ne bodo pustili vsi-Ijevati nikakršnih vnaprejšnjih ocen in da se v teh razpravah ne bodo pustili potisniti na obrobje. Podprli so tudi razpravo o odpravi člena 133. Tribuna: Vendar pa so bile konfliktne situacije, če ne drugače, skonstruirane v delu tiska. Bilo je precej netočnih in tendencioznih zapisov. Ali je komisija za informiranje to spremljala in kako ste reagirali? Markovič: Tisk je bil resnično regional-no-lokalno obarvan. Pri tem mislim tako na tiste, ki so reagirali kljub temu, da so bili popolnoma neinformirani, kot na tiste, ki so te pobude porajali v svoji sredini in jih POJASNILO :V prejšnji Stevilki je pomotoma izpadel dsl teksta, zato ga sedaj ponovno objavljarno' Bralcem in Goranu Markoviču se za to napako opravičujemo. skušali medijsko promovirati. To bi zlahfc— dokazal. Sedaj je v obeh, pogojno rečena medijskih prostorih prišlo do sprememb in je prisoten minimum kulture dialoga in upoštevanja drugačnega mnenja. Ne stri-njam pa se s tistimi, ki mislijo, da bi moral tisk reagirati uniformno. Konec koncev ustanovitelji imajo medije za to, da afirmi-rajo določena stališča, da jih skušajo čim-širše pojasniti. Tudi z objavljanjern ekst-remnih argumentov »za« ali »proti« išfee-mo mero družbene sprejemljivosti in upravičenosti - nihče nima v zakupu ab-solutne resnice. Ne bi se torej strinjal, da je tisk izzval konflikte... Ne, tisk je afirmi-ral stališča svojih ustanoviteljev. Tprej de-loval na najboljši možni način. Če se v Univerzitetni konferenci v Ljubljani pojavi kakšna pobuda - saj imajo svoj časopis. Zato sem prej rekel, da je zelo pomemb-no, da so se vse te pobude pojavile v si-stemu. Lahko bi bile izveninstitucionalne, potem bi bil problem, kako se o njih pogo-varjati. Jaz na vse to gledam kot na poz tiven demokratični premik, tudi če ne sc glašamo v vsem. Ker se je izkazalo, da,. sistem socialističnega samouprayljan| kljub svojim pomanjkljivostim dovolj šir za vse te pobude. Tribuna: Zdi se mi, da v zvezi s tiskc enačiš neprimerljive stvari; Univer tetna konferenca ima sicer res svoj sopis, ki pa ga ne po nakladi ne po raa širjenosti ne moreš primerjati z, recim^ Vjesnikom. Markovič: Nekaj ti bom povedal... koli ne morem sprejeti umika v boju. N sedaj iskal argumentov v redistribuc družbene moči... da je imel nekdo dn večji delež... Če bi bil prepričan, da imar prav, bi boj nadaljeval. Ne glede na tiskz naklado tristo tisoč... f aki primeri sd tudi prej. Po drugi strani lahko ugotovimo, da katere mladinske časopise deia samoi set Ijudi, iz številke v številko. Tudi tukaj j lahko zasiavili vprašanje o demokratii nem tisku. Ampak zakaj bi bilo to sporr če so avtorji kvalitetni in zares delajo projektu razvoja socialističnega sam upravljanja? Ni sporen časopis, ki nare napako, ni sporen posameznik, ki jav pove svoje mnenje - sporni so tisti, ki ne delajo. In pri nas se dolgo ni nič nar dilo y zvezi z nekaterimi problemi. Tribuna: Pogosto slišimo, nazadnjj tudi iz ust samega predsednika ZSM da so bile pobude slovenske mladir pravzaprav le stališče ozkega kr slovenskega republiškega vodstva. kod takšne interpretacije? Markovič: To je stvar ocene. Jaz ose no mislim, da se je slovenska mlai1 opredelila na republiškem kongresu, rejen je bil natančnen program obveznc ti.-ki jih mora Republiška konferenca rf lizirati. Sam torej ne bi kar tako trdil, gre za stališča vodstva. Tribuna: Ljubljanska Univerzite TRIBUNA -STRAN 8 konferenca je organizirala študentsko ^moodločbo o štafeti. Na nobeni drugi !«vni "' bilo tovrstnega preverjanja rnnenja v bazi, kljub temu pa naj bi bifi woi jugoslovanski mladinci z izjemo se-tisoč Ijubljanskih študentov »za« Kakšna je osnova za take trdit- ovič: Sedem tisoč Ijudi ni majhna žtevilka, je zadosten razlog, da upošteva-mo njihovo mnenje. Vendar pa ZSMJ ni - camo sedem tisoč Ijudi, čeprav je tudi teh ' aedem tisoč Ijudi ZSMJ... Torej, to se lah-ko sliši kot verbalna telovadba... Ce ZSMJ oceni, da so nekatere iniciative nesprejemljive, potem se je treba pogo-varjati zelo previdno. Sedem tisoč Ijudi ne more vsiliti svojega mnenja ostalim mla-dim v Jugoslaviji. Tribuna: Nedvomno. Ampak ostalih ni nihče vprašal. Markovič: S tem se ne bi strinjal. Pred dvemi leti je bila javna razprava o dolgo-ročni koncepciji proslavljanja dneva mla-dosti. Rezultati so znani in objavljeni in mislim, da se je ZSMJ opredelila. To se- 'SRBECICA veda ne pomeni, da bodo te opredelitve ostale nespremenjene naslednjih petde-set let. Po mojem moramo vedno prisluh-niti konstruktivnim predlogom za spre-membe. Zato pa lahko kritizira tistih se-dem tisoč, ki so bili proti štafeti: Če je kon-struktiven mlad človek proti nečemu, •mora imeti trdne argumente in predlagati spremembe. Lahko je samo povedati, da si proti. Tribuna: Pobude ZSMS za civilno služenje vojaškega roka, ukinitev smrt-ne kazni, razpravo o členu 133 itd. so bile v najboljšem primeru okarakterizi-rane kot obrobne, nepomembne. Se ti strinjaš s tem? Markovič: Sploh ne. Posebej se mi zdi pomembna razprava o družbenih giba-njih, v katerih vidim zametke nečesa, kar bi lahko zvezi mladine Jugoslavije zelo koristilo. Vendar pa mislim, da bi se mo-rali tisti, ki se humanistično ukvarjajo z usodo dvestotih, tristotih Ijudi, ukvarjati tudi z usodo dvesto tisoč Srbov in Črno-gorcev na Kosovu. Če se resnično huma-nistično in emancipatorsko razmišlja, po- tem se mora po mojem spoznati, da je pri-oritetna stvar za pogovor na vsejugoslo-vanski ravni usoda dveh milijonov neza-poslenih. Dosti prej kot nekatere druge zadeve. Seveda to ne pomeni, da se o čem drugem sploh ni treba pogovarjati. Ne moremo pa se o določenih pobudah pogovarjati v neskončnost, dokler ne pre-pričamo tudi zadnjega posameznika. Ne-katere pereče probleme je nujno reševati, moramo imeti konstruktiven odnos do življenja. Zdi se mi, da se nekatera stališča predsedstva ZSMJ srečujejo z nezadost-no afirmacijo v politiki delovanja nekate-rih sredin. Toliko je meja, ki so nas razde-lile, in toliko samostojnosti, da se je tisto skupno začelo izgubljati. Ne vem, v kolikš-ni meri sem izpolnil pričakovanja, da bi moral biti radikalen na tem področju... Vseeno ne smemo pozabiti, da obstaja-mo in smo priznani y svetu po zaslugi Ju-goslavije take, kot je... Morda boljše, a vsekakor skupne Jugoslavije. TOMI GRAČANIN >>"¦¦" Y" hf" W TRIBUNA -STRAN 9 'SRBECICA PO SLEDEH ŠTAFETE Zadnje informacije poroča-jo o osnutku letošnje štafetne palice, ki naj bi nakazala ko-rak mladih v 21. stoletje. V svojem modernem designu je palica križanec med pro-zorno plastiko, zeleno barvo, peterokrako in zlatim listom (seveda tudi pod razno ni li-pov). Toda vse to še ni dovolj: poleg tega palica utripa in migota kot novoletna jelka najslabše vrste. Prvi pa bodo palico ponesli člani alpi-nističnega odseka pri Planinski zvezi Slo-venije, in to s Triglava. Podobno se je do-gajalo leta 1948, ko so naši alpinisti pre-brali spomenico titu za 56. rojstni dan pri Aljaževem stolpu. Palica je nato potovala, v Beogradu pa naj bi jo predal naš alpini-sti. »Alpinist Joža Čop je moral maršalu Titu predati štafetno palico. Ves čas je v vlaku ponavljal besedilo, ko pa je stal pred Titom, je vse pozabil. Vso Ijubezen in spoštovanje je zlil v preprosto voščilo: Da si rni čil in zdrav kot planinski kozel!« (Jana, 21. 5. 1980) Nekateri nosilci palice pa niso tega sprejemali samo kot čast, ampak kot iz-polnitev prikritih in neizpolnjenih sanj. »Uvjek sam mislila da oni koji nose šta-fetu nisu obični mladiči i djevojke. I sada, kada je meni pripala ta čast po-malo sam zbunjena, kao da je sve to san...« (Borba, 25. 3. 1984) »Kao gle-dalac svih majskih priredbi povodom Dana mladosti Ivan Ižak je u svom dje-čačkim snovima vidio sebe sa štafet-nom palicom u ruci, koju uz pozdrave omladine i topao iskren poljubac pred-aje voljenom Maršalu. - Koji omladinac to nije poželeo, odsječno je izjavio Ižak.« (Oslobodenje, 17. 5. 1981). Toda tudi tisti nosilci palice, ki so jo sprejeli in oddali mladincem, he pa Titu, niso bili zato nič manj požrtvovalni. »Narasli Unec je leta 1962 preprečil pot nosil-cem štafete mladosti. Možnosti, kako čez reko, je bilo obilo, toda vse so bile povezane z zamudo. Mladinec, ki je imel v rokah palico,. je premišljeval samo nekaj sekund. Še bolj čvrsto je stisnil palico in se pognal v hladno in deročo reko. Tok ga je sicer malo odne-sel, vendar je kmalu dosegel nasprotni breg in pravočasno predal palico.« (Ko-munist, 21. maj 1982) Svoj doprinos k štafeti pa so brezimeni mladinci izražali še na načine, katere že dolga tisočletja pozna katoliška cerkev. »U trenutku kada je 18-godišnja Nevenka Tomovič, juniorski i seniorski prvak BiH i Jugos-lavije u gadanju zračnom puškom, po-nijela štafetu mladosti, sedam djevoja-ka i mladiča, radnika pamučne indust-rije »Ouro Salaj« pošlo je pješke do Kuče Cviječa.« (Borba, 26. 3. 1984) Prav tako pa so cela mesta, naselja in vasi praznovala prihod štafete: »To mes-to, v katerem že desetletja bije srce de-lavskega razreda Kosova in katerih ru-darji so svoje svobodnjaške težnje iz-razili v geslu »Niti grama svinca za sov- ražnika«, je nosilcem štafete priredilo veličasten sprejem.« (Delo, 1 5.4.1980) Včasih pa ni šlo brez (seveda) manjših problemov. »Štafeta na Kosovu: delov-ne zmage in zaplet v Rožaju. (...) Ven-dar smo bili v zadnjem hipu, je dejal Ali-dema, pred odhodom v Rožaj, informi-rani od tovariša iz Črne gore da ne mo-remo na kraj izročitve z zastavo albans-ke narodnosti.« (Delo, 28. 4. 1984) Bilo pa je nekaj večjih problemov. »Lepa Brena_ dolazi u Mostar dva-tri tjedna prije Štafete i skuplja više Ijudi nego ispračaj Štafete. Bilo je mišljeno da bi zbog tog Lepu Brenu trebalo do-vesti na ispračaj Stafete, ili čak obrnu-to... (Borba, 19. 6. 1984) Problemi Lepa Brena da-ne na stadio-nu ob zaključni prireditvi ne pridejo več do izraza. Tu se pleše, raja in prikazuje realno sliko sedanjosti. »Udeleženci so s telesi oblikovali našo državo. Meje so bile oz-načele z rdečo, modro in belo barvo. V središču stadiona so mladi oblikovali sonce. Medtem ko so z vajenimi kret-njami oblikovali prve like, se je čez sta-dion razlila pesem »Druže Tito, mi ti se kunemo« tako kot že vrsto let doslej. (...) Nazadnje so na stadion z vzhoda, severa in juga prikorakali pripadniki JLA.« (Delo, 26. 5. 1982) »IMastopajoči so pričarali zanos in vedrino mladosti, delo in hotenja mla-dih in njihovo radost, da živijo v socializ-mu.« (Delo,26. 5. 1981) SIMON FAJFAR TRIBUNA -STRAN 10 fALMA MATER KAJ JE NAROBE S ŠTUDIJEM NA FF Hudič si že dolgo brusi kremplje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. O tem, kdo ga pri tem podpira, se širijo razne govorice, jasno pa je, kdo temu nasprotuje. Studentom gre namreč škripanje, ki ga njegovi kremplji povzročajo po stenah filofaksa, neznansko na zivce. Višjim letnikom morda malo manj, ker jim šolska reforma še ni toliko zmešala pogledov na svet, študenti nižjih letnikov pa so tik pred tem, da izgubijo živce. Posebno še tisti, ki se gibljejo na robu med starim in npvim in so jim neusklajeni statuti in pravilniki zagrenili življenje oz. študij. Obeti za prihodnost niso ravno najboljši. Ce se zadeve ne bodo prej uredile, se bodo gotovo takrat ko bo hudič s svojimi kremplji stene tako izrabif, da se bodo podrle; razen če ne bo kdo drug storil tega pred njim! Aleš Dolenc, študent III. letnika geografije in etnologije, Nina Košir, štu-dentka III. letnika geografije in sociolo-gije kulture Oddelek za geografijo kot številni drugj oddelki na FF sodi v kremplje uredništva v petem nadstropju, kjer vsako leto za gtudente veljajo novi vpisni pogoji, pogoj-ni vpisi ipd., ki jih določa vsak oddelek zase. Pred uvedbo usmerjenega izobraže-vanja je bilo vse lepo in jasno: če nimaš pogojev, se ne vpiši naprej ali pa ponavljaj letnik. Nihče si s tem ni preveč razbijal glave in številni so ponavljali. Letos pa po-teka že drugo leto od t. i. reforme univer-ze, ki je na celotno fakulteto vnesla še po-polnejšo razdrobljenost in zmedo, ki se vsaj na oddelku za geografijo kaže v šte-vilnih problemih in mnenjih tako profesor-jev kot študentov. Popolnoma se je spre-menil vrstni red predavanj v študijskem programu, nekatera predavanja so zame-njali z drugimi, in s tem so se spremenili vpisni pogoji! Z drugimi besedami: štu-dent v zdajšnjem tretjem letniku (zadnja generacija po starem programu) se ne more vpisati ponovno v tretji letnik, ker bi lahko padel med usmerjenca in se mu zato po novem programu ne bi priznal niti drugi letnik. Hura! Nazaj v prvi letnik, ker je tako lepo v naši domovini biti večno mlad. Kot pove že sama beseda geografija, nas ne zanima samo prostor, ki ga zavze-majo knjižnica, kartografska zbirka in predavalnice, ampak širši prostor na ze-meljski površini, ki se ga da seveda prak-tično dojeti in spoznati samo na kraju sa-mem. Zato študij geografije že od nekdaj spremlja terensko delo, ki se je zaradi in-flacije, stabilizacije, devalvacije ipd. pro-storsko omejilo na Jugoslavijo, Julijsko krajino in avstrijsko Koroško. Terensko delo se čedalje bolj časovno omejuje, na-zadnje tudi s tem, da finančna samoude-ležba študentov iz leta y leto narašča. Finančni razlogi pogojujejo tudi - v pri-merjavi z Zahodno Evropo - dokaj nizko razvojno stopnjo študija, saj na primer na avstrijskih fakultetah študentje že vrsto let sami delajo raziskave s pomočjo sate-litskih posnetkov, ki pa smo jih mi lahko videli le v srednješolskem atlasu in atlasu Slovenije. Zato ni čudno, da naša diploma ni priznana nikjer v tujini in da so tako še bolj okrnjene možnosti zaposlitve, ki jih za Oeografa v današnji Sloveniji praktično ni ~ fazen v pedagoškem poklicu. Kaj nam Pr' tem pomagajo še tako obetavne usmeritve študija: turizem, varstvo okolja, regionalno planiranje in socialna geogra- Agata Šega, študentka III. letnika fran-coščine in španščine ter I. letnika latin-scine Šolanje na fakultetah je pri nas brez-plačno. Kot pravi star pregovor, pa se za malo denarja dobi tudi malo muzike. Vze-mimo za primer FF y Ljubljani: vrabci že čivkajo, da ni denarja za nakup knjig in strokovne literature. Najbrž ni treba ome-njati, da je podobno tudi z vso ostalo o-premo, od fotokopirnih strojev pa najbrž kar do toaletnega papirja. Kasetofone in diaprojektorje si profesorji prinesejo od doma. Ker ni ne knjig ne denarja za kopirni papir, si morajo študentje sami razmno-ževati material (včasih celo knjige), kar seveda spet stane, pomeni pa tudi izgubo časa in zastoje pri delu. Tujim strokovnim avtoritetam še na misel več ne pride, da bi predavali pri nas, tisti redki nesebični do-brodušneži med njimi, ki se za kaj takega vseeno odločijo, pa so poleg skrajno sim-boličnega honorarja deležni morda kveč-jemu še kake večerje, ki jo plačujejo Ijub-Ijanski kolegi dostikrat iz svojega žepa. Problemi s prostorom so že prav moreči: kaj pomaga na primer knjižnica oddelka za romanistiko, ko pa ni v njej niti toliko prostora, da bi človek odprl slovar, kaj šele da bi ga kam položil in si iz njega kaj izpi-sal. Urniki predavanj so poglavje zase: znano je, da se v vsaki tovarni otepajo de-Ijenega delovnega časa, študent pa ima predavanja od osmih zjutraj do poznega popoldneva s pol do enoinpolurnimi od-mori. Vmes naj bi še študiral, obiskoval kulturne prireditve, se po možnosti še športno in kako drugače udejstvoval, če niti ne pomislimo na to, da je med študen-ti precej takih, ki se morajo sami preživlja-ti. Za to absurdno situacijo je spet krivo pomanjkanje prostora (in posredno, seve-da, denarnih sredstev): FF je nekajkrat premajhna za funkcijo, ki naj bi jo oprav-Ijala, poleg tega pa je njena lokacija zaradi neznosnega hrupa z Aškerčeve že a priori neprimerna. Fakultetne zgradbe z moder-nimi, prostornimi predavalnicami, z udob-nimi, mirnimi knjižnicami, z menzami, kjer je hrana videti na moč užitna, s telovadni-cami in z bazeni, z ogromnimi parki in ze-lenimi površinami, kakršne so drugod po svetu nekaj popo|noma samo po sebi umevnega, lahko kdaj pa kdaj vidimo le na TV ekranih. Pri vsem tem popolnoma razumem tis-tih 400 (po novejših virih že celo 600) Slovencev, ki poučujejo na fakultetah v tujini. Da je zato kvaliteta profesorskega kadra pri nas nižja, kot bi lahko bila, mi najbrž ni treba posebej poudarjati. Da me ne bi kdo narobe razumel z zgo-raj povedanim: nikakor se ne zavzemam za uvedbo kake šolnine za visokošolski študij, ampak za to, da tisti, ki so sklenili, da bo ta študij v našem socialističnem samoupravnem sistemu brezplačen, to tudi res omogočijo. Do sedaj vsa poostre- na, poglobljena in kaj vem kakšna še skrb za visoko šolstvo ni bila nič drugega kot metanje peska v oči, univerza pa le uboga Pepelka v raztrganem predpasniku. Pa še to: glede na dejstvo, da diplomira le 50 % študentov, ki se vpišejo v prvi let-nik, bi nemara kazalo uvesti kake ostrejšje sprejemne izpite, tistim, ki bi jih uspešno opravili, pa seveda nuditi vse potrebno za resno delo. Noben kmet, pa naj bo še tako neuk, ne pričakuje, da mu bo jablana jese-ni obrodila debele in zdrave sadove, če je jeseni ni obrezal. Brane Senegačnik, študent prvega let-nika, klasična fil., slovenščina: Pri raz-mišljanju o pozitivnem in negativnem v načinu študija na FF je potrebno - kot sploh pri slehernem ocenjevanju - odmis-liti možnost kakšne popolne« objektivno-sti«, ki se še prerada vriva v takšna bese-dovanja in »vsevednim« in »vseupošteva-jočim« govorcem podeljuje pravico do neomajne suverenosti v razkrivanju resni-ce. Zlasti za sodbe začetniških generacij je značilno, da so pod močnim vplivom vtisov in često prejudicirane na osnovi sporočil, ki so jim jih posredovali starejši. Kljub temu pa se razvija tudi nekaj »sploš-nih izkušenj«, ki bi jim torej lahkb pogojno pripisali vrednost spoznanj. Tako je najbrž bistvena značilnost študija na FF dvo-smernost in pa seveda težave, ki nastaja-jo v zvezi s sinhronizacijo. Nemožnost pri-sotnosti na predavanjih (zaradi kolizije) gotovo ne prispeva k dobri obveščenosti o naravi in bistvu snovi, ki naj bi bila pred-met njegovega interesa in seveda tudi polje, na katerem naj bi se manifestiralo njegovo znanje. Tu nič ne zaležejo ugovo-ri, kakršen je npr., da predavanja niso pri-maren vir znanja. Samostojnost dela je pojmovana seveda zelo različno od smeri do smeri: ponekod jo razumejo kot spo-sobnost podreditve spoštovanja vredni kvantiteti informacij, ki jih je potrebno ob-vladovati, drugod pa sodijo odprteje, da je tudi pristop stvarštudentove iznajdljivosti kot preizkusnega kamna sposobnosti za samostojnost. Se pravi, da temelji razlo-ček na predhodnem zaupanju v študento-vo zmožnost (za smeri z manj študenti -konkretno klas. fil. - je značilna razmero-ma visoka stopnja avtonomnosti pri izbiri načina za obvladovanje snovi, čemur predhaja ustrezna informacija o bistvenih značilnostih snovi, zahtevah izpita in kot rečeno, zaupanje, ki se izraža skozi speci-fično študijsko modaliteto, zaznamovano s svobodo v izbiri termina za opravljanje izpitov, deloma v izbiri snovi ipd). TRIRI IIMA _ 5TRAM 1 1 'ALMA MATER UNIVERZIADA - ZGODOVINA Zgodovina univerziade je nekaj krajša od zgodovine rnodernih olim-pijskih iger, zato pa gotovo mnogo razburljivejša. Že 1923. so se v Pa-rizu na iniciativo Jeana Petitjeana, pedagoga in bližnjega prijatelja ter sodelavca Pierra de Coubertaina, izvedle prve mednarodne študent-ske športne igre, ki so že 1928. do-bile tudi svojo zimsko verzijo. Po vojni je bil Pariz ponovno gostitelj iger 1947., organizator pa je bila Mednarodna študentska zveza (IUS) s sedežem v Pragi. Tedaj na-stopa obdobje blokovske krize, in zahodne države izstopijo iz lUS-a in 1948. ustanovijo Mednarodno štu-dentsko športno zvezo (FISU), ki vsaki dve leti organizira t. i. »Šport-ne tedne FISU«. Tako je bil npr. 3. zimski športni teden 1955. izve-den na Jahorini, kot gostitelji smo ostali v spominu po gostoljubnosti, osvojili pa smo tudi 2 zlati, 2 srebrni in 4 bronaste medalje. (Mimogrede povedano - olimpijsko Sarajevo je ponovno prijavilo kandidaturo za organizacijo zimske Univerziade 1989.). Seveda so študentje kmalu uvideli, da razedinjenost dveh orga-nizacij ne pelje nikamor in 1957. je bil spet Pariz gostitelj skupnih let-nih iger. Vse to se je dogajalo ven-darle pred tisto prvo, pravo univer-ziado, ki dolguje svoje ime iniciator-jem iger 1959. v Torinu. Naziv uni-verziada je v sebi združil pomen univerzitetnih iger in univerzalnost teh iger. Sodelovanje na tej športni prireditvi ne zahteva nikakršne nor-me ali predhodne kvalifikacije. Kdor se prijavi sodeluje! Predpisi vendarle obstajajo: sodelujejo lah-ko le redni študentje visokih in višjih šol v sta-rosti od 17 do 28 let, kot tudi diplomirani štu-dentje leto dni po diplomiranju, medtem ko dr-žave brez ali z zelo majhnim številom visoko-šolskih ustanov lahko pošljejo tudi srednješol-ce. Športi, ki so danes obvezni v organizaciji univerziade, so: atletika, gimnastika, košarka, sabljanje, odbojka, plavanje, skoki v vodo, te-nis, vaterpolo in nogomet. Zagreb je kot dopol-nilni šport izbral veslanje (da bi se po 20 letih gradnje končno dovršilo jezero Jarun kot športno-rekreacijski centerza vodne špore, ko-panje, razvedrilo), naknadno pa so dodali še ka-jakaštvo. Za maskoto univerziade '87 (sicerštirinajste po vrsti, vendar se zaradi že navedenih nesog-lasij navajajo samo leta izvedbe) je izbran Zagi, veverica, kakršne se sem in tja še najdejo v za-grebških parkih, vendar jo je trenutno najlaže najti v risbah njenega avtorja, Nedjelka Dragi-ča. Znak univerziade je osmislil Duško Bekar. Zakaj se sploh organizirajo velike športne manifestacije?Zakaj se mnogi skušajo izkazati kot gostitelji raznih prvenstev, olimpiad, uni-verziad? Razlog je v denarju, ki tedaj pride v blagajno organizatorja, in v propagandnem družbenem pomenu in povečanju ugleda drža-ve in mesta gostitelja v svetovni skupnosti. Leto 1979., Split, odvijajo se mediteranske igre, do tedaj največji športni dogodek v novi Jugoslaviji. Ob športnih terenih in na sprehodu po rivi se srečuje nekaj športnih delavcev, ki vse več in vse resneje govorijo o organiziranju svetovnih študentskih športnih iger oziroma univerziade v najstarejšem vseučiliškem cen-tru Jugoslavije, v Zagrebu. In odločili so se, da bodo idejo uresničili, in tako je krenila prek raz-nih stopnic in forumov, dokler se ni 1983., pred univerziado v Edmontonu, v Kanadi, obli-kovala v uradno stališče Jugoslavije in njene univerzitetne ZMFK (SOFK): »Zagreb želi uni-verziado 1987. leta!« 0 vsej zadevi se v jav-nosti malo ve, ker tedaj že odmevajo priprave Sarajeva za olimpiado, pa tudi v uspeh negoto-vi Zagrebčani ne vlagajo preveč sredstev vna-prej. Podžgani s fantastifinim uspehom sarajev-skih olimpijskih iger, v marcu in aprilu 1984. se organizatorji, yse bolj pa tudi javnost (posebno Zagrebčani, ki so direktno y igri), vnemajo že ob sami misli na kakršnokoli večjo športno ma-nifestacijo. Zagrebška delegacija pred odlo&il-nim srečanjem v Benetkah s fantastičnim ma-nevrom nagovori Indianapolis (ZDA), naj ods-topi od kandidature, največ zaradi osebnih znanstev in položaja v Evropi (cenejši stroški prevoza) preskoči »2 milijona dolarjev težko« ponudbo Brisbana iz Avstralije. Poletje '84 je bilo vroče. Skupščina mesta Zagreba kot najodgovornejša za celotno zade-vo ustanovi konec junija Organizacijski komite univerziade, že dva tedna za tem pa določi tudi večino članov, za predsednika pa Josipa Vrhovca. V prividnem poletnem zatišju so se najbolj razmahnili drobni interesi, v prvi vrsti občinski, v mestu, ki o večini teh izjemnih navdihov ni niti sanjal, kaj šele postavljal v katerega svojih planov razvoja. Vnaprej so se gradile dvorane, krasile fasade, širile prometnice, vpeljeval tramvaj, reševale infrastrukture in ustvarjala slika o povsem novem mestu na prostoru da-našnjega Zagreba. Začetni elan Ijudi v Zagrebu, začinjen z na-pačnimi informacijami o pomenu univerziade v svetu in o sodelovanju »deviznih« firm v celot-nem projektu, je prerastel v megalomanstvo zdaj ne več samo »odgovornih«, ampak tudi najnavadnejših prebivalcev mesta. Bili pa so tudi drugi, ki so že od thtega 1979. v Splitu tr-dili, da ne potrebujemo univerziade, ki so trdili da nas bo to pokopalo, da se bo ponovil Beo-grad 1975. (Beograjčani so bili takrat kandidat za univerziado, kandidatura je uspela, vendar so v zadnjem trenutku odstopili in plačali ka-zen FISU-u, tega leta so bila v Rimu samo at-letska tekmovanja). Del njih je potem prešel y fazo »ni nam bila potrebna, a ko je že ta, naj ij bo«, so pa še vedno nekateri, ki tudi danes po-navljajo prvotne ideje. Razočaranje za prve, deloma pa tudi za dru-ge, je sledilo, čim je Organizacijski komite de-finiral osnovno koncepcijo, s katero je treba pristopiti k vsemu na univerziadi. Osnovno v teh nekaj točkah je bilo, da se vse, kar se gradi, ureja ali nabavlja za potrebe univerziade, izroči vnaprej v funkcijo uporabniku, ki bo to prevzel po univerziadi. Pravzaprav se nič, prav nič ne dela samo za univerziado, ampak se obstoječi plani za razvoj mesta pospešujejo, da bi del po-magal univerziadi, po njej pa vsemu Zagrebu. Paralelno s tem se zahteva od zadnjih uporab-nikov, da denarno čim več sodelujejo v projek-tih, ki jih bodo kasneje sami uporabljali. In tako sta nastala dva programa ene mest-ne skupščine: športni in mestni program! Sportni program vsebuje vse tisto, brez 6esar se športna prireditev, na kateri naj bi sodelova-lo 6000 športnikov iz 110 držav, ne bi mogla izvesti: športna igrišča, dvorane, bazene, k njim spadajoča oprema, objekti nastanitve in vse, kar spada k temu. Mestni program bi moral čim bolje pripraviti mesto in ga pokazati svetu v kar se da lepši luči, čisto, z obnovljenimi fa-sadami, brez prometnih infarktov, z dobro pre-skrbljenostjo trgovin in s kvalitetno hotelsko in drugo namestitvijo. Oba programa v javnosti istovetijo z univerziado, kar je v osnovi točno, kolikor je univerziada tista spodbuda, ki bo.Za-greb potegnila iz otopelosti. Vendar je v sami realizaciji teklo vse drugače. »Športniki« so zelo hitro prešli fazo usklajevanja želja, potreb in možnosti in so napravili plan delovanja, medtem ko je v mestnem planu vse potekalo v že leta ustaljenem, upočasnjenem ritmu. Ko se je welo v poštev potrebe dvanajstih športov, je bilo ugotovljeno, da bo šlo laže, ce se sprejmejo ponudbe mest y bližnji okolici Zagreba, ki so hotela pomagati s tem, da ods-topijo svoja športna igrišča in vse razpoložljive možnosti univerziadi. In tako je bil napravljen plan »disperzije« univerziade, ki je razdeljen na deset mest, po najnovejšem razporedu tekmo-vanj pa so ostali Varaždin, Bjelovar, Sisak, rey rinja, Čakovec, Karlovac, Kumrovec, Zelina m Jastrebarsko. To je bilo seveda z velikim vese-Ijem (in olajšanjem) sprejeto, saj bi sicer v za-grebu morali graditi namesto šest kar petnajsi novih dvoran. Vsem tem dvoranam, ki so goto-ve ali pa jih dokončujejo, je skupno, da ??l° bik ( djšlki ntri i ve ali pa jih dokončujejo, je sp, ?? uporabniku (to pa so srednješolski centri inT kultete) možnost množične in v večernih ig[^ ki lanK" kultete) možnost množične in v e tudi ekonomske eksploatacije. V vsaki la istočasno vadi pet oddelkov, za tekmovanje p« se s pomočjo teleskopskih tribun pretvonj tudi v dvorano za gledalce. Tudi za ostale o*T jekte (zlasti za velike komplekse v športne" parku Mladost na Salati, kompleks Dinamp ¦ jezero Jarun) je pomembno, da so vezan'' kak klub ali športno društvo. Za potrebe univ^ ziade je ob vsem navedenem določenih za ve° fALMA MATER li manjša popravila ali dograditve še veliko jrtnih objektov (dvajset dvoran, stadioni za gomet - posebej Dinamov, teniška igrišča). Jpomladi 1985. je začel Zagreb spreminjati 5j obraz. Gradi se na vse strani. Danes je mo-fge, da bi bili vsi objekti končani do 8. julija, [nekatere od njih pa bi se lahko reklo, da so fiunska dela funkcionalnosti in varčnosti (v ^i vrsti bazen y športnem parku Mladost). Kaj je največji problem univerziade, kdo je ¦n najvztrajnejši nasprotnik? V^ekakor infla-B. Pri določanju položaja določenih šolskih jjrtnih dvoran so se pojavila nesoglasja fprej glede lokacije dvorane na Peščenici, ki Btala polovico manj od svoje cene na dan za-ika del, če se ne občinski in vsakršni »mo-Sneži« nekaj mesecev prepirali za 200 met-rjevo ali desno. Zaradi predolgega dogovar-ija okrog tega, kdo mora zgraditi dostop ali jobnih malenkosti, ki so v bistvu nepo-mbne, so se povečali stroški na še nekaj sranah, tako da bi, če bi se vse zafielo graditi jvofiasno, mogel Zagreb zgraditi še eno dvo- ?! _' začetku so planirali dobiti denar za izgrad-ri objektov od ZIS-ov, loterije, iz mestne bla-jjne in deloma s pomočjo Federacije. Inflacija l je uničila vse načrte, še preden so jih narav-ištzapisali. Vtem trenutku marketing univer-(de prerašča svojo prvotno funkcijo (stroški ie organizacije) in s svojim deležem danes riva kar dve tretjini skupnega programa trerziade. Sicer pa se po nekajkratnem pre-unavanju celotnega programa zaradi infla-i cena univerziade vrti okrog 60 milijard di-JEjev! Vsekakor je potrebno poudariti veliko j Zveznega izvršnega sveta, ki je 1. 1. J5. sprejel odločitev o oproščenju davka na bmet za vse proizvode, ki nosijo na sebi Za-J8, v korist univerziade. Z drugimi besedami: akproizvajalec, ki prilepi na svoj proizvod Za-), ne plača več davka na promet državi, am-jjniverziadi! rtarketing univerziade je podpisal pogodbo Jdjetjem MCI iz New Yorka, da bi uspel priti fdeviz, ki so za kakršno koli poslovanje pre->trebne. S strani ogromnega programa, ki ga Pairektor MCI-ja predložil najodgovornejšim , *ebam univerziade, ni v letu dni v Zagijev na-Diralnik priletel niti en samcat dolar, kar je se-yeda privedlo do prekinitve pogodbe z MCI-jem. Dokler je še mlada, vsaka športna priredi-wv sanja, da bi postala olimpiada in bi tako ob vsem upoštevanju misli Piera de Coubertaina Postala pravo presečišče svetovnega biznisa. *a olimpiado ni treba prositi ameriških TV v!Ul 'kot najbogatejših), da bi prišle snemati; saka svetovna firma ima olimpiade v svojih P?siovnih koledarjih, ker če nisi na olimpiadi, J'SI n|kjer. Celo Coca-Cola je tam, kjer je šport, dh ?-ar v ve6'.?' Primerov le, če je ta šport olim-IB l' "^^'Js^o zel°. primeren za TV. Tako se Dot aL ngu un'y6rziL;de sama po sebi vsilila Za k 'da PriPelJeJ° močne televizijske hiše v . «9reb. Seveda so najmočnejše hiše, ki za se-, oj Pntegnejo vse velike svetovne proizvodni- ». v prvi vrsti torej ameriške. Univerziade niso :'n'majo možnosti kmalu postati olimpijske B. ovetovnega tržišfia ni moč prevarati s pra- izvodom, imenovanim univerziada, ker je ta proizvod že davno stehtalo in ga že davno po-stavilo v svoje kvalifikacije. Univerziada ni nova, ni si je izmislil Zagreb, že dolgo časa ob-staja in za njo svet, tisti poslovni, ve, vendar ni v njegovih načrtih. In zato je ogromno delo le-žalo na plečih marketinga in raznoraznih pri-vatnih kontaktov po svetu. Ameriška mreža CBS je bila nekaj časa zainteresirana za to, da pošlje ekipo v Zagreb, kar bi naj ista ekipa z isto opremo naslednje leto odšla v Seul na olimpia-do. Vendar se je nekje zataknilo in CBS verjet-no ne bo prišla. Seveda, nikdar se ne ve. (Za-greb bi tedaj lahko bil dober poligon.) Ko je pri-šel pred nekaj tedni na mesto predsednika ko-misije za public relations (obstaja tudi »doma-če« ime, pa se ga ne morem spomniti) Goran Milič, urednik beograjske televizije, je takoj pri-nesel s seboj nekaj idej, ki bodo, če se uresni-čijo, izvrstna vaba za svetovno, s tem pa tudi za ameriško tržišče in televizijo. Krog televizija - univerziada je odvisen od še enega pomembnega člena. Od kvalitete šport-nikov in rezultatov v Zagrebu. Na pretekli uni-verziadi sta padla dva svetovna rekorda v dveh temeljnih in mogoče najpopularnejših športih na svetu: plavanju in atletiki. Sekretariat za-grebške prireditve (»zagrebačke fešte«) je do danes zbral 92 načelnih prijav za univerziado, med njimi so tudi ameriška, sovjetska in vz-hodnonemška (potem, ko jih pet let ni bilo) in še mnoge. Sovjetska zveza je poslala celo ime-na nekaterih športnikov, in ta osupljajo: Igor Paklin, svetovni prvak v skoku v višino, Arvidas Sabonis, košarkar, Saljnikov med plavalci in še nekaj svetovnih in evropskih prvakov. ZDA bodo poslale močne košarkarje; obljubili so, da bodo poslali vseučiliščne prvake v skoraj vseh športih (moč ameriškega vseučiliščnega špor-ta pa poznamo!). Vzhodni Nemci zagotovo ne bodo dovolili, da bi ostali brez medalj v močni konkurenci, ki se pričakuje, bolgarski atleti, veslači, gimnasti so zmerom dobri, ves ta niz pa bo potegnil k dokazovanju še druge države. Univerziada ima še eno karakteristiko: sode-luje, kdor se pojavi, to pa potrjuje trditev, da bo mnogo športnikov, posebej iz malih držav, ka-terim bo to predstavljalo interno olimpiado na-mesto prave, na katero ne morejo priti, ker ob-stajajo kvalifikacije za njo (predtekmovanja, norme...). Če premislimo vse to še enkrat, obstajajo možnosti, da se ameriška TV mreža vključi. V enem od razgovorov je bilo »mimogrede« sli-šati, da sama mreža sploh ne bi bila dolžna Za-grebu ničesar plačati, ker bi večino stroškov pokrile družbe, ki pridejo za televizijp. Seveda so nekatere tuje družbe že sedaj našle interes in so se vključile v organizacijo. Tako npr. Mol-ton, ki daje vse žoge, Omega, ki je uradni me-rilec časa, celo Mitsubishi, ki je uradni (inozem-ski) tuji avtomobil univerzijade (domači je yugo) in kot tak poklanja univerziadi 67 vozil. Vendar pa bi tudi vsi ti angažiraneje sodelovali, te bi bila prisotna ameriška televizija. Evrovizija bo večinoma prenašala tekmova-nja iz Zagreba. Deloma tudi zato, ker gre ven-darle za največjo športno prireditev v '87, de-loma pa zato, ker bo prisotno veliko število športnikov njenih držav. TV mreža Velike Brita-nije ima do svojih gledalcev še dodatno obve-zo, ker so bili le-ti lansko leto prikrajšani za pre-nose s commonvvealtskih iger (zaradi bojkota je nastopila le tretjina športnikov). 0 vsem tem se vsaka televizijska hiša lahko še premisli, vendar pa bo stanje tudi 8. julija ostalo takšno, razen če Goran Milič ali kdo drug »s pomočjo trikov« ne bo uspel pripraviti kaj drugega. Vzporedno z vsemi, zares mnogoštevilnimi opravili tudi glede organizacije bivanja, name-stitve, prometa, zabave, akreditacije itd. v športnem programu, je potekal in še poteka tudi mestni program. Prebivalci Zagreba, ki so zanj dali tudi po eno dnevnico letno, ga bolj spremljajo, ker jim je - in še posebej nekateri njegovi deli - trn v očeh. Trg republike: gradi se z in brez gradbenega dovoljenja, tramvajske tračnice so zdaj pregloboko zdaj preveč desno in levo, potem so valovite, sredi Trga se je na- šel že zdavnaj pozabljeni studenec Manduše-vac, ki spreminja plan gradnje, išče se krivec zdaj za eno zdaj za drugo, dela stoje, pa se spet začno na novo in tako vse y krogu. Prebivalci mesta ves ta čas preskakujejo luknje, zidove, zaobhajajo luže (mlake) in nemočni opazujejo korake gradbenikov, arhitektov, občinskih in mestnih struktur, ustvarjajo govorice, Trg re-publike, osrednji rnestni trg, pa se še naprej bori s časom, da bi vsaj za univerziado zables-tel v novem sijaju. Avtobusna postaja: že dvaj-set let posluje kot začasna rešitev, spodbujen z univerziado se bori za trajno, potem pa posta-nejo problem finance, združevanje z nekim (ali več) prevozniškimi podjetji, eni hočejo, drugi nočejo, problemi se rojevajo, vendar se danes po daljšem premoru gradi v zavidljivem tempu. Morda bodo do univerziade (čeprav njej ne Trg republike ne avtobusna postaja nista po-membna) vsa dela končana!? Ob teh dveh bi lahko govorili tudi o Ciboninem stolpu, o če-mer koli drugem, vendar nima smisla. Mestni program je začutil svojo priložnost, malce predolgo je razmišljal, se dogovarjal o soglasju, že prej omenjena inflacija pa je napravila svoje. Zdaj je na mestnih očetih, da poskusijo do-končati začeto, ne da bi se lotevali novega, ker bi jih to lahko pokopalo. Na žalost poznamo gradbenike, poskusimo pa verjeti, da nas tok-rat, ko je definitivni datum 8. julij zapisan tudi v svetovnih koledarjih, ne bodo prevarali. V pri-meru izgradnje Ciboninega stolpa so pokazali dozo svetovnega načina gradnje, in zato bi -kolikor bi ne bilo »papirnate igre« - zagotovo vstopili v zgodovino gradbeništva; za sedaj samo jugoslovanskega, toda tudi to je nekaj! Tako leži na duši republiškega gradbenega in-špektorja, ki je zaustavljal delo, le-to pa je bilo nedavno spetzačeto (po dveh mesecih premo-ra), neuresničeni gradbeniški podvig. Ko pa bo univerziada prišla in odšla, je težko verjeti, da se bo še kdo sponninjal teh proble-mov in težav. V spominu naj bi ostal spektakl, športno, pa ne samo športno, druženje. V Za-grebu bo miadost sveta, zbrana, da v športnem tekmovanju na igrišču pokaže, kdo je boljši, in da tudi izven igrišč doživi kaj novega, skupne-ga, srečnega. Ce bo zadnjega dne odšel vsak športnik domov z nasmehom, bo univerziada opravila svoje ne glede na kakršen koli zrušen rekord. Malo držav je na svetu, v katerih se lah-ko istočasno, pri istem delu znajdejo Ameri-kanci in Rusi, Severni in Južni Korejci, Kitajci, Izraelci in še mnogi mnogi drugi. Jugoslavija je ena od njih. JURICA OZMEC fALMA MATBR ŠTUDENTJE PROTI ŠTUDENTOM _ Na podlagi določil statuta Študentskega centra v Ljub-Ijani je svet Centra po pred-hodni javni razpravi na svoji seji dne 15. 1. 1987 sprejel DOMOVSKI RED. 3. decembra ie delegatska konferenca Studentskega centra, sestavljena iz pred-sednikov blokov v Rožni doli-ni, za Bežigradom in ostalih domov ter iz ostalih članov (študentske delegacjje v sve-tu centra, delavcev SC), dala v javno razpravo osnutek no-vega domovskega reda. Do-govorili so se, da bo javna razprava za Bežigradom 9.12.1986, v Rožni dolini pa 10. 12. 1986 in da so pred-sedniki domov o tem dolžni obvestiti stanovalce. Pred-sednica komisije za sestavo novega domovskega reda nam je sicer zatrdila, da so na javno razpravo vabili tudi pla-kati, a študentje o tem ne vedo nič. Pa četudi bi bili o razpravi obveščeni, ne bi mogli o novem domovskem redu razpravljati, saj je vsak blok dobil le en izvod domov-skega reda in v tednu dni si ga 200 Ijudi ne more ogleda-ti, razen če bi si že vnaprej or-ganizirali poseben načrt ogleda. Večina študentov o novem domov-skem redu ni vedela nič. V nekaterih blo~ kih so sicer imeli sestanke, a se jih je v prednovoletnem času udeležilo zelo malo študentov, tako da še tisto, kar so sklenili, ni bilo veljavno. Tako so v enem izmed blokov bili proti mnogim določilom, a jih niso uspeli posredovati naprej, kajti se-stanek so imeli šele po tako imenovani javni razpravi, njihovemu predsedniku pa je vabilo na delegatsko konferenco, kjer so o tem razpravljali, nekdo ukradel. Kot po naključju mu je nekdo ukradel tudi va-bilo na delegatsko konferenco, na kateri se je glasovalo o povišanju stanarin. Največ pripomb so študentje omenje-nega bloka imeli na naslednje člene, ki po novem domovskem redu že veljajo: O na člen 59, v katerem med drugim piše, da dežurni vratar od obiskovalcev in stanovalcev, ki jih ne pozna, zahteva osebno izkaznico ali drug ustrezen do-kument. Podatke o obiskovalcih vpiše v knjigo med 6. in 24. uro. Podatke za sta-novalce iz drugih domov vpiše med 24. in 6. uro zjutraj. Zaklepa izhodna vrata v pritličju in kleti ob 24. uri; O na člen 96, kjer so kot lažje kršitve našteta naslednja dejanja: - pranje kuhinjske posode in pribora ter drugih neprimernih predmetov v umivalnikih ali odmetavanje neustrez-nih stvari vanje, - pritrjevanje slik in plakatov, objav, obvestil tako, da se znatno poškodujejo stene, risanje in pisanje po stenah, po-hištvu in vratih sob in skupnih prosto-rov, - oblaganje sten s tapetami, beljenje sten in lakiranje podov, ter oblaganje podov s talnimi oblogami brez vednosti domovske službe, - odmetavati cigaretne ogorke, plju-vati, bljuvati, odmetavati razne odpad-ke po tleh v domu in okolici, - igrati igre z žogo na mestih, ki niso določ^na za to, - neredna skrb za red in snago v so-bah in še kopica drugih. O Člen, ki najbolj bode v oči, je člen 143., v katerem piše, da so člani dele-gatske konference in člani študentske delegacije v svet Centra oproščeni pla-čevanja stanarine. Ta stanarina pa bre-meni študente stanovalce Centra, ki predsednika, ki nevestno opravlja svoje delo, sicer lahko odpokličejo in mora tako poravnati stanarino za nazaj. Pred-sednika pa lahko odpokliče tudi dele-gatska konferenca. Torej so s členom 143 v Študentskem centru dobili serijo plačanih predsedni-kov. Glede na to, da toliko, kolikor delajo predsedniki blokov, delajo tudi disciplin-ski, referent za obštudijsko dejavnost in predsednik ZSMS v bloku, bi morali, če bi bili pošteni, plačati tudi te Ijudi. Ce pa bi morali plačati tudi te Ijudi, bi v Student-skem centru imeli kar mini politično orga-nizacijo. Odjomek iz ankete v Študentskem naselju A veš, da so sprejeli nov domovski red? »Vem da so sprejeli to predvsem drugi. velika manjšina. Mislim, daje bil postopek popolnoma nezakonit. Saj javne razprave sploh ni bilo, oziroma je bila prav lepo zre-žirana. Recimo, poglej: prvič: dan je bil samo po en izvod predloga domovskega reda na blok, češ da ni denar/a. To/e beda-rija. Drugič: javna razprava naj bibila teden dni pred novim letom, koje naselje prazno. Vse takšne odločitve, o povišanju stanarin in podobno, se sprejemajo takrat, ko štu-dentov ni, aliko so izpiti; koje zainteresira-nost med študenti, ki je že tako in tako majhna, šemanjša. Tretjič: nesklepčni zbo-ri stanovalcev. Da ne govorim o tem, da sploh nibilo vseh zborov stanovalcev. Ljud. je, kolikorjaz vem, sploh niso vede/i, kaj L to domovski red. Predsedniki sami so bjli zbegani. In še četrtič: na delegatski kortfe-renci so predsedniki blokov. Oni so danda-nes plačani. Zakaj to? Včasih si težko dobil predsednika bloka. Danes to ni več pro. blem, kajti samo tisti karieristi, ki želijo s čim manjšimi stroški živeti tukaj v Ljubljani in narediti kariero, grejo v delegatsko kon-ferenco in dobijo plačano in veselo kimajo To so podkupljeni kimači, ki kimajo upravi in vsem ostalim. Glasovaliso recimo za to zadnje povišanje stanarin, kinjih pačne pri-zadene. Meni se zdi to totalna bedarija. Mislim da tega domovskega reda ne bi smeli sprejeti niti ostali študentje, da bi se morali upreti.« Če se ne motim, je vaš blok poslal pritož-bo v zvezi s sprejetim domovskim redom na UK. Kaj pričakujete od UK? »Pričakujemo predvsem to, da še enkrat preverijo postopek sprejemanja tega do-movskega reda. Mislim, da bodo, če bodo šli v to preverjanje, lahko ugotovili, da do-movski red ni veljaven. Menim, da če po-stopek ni veljaven, potem logično tudisam domovsk/ red ni veljaven. Vendar se tudi UK obnaša malo ignorantsko. Kolikor vem, imajo danes sejo in te točke sploh ni na dnevnem redu. Torej še od našega zakoni-tega predstavnika pričakujemo preveč.« w Kakšne so po tvojem še nepravilnosti v Študentskem centru? »Veš kaj, teh nepravilnosti v Student-skem centru je toliko, da jih človek komaj zaobjame. Tukaj se hoče vzpostaviti ne-kakšna policijska diktatura. Mislim, daje ta čas dokaj primeren za to diktaturo, kajtipri-hajajo generacije iz usmerjenega izobraž* vanja, ki so dejansko usmerjene, s plašni-cami, ki si ne upajo nič reči, ki so zelo vod-Ijivi, kajti kdor ni bil vodljiv, je že med sred-nješolskim šolanjem odpadel. Poglej malo okoli sebe. Nič več se ne dogaja, Ijudje so popolnoma neinventivni. ne zanimajih nič drugega kot lasten študij. Žurov praktično več ni; takih žurov, kjer b/se Ijudje tudipO' gosarjali. Danes so žuri, da se zapiješin to. Polnr tegaje in mislim, da uprava zasvoje koristi dokaj pametno deluje in da ji bp v teh današnjih razmerah ta policijska dikta' tura tudi uspela.« Veliko študentov je, ki jih ne zanima, kaj se dogaja okoli njih. Nekaj je takih, ki ne-zainteresiranost izkoriščajo sebi in upravi v prid. Upravi v prid zato, ker glasujejo za povišanje stanarin inza domovski red, ki se kaj hitro lahko obrne proti njim, pa ce-prav tega trenutno ne uvidijo. Mogoce dandanes nekaj členov res neumno zveni in jih trenutno ni mogoče uresničevati, vendar pa se to v nekaj letih prav lahko uresniči. In zgodi se lahko, da se bo ures-ničila tudi napoved ene izmed stanovalK. namreč, da bo v študentskem naselju za-vladala policijska diktatura. PolicijsKa diktatura, ki jo bodo podpirali študentje, w jih bodo plačevali študentje. LENJ'* 'ALMA MATER SARNIŠKIRED V uU TUDENTSKEM NASELJU Oddaja Radia Študent >ŠTUDENTJE PROTI ŠTU- »ENTOM«, ki jo objavljamo tej številki Tribune, je vzbu-lila veliko odmeva med tisti- ii, ki so omenjeni v njej, de-(egatsko konferenco, vod-fom Študentskega centra. tajko Leban, predsednik de- jgatske konference, je ozna-;il oddajo za dezinformacijo zahteval odgovornost Ra-lia Študent. Medtem pa je |iha večina mirno spala in ni liti zaznala, da se kaj dogaja. \mpakto je že druga zgodba. Iremo po vrsti. Na seji delegatske konference 28. ok-jra 1987 so sklenili, naj osnutek dom-mskega reda. Z večino sprememb so vsi prisotni soglasno strinjali, nekateri ^eni pa so se uskladili po razpravi. Kjer pa "5 uskladitev ni prišlo, se je vsebina opre--lila s preglasovanjem. Ko ni bilo več no-Jnih pripomb na vsebino domskega reda, je predsednik delegatske konferen-ce dal domski red v tekstu komisije za domski red, spremenjenim s sprememba-mi in dopolnitvami, ki so se sprejele na tej seji delegatske konference na glasovanje. Sprejet je bil: SKLEP: Delegatska konferenca so-glasno sprejme domski red v takšni vse-bini in ga da v potrditev svetu centra. Zatišje, potem pa ... Stanovalci 9. bloka Študentskega na-selja so 3. februarja poslali predsedstvu UK ZSMS pritožbo zoper že sprejeti domski red. Na zadnjem zboru stanovalcev smo ugo-tovili, da pomeni »sprejeti« domski red kr-šitev osnovnih človekovih pravic (omejeva-nje svobode, podkupovanje študentov). Do tega zaključka smo prišli že med tako ime-novanojavno razpravo (en osnutekna 209 stanovalcev, ki naj bi ga pregledali v roku enega tedna - pred novim letom), vendar nismo uspeli posredovati našega mnenja naprej. Vsa pojasnila v zvezi s to pritožbo lahko dobite pri svetu bloka. Od vas pričakujemo hitro in učinkovito akcijo proti nepravilno-stim v Študentskem centru. Predsedstvo UK je 4. februarja prejelo še dopis Kluba mednarodnega prijatelj-stva z naslovom Obvestilo. Med drugim pišejo: Klub mednarodnega prijateljstva, ki združuje tuje študente Ijubljanske univerze, je v procesu sprejemanja Domskega reda opozarjal na n/egove pomanjkljivosti in us-merjenost v omenjevanje pravic študentov - stanovalcev Študentskega naselja. KMP je prisostvoval in poskušal posredovati tudi pri potrditvi omejenega akta na delegatski konferenci konec decembra 1986, vendar smo v svojem protestu le minimalno uspe-li. sajpredstavljajo tuji študenti manjšino v populaciji stanovalcev Študentskega nase-Ija. Klub mednarodnega prijateljstva apelira na predsedstvo UK Ljubljana, da se v pri-hodnje v večji meri in z večjo odgovornost-jo udejstvuje pri sprejemanju podobnih ak- tov, kiso za širši krog študentov lahko zelo pomembni in usodni. V Sobotni prilogi Radia Študent je bila 14. februarja predvajana oddaja^o novem domskem redu z naslovom »Študentje proti študentom?«. Objavljamo jo tudi v tej številki Tribune. Delegatska konferenca vrača udarec Predsednik delegatske konference Raj-ko Leban je 17. februarja sestavil dopis z naslovom Zahteva po odgovornosti tov. Janje Hvala (predsednice doma IX), tov. Aleksandrana Evrosa (predsednika Kkiba mednarodnega prijateljstva) in radia Štu-dent zaradi širjenja dezinformacij o spre-jemanju novega domskega reda. (Predsedniku KMP je v resnici ime Evros Alexandrou.) V tem dopisu Rajko Leban označuje navedbe tovarišice Janje Hvala v pritožbi na predsedstvo UK za laž, kar utemeljuje s postopkom sprejemanja novega dom-skega reda. Pravi, da tovarišica Hvalva ni seznanila stanovalcev doma IX o spreje-manju novega domskega reda, kar je bila dolžna storiti. Stanovalci so zaradi neob-veščenosti podprli tovariša Aleksandrova (ki tudi stanuje v domu IX) in tovarišico Janjo Hvala na zboru stanovalcev v za-četku februarja. Delegatska konferenca je obravnavala vse pripombe Kluba mednarodnega prija-teljstva in jih tudi sprejela, če le niso JDile v nasprotju z veljavnim statutom Štu-dentskega centra in s pozitivno zakono-dajo. Pri tem je zanimivo naključje, pravi Rajko Leban, da je KMP začel s to akcijo proti domskemu redu, ravno ko jim je na zahtevo delavke ŠC, tovarišice Loze Sta-janovske, stanovalke doma IV, sanitarna inšpekcija prepovedala dejavnost v klubu v takšnem obsegu (Afro-disco). Na koncu je tovariš Leban zahteval od-govornost Radia Študent, ki je širil dezin-formacije o načinu sprejemanja in vsebini domskega reda. Na sestanku o domskem redu 18. feb-ruarja 1987 je Rajko Leban povedal, da je bil o pošiljatelju in vsebini pritožbe oziro-ma obvestila KMP predsedstvu UK na-tančno obveščen šele danes in zato umi-ka zahtevo po odgovornosti Alexandroua. Boris Radisavljevič je dejal, da se PUK ZSMS čuti prizadeto. hna dosti pripomb na domski red, zdi se mi dosti kasarniški, vendar se predsedstvo ni hotelo vmeša-vati pri sprejemanju. Natalija Gorščak je postavila vprašanje, kako lahko Leban za-hteva odgovornost RŠ, ko pa omenjene oddaje sploh ni slišal. Sodeč po zapisniku je prišlo do ostre debate. Zato je Jožefa Kodila predlagala, da pridejo k domskem redu, saj na ta način ni mogoče ugotoviti odgovornosti. Sklenili so, da bodo na seji 25. februarja sprejeli odločitev, ali bodo svetu Centra predlagali ponovitev po-stopka. TRIBUNA -STRAN 15 REKLI SO RAJKO LEBAN, predsednik delegatske konference, v izjavi za Tribuno: Smatram, da očitki, da domski red ni bil sprejet po ustrezni poti, sploh niso uteme-Ijeni. Same priprave za sprejem domskega reda so se začele že 28. oktobra. 3. decembra je bil že pripravljen osnutek novega domskega reda. Sledila je pet-najstdnevna javna razprava. 24. decembra smo na seji delegat-ske konference sprejeli večino pripomb, ki so prispele v teku razprave, nekatere smo uskladi-li, nekatere pa zavrnili. Svet cen-tra je tak domski red y januarju sprejel. Mislim, da je bil sam po-tek razprave dovolj demokrati-čen. Vsi so imeli možnosti, da dajo pripombe. Vprašanje je samo, zakaj teh možnosti niso izkoristili. Predlog, da bi bili predsedniki domov oproščeni plačevanja stanarine, se je pojavil že lani. S tem predlogom smo šli tudi na javno razpravo. Ta člen smo for-mulirali tako, da so predsedniki domov in tudi člani študentske delegacije v svetu Centra oproščeni plačevanja stanarine zaradi funkcije, ki jo opravljajo. Dejansko, če predsednik hoče dobro opravljati svojo funkcijo, res zastopati interese študen-tov, mu to vzame dosti časa. V sam člen pa smo dali tudi sta-vek, da kdor svojo funkcijo ne-vestno opravlja, mora poravnati svojo stanarino za nazaj, in to na zahtevo zbora stanovalcev ali delegatske konference. To po-meni, da če predsednik ne za-stopa stališč zbora stanovalcev, potem lahko zbor stanovalcev odpokliče svojega predsednika in postavi novega. prišlo pri čistopisu novega domskega reda do napake. Tajnica je pri pretipkava-nju v novi domski red uvrstila tudi nekaj določil starega domskega reda, za katere so se odločili, da jih črtajo. Kot nalašč so med njimi tudi taka, okrog katerih so med študenti in vodstvom Centra tekle najbolj vroče debate. Rajko Leban je zato 20. februarja poslal Študentskemu centru opozorilo na te na-pake. V njem je tudi predlagal, naj se na seji 25. februarja vsa sporna problemati-ka okrog domskega reda razjasni ter na-pake odpravijo. V kolikor se vse stvari ne razjasnijo. piše Leban, nameravam odsto-piti, ker sem bil v toku dogodkov tudi oseb-no prizadet. . Delegatska korifeFenca se je sestala spet 25. februarja. Zastopnrk direktorja ŠC je prebral sporočilo, v katerem je di-rektor prevzel odgovornost za napake v čistopisu in se opravičil zanje. Rajko Leban je obvestil prisotne o pri-tožbi doma 9 na predsedstvo UK in o od-daji Radia Študent »Študentje proti štu-dentom?«. Sprejeli so sklep: Pritožba doma IX je neutemeljena, postopek spreje-manja domskega reda se ne ponovi. Zaradi takega sklepa ni bilo 11. marca seje delegatske konference o ponovitvi postopka za sprejemanje domskega reda. Rajko Leban ni odstopil z mesta predsed-nika delegatske konference. Naslednja seja delegatske konference je na dan izida te številke Tribune, 18. marca. Kako naprej? Vihar v kozarcu vode? Borba za oblast ali spopad različnih pogledov? Brez dvo-ma so novi domski red dolgo in resno pri-pravljali. Uvedli so mnogo novosti. Uredili so položaj mater samohranilk, študent- "sklh družjnininvalidov v Študentskem centru. Niso pa na primer uredili obvez-nosti druge strani, Študentskega centra do študentov stanovalcev, obveznosti un rave, hišnikov, snažilk itd. Vsa razprava se je obrnila v smer, ki jo označuje naslov omenjene oddaje Radia Student, namreč, študentje proti študerv tom. Ena in druga stran med sabo nista kontaktirali. Pritožbe so šle na naslov UK ZSMS. In UK se ni hotela vmešavatt. ^an*-tje so bili prezaposleni sami s sabo In $ svojimi akcijami, da bi se poglabljali v pro-bleme Studentskega centra. 0 domskem redu se bp še treba pogo-varjati. Treba bo zagotoviti, da bodo pred-sedniki domov res delavni in da bodo ust-rezno zastopali interpse študentov. Slaba deiavnost predsednikov domov je veliko kdva za sedanje stanje v študentskem na-selju. Dogovoriti se bodo morali, če je ma-terialna stimulacija, oprostitev plačevanja članarine, res najboljša rešitev. Maribor-čani je, na primer, niso sprejeli. Če jo ob-držijo ali opustijo; treba bo najti tudi druge načine, ki jih bodo spodbujali k delu. Kajti študentsko naselje postaja vse bolj mrtvo. Interesne dejavnosti zamirajo. Družabno življenje se privatizira. Ostajajo žuri-pijanke in učenje, učenje, učenje. Studentje postajajo vse bolj samo najem-niki svojih sobic od Študentskega centra, ne pa enakopraven partner v Centru. Zato pa razprava ne sme ostati na nivo-ju »študentje proti študentom«. Sicer utegne študentskemu naselju res groziti policijska diktatura, kot je rekla anketiran-ka v oddaji radia Študent. Policija namreč pride takrat, ko občani niso uspeli rešiti svojih sporov po mirni poti. MARKO PEČAUER TRIBUNA - STRAN 16 ALMA MATER OHRANITE NAM KOORDINATORJE Za reševanje zaostrene si-tuacije ob bojkotu Ijubljan-skih študentov leta 85 je bila sprožena vrsta akcij. Ena takšnih je bila ustanovitev koordinacijskega odbora za vprašanje standarda učen-cev in študentev pri Izobraže-valni skupnosti Slovenije. Po dobrem letu je Odbor ugoto-vil, da je sedanji sistem reg-resiranja prehrane učencev in študentov glede na global-ne cilje zadovoljiv in izpolnju-je namen, kljub temu da se tam prehranjuje manjše šte-vilo študentov. Organiziranost prehrane v srednjih šo-lah pa je boljša, saj imajo učenci zagotov-Ijeno redno prehranjevanje na 81 % vseh srednjih šol. Pri tem se nam zastavlja ne-kaj vprašanj in pomislekov. Prvič: ali je novoustanovljeni Koordina-cijski odbor upravičil svoj obstoj? Če ga ocenjujemo po angažiranosti, ki se je ka-zala v omenjenem sklepu, potem menim, da nam povsem zadostuje Odbor podpis-nikov družbenega dogovora o štipendira-nju, ki se je moral že dosedaj ukvarjati s prehrano učencev in študentov, poleg tega pa je v ta namen odvajal štipendijski denar. Najprej z uvedbo prehrambnih bo-nov in zdaj z regresom. Ves čas se je za-vedal potrebnosti omenjenega dejanja, sicer bi ravnal drugače, pri tem pa ni po-zabil omenjati, da je to začasen vir finan-ciranja in da moramo kar najhitreje pois-kati sistemsko rešitev. Drugič: boljša organiziranost prehra-njevanja v srednjih šolah ni plod prizade-vanj koordinacijskega odbora, ampak med drugim tudi odbora za štipendiranje. Odbor je namreč stimulativno dodeljeval regres šolam za vsakega učenca, če je šola zagotovila organizirano prehrano vsaj 60 % vseh učencev. Namen je dose-gel, zato v prihodnje te stimulacije ne bo več, (seveda pa kvaliteta prehrane še marsikje ni zadovoljiva). Tretjič:obbojkotu plačevanja stanarin so študentje bojkotirali tudi organizirano prehrano. Razlogov je bilo več. Slaba, predraga in enolična hrana ter stalne iz-gube študentske menze, ki so jih tedaj še krili iz dohodka Študentskega servisa. In kako je leto in pol kasneje? Povprečno se je v študijskem letu 85/86 hranilo v Študentskem centru 11,6% Ijubljanskih študentov na dan. Odstotek je bil nekoliko višji le konec leta 85. Tedaj je namreč cena kosila znašala 180 dinarjev, to pa je bilo mogoče zgolj zaradi regresa, ki je dosegel že 51 % cene! Razumljivo, da v zaostre-ni situaciji nihče ni naspro-toval takšnemu odstotku, saj je bila glavna politična naloga pomiriti študente. Če se prav spominjamo, so politiki hiteli vsevprek zatr-jevali, da študentom manj-ka skromnosti, na drugi strani pa so mrzlično iskali dobrih del in bonitet pa če-prav na račun sredstev sklada za štipendiranje. Poleg tega pa je bila višina regresa od samega začetka izračunana za polovico študentov, torej je bil obrok že septembra 85. leta regresiran dvakratno. (Namesto 35 din za vsakega študenta 70 din, eko-nomska cena kosila je bila 250 din). To pa je prispevalo še k nečemu. V Študent-skem centru so imeli tedaj prisilno upra-vo, ki se je ves čas enoletnega mandata ukvarjala s finančno konstrukcijo centra. Zato je bilo zaželeno čimvečje kritje izgu-be študentske menze. Celoletni rezultati nas prepričujejo, da razen ce-nenosti, ki pa je bila politič-no dirigirana, v centru, pa tudi v ostalih študentskih prehranjevalnicah niso us-peli realizirati namena reg-resa. Četrtič: pri univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani je komisija za socialnoekonom-ska vprašanja študentov, ki v nasprotju s koordinacijskim odborom ugotavlja, da kljub velikim družbenim sredstvom, ki so bila vložena v regresiranje prehrane učen-cev in študentov, namen ni dosežen, zato koordinacijskemu odboru predlaga, naj pripravi predlog za korenite spremembe pri izvajanju subvencioniranja prehra.ie študentov. Koordinacijski odbor nasprot-no zatrjuje, da je dosedanji način zadovo-Ijiv in zato vreden nadaljevanja. Naj zaključimo: kateri so torej tisti, ki kljub povedanemu opravičujejo obstoj koordinacijskega odbora? Nam niso zna-ni, morda jih poznajo študentje, saj odbo-ru še niso nasprotovali. Do kdaj? P.S. Po novem bo regres za študente in učence izenačen in povečan na 50 din. Clani koordinacijskega odbora niso bili navzoči na seji odbora za štipendiranje, kjer so omenjene spremembe sprejeli. Predsed-nik ISS, kjer odbor deluje, pa njihovih predlogov ni poznal. MATJAZ ALBREHT TRIBUNA -STRAN 17 KRIKI, PODREDITEV JUGOSLAVIJE VZHODNEMU BLOKU? Nobena skrivnost ni težnja Jugoslavije, da naredi novo veliko neumnost, ki nas lah-ko poleg tehnološke zaosta-losti in odvisnosti od Sovjet-ske zveze privede v sam Vzhodni blok. V zadnjem času je na svetovnem trgu opaziti jasno grupiranje treh vecjih enot: na eni strani sta to ZDA in Japonska, ki v največji meri tehnološko prednjačita pred vsemi ostalimi. Drug tak sklop, od-govor na izziv ZDA in Japonske, pred-stavlja program Eureka: program tehno-loškega razvoja zahodno-evrčpskih dr-žav. Tretji del pa je sestavljen iz vzhod-nih držav pod okriljem SZ in z bodočim novim članom: Jugoslavijo. Ni še dolgo tega, ko so pri nas pote-kale vroče razprave o vstopu Jugoslavi-je v program Eureka. Zahodne države tehnološko res zaostajajo za ZDA in Ja-ponsko, vendar pa spet na drugi strani predstavljajo (tako za Jugoslavijo kot tudi za vzhodne države) razvite države, s tehnologijo na visoki ravni. S svojim konceptom naj bi Eureka dosegla nove tehnološke rešitve, trd konkurenčni boj z izločanjem neposlovnih, predragih, nekvalitetnih. Jugoslavija je imela že od vsega za-četka dovolj dobre možnosti za vključi-tey v ta program. Toda takoj so se poja-vili dvomi docela ideološke narave: strah pred možrtim vstopom v zahodni vojaški blok, strah za našo neuvršče-nost - čeprav se vse štiri evropske nev-tralne države, zaveznice na vseh konfe-rencah o zagotavljanju miru in pričetku procesa razmnoževanja, uspešno in brez občutka »krivde« vključene y pro-gram. Ni jih strah zahodnega vojaškega stroja in oddaljevanja od gospodarske-ga sodelovanja z vzhodom (npr. Finska in Avstrija). Vsekakor pa to ni evropska varianta »vojna zvezd«, kot se je Jugo-slavija med drugim bala. Ko je Eureka skoraj docela uredila svoje delovanje, ko smo natančneje pregledali njene ci-Ije in naloge smo ugotovili, da bi nam tak program res ne škodil. Za vsak slu-čaj pa smo preizkusili taktiko ne-tič-ne-miš: Jugoslavija naj bi imela v okviru Eureke poseben status, bila naj bi ne-kakšen pol-član, toda s popolno enako-pravnostjo v klubu ... ostale članice so to sprejele. z velikim nezaupanjem. Toda še vedno bi bil takrat čas, da Jugoslavi-ja le ne zapravi vseh možnosti: primer je Islandija, ki je ujela zadnji vagon Eure-ke, saj se je šele leto dni po formiranju le-te vključila v program. Meje Eureke pa so za zdaj določene. Devetnajst članic evropskega tehnolo- škega programa raziskuje in dograjuje 109 projektov, od katerih jih okrog sto sorazmerno zelo uspešno napreduje. Otresli so se začetnih megalomanskih in utopičnih idej da bi prehiteli ZDA in Japonsko. Bistveno postaja sodelova-nje evropskih podjetij s pomočjo Eure-ke, usklajevanje njihovih tehnoloških načrtov in združevanje. In kot pravi Tony Vyverman, vodja belgijske delegacije v Eureki: »Direktor podjetja z velikim pro-jektom si je s pomočjo sodelovanja y programu omogočil izvedbo naloge, ki mu sicer zaradi visoke cene raziskav in razvoja ne bi bila dostopna, in drugič, olajšal si je položaj na trgu v prihodnosti - s pomočjo Eureke je tistega, ki bi bil njegov možni konkurent, spremenil v partnerja.« »V Eureki ni posebnih zaprek, ki bi jugoslovanskemu gospodarstvu preprečevale sodelovanje - če ima za to interes in če je zanj primerno organizirano«, je neuradno izjavil Tony Vyverman, vodja belgijske de-legacije v Eureki. »Kompleksni program naj bi bil, kot poudarjajo y Moskvi, civilne narave. Na srečanju Varšavskega pakta 1985. leta v Sofiji pa so vendarle de-jali, da program ni pomemben le za skupni gospodarski in družbeni raz-voj, pač pa tudi za varnost in neod-visnost SEV. Cilj programa: z njim in strategijo naj bi ob enotnih s+andar-dih in ukrepih dosegli večjo stopnjo integriranosti gospodarstev držav realnega socializma.« Na drugi strani pa je jasno, da je Ju-goslavijo skrbelo, da bo s svojo tehno-logijo in prisotnostjo »peto kolo«, zadnja v vrsti delujočih. Ceprav bi takšno raz-mišljanje ne smelo prevladati, smo stis-nili rep med noge in jo ucvrli. Ucvrli pa smo jo v nasprotni tabor - če ga lahko tako imenujem. Kajti Kompleksni pro-gram SEV ni nič drugega kot reakcija in odgovor združevanju zahodnih držav v okviru Eureke. Za ta tehnološki projekt se je SEV odločil leta 1984, na ekonom-skem srečanju na vrhu v Moskvi. Do-končni Kompleksni program pa je bil iz-delan decembra 1985, ko so ga tudi sprejeli. Program poizkuša zaustaviti vedno počasnejši razvoj .držav SEV -razen svetle izjeme NDR. Številke govo-rijo dovolj zgovorno: devizni učinek dr-žav SEV pri izvozu 1 kg strojev in opre-me je po nekaterih podatkih za 3- do 14-krat manjši kot ga ima Zahod, raven produktivnosti pa je za polovico nižja, na enoto narodnega dohodka porabijo 85 odstotkov več primarne energije ter 20^30 odstotkov več kovin kot v ZDA. Ce primerjamo vlogo Jugoslavije v katerem od obeh programov, nam po-stane takoj jasno, da je beg iz Eureke v Kompleksni program hujši kot stopanje z dežja pod kap. Članice SEV-a nas res sprejemajo z odprtimi rokami (kar bi Eureka ne storila), toda v ozadju zago-tovo stojijo sovjetske strateške želje po »tesnejših« stikih. Obenem pa je vpraš-Ijiv sam tehnološki razvoj članic Kom-pleksnega plana. Distribucija znanja je v vzhodnem blo-ku drugačna kot pri nas, drugačna kot na zahodu. Tehnološki razvoj je v vzhodnih državah potekal predvsem v ozko specializiranih centrih, kot so vo-jaške baze in vesoljski centri. Zato Ju-goslavija ne more pričakovati veliko od Kompleksnega programa. »Razen,« kot pravi prof. dr. Tomaž Kalin z Inštituta Jožef Stefan »če morda ne nameravamo takega modela vzpostaviti tudipri nas.« To postane še veliko bolj grozljivo, če si pobliže ogledamo način vodenja in nadzora v Kompleksnem programu. Vo-dilno vlogo v tem hierarhično zasnova-nem konceptu imajo predstavniki SZ, ki neposredno odgovarjajo državnemu in partijskemu vodstvu. V Kompleksnem programu pa bodo organizirane še tako imenovane čelne skupine, ki bodo se-stavljene iz sovjetskih predstavnikov in bodo imele popoln vpliv na organizacije drugih držav SEV. Temu nasprotujejo ostale članice SEV (Madžarska, ČSSR, DR Nemčija, Romunija), ki pa imajo, vsaj tako izgleda, premalo moči, da bi lahko karkoli spremenile, čeprav se zavedajo, da jih s tako začrtanim programom SZ postavlja v še večjo gospodarsko, raz-vojno in pclitično odvisnost. Pri vsem tem je zanimivo, koliko pra-hu so pri nas dvignila dogovarjanja ob programu Eureka (poročila na radiu, ča-sopisje). Ko pa se je odločalo o Kom-pleksnem programu, je odločitev padla docela neopazno. Celotna procedura, preko katere je Jugoslavija obvestila SEV o zainteresiranosti za program, je najprej potekala preko odločitve ZIS, nato pa zvezne skupščine. Razprava je potekala za zaprtimi vrati, pod oznako »strogo zaupno« in opozorilom deleg-atom, da »upoštevajo zapisano stopnjo zaupnosti«. Tako je javnost sprejela samo olepšane in primerno odišavljene informacije - kolikor jih je pač bilo. Ni-kjer pa ni bilo odprte razprave; tistih ne-kaj pomislekov, ki so bili izrečeni, pa tako ali tako ni nihče upošteval... Jugoslovanska povezava z vzhodnimi državami se je y preteklih letih dobro razvijala. Kadar ni naše blago prodrlo na zahtevni zahodni trg so bila tu prostrana TRIRUNA - STRAN 18 KRIKI podrocja vzhoda - kvaliteta ni bila odlo-cilnega pomena. S tem se je in se še podpira našo nemarnost in neprizade-vanje za korak naprej v kvaliteti. Vzhod-ni trgi so ogromni in pogoltnejo skoraj vse. Toda jasno je, da naše gospodar-stvo na tak način ne bo prišlo nikamor kajti edina priznana (zahodna) merila ki jih mora upoštevati tudi vzhod, so kvali-teta in cenejša proizvodnja. Toda nai-prej kvaliteta. Eureka je organizirana na principu posameznih meddržavnib organizacij, ki imajo svoje razvojne oddelke, ki proiz-vajajo znanje. Tega v Kompleksnem programu ni. Tu je le organiziranje na več državnih nivojih (ne pa med posa-meznimi organizacijami) - z direktivo od zgoraj. Kompleksni program je drugo-razredna organizacija, tako da bodo dr-žave, vključene v ta program, tretjeraz-rednega kova, razen S2. Eureka pa spada med prvorazredne. In v najslab-šem (in priznajmo, realnem primeru), bi bila Jugoslavija drugorazredna sila, ki bi se bila prisiljena razvijati po knterijih, ki bi jj omogočali hitrejši razvoj. Okrnjena pa ne bi bila tudi njena avtonomnost znotraj celotne organizacije. Zanfian je iskanje logičnega odgovora, zakaj naj se Jugoslavija veže na Kom-plekspi program, na SZ in vzhodni blok. Morda se nam dozdeva, da smo ideolo-ško veliko bliže vzhodu kot zahodu. Morda se bojimo, da bi nam v Eureki po-kazali naše realno stanje, da smo nepo-membna provinca bogu za hrbtom? Morda pa tiči odgovor v samem sistemu organiziranja Eureke in Kompleksnega programa, kajti le-ta gradi na meddržav-nih odnosih, kjer je posamezna fabrika kaj malo pomembna. Nasprotno pa je v Eureki, kjer je celoten sistem grajen na docela drugačnih osnovah in zahteva samostojnost posamezne organizacije, ki je vključena v projekt. In preko te sa-mostojnosti je omogočeno skupi.o delo-vanje, raziskovanje, projektiranje. S sa-mostojnostjo, ali bolje, nesamostojnos-tjo, pa ponovno trčimo v ledeno goro problemov, ki nam pred lastnim pragom o(ne)mogočajo vstop v mednarodni teh-nološki napredek, pa naj bo to na strani Eureke ali Kompleksnega plana. Nujno bo urediti razmere, ki vladajo v našem gospodarstvu, v naši zakonodaji in ki nam na tak ali drug način zapirajo pot naprej. Simona Fajfar KRIKI, JE KOMPLEKSNI PROGRAM VOTEL, OKROG GA PA NIČ NI? Vsako navezovanje na tuj tehnološki program prinaša s seboj spremembe tako na znanstveno-tehnološkem kot tudi na ideološkem področju. Veliko večje in usodne posle-dice pa bi (ali ima) imelo naše gospodarstvo z navezova-njem na Kompleksni pro-gram, ki so ga sprejeli skoraj mimo javnosti. Eno prvih in-formacij je o tem podal Janez Stanič v Delu, 20. februarja letos, kar pa je izzvalo burne razprave tako v slovenski kot tudi širši jugoslovanski jav-nosti. Tribuna: Božidar Matič, predsednik Zveznega komiteja za znanost in teh-nologijo, je dejal, da je Jugoslavija že vstopila, pravzaprav da je že sprejela uradno odločitev za vključitev v Kom-pleksni program. Je to res? Janez Stanič: Matič je ta vstop napo-vedal, nisem pa zasledil, da so o tem raz-pravljali v skupščini, kar bi morali storiti. Morda je to tudi bilo, vendar pa nisem si-guren. T.: Obstaja torej možnost, da smo že v Kompleksnem programu? J. Stanič: Nisem prepričan, da je tako preprosta stvar vstopiti ali ne, ker je najb-rž potrebno sprejeti sklep, da se sodeluje, da tista podjetja, ki imajo interes, lahko sodelujejo, da imajo za seboj državno podporo. In v Jugoslaviji je cel kup podje-tij, ki so zainteresirana za sodelovanje s posameznimi programi. Mislim, da je bilo več deset prijav za sodelovanje, kar pa samo po sebi ni nič sporno, saj je jasno, da je potrebno sodelovati z vsemi. Zame osebno je sporen način, na kakršnega se je odločalo; povsem za zaprtimi vrati, brez kake široke javne razprave prizadetih. Javna razprava bi lahko povedala v ko-likšni meri, v kakšnih srnereh, kako se vključevati, kako poiskati neko ravnotežje med Kompleksnim programom in Eure-ko. To so tako velike, dolgoročne in po-membne stvari, da se o teh stvareh ne more odločati samo v vladi, da mora biti odločitev posledica zelo zelo širokih raz-prav, tehtanj, zbiranja interesov. T.: V Delu je pisalo, da je tudi Iskra za-interesirana za sodelovanje v Komplek-snem programu. Spet drugič pa se je pojavil neke vrste demanti, da bi Iskra sodelovala z vsakomer, ki bi bil priprav-Ijen z njo sodelovati, vendar pa bi se se-daj le ne vključila v nek tak program, ki je res kompleksen. J. Stanič: Ta program tudi ni tako strašno kompleksen. Ima predvsem pet glavnih smeri, ki jih želijo razvijati. Razen tega pa tudi ni tako preprosto biti ali ne biti zainteresiran. Seveda so naša izvozno orientirana podjetja zainteresirana za so-delovanje z Vzhodom. Vendarje to sode-lovanje takšno, da je Iskra na Vzhodu do-brodošla, da lahko izvaža in plasira toliko časa, dokler so ti izdelki nekako na sve-tovnem tehnološkem nivoju. Če pa hoče zagotoviti ta tehnološki razvoj, nikakor ni dovolj, da sodeluje samo z Vzhodom. Naj-višji tehnološki nivo te vrste je na Zahodu. T.: Bo imelo podjetje, ki sodeluje v Kompleksnem programu, kakšne mož-nosti za sodelovanje na Zahodu? J. Stanič: To je odvisno od vrste izdel-kov. Zahod ima zelo precizen spisek izdel-kov, kjer je dovoljen transfer tehnologije na vzhod, direktno pa je dovoljen posred-no. Je pa res, da vključitev v en konku-rentski program izključuje sodelovanje z drugim. In tu je potrebno presoditi, kateri od programov je tehnološko boljši. T.: Oba programa, tako Eureka kot tudi Kompleksni program, bosta zahte-vala določene spremembe v našem gospodarstvu. Kaj bi pomenila odloči-tev za Kompleksni program? J. Stanič: Če se bo Jugoslavija res po-izkušala v neki široki fronti vključiti v te vzhodne mehanizme, potem prinaša to vključevanje verjetno tudi prilagajanje temu delu sveta, tudi politično prilagaja-nje. Najbrž je s takim načinom funkcioni-ranja, kakršen je zdaj v Jugoslaviji, težko povsem sprejemljivo in enako aktivno so-delovati na Vzhodu. Če bi namreč to so-delovanje zavzelo velik obseg, je gotovo, da bi se uveljavil podoben sisten kot na Vzhodu: centralističen, skoncentriran, vo-denje z neke točke. Prav tako oa zahteva povezovanje z drugačnimi sistemi več tr-žnih mehanizmov, večje spoštovanje eko-nomskih zakonitosti; to so takorekoč ak-siomi tega sodelovanja z enim ali drugim delom sveta. T: Se pravi, če pogledamo jugoslo-vansko tradicijo, nam veliko bolj ustre-za Kompleksni program? J. Stanič: Nekaterim v Jugoslaviji, pravzaprav kar večinskemu delu, ustreza predvsem čisto po ekonomski logiki. Ker ta ekonomska logika, njeno funkcionira-nje in nivo so nekonkurentni na Zahodu. Na Vzhodu pa so odprta vrata, tu se mno-ga naša podjetja uveljavljajo kot izvozniki in seveda težijo tja. Eno ključnih vprašanj je tudi to, da so ključni gospodarski meha-nizmi taki, da dajejo prednost sodelovanju z Vzhodom. Rubelj je veliko bolje ocenjen kot dolar. Izvažajo na Zahod in ustvarjajo izgube, medtem ko z izvozom na Vzhod ustvarjajo dobičke. Že sam gospodarski mehanizem sili k sodelovanju z Vzhodom in to je tudi eno tistih resnih vprašanj, o katerih bi morali govoriti, kerje vendar do-ločena moč države v usmerjanju izvoza v gospodarstvu. T.: Še vedno si zakrivamo oči, češ da mora Jugoslavija ostati neuvrščena. nevtralna itd., pa vendar je jasno kot na dlani, da pomeni vpetost v nek ideološ-ki program tudi ideološko opredelje-nost. J. Stanič: Ce bi se stoodstotno podre-dila enemu programu, bi to najbrž bilo res. Vendar pa sodelovanje in lovljenje koraka s tehnološkim razvojem ne pelje v ideo-loško odvisnost, v vključitev v ta ali oni blok. Konec koncev imate celo vrsto dr-žav, ki niso nikamor vpete: Švica, Šved-ska, Avstrija, Finska so zelo uspešne drža-ve in sodelujejo tako na eni kot na drugi strani. To so lepi primeri, kako se da obdr-žati korak s svetom, ne da bi morali vsto-piti v ta ali oni blok. Alternativa ni samo to, ali Vzhod ali Zahod. Alternativa je v tem, ali bomo držali korak z razvojem v svetu, ali ne. In tega koraka zdaj z razvitim delom sveta ne moremo držati, če najbolj razviti del tega sveta preprosto zanemarimo. T.: Kako pa lahko komentirate izjavo, da je vsakdo, ki je proti Kompleksnemu programu, nekaj podobnega kot proti-državni element? J. Stanič: Takih izjav je bilo zadnje čase veliko in osebno me niti ne vznemirjajo, ker menim, da je to odraz določene poli-tične kulture, ki je tu prisotna. Izraz politič-ne kulture pri nas je pač, da vsakemu, ki se z nečim ne strinja, rečeš, da je sovraž-nik, desničar, levičar ali stalinist... Imamo cel kup teh političnih psovk, ki se zmeraj uporabljajo v polemikah, resničnih ali na-mišljenih. Za tem pa ponavadi ne stoji kaj resnega. Morda bi izrazil obžalovanje, da je nivo politične razprave in politične kul-ture izredno nizek. Smo pač zaostali na tem področju. T.: Ravno na ta sklop politične kulture se navezuje tudi dejstvo, da smo rela-tivno pozno izvedeli za Kompleksni pro-gram. J. Stanič: Gotovo. Mislim, da je bilo po-polnoma nepotrebno skrivati to dejstvo in ga obravnavati kot nekaj tajnega, poseb-no zato, ker so naši organi, naši predstav-niki, javno povedali, da tega ne moreš skrivati pred Zahodom, ker to tako ali tako izvedo, pred Vzhodom tudi ne, zato ker jim moraš to povedati, če se hočeš pove-zati z njimi. Torej skrivaš le pred lastno javnostjo. To pa je popoln nesmisel, osta-nek nekega infantilnega načina vodenja politike, ki dobiva videz pomembnosti in veličine s tem, da se skriva pod oznako »strogo zaupno«. Mislim pa, da bi bilo zelo zanimivo na-rediti analizo, pregled, novinarsko-publi-cistično delo o pisanju in reakcijah v zvezi z vsem tem, tako da bi videli eklatanten primer nerazvitosti te politične kulture in političnih razprav v Jugoslaviji. To je namreč primer, iz katerega se da veliko naučiti za prihodnost. Izrazito neproduk-tivno je, prepričevati se z ene na drugo stran, kdo je večji sovražnik. p TRIBUNA - STRAN 20 ASTROLOGIJA HOROSKOP MLADEGA GLEDALIŠKEGA REŽISERJA Poskus obrazložitve neke-ga karakterja na osnovi sin-hronega delovanja makro-kozmičnih in mikrokozmič-nih energij IME IN PRIIMEK: Aleš KRANJC DATUM ROJSTVA: 18. julij 1962 POKLIC: Študent filozofije, gledališki režiser ASTROLOŠKA KONFIGU-RACIJA: Sonce: Rak Ascendent: Dvoj- čka Luna: Vodnar Raki veljajo za zelo mehke, občutljive Ijudi. Zelo so čustveni in prizadene jih vsa-kršna grobost. Slabe izkušnje, ki jih prido-bijo v stiku z neprizanesljivim zunanjim svetom, marsikoga izmed njih pripravijo do tega, da se zaprejo vase in le redkokdaj pokujajo izza svojega oklepa. Tako mnogi bolj malo govorijo, če pa že, se v njihovih besedah pogosto odraža nezadovoljstvo nad življenjem. Tale je drugačen. Zaradi vpliva Dvojčkov in Vodnarja je eden iz-med najdružabnejših in najpopularnejših predstavnikov svojega znaka. Kadar kriti-zira, počne to dobronamemo, kajti rad po-maga. Poleg tega je za razliko od mnogih drugih rakov optimist in prepričan je, da se dajo vse stvari na svetu izboljšati. Rad »brska« po drugih Ijudeh, ne prenese pa, da bi kdo brskal po njem. Če se mu kdo skuša preveč približati ali mu celo da ve-deti, da ga je »prečital«, se bo hitrojjmak-nil vase in končal poznanstvo. Če kdo hoče več, kot je sam pripravljen dati, bo zelo užaljen. Pri vsem, kar počne, ga vodi intuicija. Sposoben je bolj objektivnega presojanja kot drugi raki in se dobro zaveda, da je tre-ba pri vsaki odločitvi upoštevati izkušnje iz preteklosti. Ker zna obenem zaslutiti, kako se bodo stvari odvijale v prihodnosti, je dober planer in odličen svetovalec. Njegova šibka točka utegne biti preve-lika površnost. Pogosto misli na več stvari naenkrat in to ima za posledico določeno mero raztresenosti, nemira in občasno nesposobnost, da bi se y neko stvar po-globil. Dobro bi bilo, če bi si privoščil malo več počitka. Ascendent v dvojčkih daje sposobnost komuniciranja in je karakterističen za Iju-di, čigar poklic je vezan z mediji. Težišče dejstvovanja našega današanjega »klien-ta« pa je še prav posebej usmerjeno na li-teraturo in komunikacije vseh vrst Sem seveda spadatudi gledališče. Izredno rad bere. Sposoben je prebirati ne le novelis-tiko in dramatiko, ampak tudi poglobljene študije, za kakršne mnogi Ijudje nimajo potrebnega potrpljenja. Verjetnoje stras-ten zbiralec knjig. Poleg filozofije in gleda-lišča ga zanima psihologija in pa tista ob-dobja iz zgodovine, ki so v znaku revolu-cionarnih preobratov. Izsledke s področja psihologije jemlje kot izhodišče za krea-tivno dejavnost. Kar dela, dela zelo zagnano. Če vidi pred sabo cilj, se zelo potrudi, da ga dose-že. Tu mu pomaga sposobnost, da se po-stavi na čelo nekega projekta. Čeprav je včasih prehitro zadovoljen, vedno z neko veliko sigurnostjo konča tisto, kar je začel. Kariera je v znamenju zmagoslavja. S službo so povezana tudi potovanja v tuji-no. Tu moramo pripomniti, da je čez mero nesrečen, kadar ne more na kakšno pot. To mu lahko povzroči pravi manjvred-nostni kompleks. Brez potrebe. V, tujini tako ali tako nikoli ne bo preveč zabavno, ker bodo potovanja vedno povezana z resnimi poslovnimi obveznostmi. Za za-bavo ne bo časa. Poiščimo še kakšno šib-ko točko. Večina rakov nosi obleke klasič-nih krojev iz trpežnih materialov, ki jih lah-ko nosijo najmanj deset let. K temu jih sili potreba po sigurnosti in bojazen, da ne bi preveč izstopali iz množice in se tako po nepotrebnem izpostavljali. Tale pa se na-giba k ekstravagantnosti. Sicer ima rad črnino, vendar pa verjetno včasih začuti silno željo, da bi oblekel hlače z živobarv-nimi rožastimi vzorci, si posadil na ramo opico in se tako posprehodil po Nazorjevi. Če tega iz kakršnihkoli vzrokov ne počne, priporočamo, naj kompletno izkoristi vse pred- in popustne dneve, kajti enkrat se je treba izživeti. V poklicu smo torej napovedali uspeh. Kaj pa privatno življenje? Možni neuspehi so lahko posledica nekoliko šibke volje in pa prevelike impulzivnosti ob nepravem času. Vendar - brez bojazni. Zvezde so mu naklonile veliko število vplivnih prija-teljev in zaščitnikov, ki ga bodo vedo pro-težirali, če se bo kje zataknilo. Zdaj pa bomo še malo bolj nesramni -pričeli borno namreč z analizo tistih poka-zateljev, ki so ključni za Ijubezensko življe-nje. Je zelo romantičen, vendar pa neu-godni aspekti Marsa in Venere kažejo na občasne »kratke stike« na Ijubezenskem področju. Tu je zelo občutljiv. Včasih pre-več pričakuje in je potem razočaran. Lju-bezen in strast nekako nista sinhronizira-ni, zato se v stanju zaljubljenosti do izvo-Ijenke ne zna ustrezno obnašati. Veliko-krat prihaja do Ijubosumja in napetih si-tuacij. Kakšna temnolasa lepotica utegne popolnoma blokirati njegov ustvarjalni zagon. Takrat se bo umaknil v zavetje svojega doma, kjer bo še bolj trpel. Počasi bo prebolel, vendar to rakom vzame kar preveč časa. Kadar ga zradi neuspehov v Ijubezni, ki sicer niso pogosti, zato pa to-liko bolj fatalni, zagrabi melanholija, naj doma čimveč gleda televizijo. Počasi se bo izvlekel. Vendar pa pri njem velja pra-vilo: če se zveza enkrat pretrga, se pretrga za zmeraj. Velika sreča ga čaka s stalno partnerko. To bo zelo razgledana punca, morda kakšna sodelavka. Zveza bo temeljila na medsebojnem spoštovanju in prijatelj-stvu. Če pozna kakšno privlačno temno-lasko, rojeno v znamenju škorpijona (predvsem v obdobju od 1. do 7. novem-bra in od 1 8. do 22. novembra), naj ji čim-prej pokaže svoje simpatije, ker bo morda prava. Ko se bosta poročila, bosta skupaj zaslužila veliko denarja. Z denarjem sicer tako ali tako nima problemov, če pa že pri-de kriza, ta vsekakor ne traja dolgo. Po-slov, ki se finančno ne izplačajo, na njego-vem meniju enostavno ni. PROGNOZA ZA LETO 1 987 Ne vemo sicer, v katerem letniku je naš »klient«, vendar izgleda, da se bo letps več ukvarjal z umetnostjo kot s filozofijo, čeprav morda proti svoji volji. Naznačen je nek definitiven preobrat na področju študija. Lahko seveda upamo, da bo to diploma, v nasprotnem primeru daljša prekinitev študija. Bolj verjetna je zadnja možnost. Prišel je čas, ko si mora priti na jasno, kakšno je njegovo poslanstvo na tem svetu. Pri tem se bo moral soočiti z nekaterimi bolečimi spoznanji. Gre za neko ključno fazo v njegovem razvoju, ka-kršno sicer pozna ali jo še bo spoznal vsak izmed nas. Vsekakor so takšne faze »čiš-čenja« nujne. Vsake toliko mora v nas ne-kaj odmreti, da da" prostor novemu. EMA KURENT PRIPIS UREDNIŠTVA: Klient se strinja z objavo članka. TRIBUNA -STRAN 2;- BORZA BORZA BORZA-trgovska ustanova, v kateri se po posebnih pravilih in uzancah trguje z denarjem, vrednostnimi papirji in določe-nimi tipiziranimi vrstami blaga in uslug. Za začetke borznega poslovanja veljajo operacije z menicami italijanskih trgovcev v obdobju med XII. in XIV. sto-letjem v nekaterih italijanskih jn severnoevropskih mestih. Zdi se, da je beseda »borza« v začetku označevala trgovske sestanke v hiši družine »van der Burse« v Bruggeu v belgij-ski zahodni Flandriji. Na hiši je bil družinski grb z dvema kož-nima vrečama (lat. bursa). Iz Bruggea so se trgovci nato preselili v Antvverpen, kjer je mestna uprava leta 1531 po-stavila borzno palačo. London je borzo organiziral šele v letih 1566-70 pod imenom TheRo-yal Exchange. V XVII. stoletju so se glavne borzne transakci-je skoncentrirale v Am-sterdamu, kjer se je pravo tr-govanje, predvsem z delnicami Vzhodnoindijske družbe, šele pravzaprav pričelo. Ko pa so Amsterdam zavzeli Francozi, se je na prvo mesto prebila borza v nemškem Frankfurtu na Majni. Pariz dobi borzo leta 1702, London pa uvede trgo-vanje z delnicami leta 1691. Berlin dobi svoj t. i. Boersen-ordnung leta 1 739, Dunaj svo-jo Fondboerse leta 1 771, Trst pa leta 1794. Borzi v Phila-delphiji in Nevv Yorku sta bili ustanovljeni ob koncu XVIII. stoletja, Japonska pa ima riže-ve borze že od XVII. stoletja. Borze se v glavnem delijo na blagovne in efektne. Blagovne borze trgujejo z iz-delki, ki so zamenljivi in s katerimi je mo-goče trgovati na podlagi tipizirane kvalite-te. Blagovne borze se delijo naprej na splošne produktne in specialne borze s samo enim ali skupino sorodnih artiklov. Na efektnih borzah se običajno trguje s tujimi plačilnimi sredstvi (valutami in de-vizami) in s tujimi plačilnimi vrednostmi, predvsem z delnicami. Na nekaterih bor-zah se opravljajo tudi t. i. dnevni denarni posli, oz. posojila s poljubnim odpoved-nim rokom. Glede na splošno stopnjo in-gerentnosti določene države (vpliv, pose-ganje) v gospodarsko poslovanje se ureja tudi odnos te države do borze, vse od po-polnega nevmešavanja preko vpliva do samega formiranja tečajnih list. V nekate-rih državah vršijo nadzor nad borzami trgovske zbornice. Borzna zaključnica je običajno pod-laga in dokaz o poslu, ki je bil sklenjen po borznih uzancah. Kasa posli se zaračuna-vajo v gotovini in jih včasih imenujejo tudi efektivni, ker je kupljeno blago pri tem dejansko prevzeto, oziroma prodani efekti v resnici dobavljeni. Pri terminskih poslih preteče med sklenitvijo in izvršitvijo daljši rok; pri ultimo-poslih je kot rok določen konec meseca, pri medio-poslih pa sredi-na meseca. BORZNI MEŠETARJI Ti posredujejo med kupci in prodajalci, ne opravljajo pa poslov za svoj račun. Ko-misionarji zastopajo svoje kliente pri sklepanju borznih poslov. Angleške borze poznajo t. i. brokerje kot mešetarje in job-berje, ki posredujejo med kupcem in pro-dajalcem m sklepajo posel z obema v last-no korist. ARBITRAŽNI POSLI To so posli, ki poskušajo izkoristiti te-čajne razlike določene vrednosti na dveh ali več borzah, internacionalna arbitraža pa izkorišča tečajne razlike med borzami v dveh ali veČ različnih državah. Likvida-cija terminskih poslov se izvršuje redno preko posebne ustanove, ki se nahaja bo-disi na sami borzi ali izven nje (likvidacij-ske blagajne, obračunski zavodi, meše-tarske banke in podobne ustanove). V državah z več borzami sta za formira-nje tendence in najpomembnejših tečajev merodajni ena do dve borzi, ostale pa imajo bolj ali manj lokalni pomen. Efektna borza v New Yorku (Wall Street) velja da-nes za najpomembnejšo efektno tržišče na svetu. London je zaradi velikega števiia efektnih poslov držav članic Common-vvealtha in drugih pred vojno veljal za na-jpomebnejše efektno, pa tudi finačno sre-dišče sveta. Pariška borza se danes omejuje na nacionalno tržišče za Francijo. Berlin je po II. svetovni vojni veliko izgubil in je danes praktično brez pomena. Izmed borz v manjših državah velja omeniti bor-zo y Amsterdamu, ki se danes prišteva k vodilnim borzam. Pri blagovnih borzah je lokacija pogosto povsem drugačna kot pri efektnih. Tako so na primer za promet in oblikovanje cen pšenice merodajne (v dr-žavah proizvajalkah) borze v Chicagu, VVinnipegu in Buenos Airesu) in v Liver-poolu kot v najpomembnejši državi uvoz- nici. Za koruzo sta odločilni borzi v Chica-gu in Buenos Airesu. Pri bombažu so vo-dilne borze v New Yorku in Aleksandriji med proizvajalkami in v Liverpoolu, Bremnu in LeHavru v državah z močnej-šim uvozom. Z juto se večinoma trguje v Londonu, cene kavt; pa oblikujejo pred-vsem v New Yorku in Sao Paolu. S slad-korjem se trguje večinoma v New Yorku in Hamburgu, borzni posli s kovinami pa so skoncentrirani v New Yorku in Londo-nu. BORZA NA NAŠIH TLEH Prvo borzo v naših krajih so na podlagi zakona, ki je bil sprejet 3. novembra 1886, osnovali beograjski trgovci, statut pa je dobila 7. junija 1897. V prvi vrsti so poslovali z valutami, predvsem z napo-leondori in tedanjimi avstroogrskimi kro-nami. Zagrebška borza je pričela z delom 4. aprila leta 1919, poslovanje novosad-ske borze pa sega v začetek oktobra 1921. Ljubljana je dobila svojo borzo 1. septembra 1924, obstajale pa so tudi blagovne borze v Skopju in Somboru. Težišče poslovanja jugoslovanskih borz je bilo poleg deviznih in klirinških nakazil v prometu z državnimi papirji. Okoli leta 1930 so se izredno razvile špekulacije z delnicami vojnih odškodnin. BORZA V SFRJ V SFRJ so med leti 1952-60 pri vseh republiških centralah Narodne banke ob-stajale neke vrste devizne borze, ki so se imenovale Devizno Obračunsko Mesto (DOM). Kasneje so bila ta mesta ukinje-na, leta 1973. pa je bil v centrali Narodne banke organiziran medbančni sestanek kot devizna borza, na katerem je 21 bank dobilo pravico nakupa in prodaje deviz. Poleg tega obstajajo v Jugoslaviji od leta 1954 produktne borze v smislu kmetij-skih organizacij, pri katerih se trguje s kmetijskimi pridelki. STOCKEXCHANGES To so organizacijr, ki omogočajo inve-stitorjem kupovanje in prodajo obveznic in delnic. Skupno s kasa posli (over-the-counter market) se to delovanje včasih omenja tudi z izrazom efektna tržišča (securities markets). Borze so tako namenjene izrazito tis-tim, ki žele prodajati ali kupovati vred-nostne papirje. Njihova najpomembnejša koristnost za družbo v celoti je v obstoju organiziranega postopka za trgovanje z vrednostnimi papirji, ki vzpodbuja rast števila investicijskih ponudb posamezni-kom in tako v splošnem razširja fond, ki je na voljo za financiranje produktivnih de-javnosti. Poleg tega pa licitacijska narava poslovanja predstavlja učinkovito meto-do za razporejanje sredstev po konku-renčnih panogah v pogojih svobodnega tržnega gospodarstva. TRIBUNA -STRAN 22 Borze v Združenih državah predstavlja-jo tržišče za poslovanje z že izdanimi vrednostnimi papirji, to je s papirji, ki so že bili v lasti investitorjev. Zato se včasih borze označuje tudi z izrazom »sekundar-no tržišče«, za razliko od »primarnega tr-žišča«, kjer gospodarske in vladne agen-cije izdajo in neposredno ponudijo nove vrednostne papirje investitorjem. Primar-ne ponudbe, s katerimi se trguje na kasa-tržišču, tako zgradijo nove fonde nepos-redno za izdajatelje vrednostnih papirjev. Promet na primarnem trgu se odvija s po-močjo odvisnega sekundarnega trga, na katerem mora vsak lastnik vrednostnih papirjev imeti stalno zagotovilo, da lahko svoj delež nemudoma proda po pravični ceni. Kadar se govori o borzi, gre v veliki ve-čini primerov za newyorško borzo, kjer se izvede kar 72 % vseh organiziranih kupčij z vrednostnimi papirji v Združenih drža- BORZA vah, kjer je vsega skupaj 14 borz. Med temi so Ameriška borza, ki je druga na-jvečja in prevzema približno 18 %-ni de-lež letnega prometa, za njo pa so Mid-west, Pacific Coast, Philadelphia-Wa-shington-Baltimore, Boston, Detroit, Cin-cinnati, National, Honolulu, Salt Lake, Spokane in Richmond stock exchange ter Chicago Board of Trade, kot se uradno imenuje borza v Chicagu. Leta 1971 je na teh borzah zamenjalo lastnike 6 milijard delnic s skupno tečajno vrednostjo preko 185 milijard dolarjev. V istem letu je bilo število delničarjev v ZDA ocenjeno na 31 milijonov. Dve izmed teh borz - New York Stock Exchange in American Stock Exchange (ki ima prav tako sedež v New Yorku) -sta nacionalni v pravem smislu te besede. Poleg teh si za to prizadeva tudi National Stock Exchange, New York City, ostale pa so t. i. »regionalnega« značaja, čeprav TELEFONSKI.POSLI - INOZEMSKI VREDNOSTNI PAPIRJI 27.februar 1987 ZVEIZNA FIEJPU&L, Daimler Benz............6660 6672 6529 6572 6590 Porsche.................5818 5868 5740 6082 6168 Wella...................3933 3905 3990 3835 3938 —F*RA/VC I J7A Club Mediteranee........1470 1460 1405 1435 1440 Elf-Acquitaine...........704 694 732 704 716 Peugeot.................2966 2855 2700 2780 2720 Comp. de Saint Gobain....869 862 844 865 862 —ISEL, I KA BJRIT^N IJJ A. BAT Industries...........109.50 108.50 111.50 107.50 107.50 British Gas.-..............15 14.80 14.20 14.60 14.60 British Petroleum........152.50 149.50 151.50 142 144 British Telecom...........49 48.50 46.80 48.50 48 Hanson Trust..............32.50 33 33.80 32 33 Jaguar___¦.___..........124 121 123.50 122 123 Trafalgar House...........62.50 62.50 64.50 63 62.50 —A/ I ZOZEMSKJl Gist-Brocades............270 269 249 257 259 Heineken.................919 932 971 954 972 KLM......................264 268 254 257 256 Nat .Niederlanden.........449 452 447 452 455 BBC....:...............15700 15800 14500 14600 14200 Holderbank.............37600 37700 36600 35400 36300 Jacobs Suchard PS.......6400 6400 6500 6420 6400 Sandoz PS..............13200 13400 13650 13000 13500 Schweizer Bankverein....3960 3980 4220 3920 3950 Schweizer Rueckvers.PS 26100 26300 26200 25400 25900 Schweizer Volksbank.... 18800 19000 20100 18500 18700 Swissair................9600 9600 10200 9500 9600 Zuerich Versicherung...59800 60800 64000 59500 59900 Zuerich VersicherungPS 26100 26100 27200 25600 25400 American Express.........929 879 913 886 898 Boeing...................700 692 653 687 680 Citicorp.................679 675 713 708 749 Coca Cola................574 577 570 569 582 Eastman Kodak............999 1006 1030 1012 1026 Exxon...................1001 1000 1052 1039 1048 General Dynamics........1012 1004 950 983 985 General Electrac........1316 1317 1330 1298 1298 General Motors...........959 963 995 985 983 Mariott Hotels...........492 483 454 460 469 McDonalds................981 969 929 965 966 Merck...................1970 1990 i849 1916 1910 Merrill Lynch............543 549 591 562 580 Unisys..................1375 1391 1370 1397 1400 Xerox....................945 945 924 939 957 Fujitsu....................76 75.50 79.50 78.50 80 Mazda.....................30.50 30.50 32 30.50 30 Mitsui & Co...............51.50 50 49 49 48 NEC......................166 166 167 169 170 Pioneer..................191 192 200 192 199 Tokio Electrac Power.....706 705 654 716 640 gre velik delež vrednostnih papirjev po posebnem »dvojnem tržišču« - torej tudi preko ene izmed nacionalnih borz. BORZE VTUJINI V praktično vsakem večjem svetovnem središču obstaja tudi borza. Evropska borzna trgovina se je razvila iz več stoletij starih posojilnic, trgovcev z denarjem in premičninami. Predhodnica pariške borze z imenom La Bourse, datira v leto 1138. Amsterdamska Effektenbeurs sloni na prepričanju, da so bila njena trgovanja z delnicami Nizozemske Vzhodnoindijske družbe leta 1602 prvo organizirano borz-no poslovanje na svetu, londonska borza pa je bila ustanovljena v 17. stoletju. (se nadaljuje) MATEJ RUS mmmmmmmm ICOLERE, IZGUBLJENI SAMURAJI Danes na Japonskem literatura ni več v modi. Današnja mladina ne sanja več o tem, kako bi pisala ro-mane, ampak kako bi izumljala nove logogrife. In vendar so bili ve-liki romanopisci nekoč zelo cenjeni. V šestdesetih letih so najbolj spoštovani med njimi - Kobo Abe, Kenzaburo Oe, Shusako Endo - v japonskih literarnih krogih kraljeva-li kot nesporni mojstri. Yukio Mishi-ma je bil med vsemi temi ustvarjal-ci gotovo najbolj izviren. Za podobo plodnega pisatelja, ki ga je cenila široka publika, je skrival še druge obraze: priznan homoseksualec, oženjen in oče dveh otrok; izvežban športnik, ki je bil hkrati tudi vnet za-govornik politične desnice in je čas-til cesarja; proti koncu se je spre-menil celo v vodjo svoje osebne ar-made. Leta 1970 se je pojavil na naslovnici New York Times Maga-zine, ki ga je označila kot očeta ja-ponske renesanse in Vasunari Ka-vvabata, ki je dobil Nobelovo nagra-do 1.1968., ki si jo je Mishima tako želel, je izjavil: »Pisatelj takšne kva-litete, kot je Mishima, se pojavi samo vsakih tristo let - približno.« Japonska je še vedno globoko prizadeta za-radi brezpogojne kapitulacije, ki so ji jo vsilili zavezniki. Ob koncu druge svetovne vojne so Japonci, potomci osemsto let stare vojaške tradicije, prvič po več kot dvatisoč letih prišli pod jarem tuje sile. Prisiljeni so bili sprejeti ustavo, ki so jo sestavile ZDA in v kateri je bilo določeno: »Japonsko Ijudstvo se za vedno od-poveduje vojni kot suvereni pravici naroda, tako kot tudi ogrožanju in sili za poravnavo mednarodnih sporov.« Gledan s stališta tega grenkega ponižanja je gospodarski razvoj, ki so ga dosegli Japonci po drugi svetovni vojni, povsem nepomemben. Njihovo veliko bogastvo samo delno blaži ne-zaslišano sramoto ameriške okupacije, ki je s svojimi vojaškimi bazami na vseh strateško pomembnih točkah arhipelaga še danes real-nost. Da bi zgradili nov narod, enega najuspešnej-ših in najbogatejših na svetu, so bile potrebne velike žrtve. Bilo je potrebno pozabiti kulturo prednikov, zadati udarec naravnemu ravnotež-ju. Nemogoče bi bilo poravnati škodo, ki so jo prizadeli pragozdovom in prekrasnim pešče-nim plažam, spremenjenim v igrišča golfa za poslovneže ali pa pozidanih z ogromnimi be-tonskimi valobrani. Povprečnega Amerikanca komaj kaj moti, če avtocesta iznakazi pokraji-no. Japonci, ki so esteti celo v najdrobnejših aspektih njihovega vsakdanjega življenja, pa bodo posledice posegov v naravo zelo drago plačali. Ampak blaginja ni uničila samo plaž, ja-ponske umetnike je prignala do roba paralize in otopelosti. Japonski film nam je dal izdelke svetovnega pornena. Sedaj v serijah proizvaja soft porno. Od leta sedemdeset dalje pa niso natisnili niti enega dobrega romana. Res ie, da bi lahko isto rekli za zahodne dežele. Ampak skrbi me dej-stvo, da vsi delujoči japonski umetniki po svo-jih lastnih sodbah izdelujejo dekadentna dela. Mislim na Eiko Ishioko, ki je priznana kot ena najboljših grafikov sveta. V njenih kreacijah iz-ključno prevladujejo eksplicitne podobe pedo-filije. Mislim na Buto, kjer plesalci oponašajo defekacijo, prdce, riganje ipd. - skatološki sim-boli bolečinskega krika, ki prihaja iz črevesja in-dustrializirane Japonske. Za Mishimo je bila Japonska žrtev ameriš-kega imperializma. Njegovi sonarodnjaki so se odpovedali svojim vrednotam, Amerika jih je kulturno kolonizirala. Yukio ni videl nobene po-litične rešitve: karje v bistvu hotel, jebil popoln izgon. Barbare bi bilo treba pognati iz Japon-ske; sredstva, s katerimi bi to dosegli, mu niso bila mar. Začel je zaničevati zahodno kulturo in še posebej humanistični ideal, ki je po njego-vem zastrupljal japonsko dušo. Treba je imeti pred očmi ves ta koncept, če hočemo razumeti smisel Mishimovega samo-mora, ki bega zahodnjake, ker ne morejo ra-zumeti, da je to dejanje, ki je zapisano v neko tradicijo, lahko vredno spoštovanja. Za nas je to približno tako, kot da bi Hemingway končal svoje trpljenje v zadnjem dejanju hrabrosti, sredi poldneva na Plaza de toros, namesto da si je diskretno pognal kroglo v glavo pri sebi doma. Mishimov samomor je daleč od spekta-kularne geste, je krvava metafora trpljenja nje-govega naroda - metafora, ki je ta veliki roma-nopisec ni zapisal s peresom, ampak s kratkim samurajskim mečem, ki si ga je zarinil v trebuh. Zadal je globoko rano kolektivni zavesti in Ja-ponci sedaj ne vejo, ali naj ga hvalijo ali prekli-njajo. Mishimi se je moralo zdeti, da ga predstav-niki japonske desnice, ki so ga na skrivaj pod-pirali, ne bodo več priznavali, takoj ko bo ozna-nil svoj samomor. Ampak tega si ni gnal preveč k srcu, kajti z dušo in telesom se je zapisal de-janju, o katerem politični možje njegove dobe niso hoteli odkrito razpravljati, namreč, da bi ponovno obudil zavest narodnega ponosa in remilitarizirai Japonsko. Šele sedaj mu njegovi sonarodnjaki začenjajo slediti. Zamislimo si sledeči scenarij: pisatelj Nor-man Mailer se je dokončno odrekel temu, da bi se izražal v svojih romanih. V nekem nastopu na televiziji se označi za neonacista, zbere majhno skupino študentov, rahlo norih pripad-nikov skrajne desnice, da bi osnoval svojo ar-mado in jo ponudi policiji na voljo za pomoč pri zadušitvi demonstracij proti apartheidu na uni-verzitetnih kampusih. Caspar VVeinberger iz političnih interesov Mailerju dovoli, da se nje-gova armada uri v Fort Banningu in Ronald Reagan iz črne blagajne jemlje denar, da bi z njim Mailerju pomagal financirati njegove de-javnosti. V ZDA se tak scenarij lahko zdi neverjeten; tudi na Japonskem ni ravno pogost pojav, am-pak prav nekaj podobnega je doživel Mishima. V začetku 1968 se je odločil, da bo osnoval tis-to, kar je imenoval: »armada, ki je po številu najmanjša na svetu, a največja po duhu.« Tate-nokai (»Ščitova druš&ina«, po japonsko) je šte-la približno sedemdeset študentov, od katerih jih je veliko pripadalo športnim kluborn tokij-skih univerz. Večina med njimi so bili odkriti pripadniki skrajne desnice. Urili so se v poseb-nem taboru na gori Fuji; pri vajah so jim pove-Ijevali redni častniki japonskih samoobramb-nih sil. Pričujoči tekst o japonskem pisatelju Yukiu Mishimi je napi-sal njegov osebni prijatelj, nek-danji dopisnik londonskega Fi-nancial Timesa v Tokiju, Henry Scott Stokes. Mishima je 25. no-vembra 1970 izvedel hara-kiri. Stirje njegovi romani so preve-deni tudi v slovenščino: Kipenje morja, Po banketu, Pomladni sneg in Pobegli konji. Fotografi-je, ki spremljajo tekst, so iz Schraderjevega filma Mishima. Vukio je izjavil, da Tatenokai služi kot milica in tako pomaga policiji na tokijskih ulicah v nje-nih spopadih z Zengakuren (kar je veliko hujši ekvivalent ameriških študentskih organizacij iz šestdesetih let kot npr. SDS). »Byron je imel 300 mož in je gradil ladje,« je Yukio razlagal z nasmehom. »Zakaj bi jaz ostal brez dela?« Am-pak cilj, ki mu je sledil Tatenokai ni imel nič by-movskega. Iz svoje male armade je hotel na-praviti samomorilski eskadron, s katerim bi iz-vedel harakiri - svoj hara-kiri. V resnici je imel dva močna in visoko plasi-rana zaveznika: Eisaku Sata, japonskega pre-miera med !eti 1964 in 1972 in Vasuhiro Na-kasoneja, sedanjega prvega ministra, ki je bil v času Mishimove smrti obrambni minister. Sato je jamčil financiranje Tatenokai iz fondov, ki so jih zalagali desni poslovni krogi. Nakaso-ne je bil tisti, ki mu je dovolil, da je uril svojo ar-mado na gori Fuji. (Do danes noben japonski novinar ni nakazal na tesne vezi, ki so obstajale med Satom, Nakasonejem in Mishimo, čeprav veliko novinarjev ta dejstva zelo dobro pozna.) Sam Mishima ni bil neranljiv za ves merkan-tilizem in celo še kaj hujšega. Med približno sto knjigami, ki jih je napisal, jih je bila polovica na-menjena ženskim časopisom, ki so jih objavljali v obliki slabih, a dobičkonosnih feljtonov. Razkazoval se je na revijah erotičnih music-hallov, igral v drugorazrednih gangsterskih fil-mih. Takšne filme Japonci imenujejo yazuka in so za Japonsko tako pomembni, kot je vvestern za Hollywood. TRIBUNA -STRAN 24 rCOLERE »Vazuka, je rad razlagal Mishima, »so zadnji poroki duha samurajev v naši skorumpirani družbi.« Mishimov samomor ostaja najbolj osupljiv pojav v japonski povojni zgodovini. V sprem-stvu štirih članov Tatenokai v slovesni uniformi je Yukio zavzel mesto glavne vojaške posto-janke v središču Tokija, tako da je vzel za talca generala, ki je poveljeval bazi in je z vsem za-upanjem privolil v pogovor s pisateljem. Yukio je z nožem prisilil generala, da je ukazal svojim, naj zberejo garnizon v bazi lchigaja, ki je satno dva kilometra oddaljena od kabineta prvega ministra. Z balkona, ki je obvladoval področje, na katerem so se odvijali manevri, je začel go-vor, namenjen vojakom; takrat se je javnosti zadnjič prikazal. Prihod policijskih helikopterjev je skoraj po-polnoma onemogočil kratek Yukijev govor, ki je v bistvu samo premleval vse običajne teme desnice: reforme ustave, uzakonitev vojske, nacionalizem. Njegov edini cilj je bil, da bi po-jasnil razloge, zaradi katerih je nameraval umreti. (Niti najmanj ni nameraval izvesti dr-žavnega udara, kot so takrat nekateri mislili.) Ampak hitro je opazil, da so, kolikor so ga mog-li poslušati, ti Ijudje, postajali vedno bolj zbega-ni zaradi njegove retorike. Mishima, ki ga je nji-hova pasivnost spravila popolnoma ob živce, je končno izgubil vso potrpežljivost. »Nikoli ne boste napravili ničesar za svojo domovino! Za vas sem si zamislil veličastno prihodnost, am-pak vi ste samo banda ameriških plačancev, da, plačancev!« Poskušal jih je ganiti s tistim, kar je zanj predstavljalo najhujšo žalitev. Uspe-lo mu je. V posnetku govora lahko slišimo, kako se je začelo širiti splošno mrmranje v od-govor tej obtožbi, potem je nekdo zavpil: »Spravite ga dol!« in končno: »Treba ga je stol-či! Ubijmo ga!« Mishima se je hitro vrnil v generalovo pisar-no, kjer si je razparal trebuh. Hisoo Morita, star petindvajset let in član Tatenokai, mu je odse-kal glavo, kakor nalaga običaj seppuku, potem je nek tretji član Tatenokai obglavil še njega. Se preden so se trupla ohJadila, so politični možje že intervenirali po radiu. Eisaku Sato, ki so ga ustavili novinarji, ko je hitel v svoj kabinet, kjer so ga čakala zadnja sporočila vojske in policije, je izjavil, da je Mishima postal kichigai - nor. Vasuhiro Nakasone je dejal, brez velikega tve-ganja, da je meja, ki loči genija od norosti, prav majhna. Oba moža sta se brez zadržkov odpo-vedala Yukijevih dejanj in niti malo nista naka-zala na tesne stike, ki sta jih vzdrževala z nje-govim samomorilskim eskadronom. Zanju je bil primer Mishima ad acta. Skozi stoletja so Japonci religiozni obred hara-kiri ali seppuku izvajali v znak protesta. Mishimov seppuku ni bil naperjen samo proti amerikanizaciji, meril je tudi na cesarja. V neki debati z levo usmerjenimi tokijskimi štu-denti je Yukio prizanesljivo izjavil: »Podobni smo si, vi in jaz. Edina razlika je v tem, da je v moji glavi ena karta več, ki je vi nimate, joker: cesar.« Njegova drža proti cesarski instituciji in cesarju samem je bila osrednji element njego-ve politične misli. Do Hiro-Hita, ki se je po uka-zu generala Mac Arthurja leta 1946 odpove-dal svojemu božanskemu izvoru, je bil zelo strog. Milijone Ijudi je umrlo v imenu cesarja, kako jih je mogel izdati. Zvest podiožnik ni smel omadeževati časti svojega vladarja z neposredno verbalno kritiko, ker bi to pomenilo pomanjkanje lojalnosti. Ostalo mu je samo to, da si je na tihem vzel živ-Ijenje. »Njegovo bojno polje je bilo brez slave«, je zapisal Mishima v svoji noveli Patriotizem o nekem mladem poročniku kraljeve armade, ki je napravil hara-kiri. »Bojno polje, kjer ni mesta za herojska dejanja, kjer je v prvi vrsti samo duh.« Tukaj je odgovor na to, zakaj je tudi Mis-hima sledil istemu ritualu: To je bilo znamenje, ki ga je poslal narodu, duhovni državni udar. Kerse je upal dotakniti najvišjega tabuja, ce-sarja, je tudi Mishima sam postal tabu. V ja-ponščini ne obstaja nobena biografija o njem, v nobenem časopisu se ni pojavila kritika zad-njega dela Morja rodovitnosti. Film Paula Schraderja Mishima, ki so ga posneli na Ja-ponskem, z japonskimi igralci, verjetno tu ne bo nikoli prikazan; pred kratkim so organizator-ji nekegafilmskega festivata vTokiju film uvrs-tili v program, pozneje pa so si premislili in ga črtali. Nek Japonec, filmski producent, je celo izjavil, da film ni primeren za japonsko menta-liteto. Lahko bi rekli, da je samomor za Mishimo predstavljal vrhunec njegovega dela. In Schra-der trdi, da je bil »devetdeset prpcentov umet- niško delo, samo deset procentov pa politična gesta«. Nekateri, ki so dejstva postavili na glavo, so videli v tem samo smešno dejanje; državneg^ udara ni bil sposoben izvesti, in celo njegov seppuku se mu jeponesrečil. (Koje Morita ho-tel obgtaviti Mishimo, mu je porezal rame ih pii tem napravil pravi masaker.) Mishima je goto-vo vedel, da se je on sam in njegov samomo' zde! Japoncem smešen, vendar ga je to samo potrjevalo v njegovi veri, da so na Japonskeni potrebne korenite spremembe.. V svojem bistvu je bil, tako kot večina Ja?-poncev, velik estet: »Iz svojega življenja hočera napraviti pesem«, je dejal... Na Japonskem obstaja estetika destrukcije. »Lepota, vse lepe stvari, so zdaj moji sovražniki,« piše v Zlatem paviljonu. Verjel je v obstoj bolj vzvišene lepote, ki bi se lahko utelesila v remilitarizaciji Japon-ske ali pa v običaju hara-kiri. In skoraj nujno je, da se vprašamo, če ne bi Japonske kot lastnice atomskih sil, ki zapravlja svojo kulturno dedif ščino v brezumni ekonomski konkurenci z zaf hodom, zapeljalo perverzno estetsko dejanje: destrukcija planeta. »Zahteva po uničenju sve*-ta je po malem, dan za dnem, postaja tisto, kar mi je najbolj ustrezalo,« beremo v Mishimo-vem avtobiografskem eseju Sonce in Jek/o: »zelo težko je bilo, zdelo se mi je nenormalno, da bi živel v miru... Ni bolj bleščečega trenutka od tistega, v katerem se naše vsakodnevne fantazme smrti, nevanosti, uničenja sveta pre^-tvorijo v dolžnost, ki jo je treba izpolniti...« 1 Prevod JANA PAVLIČ TRIBUNA -STRAN PORNOLABOR PETER LOVSIN IN INTERVIEW 0 nenehnih težavah, ki tarejo pornofile, in o načinih, kako se teh težav pornofili lahko znebi-mo, se je urednik vašega pornola-borja Primož Truba pogovarjal z znanim Slovencem, tovarišem Lovšinom Petrom, tudi pevcem nekoč baje vprašljive skupine Pankrti, sedaj pa tudi spremlje-valcem t. i. bele karavane naših smučarskih upov in odrešiteljev tega naroda. Navkljub delegat-skim vprašanjem, ki so metala na naš pomolabor slabo luč, se vam bo ob branju tehle vrstic pogled zanesljivo zvedril in uprl v lepo prihodnost, ki nas pornofile čaka. PORNOLABOR: Podaj nam zgodovino pornografije na naših tleh vključno s časi, ko so tod seksali še stari Slovani. LOVŠIN PETER, pevec & no-vinar: Rekel bi: prava zgodovina pornografije šele nastaja in je v procesu oblikovanja. Naši predni-ki so tudi veselo fukali in se nad tem izživljali, vendar na žalost to ni dokumentirano, razen v naših narodnih pesmicah, v takem ob-segu, da bi se človek nad zapu-ščino lahko zdrkal - to bi naj pornozapuščina tudi predstavlja-la: vzburjenje kasnejšim rodo-vom. PORNOLABOR. Kakšno je prav ta trenutek stanje porno-grafije doma? LOVŠIN PETER: V zadnjih petih, šestih letih smo naredili pomemben korak v podružblja-nju pornografije: tako kot na ža-lost še črni (pa kljub temu soraz-merno bogat s kvalitetnimi proiz-vodi) trg s porno publikacijami, časopisi in videom, ki vendar omogoča recipientom (porabni-kom) pornografije, ki so med sabo povezani kot velika družina, da mnogo vidijo in preberejo. Tudi lastna domača produkcija je dovolj zanimiva; izdaja knjig ali zbirk domačih in tujih avtorjev ter objava člankov-textov v raznih revijah, kjer bi izpostavil začetne številke Punk problemov. Torej se položaj izboijšuje. Kvantiteta je zadovoljiva, manjka pa vrhuns-kih stvaritev, kar pa ni le problem slovenske in jugoslovanske po-rno scene, ampak splošen pojav. Mislim, da se mora pornoumet-nost v bodoče bolj kritično zazreti vase, kajti možnosti, da bi ustva-rili kvalitetne stvaritve, so izred-ne. Vzemimo film kot najkompe-tentnejšo formo sodobne umet-nosti; na tem področju bi bilo po-trebno pridobiti uveljavljene vr-hunske ustvarjalce, npr. Forma-na, Leoneja ali Clinta Eastwooda, da bi zateli z delom ali pa bo tre-ba izšolati svojejjudi. Po zaslugi »Zgodnjih del« Želimirja Žilnika ali »W. R. Misterij organizma« Makavejeva smo imeli dobre za-četke oziroma v bistvu zelo po- srefieno obliko pornografske umetnosti, ki pa je bila s strani oblasti brutalno zatrta. Čeprav so časi taki, da v nič ne moremo biti prepričani in da lah-ko oblastniki zaprejo ne samo ka-nale pornografske komunikacije, ampak tudi druge, lahko z opti-mizmom gledamo v prihodnost pornografije pri nas. PORNOLABOR: Torej nam je kvaliteten porno neobhodno potreben? LOVŠIN PETER: Absolutno. PORNOLABOR: Kako bi lah-ko opisal zvezo med punkom in pornografijo? LOVŠIN PETER: Od vsega začetka je bila to povezava brat-ranca in sestrične, ki jima je na-vzven najlepše kazati pravo dru-žinsko prijateljstvo, osamljene noči pa vedno rada izkoristita za veselo parjenje. PORNOLABOR. AH smatraš pornografijo za subverzivno? LOVŠIN PETER: Toliko časa, kolikor niso dane možnosti za ak-tivno delovanje v našem samo-upravnem življenju, bo pornogra-fija porno subveriziven element. To pa ni problem pomografije, marveč našega družbenega tre-nutka, t. j. sistema. Pornografija bo namreč živela dalje. PORIMOLABOR: Ko govori-rno o sistemu: kako bi ti primer-jal porno na Vzhodu in Zahodu? LOVŠIN PETER. Težko. Ob-jektivno rečeno: na Zahodu ga je v obilici in ga obravnavamo kot spolno zadevo, na Vzhodu pa ga seveda najdemo in obravnavamo kot politično pornografijo. PORNOLABOR: Politična pornografija? LOVŠIN PETER-.Tojezadeva, ki zatira spolno pornografijo zara-di hinavskih razlogov, ki najbrž terjajo preveč razlage, da bi jih tule našteval. PORNOLABOR: Tule bi imel tov. Berijo, šefa NKVD-ja (ekvi-valentna sila je bila drugod zna-na kot udba) v letih Stalinovih največjih uspehov, ki so ga (ver-jetno desničarsko-revizionistič-no kontrarevolucionarni) viri dolžili vsakršnih nemarnosti, tudi takih, ki spadajona področ-je seksa. Kako bi te insinuacije komentiral? LOVŠIN PETER: Berije nisem poznal osebno, tako da ne mo-rem podati dobre razlage njego-vih dejanj. Gotovo pa je potrebno spolne manijake razdeliti na tiste, ki imajo družbeno moč, in na tis-te, ki je nimajo. Tisti, ki jo imajo, postanejo ponavadi najvetji dušebrižniki in nosilci idej čistosti za Ijudske mase. PORNOLABOR: Kakšno je v pornografiji razmerje med moš-kim in žensko? LOVŠIN PETER: Mislim,daje ženska za razliko od marsikaterih drugih področij družbenega izživ-Ijanja v pomografiji razmeroma enakovredno zastopana. Kolikor bolj je njen položaj v pornu akti-ven, kolikor bolj lahko npr. kot ig-ralka v filmu uživa v celi zadevi in kolikor bolj se v njenih fukih čuti življenjska radost, tem višja je kvalitetna raven pornografije. Bolj so njeni užitki pristni, večje estetske in spolne užitke ima re-cipient. PORNOLABOR: Kakšen je tvoj odnos do pornografije? LOVŠIN PETER: Hrnh.Za moj odnos je bistveno, da nisern niko-li hotel biti nepristranski in pasi-ven opazovalec, ampak tudi njen aktivni soustvarjalec, že zato, ker pomografija lahko združuje tako mlade kot stare vsega sveta, kar končno pomeni tudi skromen pri-spevek k naši zunanji politiki ak-tivne koeksistence med narodi. Kljub temu, da sem se pomogra-fiji dosti posvečal po teoretski plati, pa mi je slednje služilo le kot osnova, da se približam bistvu na empiričen, izkustven način. Pot od knjige k mesu je bila zame vedno dvosmerna. PORNOLABOR: Gotovo vse pornofile zanima, kje v Sloveniji je najlaže priti v stik s pornogra-fijo? . LOVSIN PETER: Obstaja več manjših porno centrov, npr. Ko-per skupaj s Primorsko in Goriš-kim, ki je tesno navezan na s pornografijo izrazito bohotno Ita-lijo. V Mariboru je doma bolj pornografija t. i. avstro-ogrskega tipa. Tu je seveda še Ljubljana, kjer se z delovanjem Škuca, vi-deoklubov in revij (npr. Tribune) na svojstven način porno tudi le-galizira. PORNOLABOR: Kaj meniš o pornolaborju? LOVŠIN PETER: Delo, ki ste si ga zastavili v službi sle in užit-ka, je gotovo hvalevredno in služi tudi odpiranju novih obzorij, ki so nam, kot bi rekel prof. Pirjevec, v mraku naših dni §e kako potreb-na. PORNOLABOR: Petec.hva-la. Upam, da se bomo še srečali. S temi besedami je bilo najine-ga pogovora konec, sodelovanja pa seveda še zdaleč ne. Peter Lovšin, ki se s pornografijo ukvar-ja že mnoga leta, to usmeritev prav zdaj potrjuje z novo ploščo svoje skupine Pankrti, »SEX POP«, na kateri bo slišati total hard core pesem (v angleščini, da bodo lahko imeli od nje kaj tudi pornofili drugih narodnosti) z na-slovom »If you rock i\y cock, l'll vvattusi your pussy«. Ce besede »vvattusi« ne bi našli v slovarju, naj povemo, da so jo izumili Pan-krti in pomeni približno »eno dol-go natepavanje pičke z usti jezi-kom, zobmi itn«. Poleg posluša-nja te pesmi (na žalost ne v po-rnolaborju), bodo lahko v porno-laborju pornofili (v nadaljevanjih) brali tudi diplomsko nalogo P. Lovšina z naslovom Pomografija - družbeni pojav. Vaš PRIMOŽ TRUBA, urednik pornolaborja PORNOLABOR Peter Lovšin: PORNOGRAFIJA IN DRUŽBENE ZNANOSTI Čeprav pojav pornografije za našo družbo v sedanjem trenutku morda ni relevanten v tem smislu, da pornografija pri nas pač ne predstavlja resnejšega družbenega pro-blema, pa to še ne bi smel biti razlog, da se naša družbo-slovna znanost s tem poja-vom ne bi ukvarjala. Ne samo zato, ker je prisotnost po-rnografije marsikje po svetu več kot očitna, temveč tudi zato, ker se ta prisotnost od-raža tudi v našem družb^nem prostoru, ker je pornografija tako ali drugače, posredno ali neposredno, prisotna tudi pri nas. In ker konec koncev ven-darle obstaja možnost, da se v prihodnosti ta7endar pa moramo resno vzeti be-sede (svarilo) Henrya Millerja: »Strah, krivda, umor- tvorijo resničen triumvirat, ki vlada našemu življenju. Kaj je še obsce-no potlej? Celotna zgradba življenja, kot ga poznamo sedaj.«9 Po koncepciji Kaplana, konvencional-na, dionizijska in mogoče tudi romantična obscenost opravljajo svojo estetsko funk-cijo, za pornografijo, za obscenost per-verznosti in še posebno za pornografijo nasilja pa to ne velja. Ker ne služijo Erosu temveč Tanatosu. PORNOGRAFIJA IN ANTROPOLOGIJA S pojavom pornografije kot družbenim pojavom, ki odraža človekovo spolnost za nekatere v najelementarnejši, za druge pa v najbolj sprevrženi obliki, so se ukvarjali tudi številni antropologi. Mogoče najbolj znana med njimi, ame-riška antropologinja Margaret Mead, smatra za pomografijo material; ki je »preračunan na to, da stimulira špolffa občutja neodvisno od prisotnosti drugfega Ijubljenega oziroma izbranega bitja« in nneni, da je njen »bistveni element sanjar-jenje, ki predstavlja beg pred realnostjo«. 0 osebah, ki iščejo pornografijo, pa govori Meadova kot o »sanjarskih adolescentih, boječnežih, impotentnežih, senilnežih, o zdolgočasenih in nasičenih, ki se obupano osredotočajo na nenavadnosti, na risbe, ki se običajno ne rišejo, na pisanje, ki se običajno ne piše, na prizore, ki se jih ob-ičajno ne igra, vse to, da bi prebudili in na-hranili impulze, ki so brezciljni: brezciljni bodisi zato, ker so adolescenti še premla-di, da bi si poiskali seksualnega partnerja, bodisi zato, ker so recipienti pornografije izgubili vso dragoceno sposobnost spon-tane seksualne občutenosti«.10 Za svoj prispevek, ki ga je poslal Long-fordovemu komiteju za pouČevanje por-nografije, pravi David Holbrook, da teme-Iji na »filozofski antropoligiji«. Celotno gi-banje »filozofske antropologije« pa je, kot pravi Holbrook, »v nasprotju z redukcio-nizmom Galilejevega, Nevvtonovega, kar-tezijanskega pristopa k stvarnosti, tudi k znanosti c človeku, ki s svojo tendenco za objektivnim obravnavanjem povzroči zre-duciranje človeka in narave na mrtve predmete. Razlika, ki jo poudarjamo tukaj, je razlika med obravnavanjem stvari samo z zunanje strani in pa s poglablja-njem v bistvo neke stvari, v njeno notranjo' izkušnjo z uporabo domišljije in intuicije. Očitno je, da v naši literaturi posvečamo spolnosti več pozornosti s te zunanje strani, kot pa se poglabljamo v njeno not-ranjost, se pravi v njeno bistvo. S tem pa nastopi pomanjkanje razumevanja spol-nosti in njenega bistva. Učinek takega po-vršinskega gledanja je zastrašujoča loči-tev spolnosti od osebnosti.«11 »Problem pornografije«, tako sklepa Holbrook, »predstavlja zato enega na-jglobljih intelektualnih probiemov našegs časa. In eden najbolj nevarnih aspektov danes je ta, da .progresivni inteiektualec tega dejstva preprosto noče sprejeti. Kei TDIDI IMA _ CTDAM PORNOLABOR pač smatra vprašanje za zaključeno na podlagi nekaterih ocen in mnenj, ki so za-prta v ozki krog fizikalizma (ki se že zaradi tega ne morejo dokopati do bistvenih pro-blemov).«12 Davida Holbrooka skrbi torej predvsem ločitev spolnosti od osebnosti in s tem povezanih implikacij. Edgar Gregsen, an-tropolog na New York City Queens Colle-gu, pa je zaskrbljen predvsem zaradi neke posebne oblike spolnega vedenja, ki jo proučuje in ki postaja vse pogostejša -sadomazohizma. Kot pravi sociolog Don Smith, »se ta literatura moči in dominaci-je pojavlja danes dvakrat pogosteje kot leta 1968, vendar pa jo še celo ženske vedno raje sprejemajo.«13 To vsesplošno sprejemanje pornografije, vključno z sa-domazohistično literaturo, vpliva tudi na to, da, kot pravi Gregsen, »veliko Ijudi s sadomazohističnimi tendencami same sebe že kar naravnost sprejema kot sado-mazohiste. To pa ime seveda težke posle-dice.«14 Naj omenim še izredno zanimivo delo znanih psihologov in seksologov dr. Phyllis in Eberha«-da Kronhausena, ki sta v knjigi z naslovom »Erotic fantasies« zbrala skupaj pravo enciklopedijo nekakš-ne »folklome pornografije« oziroma »ero-tičnega realizma«, kot sta sama pimeno-vala različne orise različnih oblik spolnega vedenja, ki so se pojavljali v evropski pod-zemni literaturi od 15. stoletja naprej. Knjiga, ki je, kot pravita v predgovoru sama avtorja, zanimiva tudi za tiste, ki se ukvarjajo s »kulturno antropologijo«, vse-kakor lahko na marsikoga šokantno vpli-va. Vendar pa ima prav tak učinek po mnenju Kronhausenovih svojo terapevt-sko vrednost: »Človek, ki živi v tem ome-jenem in izoliranem svetu, se takoj sooči z možnostjo izbire, ali odloži knjigo, ali pa sprejme vsiljevanje teh potencialno pre-cej vznemirljivih fantazij. Ce se odloči za to slednje, bo nagrajen ne samo z izredno obširnim vpogledom v skrivnost človeko-vega intimnega življenja, vključno svojega lastnega, temveč tudi z zagotovitvijo, da ni osamljen v svojih predstavah, katere je mogoče imel za povsem nesprejemlji-ve.«15 PORNOGRAFIJA IN PSIHOLOGIJA Psihologijo zanima pornografija pred-vsem kot možna povzročiteljica deviant-nih (seksualno) obnašanj pri posamezni-kih. Tudi v enem od temeljnih del te vrste, »Pornography and sexual deviance«, za katerega pravijo avtorji, »da je nasprotno kot prejšnja, ki so pornografijo proučevala bolj mimogrede, usmerjeno direktno na proučevanje psiholoških učinkov pornog-rafije«,16 iščejo avtorji predvsem možno povezavo, vzročno zvezo med pornografi-jo in antidružbenim seksualnim vede-njem. V študiji, ki temelji na anketiranju štirih kategorij Ijudi: vzorcu tistih, za katere vedo, da so stalni uporabniki pornografije, vzorcu tistih, katerih seksualno vedenje se smatra za antidružbeno (obsojeni posi-Ijevalci in nadlegovalci otrok), vzorcu, ki vključuje transseksualce, homoseksualce in lezbijke, in kontrolnem vzorcu, izbra-nem slučajno med prebivalstvom v tej študiji, naj bi torej odkrili možno povezavo med pornografijo in ravzojem nehetero- seksualnega in antidružbenega seksual-nega vedenja. V raziskavi so se osredoto-čili predvsem na takšne podatke: frekven-ca izpostavljanja erotičnim stimulansom y doraščajočih letih, posebni vplivi, ki so jih imele izkušnje z erotiko v doraščajočih letih na seksualna nagnjenja in vedenja, frekvenca izpostavljanja erotičnemu ma-terialu pri odraslih v zadnjem letu pred za-četkom študije; primerjalna ocena najbolj živih izkušenj z erotiko v tem letu; odnos med posameznikovimi seksualnimi sa-njami in fantazijami in njegovimi reakcija-mi do erotike. Rezultati, ki jih je prinesla raziskava, so v marsičem presenetljivi. Poglejmo si ne-kaj najzanimivejših psiholoških implikacij te študije: V dobi odraščanja so bili tisti y kontrolni skupini precej bolj izpostavljeni erotičnemu materialu, ki je bil tudi ekspli-citnejši. V dobi zrelosti se položaj spreme-ni, vendar pa so še vedno prav seksualnj zločinci manj izpostavljeni erotiki, kot tisti Kakšen pa je odgovor av-torjev knjige »PORNO-GRAPHY AND SEXUAL DEVIANCE« na temeljno vprašanje, ki si so ga za-stavili: kakšno vlogo igra pornografija pri povzroča-nju deviantnih seksualnih dejanj? »Kaže da je pri po-sameznikih, pri katerih je seksualni razvoj zašel na krivo pot izpostavljanje pornografije prisotno v mi-nimalni obliki. Pornografi-ja vzbuja seksualne želje, proizvaja tudi različne mo-dele seksualnega obnaša-nja, vendar ne moremo tr-diti,« tako pravijo avtorjj, »da bi v večji meri stimuli-rala antidružbeno seksual-no vedenje, nasprotno, ob-stoje nekateri dokazi (glej poglavje 10), da eventual-ne posiljevalce izpostav-Ijanje erotičnemu mate-rialu, ki prikazuje norma-len, heteroseksualnem spoini odnos, tahko celo odvrne od antidružbenega dejanja.«17 v kontrolni skupini, ki pa so seveda že manj izpostavljeni kot »uporabniki« in ho-moseksualci. Nasploh kaže raziskava, da so imeli v družinah seksualnih zločincev zelo zatiralski odnos do spolnosti. Tako da le ti poročajo o »strahu pred spolnostjo«, ko razlagajo, zakaj jih pornografija ni sti-mulirala, da bi si zaželeli spolne aktivnosti. Posiljevalci npr. tudi precej manj radi gle-dajo a!i berejo sadomazohistično porno-grafijo kot »kontrolni«, tako da vendarle kaže, takega nnnenja so avtorji knjige, da ideje za agresiven seksualen akt ne izvira-jo iz uporablianja pomografije. Zakaj »uporabniki« uporabljajo pomog-rafijo? Iz raziskave sledi, da jim je pred-vsem v pomoč pri masturbiranju. Avtorji raziskave postavljajo tudi hipotezo, da predstavlja cikel pornografija - masturbi-ranje skozi fantazijo in samostimulacijo kompenzacijo za izgubljene seksualne priložnosti v družbi. PORNOGRAFIJA INPSIHIATRUA Psihiatrija se ukvarja s pornografijo predvsem v zvezi z duševnimi motnjami posameznikov, kadar so v kakršnikoli zve-zi z njegovimi motnjami v seksualnem živ-Ijenju. Pornografija igra seveda v teh zve-zah zgolj vlogo nekakšnega posrednika, medija, skozi katerega se motnje even-tualno lahko transplantirajo. Na eno od takih motenj (tako jo je sam opredelil) -perverznost, se je osredotočil R. J. Stoller ;iBUNA-STRAN30 \PORNOLABOR v knjigi »Perversion: The Erotic Form of Hatred«. Za nas so njegova izvajanja za-nimiva zlasti zaradi jasnega ekspliciranja odnosa pornografija - perverznost oziro-ma bolje rečeno perverznost - pornogra-fija - perverznost, ki ga je izpostavil. »Per-verznost, erotična oblika sovraštva,« tako pravi Stoller, »je fantazija, ki se ponavadi lahko udejanja sama, večkrat pa je ome-jena samo na sanjarjenje, fantaziranje (ki je ali samo producirano, ali pa od drugih, to je pornografija). Perverznost običajno označuje odklon od normalnega, največ-krat motiviran s sovraštvom, ki je nujno potreben za polno zadovoljstvo nekoga. S »sovraštvom« mislim položaj, v katerem hoče nekdo škodovati nekomu. Sovraž-nost v perverznosti se oblikuje v fantaziji maščevanja, ki se skriva v dejanjih, le ta ustvarjajo perverznost, ki služi preobliko-vanju otroških travm v triumf odrasle-ga.«18 Pojav pornografije nato Stoller izpeljuje iz njegovega pojmovanja perverznosti. Pornografija je zanj »kompleksno sanjar-jenje, fantaziranje, v njej so aktivnosti, po-navadi, pa ne nujno, očitno seksualne, prenesene na pisan, slikan ali drug mate-rial, zato da bi povzročile genitalno vzbur-jenje pri recipientu. Nobena slika, noben opis pa ni pornografski, če ni prisotna re-cipientova fantazija. Nič ni pornografske-ga per se. Vsak od mnogih žanrov po-mografije je namreč kreiran na specifično perverznost, vsak določa posebno pod-ročje vzburjenja, ki pa ne bo imel učinka za druge. Tako si bo recimo sadist izbral prikaz sadističnih aktov, mazohist itd. Kot vse perverzije, je tudi pornografija stvar okusa, tisto kar nekaterega očara, druge dolgočasi.«19 Glavni predmet proučevanja pri analizi-ranju pornografije je za Stollerja recipient sam. Recip|ent sam pa je za njega žrtev, saj pravi: »Če ni žrtve, ni pornografije.«20 Ta žrtev, ki se izraža v pornografiji, pa je po Stollerju in po psihoanalitični tradiciji "seveda, pogojena z recipientovo seksual-no preteklostjo, s podzavestnimi spomini na resnične dogodke, fantazije, travme, frustracije, veselja. Kakšno vlogo pa ima tu recipient ven-darle najbolj pogoste »normalne«, hetero-seksualne pornografije? Kje je tu prisotna sovražnost, ki je pogoj za perverznost? Stoller pravi: »Najbrž je najpomembnejša razlika med bolj perverzno in manj per-verzno, »normalno« pomografijo in med perverznostjo in »normalnostjo« v stopnji sovražnosti (sovražna in maščevalna fan-tazija), ki se izraža v seksualni aktivnosti. Toda ali lahko kdo pokaže primer obnaša-nja pri seksualnem vzburjenju, v katerem, vsaj pri moškem, prikrita sovražnost v fantaziji ni del potentnosti.«21 Stopnja sovražnosti, ki določa stopnjo perverz-nosti, katera spet pogojuje pornograf-skost pornografije, pa je po Stollerjevem mnenju odvisna od »specifičnih razlik v frustracijah in zadovoljitvah (pogojenih z družbo, družino - predvsem z materjo), ki so jih recipienti doživeli v otroški dobi.«22 Stollerjev prispevek k obravnavanju pornografije je nedvomno zanimiv, če-prav so mnoge njegove trditve sporne.23 Prav gotovo pa je za nas še posebej zani-mivo njegovo pojmovanje recipienta, uporabnika pornografije, in njegove aktiv-ne vloge v smislu, da sam določa pornog-rafskost (namreč nič ni pornografsko samo po sebi), ki nam jasno eksplicira po-membnost tretjega faktorja v komunika- ciji pornografije - sprejemalca, prva dva sta seveda sporočevalec in sporočilo. PORNOGRAFIJA IN SEKSOLOGUA S pornografijo se ukvarja, sicer bolj mi-mogrede, tudi mlada znanstvena veja, ki pa je vse popularnejša - seksologija. Kot pravi Aleksander D. Kostič, »obsega sek-sologija proučevanje seksualnosti v vseh njenih manifestacijah in na vseh področ-jih življenja posameznika in družbe. Zaradi tega je postala seksologija ena od najo-bširnejših znanosti, sestavljena je \z cele-ga niza posebnih znanosti in podznanosti, ki so različne toliko, kolikor so pač različne tudi človeške aktivnosti.«24 Kostič izdvaja predvsem pomembnost medicinske sek-sologije, prav tako pa opozarja na po-membnost socialne seksologije, ki, kot pravi, »proučuje vse družbene pojave in institucije, ki so v zvezi z manifestacijami seksualnosti človeka kot člana organizira-ne družbe.«25 Za razliko od Kostiča nava-jajo v llustrirani enciklopediji Erotike štiri temeljne panoge seksologije: sek-sualno biologijo, seksualno patologijo, seksualno etnologijo in seksualno socio-logijo, v Novi enciklopediji Seksologije pa štiri temeljna področja, ki jih seksologi-ja raziskuje: bioseksologija, genitalne po-trebe, erotologija in seksualna psihologi-ja. Seksologija se je kot znanstvena dis-ciplina uveljavila sorazmemo zelo pozno; v razvoju in konstituiranju seksologije kot znanstvene discipline beležimo tri ob-dobja: 1. Predznanstveno obdobje, ki se je končalo šele na polovici prejšnjega stolet-ja, 2. Znanstveno predseksološko obdo-bje, ki je veljalo vse db zadnjih let, 3. Znan-stveno seksološko obdobje, ki označuje sedanji trenutek seksoloških proučevanj. TRIBUNA -STRAN 3' PORNOLABORi Za utemefjitelje seksologije kot znanosti pa veljajo Havelock Ellis, Sigmund Freud, Gregorio Maravon in Alfred Kinsey. Nji-hova dela imajo še danes izreden vpliv.26 Čeprav se seksologija s pornografijo kot predvsem družbenim pojavom sicer ne ukvarja podrobneje, gotovo pa se bo še morala, saj se pornografija toliko podrob-neje ukvarja s seksualnostjo, pa so neka-tera opažanja posameznih seksologov v zvezi s pornografijo dovolj zanimiva. Tako ~se P. J. GiHette v izredno populamih »Spolnih variantah« ustavlja ob naslaja-nju ob slikah. Pravi, da: »Opazovanje spol-no vznemirljivih slik človeka lahko vz-spodbudi k masturbaciji, da pa trajnega naslajanja ob slikah nemara sploh ni. Iz-življanja ob slikah,« tako zaključuje, »je praviloma konec, brž ko so vzpostavljeni zadovoljivi koitalni odnosj.«27 s Vprašapje, ali nagnjenje k pornografijj lahko štejemo k spofnim zablodam, pa obravnava Albert Ellis v knjigi »Ljubezen kot umetnost in znanost«: »DandanaSnji rmslimo s pornografijo vse slike in knjjge, ki imajo namen, da človeka spolno vzbu-rijo,« pravi. »Eno od najbolj razširjenih spolnih dejanj je pač to,« nadaljuje, »da se človek z gledanjem pomografskih slik ali branjem pornografskih knjig in spisov spolno vzburt, V naši puritanski družbi, ki navaja k spolnosti prav s tem, da jo prega-nja, je tak človek, ki se zanima za porno-grafske stvari, gotovo normalen in ne per-verzen. če pa se moški ali ženska ne moreta j drugače spolno vzburiti, kakor s porno-grafskimi slikami in knjigami, imamo lopravka s sprevržencem ali sprevržen- iko.«2« Take primere obravnavajo v llustrirani lciklopediji Erotike pod geslom por- )grafomanija. »Ni nenormalno,« pravijo, ja se neka oseba seksualno vzburi z bra- ijem pornografskega čtiva, saj je tako ko- cetiranje s pornografijo prav neverjetno razširjeno. V ZRN izide tedensko skoraj pet milijonov primerkov pornografskih časopisov in vsi dobijo kupce, toda vse te milijone nikakor ne moremo šteti za sek-sualno nenormalne, sprevržene, samo zato, ker berejo take časopise in gledajo fotografije v njih. Nenormalnost se začne takrat, kadar ti potrošniki pornografije ne morejo več doživeti orgazma na norma-len način, s spolnim odnosom, temveč samo s pomočjo pornografije.«29 "~ Takšno gledanje na seksualno normal-host oziroma nenormalnost v zvezi s po-rnografijo je tudi še v današnjem času in med znanstvenimi krogi zelo močno pri-sotno. Zato mu velja postaviti nasproti mnenje, ki oporeka tako lagodnemu rezo-niranju: »Spolna normalnost in nenormal-nost,« tako pravi Paul J. Gillette, »sta osebna in subjektivna pojma. Kar je za enega človeka naravno, je za drugega ne-fiaravno. Nekaj, kar je v določenih okoli-Sčiiiah nenormalno, je v drugih lahko popolnoma normalno. Seveda pa to ne pomeni, da spolno vedenje ne more biti patološko. Patološko je to vedenje tedaj, kadarzaradi njega trpi človekova funkcio-nalnost - in samo tedaj. Pri tem pa se tudi ne smemo prenagliti, da bi kakšno dejanje kar na hitro proglasili za funkcionalno pri-zadetost. Odločilni element so človekove želje. Če je na primer kak moški spolno docela usmerjen k moškemu spolu, bi to lahko šteli za funkcionalno prizadetost, toda če je tak moški nazorsko in moralno akceptiral homoseksualnost kot poseben življenjski slog, tedaj o funkcionalni priza-detosti ne moremo govoriti.«30 In če je tako neka oseba akceptirala pornografijo kot sredstvo za dosego seksualne zado-voljitve, najbrž tudi ne moremo govbriti o funkcionalni prizadetosti. Kot najbrž ne moremo, če je, recimo, akceptirala celi-bat. V vseh študijah, ki obravnavajo porno-grafijo z najrazličnejših znanstvenih vidi-kov, pa seveda tudi v tistih, ki smo jih mi do sedaj že obravnavali, je postavljen kot glavni objekt analize človek kot seksualno bitje. Ni čudno, saj je človek kot seksualno bitje tudi glavni protagonist same por-nografije. Da mora biti ta človek z vso svojo seksualnostjo vred postavljen v nek družbni prostor, v nek družbeni konti-nuum, ki ga utemeljuje, pa je za marsiko-ga postranskega pomena. Kljub temu, da, je ta postavljenost človeka in njegove seksualnosti v družbo pri analiziranju po-java pornografije nemalokrat zapostavlje-na, pa je potrebno prav ta odnos med člo-vekom, njegovo seksuainostjo in vsemi izraznimi možnostmi te seksualnosti na eni strani ter družbo, ki pogojuje človeka, njegovo seksualnost in izražanje seksual-nosti, na rtrugi strani, posebej jasno izpo-staviti. Kajt' ali ni pornografija prav druž-beno pogojero izražanje človekove sek-sualnosti? Ali je pornografija kot taka produkt osvobojene družbe in ob tem seveda naj-boljši reprezentant osvobojene seksual-nosti, ali pa je nasprotno odraz zavrte, stereotipne, industrijske seksualnosti in kot taka zgolj proizvod represivne družbe na višjem nivoju? Ali je znak vse večje mbralne degeneriranosti ali pa zgolj im-potehtnosti neke družbe, ki mora odpirati še zadnje kanale, skozi katere se lahko še sprošča zatirana energija? KakŠno vlogo ima torej pornografija v družbi, v kateri se pojavlja? To so vprašanja, ki si jih bomo v zvezi z izpostavljanjem odnosa pornogra-fija -družba v tem delu še zastavljali. Naj-prej pa se ustavimo pri osnovnem. Kaj sploh je pornografija? OPOMBE. 1 John Stuart Mill; On Liberty (New York: Appleton Century Crafts, 1943), str. 84-85. 2 Ray C. Rist: »Pornography as a Social Problem: Ref-lection on the Relation of Morality and the Law«, v The Pornography Controversy: ured. Ray C. Rist. (New Brunsvvick, New Yersey: Transaction Books, 1975), str. 12. 3 Abraham Kaplan: »Obscenity as an Esthetic Cate-gory«, v The Pomography Controversy, str. 16. 4 Prav tam, str. 22 5 Prav tam, str. 24. 6 Po eni od etimologij beseda »obscene« izvira iz be-sede »obscunes«, kar pomeni skrito, zatajeno. Umet-nost govori s simboli, jedro vsakega simbola pa je skrito, tako da ga lahko samo domišljija dožene. 7 Abraham Kaplan: prav tam, str. 26-35. 8 Prav tam, str. 33. 9 Prav tam, str. 34. 10 G. L Simons: Sex Tomorovv (London: New English Library, 1971), str. 88-90. Več o tem še v Margaret Mead: Sex and Censorship in Contemporary Society (New Vork: New World VVriting, 1953). 11 Pornography: The Longford Report (London: Coro-net Books, 1972), str. 163. 12 Prav tam, str. 164. 13 The Porno Plague, Time (5.4. 1976), str. 50. 14 Prav tam. 15 Phyllis in Ebemard Kronhausen: Erotic Fantasies (New York: Grove Press, 1969), str. 17. 16 Michael J. Goldstein in Harold S. Kant z John J. Hartmanom: Pomography and Sexual Deviance (Ber-keley. University of California Press, 1973), str. 3. 17 Prav tam, str. 152. 18 Robert J. Stoller Erotic Form of Hatred (London: Quarter Books, 1977), str. 4. 1S Prav tam, str. 63. 20 Prav tam, str. 65. 21 Prav tam, str. 88 22 Prav tam, str. 89. 23 Stoller je omejen predvsem s psihoanalitično tradi-cijo, iz katere, kot tudi sam poudarja, izhaja: »Moje predstave temeljijo na petih konceptih seksualnosti, ki jih je skoraj od začetka svojega velikega dela pa do svoje smrti uveljavljal Freud.« (Prav tam, str. 14.) Mi-mogrede, ti koncepti, ki jih potem Stoller tudi podrob-neje analizira v svojem delu, so: biseksualnost, infan-tilna seksualnost in Ojdipov kompleks, teorija libida, primarnost penisa in konflikt. 24 Aleksander 0. Kostič: Seksualni život savremenog čoveka (Sarajevo: Svjetlost, 1969), str. 17. 25 Prav tam. 28 Več o tem glej v: Nova enciklopedija Seksologije (Beograd: Nolit 1973), str. 550. 27 P.J. Gillette: Spolne Variante (Ljubljana: CZ, 1968), str. 77. 28Albert Ellis: Ljubezen kot umetnost in znanost (Ljubljana, DZS, 1977), str. 100. 29 llustrirana enciklopedija Erotike (Zagreb, Stvamost, 1973), str. 310. 30 P. J. Gillette: prav tam, str. 15. 1SVIT MUVL FEST 87 MINI FESTali KOMU JE POTREBEN SPEKTAKEL? Mini Fest je v letošnji izdaji dobil novo dimenzijo svojega tradicionalnega obsto-ja - postal je spektakel. Z vso tisto navla-ko, ki sodi zraven. Otvoritvenim govorom, cocktail party ter nepogrešljivim kantav-torjem, ki skrbi za dobro počutje gostov pred predstavo in to v živo namesto običajne glasbe s trakov. V svojem otvo-ritvenem delu je tako organizator Mini Festa, DO Ljubljanski Kinematografi, last-nik vseh Ijubljanskih kino dvoran, jasno dal vedeti, da film niso zgolj filmi in Mini Fest ni zgolj dogajanje ali slučajna priredi-tev, ampak prvo tudi kultura in drugo spektakel; gledalec pa enostavno bebec, ki mu je potrebno v 80. letih 20. stoletja v govorih dokazovati prvo, ter bo to tudi ostal, če takšne vsebine ne sprejme y ok-viru, kot mu je manifestacija določi. Še več: gledalec naj bi postal bebec še v tret-je, ko ne bo opazil, da mu organizator prva dva primera dokazuje z zamenjanim kon-struktom, da je film spektakel - od tu je jasno, zakaj je Mision zgolj in edino mo-žen otvoritveni film in dogajanje torej, for-ma ki implicira vsebino, kultura. Ob po-manjkanju ostalih opornih točk, na primer programskih listov in podobno, naj bi se gledalec le še dodatno identificiral s spek-taklom, dodatno torej nasedel organiza-cijski manipulaciji prireditve. Poleg vsebine je letošnji Mini Fest do potankosti prenesel tudi formo Velikega Brata - Festa. Prejšnje izzvajanje seveda ni bilo nič drugega kot opis festivalskega koncepta beograjskega Festa. Ljubljan-skemu plagiatu Festa lahko očitamo, da je bil popolnoma nepotreben, kajti doga-janje v kinu Komuna je bila le interpreta-cija Festa, torej tudi že interpretacija for-me - spektakla, ki ostane seveda tukaj brez učinka, saj vsebinsko omejen obseg ne dopušča oziroma ne opravičuje takš-nega koncepta. Mreža, v katero naj bi se ujel gledalec, pa je vendarle postavljena. Da pa vse ne gre zmeraj po liniji najmanj-šega odpora, pove že star pregovor- kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade, v našem primeru so to Kinematografi. Do-jemanje in razumevanje moralnega na-uka, ki stoji za vsakim pregovorom, pa je seveda pripuščeno zmožnosti razumeva-nja udeleženca. Največji lapsus je očiten že na prvi po-gled. Gledalec ni nikakršen idiot ali filmski naivnež iz Meliesovih časov, ki z odprtimi usti in očmi bulji v platno, kot ga predpo-stavljajo Kinematografi, temveč sodoben, kultiviran človek, povprečen cinefil v tej zemljepisni širini, ki sodeluje na Mini Fe-stu zaradi ažurnega spremljanja filmske-ga dogajanja v svetu. Povprečen gledalec na Mini Festu pa se izmika tudi stereotipu zgolj konzumenta trenutne filmske mode, za katerega je značilno obsedeno več- kratno gledanje filmov v stilu Amadeusa in trenutno Top Guna. Povsem umestno se potem lahko vprašamo, komu pa je na-menjen potem Minr Fest kot spektakel? Kinematografom v organizaciji Mini Festa pripnemo lahko še marsikaj. Mani-pulacija gledalcev se ne ustavlja samo v kinu Komuna, bolj eklatanten primer je kino Šiška, kjer, če izvzamemo filma Črni mesec in Ziveti in umreti v L.A., dogajanje ni imelo prav nikakršne neposredne zveze z beograjskim Festom. Kamuflaža je v prvi vrsti delovala samo za navijanje cen vstopnic, ali pa izigravanje trenda kvazi kulturne ponudbe. Prodajanje jabolk v pa-kiranju hrušk in z njihovimi cenami pa je sicer že primer, ki bi bolj sodil v pristojnost tržne inšpekcije. Aluzija tržnice in filmske-ga dogajanja je v tem primeru ,zgolj' na-ključna. Dvoličnost pa lahko pripišemo Kinematografom, še v primeru slavnega otvoritvenega cocktail party žura, če nas pomin ne vara, so v imenu iste filmske kulture, ki je tudi tokrat služila za izgovor, pred leti ukinili bifeje v vseh Ijubljanskih kino dvoranih. In končno, ob »kulturnem biseru« Mini Festa, bi lahko Kinematogra-fi poskrbeli za kaj več kot samo prodajo kart in nameščanja riti gledalcev v sede-že, mogoče kaj takega, kar ima priokus po kulturi, recimo filmske liste z osnovnimi podatki o filmu ali filmih ter zapisom ne-katerih kritiških referenc nanje. Možnosti je tu veliko, vključno z uporabo televizije, ki je ves čas poteka Mini Festa temno in žalostno strmela v avlo kina. Vrnimo se k osnovnemu vprašanju ter poskušajmo rezimirati prej povedano -komu je potreben spektakel? Gledalcu očitno ne, saj ne prepoznava svoje vloge v nastavljeni in prezentirani mreži organi-zacijskega koncepta. Torej ostane samo še prireditelj oziroma organizator, Kine-matografi Ljubljana. Raziogov, zakaj so Kinematografi sami uporabnik tega sfab-riciranega spektakla, je verjetno več, omenimo samo najbolj izstopajoče. Moč-no zasoljena cena vstopnic mora imeti svoje opravičilo, spektakel ponudi prav dobro opravičilo s svojim ekskluzivnim momentom prestiža, ekonomija pa je se-veda ekzaktna znanost - izračunajte sami: 1000 dinarjev x 500 sedežev x 2 predstavi x 11 dni, Delno je v sfero ekonomije umeščen tudi drug, prav tako močan razlog, ki po-jasnjuje manipulacijsko igro organizator-ja. Kulturne skupnosti naj bi v kratkem sprejele sklep o delnem financiranju adaptacije kina Union, s katero bi Kine-matografi pridobili poleg že obstoječe ve-like dvorane še tri manjše. Sprejetje takš-nega pozitivnega sklepa na eni strani po-gojuje tudi kulturna odmevnost in umeš-čenost institucije Kinematografi v Ijub-Ijanskem prostoru. Obešanje na veliki zvon vsega, kar že na daleč diši po kulturi, postane tako nuja. Takšnih kulturnih do-gajanj pa nenazadnje niti ni tako veliko, poleg Mini Festa so to še prireditev Pula po Puli in teden ruskega filma v Ljubljani, zato je potrebno vsako posamezno prilož-nost toliko bolj potencirati. Da gre za pe-sek v oči in svojevrstno računico ter žon-gliranje z epitetom kulture, je menda jas-no, dodatno naj to ilustrirata še naslednja dva primera. Prvega vzemimo kar iz zgo-dovine Kinematografov. Ob vsakoletnem presežku ostanka dohodka in recimo ob dobičku, ki Kinematografom ostane po reaiizaciji Mini Festa, isti nočejo ali pa -hja bo že tako - ne morejo pokrivati defi-cita Tedna ruskega filma ter vsako leto znova beračijo za borih nekaj deset milijo-nov po Kulturnih skupnostih mesta Ljub-Ijane. Drugi primer vzemimo iz nam pred-stoječega filmskega dogajanja. Za pred-stavitev Syberbergovega filma Karl May so Kinematografi postavili novo ceno uporabe dvorane Kina Komune, borih 50 starih milijonov je cena ene same izvede-ne projekcije. Komentar verjetno ni potre-ben. Primer Mini Festa vsaj do naslednjega leta tako zaključujemo. 0 vse bolj burnem dogajanju v Ijubljanski reproduktivni kine-matografiji pa vas bomo v prihodnje še obveščali. ALBERT Beatrice Dalle v filmu 37°2 Le matin-Jean Jacgues Beineix TRIBUNA-STRAIM NEUE MODE JEAN-PAUL GAULTIER ENFANT TERRIBLE Jean-Paul Gaultier, triin-tridesetletni pariški modni kreator, je priznani enfant terrible francoske mode. On je bil tisti, ki se je spomnil , moške spet obleči v krila, \ ženske pa samo v spektaku-j? larno spodnje perilo. %H Svojo kariero je začel pri •:^ Pierru Cardinu in Jeanu Pa-L touju, dveh velikanih svetov-% ne mode. Kmalu se je osa-¦$j> mosvojil in leta 77 predstavil 'M svojo prvo kolekcijo, ki je šoki-rala spodobne obiskovalce modnih revij. Divje so ga ga izžvižgali, predvsem pa so si zapomnili. 78. je nadaljeva s svojimi šokantnimi domisli-cami: stil Travolta, petdeseta leta, op'art in agent 007, ba-letna krila y nenavadnih ma-terialih in High Tech nakit. To mu je prineslo neizpodbitno slavo. Leta 80 si reče: »Oble-ka je kot hiša, da se \o preno-viti.« In začne 2 obnovo. De-lavske kombinezone podloži s svetlečimi tkaninarrii, mane-kenke za predstavitev sv/oje kolekcije si izbere med ne-znankami na ulici; njihova ve-likost - 1,50 m. Njegove ve-černe obleke so iz prozornega muslina, da so bolje vidni pa-sovi za nogavice iz lemeja. In kaj naj bi oblekel Parižan, ki da kaj nase, ko se v slabem vremenu odpravi v mesto? Dežni plašč v zlati barvi, spo-idaj pa korzet in hlače z obvez-Ino odpetim šlicem. 82. ima zadosti črne barve. Vse pre-barva v psihedelične barve neo-kiča, namerno slabega okusa. V glavo mu pade za-mise) o moškem-predmetu, ki je lep in molči, zato pa je to-liko bolj zgovorna njegova garderoba: dekolteji, rnajice z razgaljenim hrbtom in veliko nakita. Nekateri so ga označili za sovražnika žensk, drugi za piedra. Samo o tej zadevi pra-vi: »Zame homoseksualnost ni v tem, da si moški obleče krilo. Poglejte Škote, Tajce ali Indijce.« Poleti 84 so njegove žen-ske križanci med Marguerite Duras in Madonno. V zimi 86-87 se njegov slog očisti v smeri nekakšnega novega klasicizma; s cirilico popisani konstruktivistični puloverji in dolgi usnjeni plašči, kakršne so včasih nosili motoristi - in "pozor! moški z lisicami okrog vratu in v perju, veliko perja. Imenuje jih »Les Coqs du lLuxe« (Petelini izobilja). '¦•hR,:??.r-.. *¦¦¦ s&~!~y"*.< "•¦:>.¦: IUNA-STRAN34 JjijS':, { nika, ki so same zase kot filo-zofski sistemi. Lansko leto je odprl v Pari-zu v Galerie Vivienne (pri Pla-ce des Victoires, kjer kraljuje-Kenzo in še več znanih Letošnjo pomlad namerava l j kreatorjev) svojo prvo trgovi- di j p gospode obleči ^ nylon nogavice in čevlje z vi-| sokimi petkami. svoje i ^h'^govih kreaoiiahi-^o8tPOS.a,a ^va «ra,-^ «jihtam prodajajo,inzGaultie-. *.. (-Slovenci bi mu gotovo rekli retrogardist). Ljudje ga slabo razumejo (tako kot vse prave* umetnike). Sam pravi, da ust-1« varja oblačila, ki spoštujejo;. osebnost vsakega posamež-" doks, mešajo se različni stili in različna obdobja na čisto nor in nenavaden način. V tla iz grobega betona, iz katerega kot iz lave tu in tam prodirajo kopije pompejanskih mozai- kov, so vgrajene video napra-| ve, ki non stop vrtijo Gaultie- rove najljubše TV oddaje nje- govega otroštva in predsta- vitve njegovih modelov na modnih revijah. Stene so po- krite z ostanki raztrganih ta-3»ELLE«. pet, izložbene lutke pa so ko-sj Da Gaultierova nenavad- pije antičnih kipov iz Louvra,^nost in provokativnost ni kar izdelanih v umetni smoli^tako, naštejmo še nekaj nje- (epoxy). Različni deli telesai^govih slavnih odjemalcev: ^"— ' •***¦ -~r- i.-T -f:;*^?^Boy George, Sade, David Bo-.. j^^^avvie, Charlotte Rampling (ki je 'zapeljevala Dirka Bogarda v ¦Nočnem portirju), Isabelle •Adjani, Rita Mitsouko itd. JANA PAVLIČi so med sabo kot proteze po-vezani s kovinskimi zgibi -neke vrste kipi-roboti v mus-solinijevskem okolju, kot je ugotovil novinar revije TRIBUNA-STRAN 3 OCf NA PASI, ZGODBA O NEKI FOTOGRAFIJI Svetoskrunstvo, razlaga si-stematični slovar Vladiirja Dahta, tega donskega koza-ka, je definirano kot bogo-skrunstvo, skruniteljsko de-janje, ki onečašča sveto ... Svetoskrunstvo, beremo malo naprej, je zločin, ki ga zakon kaznuje bolj strogo kot krajo. V Sovjetski zvezi, ateistični državi, so večino cerkev po boljševiškem obratu zaprli, ali pa so jih spremenili v muzeje ateizma (kot katedralo naše gospe kazenske v Leningradu) in skladišča; samostani so do-Igo služili kot poboljševalni-ce za mladoletnike in manjše delikvente. Ruska zgodovina se spominja tistih vročih let - ko so vrli Ijudski komisarji z mausericami rešetali ikone. Leta 1977 je nek moj prijatelj slikar prinesel iz neke vasi na severu ikono iz začetka 18. stoletja, ki je merila približno en me-ter. Našel jo je v nekem svinjaku, popol-noma poškodovano, kjer je služila na-mesto vrat... V vseh teh dejanjih seve-da ni bilo nič svetoskrunskega, šlo je samo za boj proti »opiju Ijudstva«. IIBUNA - STRAN 36 kam. V marmorju, v zlitinah; z rokami stegnjenimi proti svetli bodočnosti, ali pa demokratično spravljenimi v hlačnih žepih; Leninov, sedečih na štoru, ki so opominjali na tiste čase, ko se je vodja skrival na Finskem, ali pa sproščeno počivajočih na klopi v parku, ki so medi-tirali o izgradnji na zemlji. Nekaj Leninov je bilo v desetih ali dvajsetih primerkih: Kasneje sem po-prosil nekega znanega kiparja, da mi o zadevi ppve kaj več. Ob vodki in črnem kruhu s čebulo mi je povedal naslednje: »Vse skupaj je zelo preprosto. Gre za kipe, ki so jih izločili, označili za nezado-voljive. Posebna partijska komisija je zadolžena za pregled kipov naših vodi-teljev, Lenina, Kirova itd. Člani te komi-sije izdajajo odločbo o »podobi« vodite-Ijev. Samo oni vedo, kako dolg mora biti nos voditelia, koliko morajo biti odprte oči in ušesa štrleča, kako mora biti vo-ditelj oblečen, kaj mora držati v rokah itd. Seveda se navkljub njihovi budnosti pripeti mnogo nerodnosti. Na primer, v Leningradu obstaja Leninov spomenik, pokončen, možat, z rahlo razkrečenimi nogami v roki drži dolg papirnat zavitek - kak boljševiški časopis, ali pa slavne aprilske teze. Komisija ni na tem kipu opazila nič nenavadnega, ampak mi-moidočim, ki ga opazijo s profila, kaže čudovito erekcijo... Samostan svetega Petra je postal po-kopališče Leninov, ki jih je komisija za-vrnila. Nos pri enem je bil za dva milime-tra prekratek, drugi je imel slabo napra-vljene oči. Komisija je zavmila vse te Lenine. Ampak, da bi bronaste voditelje pretopili, marmornate uničili, bi bilo za partijo pravo svetoskrunstvo. Konec koncev gre le za podobo voditelja... Zato so vsi tisti Lenini izpostavljeni de-žju v nekem starem ruskem samosta-nu...« (prev. J. P.) KULTAAENU DISKOTEM TURIST VSAK PONEDELJEK 1.Something's gotten hold of my heart—NICK CAVE 2.Ask-THE SMITHS 3.Heartland-THE THE 4.Kiss-AGE OF CHANCE 5.Naked and white-A CERTAIN RATIO 6.INT 6.lnto the groovey-CICCONE VOUTH 7.Der telefon anruf-KRAFTVVERK aReal wild child-IGGY POP 9.Where the streets have no name—U2 1O.Wasteland-THE MISSION Ponedeljkovi večeri v DISKOTEKI TURIST potekajo brez odvečnih besed pompa, reklame.Njihov glavni namen je v čimbolj smiselni DEMOKRATIZA-CIJI giasbenih okusov v skladu z njihovo relevanco znotraj širokega glasbene-ga spektra.Ljubljana, kot vse bolj povampirjeno brezno plehke zabave, potre-buje senzibilnost časa.hipnotični zeitgeistV tem je rešitev, ne pa v slaboumju prizadete konkurence.Spodaj predstavljeno naj reflektira le kot subjektivni zapisek, ne več kot informacija.Pretencioznost je v smislu diskotečne zabave nepomembna. SREDA 18.3. 1.Kerosene-BIB 1.Kerosene-BIG BLACK 2.We care a lot-FAITH NO MORE 3.Creep in the cellar-BUTHOLE SURFERS 4. F red 'song- BE E F E ATE R 5.Swimming ground—MEAT PUPPETS 6.Down and out-BLOOD ON THE SADDLE 7.Bamp-bamp—BAMBI SLAM 8.Tom violence-SONIC YOUTH g.Let me help-BAD BRAINS 10Just like a baptist-SCRATCH ACID H.Survivors of the plague-FLIPPER 12.Break new ground-RHVTHM PIGS SREDA 25.3. 1 .I/ET ME HELP-Bad brains 2.JUST LIKE A BAPTIST-Scratch acid 3.V0U CANT LIVE AT HOME-Husker DU 4.BAMP-BAMP-Bambi slam 5.SURVIVORS OF THE PLAGUE-Flipper 6.SVVIMMING GROUND-Meat Puppets 7.KEROSENE-Big Black 8.WE CARE A LOT-Faith No More 9.FRED'S SONG-Beefeater 10.VSI SMO ZUNAJ-CZD 11.CREEP IN THE CELLAR-Buthole Surfersj 12.BEOGRAD-Grč Treba je priznati, da je KLUB PALMA že od jeseni na dobri poti, da prese-že lastni status običajnega diska, saj se t vse bolj razvija v klub vreden tak-šnega imenaPONEDELJKOVI VEČERI JAZZA z nastopi skupin so dobro obiskani, novost so večeri COUNTRY GLASBE ob torkih, medtem ko so srede in četrtki rezervirani za ROCK.Ob četrtkih je to stari ROCK pod tak-tirko Dragana Buliča, ob sredah pa lahko vsi slišite PUNK,HARDCORE, NOVI METAL,NOVI VAL in NOVI ROCKZa glasbo skrbi ekipa Peter Barbarič,Marjan Ogrinc, Primož Pečovnik in Gigi.Vsako sredo okrog 23.ure pa je na programu LESTVICA PALMINIH 12, ki v ušesa publike uvaja no-vosti, ki se še niso "prijele".PALMA je odprta od 21.ure do dveh ponoči, ob petkih in sobotah pa uro dlje, le da je takrat glasbena ponudba bolj stan-dardni disco.Za vse, ki pogrešajo rock glasbo v disku, bo Palma pravi naslov vsaj dvakrat na tedenPo najnovejših govoricahp pa bodo morda ob sredah občasno tam tudi koncerti manjših skupin. TRIBUNA -STRAN 37 VROCA PERESA Samuel Beckett: SMERALDINO LJUBEZENSKO PISEMCE Bel Bel boj edin lubeni, zmeraj in vedno moj!! Tvoje pismo je premočeno od solz smrt je edina stvar. Bridko sem jokala, solze! solze! solze! in nič več, potem je tvoj pis-mo prišel^z več solzami, potem ko sem ga znofa in znofa prebrala, sem ugotovila, da imam na obrazu madeže črnila. Solze se kotalijo po mojem obrazu. Je zelo zgodaj zjutraj, sonce vzhaja za črnimi drevesi in kmalu se bo tudi to spremenilo, nebo bo i modro in drevesa zlato rjava, toda ena stvar je, ki se ne spremeni, ta bolečina in te solze. Oh! Bel, jaz te grozno lubim, grozno si te želim, želim si tvoje telo, tvojo mehko belo telo Nagelnackt! Moje telo te tako grozno potrebuje, moje roke in ustni-ce in prsi in vse ostalo na meni, včasih mi je zelo težko držati obljubo, toda držala sem jo do danes in bom vztrajala vse do-kler se ne bova ponovno srečala in te bom končno lahko imela, bom končno Gelieb-te. Katera je večja: bolečina biti ločen od edendrugega ali bolečina biti edenzdru-gim in objokovati drugdrugega lepoto? Prepostavljam, da ja zadnja večja, druga-če bi opustila vse upanje, da bi bila kaj drugga kot nesrečna. Bila sem na grand filmu včeraj, kot prvo ni blo običajnega objemanja in poljublja-nja, mislim, da nisem nikoli uživala ali bila tako žalostna ob filmu kot ob tem, Sturm uber Asien, če bo prišel v Dublin, ga mo-raš videti, isti režiser kot v Der Lebende Leichnam, res je blo nekaj precej različne-ga od ostalih f ilmov, nič v zvezi z Ijubeznijo (kot vsi razumejo to besedo) nič neumnih deklet s posladkimi obrazi, skoraj vsi sta-rejši Ijudje iz Asien s čudovitimi obrazi, temna jezera in grand Landschaften. Ko sem prhajala domov je bla mlada luna, tako grand je izgledala fad temnimi dre-vesi, da me je pripravila v jok. Široko sem odprla svoje naročje in si poskušala pred-stavljati, da si ležal ob mojih prsih in me gledal kot tiste noči y mesečini, kq sva skupaj hodila pod velikimi kostanji in so zvezde sijale skozi njihove krošnje. Spoznala sem novo punco, zelo lepo, smolnato črnih las in zelo bledo, govori samo egipčansko. Govorila mi je o moš-kem, ki ga Ijubi, trenutno je v Ameriki, da-leč proč v nekem samotnem kraju in n bo nazaj še naslednja tri leta, predstavljaj si, da bi midva dobila pisma samo vsake štiri mesece v kakšnem stanju bi bila danes, uboga punca, zelo se mi smili. Šli sva na 5 o'clock tea dance, bilo je precej dolgo-časno, ampak precej zabavno gledati Iju-di, kako ne mislijo na nič drugega kot na to, kar imajo oblečeno, in moške, kako si vsakih pet minut popravljajo kravate. Na poti domov se me je naenkrat polotila strašanska žalost in nism rekla besede, seveda so se jezili z mano, v tistem tre-nutku me sploh ni brigalo, ko sem prišla na avtobus sem izvlekla majhno Knjigo in svinčnih in stokrat napisala: Drgi Drgi Dragi Bel Bel Bel, zdelo se mi je, da nisem še nikoli tako hrepenela po moškem, ki ga Ijubim, da bi bila z njim, z njim. Tako si te želim v vseh pomenih te besede, tebe in smo tebe. Ko sem stopila z avtobusa in hodila po cesti, sem vpila wahnsinnig vvahnsinnig! vvahnsinnig! Frau Schlankje prinesla do tvojo nogavico in to me je pri-pravilo do tega, da sem jokala, kot še ni-koli. Mislim, da ti je ne bom poslala, spra-vila jo bom v predal skupaj s tvojim slad-kim pismom. Imam tudi pismo moškega, ki me vabi, če bi šla z njim na ples v soboto zvečer, mislim, da bom šla. Vem da moj lubleni temu ne nasprotuje in čas tako hit-reje teče, mož je malo nor ampah pleše kar dobro in je prave višine zame. Flirt je zelo zabaven, toda dalj od tega ne bi sme-la iti. Potem sem srečala starca s pipo, pove-dal mi je, da imam modro pismo in potem debeluha s ključi v podhodu in rekel je Grus Gott toda nisem ga slišala. Kmalu bom začela šteti ure do takrat, ko bom lahko šla na postajo in te našla med množico na peronu ampak mislim, da ne bom mogla nositi svojega sivega kostima, če bo premrzlo, potem bom mogla obieči mamin krznen plašč. Pri meni boš triindvajsetega, moj Bel, a ne, moj Bel z lepimi ustnicami in rokami in očmi in obrazom in vsem, kar je na tebi in sedaj zaradi tvojega ubogega z ranami pokritega obraza ne bo nič drugače. Še dva tedna agonije in bolečine! Se štiri-najst dni, oh Bog, in te noči brez spanja!!! Kako dolgo še? Kako dolgo še? Včeraj sem imela zelo nenavadne sa-nje, o tebi in meni v temnem gozdu, ležaa-la sva skupaj na poti, ko si se naenkrat spremenil v otroka in nisi več vedel, kaj je Ijubezen in skušala sem ti povedati, da te Ijubim bolj kot karkoli na zemlji toda nisi razumel in nisi hotel imeti kakršnega koli opravka z mano ampak to so bile sanje zato ni važeno. V meni ni nobene stvari, ki bi ti hotela povedati, kako zelo te Ijubim ker ne bom nikdar uspela, to vem zagoto-vo. Je on moški, ki sem ga vedno iskala? Ja! Anpak zakaj mi potem ne more dati to, karsem si želela zadnjih šest mesecev, Česo se sprašujem, kaj na tebi me sprav-Ija v tako Ijubezen do tebe, Ljubim te Ciber alles in dieser Welt, mehr als alles auf Himmel, Erde und H6lle. Ena stvar, za ka-tero se zahvaljujem bogu, da je najina Iju-bezen tako ogromna. Felikokrat se spra-šujem, komu se imam za zahvalit, da si se rodil, da sva se srečala, mislim, da je bolje, če ne začnem poskušato odkrit čigava krivda je, da si se rodil. Pride znova na isto in to je, da vem samo ENO STVAR in to je DA TE UUBIM IN BOM ZMERAJ TVOJA SMERALDINA in to je edina stvar, ki je najbolj važna v najinem življe-njuTI ME LJUBIS IN BOŠZMERAJ MOJ BEL Analiese tolče po klavirju in ni miru zato bom nehala. Zdaj bom šla naprej brat mojo Knjigo z naslovom Die Grosse Liebe in potem bom nogoče poskušala in se prebijala skozi Beethovnovo sonato, je edina stvar, ki me popelje stran od moje bede, rada igram tiho sama sebi zvečer tako se spočijem. Bel! Bel! Bel! tvoje pismo je ravno pri-šlo! Tudi, če boš prenehala biti čisto in vedno moja!!! Oh! Bog, kako si lahko re-kel tako stvar, za božjo voljo, ne!!! za bož-jo voljo niti omeni ne več take stvari! Jaz samo položim mojo glavo v moje roke in namačim tvoje pismo s solzami... Bel! Bel! kako si lahko podvomil vame? Mein Ruh ist hin mein Herz ist schvver ich finde Sie nimmer und nimmer mehr. (Goethe Faust.) 0 Bog, o Bog, o Bog, povej mi za božjo voljo tekoj kaj tečno sem naredila. Ti je res čisto vseeno? Očitino %e ne daš motiti s tako kozo, kot sem jaz. Ce ne ne-ham pisti ne boš mogel brati tega pisma ker bo pofsod solze. Bel! Bel! moja Ijube-zen je tako ogromna, da ko me predstavi-jo mlademu moškemu in ta začne biti pri-jazen, začnem fsa drhteti. Vem, zaradi česa živim, tvoje pismo je vedno na mojih prsih, ko se zjutraj zbudim in vidim sonce vzhajat. lch seh'Dich nicht mehr Tranen hindern mich! Moj Bog! moj zvesti pes! moj otrok! Moram dobiti novo konico, to staro pero je šlo k vragu, ne morem več pisat z njim, je tisti, ki sem ga dobila iz Wollwo-rtha tako da si lahko predstavljaš, kako dober mora biti. Mamj je hotela, da bi šla to popoldne na sprehod, ampah sovražim hojo, tako se utrudim, ko preudarno postavljam eno nogo pred drugo. Se spomniš lanskega poietja (seveda se) in kako prijetno je bilo ležati poslušati rojeiti čebele in peti ptice in velikega metulja, ki se je približal, zgle-dal je grand, bil je temno rjav z rumenirni pikami in bil tako lep na soncu, in moje telo je bilo precej rjavo in nisem več čutila mraza. Sedaj je sneg ves stopljen in gozd je temen kot vedno in nebo je vedno sivo, razen zgodaj zjutraj in celo takrat lahko vi-diš samo rdečkaste pike med črnimi obla-ki. Moji lasje so sveže oprani in imam ne-kaj več energije kot ponavadi ampak še vedno se počutim pasivno. Za božjo voljo ne pretiravaj in poskusi in se ne napij spet, mislim, tako da ti je potem slabo. Ta večersmo prišli domov z avtobusom ampak nismo šli po tisti poti skozj polja z vsemi majhnimi potmi ker je bila velika cesta popravljena. Mami vedno sprašuje po tebi. Pravi, da čas leti, takoj bo spet Bo-žič in pravi, da upa, da Frau Holle pogosto postelje svojo posteljo. Slišala sem, kako je rekla očetu Sprašujem se, kako to, da mi gre na živce, ko vidim, kako hodita sku-paj lvy in Bill, nikdar pa mi ni šlo, ko sta Smerry in Bell. Mislila je, ko sva sedela IrRIBUNA -STRAN 38 VROČA PERESA drug drugemu v naročju in tako dalje, mis-|jm, da je to zato, ker Ijubezen med lvy in Billom ni resnična, zmerja se zdi, da je okoli nje nekaj vdanosti. Preklinjam staro telo tudi zato, ker imam neko prekleto stvar na moji nogi, da komaj lahko hodim, ne vem, kaj je ali kako je prišla tja ampah je tam naj gre k vragu. Danes je eden dni, ko vidim vse bolj jas-nejše kot kdajkoli in sigurna sem, da bo na koncu še vse dobro. Der Tag vvird kommen die stille NACHT!!! Ne vem genau kdaj ampak če ne bi mislila tako bi zaradi te agonije umedlela, ti grozne dolge temne noči in samo tvoja podoba, da me tolaži. Tako zelo mi je všeč majhen bel kip in hrepenim po dnevu, ko bova ti in jaz tako stala in nana ne bo tre-ba misliti na to, če je kdo zunaj in lahko vsak trenutek pride noter. Archhlochvven je poročen in je šel s svojo ženo v Švico. Praviš, naj ti dam nalugo. Mislim, da sem ti dala zadostPveloko nalugo. Komaj čakam, da bi videla »stvar« ki si jo napisal o moji »lepoti« (kot ji praviš) moram reči (ne da bi hotela komplimente) da ne vidim veliko stvari, o katerih bi pisal razen običajno kar moški pišjo o ženskah. Ljubček Bel, moram nehat. Moja poste- Ija je osamljena brez mene, in tvoja foto-grafija čaka, da jo poljubim, tako, da je najbolje, če obe pomirim. Kmalu bo vse vzelo konec, ti boš pri meni in spet bova čutila čudežno bolečino, ki sva jo v temnih gorah in velikem črnem jezeru zbodaj in bova hodila po poljih prekritih s trobenti-cami in Flieder in bom spet v tvojih rokah tvoja lastna žalostna zlublena SMERALDINA P.S. Še en dan bliže tihi Noči!!! Prevedel TOMAŽ TOPORIŠIČ TRIBUNA- STRAN 39 ! 'PRETRES PRESEREN ZA NEPISMENE Prešerna verjetno vsaj še nekaj let nihče ne bo zame-njal s kakšnim svetovno zna-nim boksarjem ali rokobor-cem, vsaj tistim pa, ki bodo v svojem še nepotešenem hre-penenju po mokro ali manj mokro cvetečih rožicah slo-venske poezije segli oziroma prelistali Sonetni venec, ki ga je v redni zbirki POE2IJE DR. FRANCETA PREŠERNA V BESED! IN SLIKI izdala Pre-šernova družba, se več kot lahko zgodi, da bodo Največ-jega slovenskega pesnika vseh časov zamenjali za kakšnega znanca iz Ijubljan-skega Ria. Res je sicer, da ti zaenkrat Še ne verzificirajo preveč vneto, ampak s papir-jem se pa že včasih ukvarjajo. Zato je upodobitev pesnika in njegovega slovitega cikla so-netov, kot jo je oskrbela ilust-ratorka Dunja Kofler, izrazito samosvoje in prevratniško dejanje, ki odpira poleg izjem-ne razširitve spektra likovnih upodobitev neke klasične li-terarne zapuščine tudi do da-nes še neslutene razsežnosti interpretativnega polja, ki še popolnoma neobdelano, a zato toliko bolj pridelkonosno čaka na nove sile metodološ-ko prevratnih literamih in-terpretov. Takorekpč nera-zumljiva se ob tem novem dosežku slovenskega prešer-noslovstva zdi slepota dose-danjih avtorjev monografij in študij o pesniku, kratkovid-nost, ki jo je uspelo predreti šele strokovnjaku za nelite-rarno področje. Toda konec koncev ni pornembno, komu je uspelo. Ceprav zaradi pre-cejšnje nemimentičnosti, ki jo zahteva obdelava likovnega gradiva, ilustrator svojo novo interpretacijo lahko samo ne-jasno in v obrisih nakaže, je ta že tu - pred nami, ponuja se nam in nas obenem že zave-zuje. Toda priznajmo, še vse pre-več nas vežejo pretekla in polpretekla umovanja o mis-lih in smislih Prešernove lite-rarne zapuščine, da bi lahko na tem vse preveč omejenem prostom in v svojih še vedno zakrnelih metodoloških pri-stopih stopili na obrisna tla tega interpretativnega prelo-ma in ga poskušali literamo-kritično zarisati v nekoliko jasnejših potezah. Misli nam v nepredvidljivih in nevarnih vr-tincih odnaša v neslutene da-Ijave, prihodnost se pred nami zarisuje v vse preveč kaotičnih podobah, da bi jih laliko vsaj približno razvidno spravili na papirnato ploskev. Julija se nam v svoji meščan-ski opravi, kot da bi ravnokar sestopila iz lagodnega poto-vanja v poštni kočiji iz klasič-nega vvesterna, nekoliko ko-ketno in ošabno nasmiha z naslovnice, sluti našo nemoč in nas obenem vabi, da se prepadeni podamo v čudežni svet vizualizacije pesnikovih stremljenj. Pozabimo torej na nove obrtniške interpretacije in napajajmo svoje oči v barv-nih ilustracijah Sonetnega venca. Slutili smo in naše slutnje so se uresničile (obelodanile). »Poet tvoj nov Slovencem ve-nec vije«, sedi za nekoliko predimenzionirano mizo (knji-ga je izšla v sodelovanju s podjetjem Lesnina, zato lahko brez večjih ugibanj sklepamo na poreklo in izdelovalca le-senega predmeta), v ozadju je Ljubljana, poezija je Še v šta-diju kreacije. Toda stvari se že v drugem sonetu razjasnijo, pesnik je seveda spet v os-predju, primerno oblečen, z nekoliko melanholičnim po-gledom, zvitek poezij je tokrat že v rokah koketne Julije, ob-enem pa so preko posrednika natisnjene že prišle do svojih bralcev, nekaj knjig sicer še vedno leti od proizvajalca v zračno sfero, ostale pa so že v rokah zaljubljencev, ki rahlo objeti prebirajo večne poezije Ijubezni - Prešernov How to Do It Ijubezenskih umetnij. Pesmi so ostale med Kranjci. Toda pesnik, ki, naj bo še tako jasnoviden, le ne more napo-vedati prihodnosti, na gričku s pogledom na Ljubljano, bogo-vom, ki so z Olimpom vred ravnokar sestopili z neba, pre-bira tožbo in upanje v svetlo bodočnost poezije in »sloven-ščine cele«. Spet ilustrativno-interpretacijska drznost, ki pa se je izplačala. Boga z Olimpa je kaj lahko spoznati po grških stebrih in liri, ki jo drži v rokah. Kakršna-koli nejasnostali na-pačna razlaga je izključena. Pesniku mogoče primanjkuje nekaj obrtniškega sijaja, toda ilustratcrjeva drzna interpre-tacija je seveda lahko na tem mestu samo nejasno nakaza-na. Led je prebit, toda razpoka mora ostati očem vsaj delno prikrita. Tudi tokrat lahko in-terpretativne možnosti samo nakažemo, likovni materia! v svojem bogastvu ustaja tako-rekoč neopisljiv. Povezava z obrtno stranjo verzificiranja je nakazana tudi na ilustraciji devetega soneta. Zamaknjen pesnik je v prvem planu, zadaj je ostrmela, a še vedno koket-na in Ijubko oblečena Julija na sicer perspektivistično neko-liko zgrešenem stolu - sa-moumevno prebira zavitek poezij. Povsem utemeljeno je poezija likovno predstavljena v obliki zvitkov papirnatih, kot nekaj predmetno oprijemlji-vega, ki pa se v ilustracijah razkriva tudi kot nekaj kvazi-realnega, kar po svoji nuji po-letava v nebo, je in hkrati tudi !k«U pozablieno oit vnukov. vclef bv Oblolile očeiov raiprt:je s Pipinovlm so Jarniom sutno ] od tod samo krvavl punt pozna boj Vitovca In rop.in]o Tuitlje Mlnuli sre«c so In alave (,is|. ker vrcdiic dela niio jlh budile omolknili >o pesmi slajkt Rlns K«r nlso Jih talrlc tmav silc. kai- rast« rož na m!.\dcm nam Izdihljaji. solz« to jlli redflc že ni več oprijemljivo. Stereo-tipnost podob, bi lahko očitali, toda trivialnost je pogoj za jasnost in literarno komunici-ranje brez redundance. Sonetni venec Prešernove družbe ne samo podaja še ne-podano interpretacijo nekega klasičnega besedila, ampak obenem to interpretacijo pri-bližuje tudi tistim, na žalost še vedno številnim bralcem, ki iz tega ali onega razloga še ne razpoznavajo razlik med črka-mi kot označevalci posamez-nih glasov, povezav le-teh v večje celote, ki se med dru-gim odlikujejo tudi po točno določenih pomenih. Prešeren pri odprtih vratih vstopa v marsikateri sloven-ski in neslovenski dom, tako da bo skromna naklada dvaj-set tisočih izvodov prav goto-vo kmalu pošla. Tisti literarni interpreti in filistri, ki nočejo razumeti, da je njegov Sonet-ni venec razumljivo in prijetno branje tudi in predvsem za bralce pod sedmim letom in tiste, ki se v veščini branja lahko kosajo z njimi, a so ne-kaj let starejši, naj končno že priznajo svojo zmoto! Poezija je narodna zakladnica, zato mora biti dostopna vsem! Če pa komu ta knjiga ni všeČ, z njim verjetno le ni vse v redu. TOMAŽ TOPORIŠIČ M^m