TRST, torek 8. februarja 1955 Leto XI. - Št. 32 (2961) r mriORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638. 93 808, 37 338 Ttl. Sl it«? : UL' MONTECCH! št. 6, III. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 . .....--„-- ur... ~ OGLASI: od 8.-12 30 in od 13-18 — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini ! stolpca: trgovski 60, Jmancno- ni 100, osmrtnice 90 lir predal 559 — UPRAVA". UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 vsak mm višine v širini i stolpca: trgovski 60, Ti ■ Za FLRJ za vsak mm širine t stolpca ra vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico 1-tL. Tel. 33-82 NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat Uud“ka ^nn^ilsJteaa ?tiska '^ Državna ^založba Slovenije. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - ZA FLRJ- Agencija demokraUtnm tržaškega tiska D. ZOZ . Trst Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v LjuDljam 604 T 37» — Iždaja zaioznis vo___________________________________________________________s_______________________________________________________ . Začel se le pod zaščito ameriških sil vinih Eangkajškovih čet s Tacenskega otočja Veterinarska konvencija Miting obtožuje ameriška letala, da kršijo kitajski zračni prostor - Nov Nehrujev raz-0®vor s kitajskim predstavnikom v Londonu - Danes uradna izjava Gommonwealtha o 0l*Mozi - Edenovl odgovori v spodnji zbornici - Čangkajškove megalomanske izjave i,trjuief — V krogih glavnega tajništva OZN ki>Wlce °i’„j 2f Hammarskjoeld dobil noro sporočilo pe- j BEOGRAD, 7. —— Na osnovi doseženega soglasja med ita-l lijarjsko in jugoslovansko vla-i do se bodo verjetno konec tega I meseca pričela pogajanja za | sklenitev nove veterinarske j konvencije med obema državama. Veljavnost konvencije, |k. je bila sklenjena leta 1924. je bila po vojni podaljšana. Rilci Tajništvo po izjavlja sama, da «se vzdržujejo m kitajskim ministrskim predsednikom V k !Tn.,ta^n’k°m Hammarskjoeldom». so mnenju, da je Cuenlaj odgovori1 na Ča*n0 ‘ W?ldovo osebno poslanico, ki jo je poslal isto-vabilom Varnostnega sveta. kSHlNOTON-- tačeni? kuomintanških >»■ Kakga otoeia se znaša šw.,naTa2a-'° agencije. b°i,ni!h iad>j. k* ,5- PrJit.Pn eva,kuaciji, nad 5«&> JvT* ^roarice je v i. ame- Cuenlajem Eva- čet s je zače- ,0- Predli Pri • evakuaciji, nad Urari-U . **^v*nik morn °»*’r,a ’ ° fiškeip w8Vj ’ ie ^aciin “rodovju, ki ščiti eva- ? sWnr,Sc£?'’, 6 9°®^ leta,l ^ temu v letali. Včeraj se še btpdovju pridružila Večja „ ®.^ldway», ki je naj-. Admfr?i Ietal na svetu, izjavil * Robert Carney je Zaeel ri. a se le Ptvi prevoz »hi™ *** Popoldne po wa-času. Dodal je, Wa v„.roc:|a ni prišla še no->se 0 incidentih, in da ^ločeno« ^ tkakor že naprej ^ naivci aVakuacDa izvršena, !t'čna ..i severna nacionali-I* ie kaa .lanka otok Nanči, ?0rttioae d ®na 120 ntiij od za ev„i. ® bodo operaci-* dni .kuacijo trajale okoli Za3lljuč’iti usali pa jih. bodo Kak V krajšem času. s«°r; *atriuW° v Ta.ipe-Pznjavilk °d 19-000 civilistov aT1?kaišiZa odhod 16.000. ^’akUaoii ''e. prPd začetkom 0 s v * ohjavil uradno iz-svoj -aatero skuša prikazati tpz°» it.lk b°t «taktično po-*n. pravi *MP0l ?i*n (ko,nev njegovih sil na-in tJ?.acevntrirati vojaške si-fetno , pes.iti priprave za zo-talne v-?Vo)evanje kontinen-V„K‘U]Ske». .izjavi pravi Cang-ud>, da je «najvažnej- da ima nova >javi pravi r 5edan!a'’ da 5e <ala- ki Podpi-.'i s Tas kuomintan-4>ča-io !,nn^ega p‘ačja »mep-nato doHJaskini Vr-®nsko , Odaja- 5S*. novj^tvo ^ Pr08toPr°le> • —• le vlada’ morala tzziva-«Ce si bo upalo iz-v kitajski vse res-iz tega n* da i, obaij. je šest °b W krat w , voia-ških le-^iaia)>ki 0t ?l0. ,nad otoki ®fan, ki ta rsvi n®5avno vstevši otok So ga kitajske laislt- aSenci-ia z jVzele- Dalje Sraa>tal»a; da. «o se kt-'iila let-i- 1 dvignila. S dvignila, Pa so se od-Proti Jugo- vzhodu. Medtem se nadaljujejo diplomatski razgovori, ki naj bi privedli do vsaj ukinitve sovražnosti. Glavni taj-niik OZN Hammarskjoeld se je danes s kratkega 'odmora vrnil v New York in je nadaljeval posvetovanja s svojimi glavnimi svetovalci. Opazovalci so mnenja, da je morda Hammar-skjoeld dobil iz Pekinga odgovor na svojo osebno poslanico. ki .ie spremljala vabilo Varnostnega sveta kitajski vladi. V \Vashingtonu se je državni tajnik Dulles, ki se je vrnil s svojega oddiha na Bahamskih otokih, danes raz-govar.i-al z Eisenh-owerjem ter z novozelandskim in britanskim poslanikom. Ameriški državni departma je zanikal trditve, da so ZDA posredovale pri združenih narodih, naj pošljejo opazovalce na Formozo in na Peskado-rske otoke. Nehru se je danes s kratkega oddiha vrnil v London. Izven Londona se je včeraj razgovarjal z zunanjim ministrom Edenom v zvezi s končnimi sklepi ministrskih predsednikov Commomvvealtha, kar se tiče Formoze. Danes se je Nehru sestal s kitajskim odpravnikom poslov v Londonu. Na današnji plenarni seji konference commonwealt.ha so v glavnem govorili o položaju na področju Formoze. Jutri pa bod-o objavili skupno izjavo. Churchill in zunanji minister Eden sta se danes razgo-varjala o Formozi, popoldne pa je Eden v spodnji zbornici odgovarjal na razna vprašanja s tem v zvezi. laburist Henderson je pozval zunanjega ministra, naj bi zahteval od ameriške vlade, da bi se 'posvetovala z Londonom pred vsakršno pobudo za obrambo otokov Macu in Kvemoj- E-den je odgovoril: «Smo v tesnem in stalnem stiku z ame-i.ško in drugimi vladami. .Napravili smo, Kar smo mogli, da bi prišlo do ukinitve sovražnosti, ko smo povabili k' tajsko komunistično vlado z največjim obzirom, naj se u- deleži dela Varnostnega sveta. Zal mi je, da je bil ta predlog zavrnjen, Sedaj mora vlada sporazumno, z ostalimi delati na tem, da se doseže ukinitev sovražnosti.• Kajti šele tedaj, ko bodo pogoji za ukinitev sovražnosti uresničeni, bomo lahko upali, da se lotimo drugih metod pomirjanja«. .... Bivši finančni minister Gaitskell je izjavil, da bi a-meriška vlada dobro napravila, ce bi jasno izjavila, da ne namerava držati otokov Kvemoj. in Macu in če bi pomagala pri umiku tudi s teh otokov. Podal je, da bi bila to najboljša pot za nevtralizacijo Formoze. Eden je odgovoril, da za sedaj ne more iti dalje v tej zadevi, dodal pa je, da je treba upoštevati mnoge činitelje. Pozval je nato zbornico, naj ima zaupanje v vlado in njeno odloče- nost, da napravi, kar je v njeni moči, da bi se doseglo pomirjanje. Kljub vztrajanju številnih poslancev ni hotel Eden podati nobene izjave glede morebitne evakuacije otokov Kvemoj m. Macu. Potrdil je nato, da se je začela evakuacija Tačenskega otočja, ter je izrazil upanje, da bo ta operacija napravila konec spopadom. Na vprašanja v zvezi z britanskim posredovanjem pri moskovski vladi je Eden omenil razne razgovore, ni pa hotel dati drugih pojasnil. Na vprašanja o usodi otokov Kvemoj in Macu je med drugim izjavil, da so v teku razgovori med številnimi vladami in da je bolje pustiti diplomaciji možnost, da glede tega kaj napravi Glede stališča britanske vlade o pripadnosti Formoze. Peskadorskih otokov in drugih obalnih otokov se je Eden skliceval na svoje prejšnje izjave, kar se tiče juridične strani. Kar se tiče politične strani, pa je pri- pomnil. da se «kočljivi razgovori nadaljujejo s prizadetimi državami«, tako da v tem trenutku ne bi bilo u-mestno kaj več povedati. Na vprašanje, kakšno bi bilo britansko stališče, če bi se Avstralija in Nova Zelandija znašli v vojni zaradi Formoze, je Eden odgovoril, da velja maniiski pakt za večino področja, ki je vključeno v tihomorsko zavezništvo (AN-7AJS). Dodal pa je še, da si ne more zamislit.: položaja, v katerem ne bi Velika Britanija Drišla na pomoč Avstraliji 'n Novi Zelandiji, če bi se znašli v nevarnosti. Voditelju levega krila laburistične stranke, ki je predlagal, naj vlada ne bi dovolila ameriškim vojnim ladjam, ki fc • sodelovale pri bojih za Formozo. da se vsidra.io v pristanišču Hong Kong za popravila ali pa za preskrbo z podtajnik " ladjam katere koli narodnosti, ki so v težavah. Sinoči je Bevan izjavil, da ne sme Velika Britanija žrtvo. vati niti enega moza, zato da bi . znova pripeljali na kitajsko celino Cangkajška. Dodal je, da bi ZDA napravile hudo napake, če bi se prepustile avanturam, ki bi jih potegnile v vojno, in če bi pričakovale, da jim bo Velika Britanija sledila. «Ne verjamem, je pripomnil Bevan, da se obramba Cangkajška na kakršen koli način lahko prikaže kot obramba svobodne-aa sveta. Ameriška intervencija v formoški krizi se ne more opravičiti kot dejanje kolektivne varnosti. Ena stvar je jasna; edina vlada, ki je kitajsko ljudstvo noče, je Cangkajškova vlada«. Poudaril je nato, da je prvi korak za mir na Daljnem vzhodu priznanje pekinške vlade. «To zu- je trd grižljaj za Washington. vodikova BEOGRAD. 7. — Jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Dragom:,' Vučinič. ki se bo jutri vrnil po enotedenskem posvetovanju v Beogradu na Dunaj, je Izjavil danes Jugo-pressu. da dosedanje ozračje v jugoslovansko-avstrijski odnosih in doseženi rezultati opravičujejo upanje, da se bodo odnosi med obema državama še nadalje uspešno razvijali na vseh področjih. gorivom, je r .----------- . - panjem ministrstvu Turton je pripomnil, toda odgovoril, da je po njegovem bomba bi bil še trši grizljaj pametno nuditi pomoč vsem | za nas vseh«. Letošnja pomoč treh zahodnih sil Jugoslaviji BEOGRAD. 7. — Veleposlanika ZDA in Velike Britanije in odpravnik poslov francoskega veleposlaništva v Beogradu so danes izročili namestniku. državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Alešu Beblerju note. s katerimi tri vlade obveščajo jugoslovansko vlado, da bodo tudi v tem letu nadaljevale z dajanjem gospodarske pomoči Jugoslaviji. Pinay napoveduje sestavo nove francoske vlade Danes se bo sestal s predstavniki parlamentarnih skupin - Radikalna skupina izreka priznanfe Mendes Franceu - Komentarji francoskega in tujega tiska Še nerazčiščen položaj med vladnimi strankami 'la taclen se bo sestala vlada in ukrepala a zemljištiih pogodbah, medtem ko bodo tajniki štirih strank poskušali doseči sporazum o si-čilskem rolilnem zakonu • Pastore za (upravičene razloge> * Matteotti o stališču PSDl ■ Martino o zunanji politiki in francoski vladni krizi konference Jšav Arabske Jis»e %«rr — D0VQdal izstop iz pakta o medarabski v sip'. k° trak podpisal pogodbo s Turčijo ■ Kri-Kai»~ vladi - izjava predstavnika turške vlade ANTOINE PINAY PARIZ, 7. - Predsednik republike Rene Coty je zaupal bivšemu predsedniku vlade Antomu pinayu mand-at za sestavo vlade. Danes zjutraj se je pinay poldrugo uro razgovarjal z Mendes-Franceom. po razgovoru je izjavil; «Zadržal sem se več časa, ker sem hotel s predsednikom Mendes-Fri.m-cmu razpravljati o vseh nerešenih vprašanjih.« Pozneje je napravil proto- fabs^»kih M 'hiočp tltJu.Predsednikov Konferenca i zunanji minister Alfred Na- --1 -rzav' -ednikov a- kaš. Novinarjem je Nakaš iz- f.ravljaJ>.') ci„„fe.Je.zakliu6ila javil, da je Naser sinoči napo-Mer hjii. 'tedenskem raz- vedal umik Egipta iz med- *a "rl2-El?iptovski m lni-usmerjanje , • nA^Ht danes izjavil. s rabiKV sPorarPravljen sklo‘ hi -.^bo -P°tuzum Za da j Sar ^odno hitj * E ’ - obr-pQv po, -v* arah wu' Za skupno tNilt1°i Ua; hi i. . drzav- Edi-s lenil °'5Vej„i da fe pod-‘ le«iL«ol&_ da np bodo C^im^ zavezništva 0(C«vil ; državami. i? ^0j (^a Kgipt kQ hki varnD°KVdbo o tned-S r -v ‘renutku. »Sedijo. ,P/dp'sal Pogodbo Jako,, h Položai pnpi,mnil: a hekai,, J n' nikoli bil jM0t!ra medriKar'diJo’ po!i,rdb sv.. je samo 'nima zaupanja držav. E-v noben nmi, ^°*azum’ ...... . ?Ca,j bi LU,Jlmi države '4 db° o medarabsko pa hoče ,„. Tn' varnosti. A*d*- ^ Kahm Ved™ ohP/ta, je i ^ ^ %d5r--vm I tkih mo vm.T' da se 'zključi , Vh ^«*v»meiavan« nearabl i u wrv#- ie »k:'* Kaif* ?.,a se danes vrni-er*d‘ednlitancnski rpibistr-nik &ami Solh in arabske pogodbe o kolektivni varnosti po podpisu turško-iraške pogodbe. Dodal je. da je Egipt izvajal močan pritisk na Libanon, da bi ga potegnil na svojo stran. Toda Libanon je obdržal • nevtralno stališče prav tako kakor Sirija, medtem ko značuje padec francoske vlade kot logično posledico njegove notranje in zunanje politike. Po mnenju moskovskih komentatorjev je dajal Mendes France velike obljube v notranji politiki in napovedal reforme, v zunanji politiki pa se je podredil koristim ZDA. S takim stališčem se je njegova vlada, kakor pravijo komentatorji, oddaljila od francoskih kbiisti in povzročila novo vladno krizo. «New Vork Herald Tribune« piše, da je Mendes France v manj ko osmih mesecih privedel eto rešitve mnogih važnih vprašanj. Ko je bila Francij a več mesecev v zastoju, je potegnd iz francoske preteklosti nekatere dobre stvari in jim dodal novih. Bil je za Francijo pravi voditelj. Sedaj pa gre za njegovega naslednika. Kdor koli bi to postal, nadaljuje list, mora biti sposoben izvesti vse. kar .ie bilo dobrega in trajnega v Mendes Franceovem programu. Utegnilo pa bi se zgo- KflTIFIKaCIJA PARIŠKIH SPORAZUMOV PO MEIV0KS MANČKOVEM PADCU Adi da ens bo iuer je prepričan Francija ratificirala Jugoslovansko posredovanje med Egiptom in Izraelom? Komentarji egiptovskega tiska in političnih krogov o sestanku Tito-Naser - Jugoslovanska eskadra je odplula na zadnji del poti PORT SAID. 7. — Danes i rov je prišlo na egiptovsko zjutraj ob 7. uri je jugoslo-| pobudo: ko se je predsednik vanska eskadra v spremstvu I Tito v decembru peljal v In-egiptovskih rušilcev «Ibrahim» i dijo in Burmo, mu je guver-in «Tahir» izplula iz Fort Sai- ’’ J 1 l*u kundiirjcvRiii mnenju bu nuvu francoska vlada imela glede pariških sporazumov isto stališče kot prejšnja • Hcuiško zanimanje za morebitne razgovore z/SSIt? - laburisti bodo razpravljali u nemški oborožitvi Egiptovsko časopisje nadalje da na zadnjo etapo na poti v domovino. Na meji egiptovskih teritorialnih voda sta se egiptovska rušilca poslovila in izkazala vojaško čast predsedniku republike. Včeraj med postankom v Port Saidu, kjer so jugoslovanske ladje vkrcale v^do :n gorivo, je predsednik republike sprejel člane jugoslovanskega poslaništva v Kairu in obiskal posadke rušilcev ((Triglav# in «Biokovo» in ladje «Dinara». Vse egiptovsko časopisje prinaša obširna poročila o pomenu razgovorov predsednika republika Tita s premierom Na-serom. Ugledni list «A1 Ahbar« med drugim ugotavlja: «Napo-I ri Egipta in Jugoslavije na področju svetovnih dogodkov in politike so usmerjeni k ohranitvi miru in izogibanju blokom in raznim paktom. Tito je usmeril svojo politiko k neodvisnosti in borbi za odstra- LONDON. 7. — Predstavnik Foreign Officea je potrdil, da je kancler Adenauer prejšnji teden po diplomatski poti vprašal v Londonu, kakšno je stališče britanske vlade glede sovjetske izjave od 15. januarja o vprašanju nemških volitev. Angleški odgovor — je pojasnil predstavnik — je bil v skladu z Edenovo izjavo v spodnji zbornici 31. januarja. Predstavnik je končno izključil, da bi bila sovjetska vlada kdaj koli uradno opozorila britanskega veleposlanika v Moskvi na svojo izjavo od 15. januarja. Kot je znano, je 31. januarja Eden v spodnji zobrnici dejal. da sovjetske izjave ni mogoče imeti za pravo diplomatsko sporočilo. Dejal je tudi, da ZSSR ni nikoli odgovorila na noto od 29. novembra, s katero so zahodne velesile prosile za pojasnila o sovjetskem stališču glede nemških volitev. Kancler Adenauer je danes pred zunanjepolitično komisijo Bundestaga govoril o vprašanju ratifikacije pariških sporazumov. Seja je bila za zaprtimi vrati, sodijo pa. da je Adenauer med drugim pojasnil, da se je v Baden Ba-denu dogovoril z Mendes-Franceom, da bosta oba poskušala prirediti »zahodni sestanek štirih« (EDA, Anglija, Francija in bonnska republika). da bi ugotovila, ali so EDA in Anglija pripravljene kot Francija začeti s pogajanji z Moskvo o nemškem vpraša- nju. Takoj po Mendes-Franceo-vem padcu je kancler Adenauer sprejel ameriškega visokega komisarja Conanta. ki je naslednji dan odpotoval v ZDA. Sodijo, da je do razgovora prišlo na Adenauerjevo pobudo in da je zahodnonem-ska vlada hotela z njim ugotoviti ameriško mnenje. Adenauer je govoril tudi o francoski vladni krizi in o vprašanju bodočega stališča Francije do pariških sporazumov. Dejal je, da je vedno treba s previdnostjo govoriti o dogodkih v drugih deželah, zlasti še v Franciji, da pa je bil obveščen, da med vso debato, ki se je končala z nezaupnico vladi, ni bilo omenjeno vprašanje pariških sporazumov. Zaradi tega Adenauer ni zaskrbljen, čeprav je naravno. da vsaka vladna kriza povzroča zavlačevanje v par-lamen*arnem delu. Izrazil je prepričanje, da bo nova vlada kmalu sestavljena in da bo imela glede ratifikacije pariških sporazumov isto stališče kot prejšnja. Nadalje zatrjujejo, da so med današnjo sejo zunanjepolitične komisije socialni demokrati izrazili nasprotovanje načrtu, da bi Bundestag razpravljal o pariških pogodbah v drugem in tretjem čitanju 24. in 25. februarja. Predstavniki opozicije so poudarjali, da ni prikladno, da bi med drugim in tretjim čitanjem poteklo samo 24 ur. Prav tako so socialni demokrati pobijali kanclerjevo trditev, da padec Mendes-Franceove vlade ne bo prejudiciral fisode pariških sporazumov. Jutri se bodo sestali predsedniki parlamen'arnih skupin v Bundestagu in dokončno odločili o dnevu drugega in tretjega čitanja pariških sporazumov. Zvezni minister Oberlaender, predsednik begunske stranke, je izjavil, da je v parlamentarni skupini njegove stranke majhna večina proti posarske-mu sporazumu, da pa bo stranka glasovala za ostale pariške sporazume. To ne izključuje, je dejal Oberlaender, da ne bi bila njegova stranka pripravljena «pozreti grenko pilulo« sporazuma o Posarju, da bi rešila pariške sporazume v celoti, če bi bila njihova ratifikacija v nevarnosti. Ameriški visoki komisar v Nemčiji James Conant je na poti v tVashington v Bostonu izjavil, da bo visoki komisariat kmalu spremenjen v veleposlaništvo in da bo on prvi ameriški veleposlanik v Nemčiji. Conant je tudi izrazil prepričanje. da bo zahodnonemški parlament v kratkem ratificiral pariške sporazume. Laburistična parlamentarna skupina bo v Londonu v sredo ponovno razpravljala o vprašanju nemške oborožitve in sovjetskih predlogov od 15. januarja glede volitev v Nemčiji. Diskusijo je zahteval Bevan. ki je izrazil mnenje, da predstavljajo sovjetski predlogi nov element v položaju. poudarja pomen obiska predsednika Tita v Indiji in Burmi _ za ohranitev miru v svetu in i ugodno koeksistenco med narodi «Yournal d'Egipt» pravi v uvodniku, da je srečanje maršala Tita z ministrskim predsednikom Naserom dogodek, ki zelo zanima egintovski narod in arabski svet. V zvezi s predsednikovim potovanjem po Indiji in včerajšnjim srečanjem z Naserom časnik piše: ((Maršal Tito se vrača tz Indije, kjer je imel dolge razgovore z Nehrujem, velikim voditeljem Azije. Tito je preživel več tednov v tesnih stikih z indijskim ljudstvom. Proučeval in spoznal je njegove velike vrednote, njegov notranji preporod in boj za odstranitev vojne nevarnosti. V dolgem razgovoru z egiptovskim ministrskim predsednikom je navezal maršal Tin prve stike z Egiptom. Iz idei in besed ministrskega predsed- i nika Nasera je lahko spoznal smernice egiptovske revolucije in poslanstva, ki ga ima. Predsednik Tito je sprejel povabilo našega ministrskega predsednika. da bo v kratkem obiskal Egipt. Kakor v Indiji, tako bo lahko tudi v Egiptu izpopolnil in poglobil svoje poznavanje dežele in naroda, ki se zaveda svojih pravic in narodne suverenosti naroda, zvestega politiki miru in mednarodne pravičnosti«. Egiptovski politični krogi pripisujejo sestanku Tito - Naser velik pomen. Do sestanka in do prvih neposrednih jugo-slovansko-egiptovskih razgovo- ner sueškega področja med obiskom na «Galebu» izroči! osebno Naserjevo vabilo, naj obišče Kairo. Zaradi pomanjkanja časa predsednik Tito ni mogel vabila v celoti sprejeti in sklenjeno je bilo, da bo sestanek na povratku med plov-ho »Galeba« skozi Sueški prekop. V kairskih političnih krogih ne izključujejo možnosti, da sta maršal Tito in predsednik Naser med razgovori načela tudi vprašanje odnosov med Egiptom in Izraelom in da je Jugoslavija izrazila pripravljenost., če bi obe strani to želeli. da posreduje. Jugoslavija je vedno poudarjala, da je treba ta spor rešiti z neposrednimi pogajanji, da bi se ognili spopadu med dvema sosednima deželama in morebitnemu vmešavanju od zunaj. Pripravljenost Jugoslavije, da posreduje v sporu^ med Izraelom in Egiptom, če bi obe strani to zahtevali, o čemer pišejo davišnji indijski I časopisi v poročilu iz Beogra-i da. so v indijski prestolnici sprejeli. Kakor po- Kakor udarjajo politični krogi, »da je politika enakopravnega sodelovanja Jugoslaviji kvalifikacijo za takšno vlogo, ki Ki jo v Delhiju z vsem srcem pozdravili«. Neki zastopnik ministrstva za zunanje zadeve je izjavil, da Indija pozdravlja korake, usmerjene k utrievaniu mednarodnega sodelovanja ter prišteva pripravljenost Jugoslavije, da posreduje v starem egiptovsko-izraelskem sporu, med take korake. tem v zvezi je opozorit na decembrsko deklaracijo Tito-Nehru, rekoč, da gre za stvarno izvajanje člena, v katerem je govor o želji, da bi obe državi posvetili vse svoje moči in napore za nadaljnjo pomiritev napetosti na svetu in preprečitev njene razširitve Indijski politični krogi poudarjajo prepričanje, da bi se z rešitvijo izraelsko-egiptovskega spora ojačila ideia miru zlasti na tem področju. Ovire, ki ijh povzroča sodelovanju držav tega področja spor med Izraelom in Egiptom, so prišle do vidnega izraza pri določitvi udeležencev za napovedano azijsko-afriško konferenco, na kateri bo nenavzočnost Izraela nedvomno povročila največjo praznino. Izrael ni bil povabljen na konferenco, ker bi s tem odklonil arabske države in onemogočili samo konferenco. PRIMORSKI DNEVNIK — J — S. februarja KPO)ll»»KI dievi Na današnji dan je leta 1849 umrl v Kranju dr. France Prešeren, največji slovenski pesnik. Rojen je bil 3. XII. 1800 na Vrbi. m. . . Danes, TOREK 8. februarja Emilijan, Vojmil . Sonc e vzid e ob 7.20 in z at'one 17.19 Dolžina dneva 9-53-. vzide ob 19.20 in zatone ob t-" Jutri, SREDA 9. februarja Apolonija. Pobran'. ^ ZA IZBOLJŠANJE MEZD IN AKORDNIH DODATKOV Uspešna triurna stavka delavcev kovinske industrije Policija ponovno prepovedala javno zborovanje, kije zato bilo v Domu pristaniških delavcev - Kovinarji solidarni z delavci podjetja Kozmann in konopljarne Včeraj popoldne je bila v ladjedelnicah in Tovarni strojev CRDA in v Tržaškem arzenalu triurna stavka kovinarjev, ki jo je napovedala Delavska zveza. Stavke se je po podatkih Delavske zveze udeležilo v vseh omenjenih podjetjih povprečno 80 odstotkov delavcev, kar kaže, da je imela stavka lep uspeh. Prav zato je tudi Delavska zbornica objavila prikrojene podatke o odstotkih udeležbe v stavki, da bi zmanjšala njen pomen. Te podatke je oddajal tudi tržaški radio, kar ni bilo doslej v navadi. Ob 13.30 je bilo zborovanje stavkajočih delavcev v Domu pristaniških delavcev, ker je policija odklonila dovoljenje za zborovanje na Trgu Sy-Jakoba, pelavcem je govoril tajnik Zveze kovinarjev Tominc. V začetku je obsodil ravnanje policije, ki je prepovedala zborovanje na prostem ter dejal, da tako ravnanje ni niti v skladu z Memorandumom in posebnem statutom nisti z italijansko ustavo. Policija pa je šla se dalje in je prepovedala celo postavljanje zvočnikov _ po hodnikih Doma pristaniških delavcev, češ da smejo delav ci zborovati samo v kinodvorani in da morajo biti hodniki prazni. . Dejal je, da so zadovoljni z udeležbo v stavki, ki spada v okvir borbe v Trstu in v notranjosti države, da se Confindustria končno prisili k pogajanjem. V Trstu pa je še nov razlog za zaostritev borbe: namreč ločeni spora- zum o akordnih dodatkih, ki ga je sklenila z delodajalci Delavska zbornica in ki_ so ga tudi njeni člani ogorčeno zavrnili. Po tem sporazumu bi delavci dobili samo od 5 do 7 lir več na uro. Podrobnosti tega sporazuma pa še niso znane, kajti možno je, da pomeni za delavce še poslabšanje, ker utegne povečati norme, to je skrajšati čas, določen za izdelavo posameznih predmetov Pri tem je Tominc navedel primer podobnega sporazuma v Genovi, ki je bil delavcem v škodo. Pri tem je treba tudi upoštevati, da je prišlo do sporazuma o akordih prav v času, ko so se začeli delavci odločneje boriti z zahtevo po zvišanju mezd in izboljšanju a-kordnih dodatkov. Ravnateljstvo CRDA hoče namreč s pomočjo voditeljev Delavske zbornice krniti borbenost delavcev. Se bolj nevarna pa je pri tem druga plat vprašanja. Delodajalci bi radi uvedli prakso, da bi se pogajali samo z eno sindikalno organizacijo, kakor se je že zgodilo ob sk'enitvi tako imenovanega «sleparskega sporazuma« o poenotenju mezd. Tako ravnanje nas spominja na dobo fašizma, ko je samo fašistična sindikalna organizacija sklepala sporazume in delovne pogodbe v imenu vseh delavcev. Pri tem tudi ne smemo pozabiti, da govore v Rimu celo o zakonu, po katerem naj bi veljale pogodbe, tudi če jih sklene samo ena sindikalna organizacija. Nato je govornik omenil, da zahteva FIOM (Italijanska zveza kovinarjev) predvsem zvišanje mezd za 13.50 lire na uro za težake in sorazmerno za specializirane in kvalificirane delavce ter določitev mi-n.malnih 20 odstotkov akordnega dodatka, toda na osnovi celotne poenotene mezde. Podobne zahteve sicer postavlja tudi Delavska zbornica, ki govori o preureditvi akordov in prilagoditvi mezd, v resnici pa ovira vsako borbo, da bi se to tudi doseglo. Pri tem pa veže ta sindikat roke tudi zadnji sporazum o poenotenju mezd, katerega člen 5 pravi, da ne sme preureditev akordov oškodovati niti delavcev niti delodajalcev. Zato je vse govorjenje voditeljev o zahtevah Delavske zbornice le navadna demagogija. Omenil je tudi kritike nekaterih delavcev, ki pravijo, da se s tako kratkimi stavkami, ki so zelo poredko, ne bo dalo mnogo doseči. Pri tem je priznal, da bo treba borbo bolje organizirati in jo pospešiti ter da bodo morali sindikati proučiti najbolj učinkoviti način borbe. Končno je pozval delavce, naj izrazijo svojo solidarnost delavcem Kozmann in delavcem Tržaške konopljarne. ker je poleg borbe za izboljšanje prejem- kov tudi nujna borba za izboljšanje položaja v tržaški industriji sploh. Na oder je nato prišla delegacija delavk Tržaške konopljarne, ki so seznanile navzoče s svojim resnim položajem. Ko so se delavci razhajali in stopili na ulico, so začudeni zagledali pred sedežem ravnateljstva CRDA kar 7 jeepov in en velik avtobus, ki so bili vsi polni policistov, ter še .kamion karabinjerjev povrhu. Vsa ta policijska sila pa je bila popolnoma odveč, ker so se delavci mirno razšli. pelegacija delavcev se je nato napotila proti ravnateljstvu CRDA, toda službujoči funkcionar je sprejel samo enega delavca, ki mu je pojasnil vzroke stavke. Zborovanje upokojencev V nedeljo dopoldne je bilo v Domu pristaniških delavcev zborovanje upokojencev, na katerem so obravnavali svoje številne probleme. Zborovanje je odprl dr. Sbogar-Brocchi. Nato pa je govoril o položaju in zahtevah upokojencev član odbora Italijanske zveze upokojencev Adello Ferrara. Med drugim je tudi orisal razne akcije za rešitev vprašanj upokojencev. Dejal je, da zahtevajo upokojenci, nai se zvišajo minimalne vsote pokojnine, naj Zavod zg socialno zavarovanje popravi napake, ki jih je napravil pri zadnjem zvišanju pokojnin v škodo upokojencem, naj se reši vprašanje zdravniške oskrbe upokojencev, vprašanje 13. pokojnine nekaterim kategorijam, ki je še ne dobivajo in vprašanje izboljšanja posrednih pokojnin družinskim članom umrlih upokojencev. Nadalje je treba zagotoviti minimalno pokojnino tudi tistim delavcem, ki pokojnine sploh ne prejemajo, ter izenačiti pokojnine bivših avstro-ogrskih uslužbencev. Končno so sprejeli resolucijo, v kateri so postavili vse omenjene zahteve in pooblastili Delavsko zvezo in CGIL, naj se odločno borita za u-resničenje teh zahtev. PISMENA VLOGA NA GENERALNEGA KOMISARJA Pomožno osebje slovenskih sred. šol zahteva izenačenje z italijanskim Gre za izplačilo posebne izredne doklade oziroma za enkratno izplačilo (una lantum), kot ga je prejelo osebje na ita'ijanskih šo'ah 1. t. m. je upravno in pomožno osebje slovenskih srednjih šol v Trstu naslovilo na vladnega generalnega komisarja dr. Palamaro pismeno vlogo, v kateri zahteva, da se mu prizna posebna mesečna doklada, kakor je bila že priznana učnemu osebju istih šol pred kakim letom. Pismena vloga se glasi: Podpisani tajnice in sluge slovenskih srednjih šol: Višje gimnazije, Trgovske akademije, Učiteljišča ter Industrijske in Trgovske strokovne šole, se obračamo na Vaso ekscelenco s prošnjo, da se nam že vendar enkrat popravi krivica in diskriminacija, ki jo trpimo. Naše sindikalne organizacije si že nad leto dni prizadevajo za ureditev tega vprašanja, a vse do danes brez uspeha. Podpisani ugotavljamo: KDAJ MISLI ITALIJANSKA VLADA SKLICATI KONFERENCO O PRISTANIŠČU? Meti ctllHiinnjcm mednar konkurenčna pristanišča odvzemajo kliente Veleposlanik je napovedal konferenco za februar, podtajnik Benvenuti pa govori že o marcu - Hamburg in Reka privlačujeta vendno bolj avstrijski in madžarski tranzit Kot smo že poročali, je podtajnik zunanjega ministrstva Lodovico Benvenuti ob odhodu iz Trsta podal obsežnejšo izjavo o reševanju vprašanj, postavljenih z londonskim sporazumom. Precejšnje zanimanje in tudi vznemirjenje je vzbudil sledeči del te izjave, ki se nanaša na sklicanje mednarodne konference o tržaškem pristanišču. «S pripravljalnim delom pa je tudi že začelo italijansko zastopstvo, ki mu predseduje veleposlanik Carandini, in ki se bo udeležilo bodoče konference o pristanišču. Medtem je bil položaj tržaškega pristanišča — kot uam je znano ~ urejen z odlokom komisarja Palamare. s katerim se ponovno vzpostavljajo proste cone. in ki ureja poslovanje po predpisih, ki so za sedanje stanje primerni. Želimo, dn bi - ria bližnji konferenci, o kateri bi radi, da bi jo. vodili v praktičnem, konstruktivnem in prijateljskem duhu — prišlo do koristnih predlogov in tehničnih osnov, ki bodo v važni meri prispevali k povečanju prometa tržaškega pristanišča, kar je bistveni cilj, h kateremu težimo m edini nanien konference«. Predstavniku «Giornale di Trieste» pa je podtajnik še dodal, da je vprašanje statusa tržaškega pristanišča v izključni kompetenci italijanske vlade. Ne ve še točno, kdaj bo konferenca sklicana, prav gotovo pa pred koncem marca. Prav tako še ni znano, katere države bodo na tej konferenci sodelovale, ker do sedaj še niso poslali vabil. Predsednik italijanske delegacije na mednarodni konferenci veleposlanik Carandini, je ob svojem obisku v Trstu, ki je bil le teden dni pred obiskom podtajnika, izjavil, da bo konferenca v februarju, sedaj pa je govora že o marcu. Vendar pa samo zavlačevanje sklicanja konference ni giavni predmet zaskrbljenosti, temveč zelo ozko stališče, ki ga misli po besedah podtajnika Benvenutija. zavzeti na mednarodni konferenci italijanska vlada. Konferenca po tem mnenju ne bo razpravljala o osnovnih vprašanjih ureditve tržaškega pristanišča, temveč izključno o tehničnih vprašanjih druge vrste, medtem naj bi bila ureditev pristanišča v izključni IZZIVANJU JE TREBA NAPRAVITI KONEC Šovinisti zopet premazali slovenski napis v Devinu Protestno pismo Devinčanov vladnemu generalnemu komisarju ■ 0 zadevi bo danes razpravljal upravni občinski odbor Kmalu po 25. oktobru lanskega leta je bila s trga v Devinu nasilno odstran jena tabla s slovenskim napisom «Pot k morju«. Dcvinčani dobro poznajo junaške «neznance», ki so bili po vsej verjetnosti prepričani, da je enkrat za vselej minila doba dvojezičnosti ■ in so imeli za svojo dolžnost, da ta edini javni slovenski napis V Devinu odstranijo. Pred približno 14 dnevi je občinska uprava poskrbela za nov napis, katerega so postavili n« 'sto mesto kot prejšnjega. Slovenski napis «Pot k morju«, ki stoji poleg istoimenskega italijanskega kažipota, pa je zopet razburil »neznance«, ki so tokrat hoteli pc,kazati vse bolj učinkovit in civiliziran način zaničevanja slovenskega jezika in so zato v noči od sobote na npdeljo s človeškim blatom napis premazali. Reakcija seveda ni izostala. Domačine je sovražna in skrajno šovinistična akcija globoko ogorčila in so zaradi tega poslali vladnem generalnemu komisarju dr. Palamari pismo naslednje vsebine; ((Prebivalci iz Devina, občina Devin-Nabrežina, Slovenci in demokratični Italijani, o- gorčeno protestiramo proti nezaslišanemu dejanju; V noči med soboto in nedeljo 6. febr. letos so neznanci ponovno, na podli način z blatom umazali tablo s slovenskim napisom «Pot k morju«, ki stoji na trgu v Devinu. Mi Slovenci, pripadniki vseh političnih skupin, skupno z naprednim Italijani iz Devina, odločno zahtevamo, da se temu šovinističnemu izzivanju, ki vzbuja sovraštvo med tukaj živečimi prebivalci, napravi konec in da se krivce kaznuje, kakor to določa točka 3 Posebnega statuta, s katero je podžiganje nacionalne mrž-nje prepovedano in kaznivo. Prebivalci iz Devina» Včeraj dopoldne so Devinča-n: protestno pismo izročili na prefekturi ter prosili, da se čimprej določi sestanek predstavnikov vseh slovenskin političnih skupin iz Devina z vladnim generalnim komisarjem, kar je bilo tudi obljubljeno. Devinčani pričakujejo, da bo do tega sestanka tudi prišlo. Zvedeli smo še. dn bodo na današnji seji upravnega odbora dovinsko-nabrežinske občine odborniki razpravljali tudi o tej zadevi. kompetenci italijanske vlade. Tako stališče je že čisto formalno v nasprotju z duhom londonskega sporazuma in obvezo spoštovanja členov mirovne pogodbe. Predvsem pa je tako stališče v nasprotju s težnjami in zahtevami zalednih držav in v prvi vrsti z jasno izraženimi zahtevami Avstrijcev po soudeležbi v upravi tržaškega pristanišča. Ureditev tržaškega pristanišča, kot jo ureja pred kratkim izdani ukaz generalnega komisarja. je sicer boljša, kot je bilo stanje v pristanišču vse od 1940. leta dalje, a še zdaleč ne odgovarja popolni svobodi prometa, kot jo predvideva mirovna pogodba in še manj kot je potrebna za svoboden razvoj tržaškega pristanišča. Tržaški gospodarski krogi prihajajo vednp bolj do zaključka, da mora mednarodna konferenca čimprej in odločno rešiti vsa ta vprašanja. Tržaški gospodarski list «11 Traf-fico« tako piše v zadnji številki, da postaja nevarnost vedno večja in opozarja na sledeče ukrepe konkurentov v škodo Trsta: 1. Severna pristanišča vedno aktivneje pripravljajo nove zveze; 2. V Hamburgu je obseg raznega blaga postal tako velik, da niso mogli vsega prepeljati; 3. Dr. Tonič, direktor reške-ga pristanišča je po povratku z obiska po Avstriji izjavil, da obstajajo konkretne možnosti za razvoj avstrijskega tranzita, pri čemer bo igrala veliko vlogo ustanovitev proste cone na Reki; 4. 10. januarja je bil sklenjen nov sporazum med Jugoslavijo in Madžarsko, ki predvideva znižanja železniških tarif Za 20 do 40 odstotkov za madžarsko blago in ustanovitev madžarskega predstavništva na Reki; 5. Dr. Platzer. (ki bo sef avstrijske delegacije na konfe-renči o Trstu),' je obiskal Hamburg, da bi se razgovarjal o pogojih za povečanje avstrijskega tranzita skozi to pristanišče. To so seveda samo ndkaten primeri velike aktivnosti konkurenčnih pristanišč, ki skušajo izrabiti sedanji premor v konkurenčni bitki v svojo korist. «11 Traffico« zato tudi zaključuje, da postaja sklicanje mednarodne konference vedno boli nujno. Posledice pretepa Malo pred 18. uro je v spremstvu matere prišel v bolnišnico 9-letni Ald° Ama-ti iz Doberdobske ulice, katerega so pridžali zaradi zloma piščali na ortopedskem oddelku. Otrok, ki bo okreval verjetno v 30 ali 40 dneh, je pojasnil, da se je okoli 17. ure tepel z nekim tovarišem, ki ga le navidezno pozna, in da sta med borbo padla na tla, pri čemer si je on zlomil ud. tem ko so mladeniča zaradi prask in udarcev po glavi in udih ter verjetnih rebrnih zlomov pridržali s prognozo o-krevanja v 10 ali 20 dneh na opazovalnem oddelku, so morali žensko, ki so jo identificirali za 79-letno Alojzijo Svab iz Ul. Ginnastica, pridržati na II. kirurškem oddelku. Zdravniki So ji namreč ugotovili praske in udarce na glavi z verjetnimi kostnimi poškodbami in omotično stanje, zaradi česar so si pridržali prognozo. Delavke konopljarne pri šefu urada za delo Včeraj dopoldne je bila v Ul. zonta skupščina odpuščenih delavk Tržaške konopljarne. po skupščini je šla delegacija delavk na urad za delo k dr. Levitusu. Ta je delavkam dejal da razume njihov resni položaj ter da bo še enkrat uradno zahteval od ministrstva za delo, naj posreduje, da se reši vprašanje z dodelitvijo jute. Sestanek Kmečke zveze Kmečka zveza obvešča, da bo v petek 11. t. m. ob 20. iri v Preslovi dvorani v Bazovici sestanek Kmečke zveze. Cesta zaprta za promet Županstvo sporoča, da bo zaradi popravljanja gieznJc Ui. Del Monte v višini «Scale dei Giganti« zaprta za promet od 7. t. m. do konca popravljalnih del. O Vladni generalnj komisar je danes sprejel novega poveljnika 82. pešpolka, polkovnika Antonia Nania, in g. Harrya Katomerisa, honorarnega predstavnika Danske v Trstu, ki sta se mu na tem njunem prvem obisku predstavila. O Zaradi podiranja in gradnje novega mostu na Istrski cesti, ki povezuje Ul. Somcimi z Ul. Delta Pace, bo promet čezenj zaprt od 9. t. m. dalje do zaključka del. 1. Vsi prizadeti smo nameščeni od Višje šolske uprave ne glede na to, na kateri šoli službujemo in kdo nas plača ali,- država, občina ali provinca. 2. Vsi smo plačani po tabelah državnih nameščencev. 3. Ni nam priznana izredna doklada (emergenca), kot je bila priznana drugim državnim nameščencem, .iz razloga, da bi morali imeti isti ekonomski položaj, kot ga ima upravno in postrežno osebje italijanskih šol istega tipa. Poudarjamo pa, da nimamo ekonomskega položaja, kot ga imajo občinski, oziroma pro-vincijski nameščenci in nam ni niti priznano enkratno izplačilo luna tantum), ki pripada občinskim in provincij-skim nameščencem. 4. Ker smo vedno plačani po tabelah državnih nameščencev in vsako leto imenovani od Višje šolske uprave, smatramo, da imamo polno pravico do izredne doklade (e-mergence) od 1. julija J954, kot ostali državni nameščenci. 5. Ce pa merodajna oblast smatra, da nam ne pripada izredna doklada (emergenca) državnih nameščencev, pa prosimo, da se nas uvrsti med občinske oziroma provincijske nameščence, izplača enkratno izplačilo (una tantum) in vsa razlika za nazaj od dneva službovanja na šolah, katerih upravno in postrežno osebje je odvisno od občine oziroma od province. Vašo ekscelenco, gospod generalni vladni komisar, vljudno naprošamo, da se že končno reši naš zapostavljeni in očitno krivični položaj. Upamo, da bo vladni komisar uvidel upravičenost zahtev jim godi s tem. da se jim no-možnega osebja slovenskih srednjih šol in krivico, ki se jim godi s tem da se jim noče priznati pravica do posebne doklade oz. do enkratnega posebnega izplačila (una tantum). Nedopustno je, da se izvaja diskriminacija proti slovenskim nameščencem in da se za odpravo tega položaja iščejo vsi mogoči izgovori. S tem se tudi krši tisti člen «Splošne izjave o človečanskih pravicah«, ki pravi, da «vsi ljudje brez razlike imajo pravico, da prejemajo za enako delo enako plačo«. Oblasti so dolžne najti način, oz. formulo, da bodo prejemki osebja iste kategorije na slovenskih in italijanskih šolah enaki! Obvestilo Kmečke zveze vsem davkoplačevalcem Kmečka zveza v Trstu obvešča vse svoje člaue, da morajo v smislu Vanonijevega zakona vsi davkoplačevalci do 31. marca letos prijaviti davčni upravi svoje dobodke v letu 1953. Ker so za neizpolnitev teh obveznosti po zakonu predpisane kazai (kakor avtomatično povišanje dosedanje davčne osnove za 10 odst. ter denarna kazen od 5.609 do 10.0000 lir in seveda vpis kazni v kazenski list), priporočamo, da vsi prizadeti izvršijo prijave v omenjenem času. Tajništvo KZ bo tudi letos sestavljalo in vlagalo prijave; članom bo tudi na razpolago za vsa zadevna pojasnila in nasvete. Člane opozorjamo, da je za sestavo prijave potreben davčni plačilni list. Ker roka za vložitev prijav gotovo ne bodo podaljšali, opozarjamo vse elane, da se pravočasno zglasijo na sedežu KZ v Trstu. Danes knjižna razstava na slovenskem učiteljišču Slovensko učiteljišče v Trstu vabi vse slovenske starše in dijake ter ljubitelje slovenske knjige na ogled razstave, ki jo ob ((Prešernovem dnevu« prireja v svojih prostorih v novem šolskem poslopju pri Sv. Ivanu. Razstava bo odprta od 13. do 19. ure. Brezposelnost v januarju Po podatkih urada za delo se je število brezposelnih v januarju znižalo za 1.763 oseb in doseglo tako le 17.359 oseb, medtem ko ie 20. decembra znašalo 19.122 oseb. Po istih podatkih je urad za delo v Miljah zabeležil v januarju 58 brezposelnih in urad za delo v Nabrežini 60 brezposelnih. cJltq ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V četrtek 10. febr. 1955 ob 20.30 uri v NABREŽINI komedija Jan de Hartoga «Sopotnika» , Ariston. 16.00: »Ljubezni toda... toda..» Lollobrigio* Neroden padec Med padcem po stopnicah stanovanja se je 76-letni Antonio Stnssi iz Ul. Gozzi 5 včeraj popolne hudo potolkel, zaradi česar se je zatekel po zdravniško pomoč v bolnišnico. Možakarja so zdravniki pridržali, ker so mu ugotovili zlom stegnenice leve noge in ga odposlali na ortopedski oddelek, kjer menijo, da bo okreval, če seveda ne nastopijo komplikacije, v 60 dneh. ZARADI STALNEGA SLABŠANJA PRODAJ HA DROBNO IN DEBELO Srednja in mala podjetja obnavljajo svoje zahteve Ni izključeno, da bo koordinacijski odbor ponovno zagrozil s protestna zaporo obratov Po zadnjih vesteh so se za-, mimo in smo v najslgbšem t Mario Križmančič — uboj fi- čela srednja in mala podjet-| obdobju za trgovino na drob-1 nančnega stražnika Marija ja v Trstu ponovno gibati za- no, se ta kriza še bolj ob- Buongiornija. ’—čuti. Delovno prebivalstvo je Kolesar podrl Zensko Nekaj minut po poldnevu se je 17-letni pek Libero Lip-pez iz Ul. Torretta vozil s svojini kolesom navzdol po Ulici Buonarroti, ko je, vsaj po njegovih izjavah sodeč, v višini stavbe št. 26 opazil neko žensko, ki je prestrašeno stala sredi ceste in ni vedela, kam bi se umaknila. Mladenič je sicer zavrl, vendar je bilo prepozno in je zensko silovito podrl na tla. kamor se je zvrnil tudi on. Oba so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico in med- radi vedno večje gospodarske krize, ki jo ta podjetja močno občutijo. Začela so pritiskati na koordinacijski odbor srednjih in malih podjetij, ki je bil ustanovljen pred letom dni, da bi vodil akcijo za zaščito interesov srednjih in malih poslovnih krogov. Zdi se, da se bo omenjeni odbor sestal že v tem tednu in podrobno proučil zahteve svojih 13.000 članov. Srednja in mala podjetja se predvsem pritožujejo, da oblasti niso podvzele niti najmanjšega ukrepa v njihovo korist, kot so to zahtevali v resoluciji, ki jc bila objavljena v tisku in nalepljena po vseh trgovinah in ■ izložbah v mestu lani marca. V aprilu lani pa je 13.000 srednjih in malih podjetij proglasilo splošno protestno zaporo, da prisilijo oblast k spoštovanju obljub. da bodo upoštevali vsaj nekatere njihove zahteve, kot na pr. tiste na davčnem področju. Kljub tedanji zapori im kljub vsem še nadaljnjim protestom, pa se položaj srednjih in malih podjetij vedno slabša. Po zadnjih statističnih podatkih je razvidno, da se prodaja blaga na drobno in debelo v srednjih in malih industrijskih podjetjih ter v obrtništvu stalno zmanjšuje. Po drugi strani pa pritiskajo na ta podjetja vedno nove davčne obremenitve, posredne in neposredne, višajo se najemnine, hkrati pa se jim postavljajo nove težave pri najemanju kreditov z visokimi obrestmi itd. Pred letom dni, kj se je začela akcija srednjih in malih podjetij za izboljšanje položaja, so nekateri politični desničarski krogi trdili, da je kriza samo prehodnega značaja, da je bilo tedanje gospodarsko stanje v srednjih in malih podjetjih predvsem posledica 8. oktobra in neurejenega teritorialnega vprašanja, ki je povzročalo tako med potrošniki kot tudi med kreditnimi zavodi in veletrgovci nazaupanje. Do sedaj pa se stanje srednjih in malih podjetij ni še nič spremenilo Tudi ob koncu decembra. ko dobijo delavci in vsi drugi zaposleni ljudje trinajsto plačo, oziroma tako imenovano «božičnico», si je prodaja blaga na drobno zelo mulo opomogla, da ne govo- potrošilo denar za praznike Zato je v januarju prodaja blaga na drobno ponovno padla. Zaradi tega vidimo povsod razprodaje, vabila potrošnikom, ki jih opozarjajo na visoke popuste. Povsod, po vsem mestu naletimo na opremljene izložbe z blagom pu znižanih cenah. Trgovci, ki so si ustvarili v skladišču zaloge blaga zaradi manjše pro. daje iščejo izhod iz tega stanja. Bliža se pomlad in trgovino je treba opremiti z blagom, ki ga potrošniki potrebujejo. Kljub vsem vabam in popustom pa gre prodaja zelo počasi naprej. Vsi ti vzroki so prisilili srednja in mala podjetja, da obnovijo akcijo za obrambo svojih zahtev in so se zato začeli ponovno gibati. Koordinacijski odbor pa bo moral sedaj vskladati vse zahteve in jih ponovno predložiti oblastem. Zato ni izključeno, da bodo srednja in mala podjetja ponovno zagrozila s popolno zaporo 13.000 podjetij, če ne bo oblast ničesar ukrenila v njihovo korist. rimo o oktobru in novembru ko ,ie bila manjša kot v sep- j ]i>rfo&liu tembru in avgustu. j ski napad. Sedaj pa, ko so prazniki j 14. apriila; Anton Brajnik in Začetek razprav na porotnem sodišču Delo na porotnem sodišču se bo začelo marca meseca in prva razprava bo 2. istega meseca, ko se bo moral zagovarjati pod obtožbo sramotenja države Bruno Tiban, medtem ko se bodo morali naslednjega dne Bruno Padar, Rinaldo Brandi in Dante Canziani zagovarjati zaradi sramotenje države in oboroženih sil ter odpora in groženj. Urnik ostalih procesov pa je sledeč: 7. marca; Giuseppe Gentili in Paolo Larinci — roparski napad, povzročitev telesnih poškodb in izkoriščanje prostitutk. 14. marca: Dario Hrovatin, Luciano Brumat, Renato Pas-sutto in Carmen della Pietra — roparski napad in tatvina ter nespodobna dejanja v javnem prostoru. 21. marca; Carmen Vidman, Boselli Tullio in Claudio Ba-sich — roparski napad, tatvina in prekršek pravilnika o cestnem prometu. 28. marca: Giuseppe scopaz-zi, Guido Castinni in Stellio tatvina in ropat- Podlegei poškodbam Včeraj zjutraj je na ortopedskem oddelku, kamor so ga sprejeli v nedeljo zvečer, podlegel poškodbam 80-letni upokojenec Mihael Barič s Trga Sv. Jakoba, kateri se je med prekoračenjem Ulice Fla-via zaletel v «Fiat 500», v katerem je bil 38-letni Gianni Vi-trotti iz Ul. Donota namenjen v Zavije. Barič je padel vznak in ko so ga pripeljali v bolnišnico, so mu zdravniki ugotovili poleg drugih poškodb tudi zlom obeh nog, zaradi česar so si tudi pridržali prognozo. 2 motor a je pafel V noči med nedeljo in ponedeljkom so morali pridržati na ortopedskem oddelku 36-letnega Stanislava Coloni-ja iz Ul. Brandesia, kateremu so zdravniki ugotovili poleg rane na kolenu tudi zlom desne noge. Colom, ki se je zatekel v bolnišnico z rešilnim avtom, je pojasnil, da je med vožnjo z motorjem po Ul. Pic-cardi proti mestu zaradi mokre ceste nerodno padel na tla. po mnenju zdravnikov bo mož okreval v 60 ali najkasneje v 80 dneh. Z rogovi jo ie sunila Medtem ko je 47-letna Marija Sancin iz Doline včeraj zjutraj delala v hlevu, se je krava pognala proti njej in jo sunila z rogovi, Sancinova je kake dve uri kasneje prišla v bolnišnico, kjer pa so ji na sprejemnem oddelku samo izprali rano in jo nato s priporočilom 6 do 8-dnevnega počitka in zdravljenja v domači oskrbi odslovili. Zaradi pijanosti prijavljeni sodišču Včeraj so zaradi pijanosti prijavili sodišču 63-letno Bruno Zoratti iz Ul. Bradamante (občinska ženska ogrevalnica), 71-letnega Giovannija Marsi-ja iz Ul Galleria, 42-letnega Rudolfa Sosiča iz Kraške ulice 41 na Gpčinuh, 45-letno SvetoSlavo Verginella s Proseka Si 201 in 31-letnega Gio-vanni.ia Piccinija iz Sabotinb-ve ul'fe na Opčinah. Vse, razen Msrsija, je policija poslala v g^runejske zapore. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Mladi žeparki zaloteni pri Upimu Nekaj policijskih agentov, ki so bili službeno v notranjosti trgovine «Upim» na Korzu. kjer so imeli nalogo opazovati žeparje, ki jih v nabito polnih hodnikih poleg prodajnih miz ni manjkalo, so malo pred 19. uro 29. decembra lani zasačili dve mladenki,^ ki sta skušali ukrasti neki ženski denarnico iz kožuha, a sta potegnili na svetlo le robček. Dokaz, da sta dekleti hoteli krasti, so agenti imeli torej v rokah in obe so odpeljali na poveljstvo letečega oddelka, kjer so ju identificirali za 17-ietno Ldonello T. iz Gradeža in 22-letno lorindo Saltalamac-chia iz. Milana. Obe dekleti sta pojasnili, da sta se seznanili novembra lani in ker nista imeli donosne zaposlitve, sta se domenili za žeparsko dejavnost. «Delo» je uspevalo in v pičlem mesecu sta ukradli od 30 do 40 ustnic. denarnic in drugih predmetov, pri čemer sta ((zaslužili« 70 ali celo 80.000 lir. Izpraznjene listnice sta a^eda zavrgli, denar pa sta P°ral?l za življenje in v druge - • Policiji se je posrečilo identificirati samo nekaj ^ade-nih žensk, medtem ko večina ni tatvino niti prijavila. Dekleti sta končno morali priznati, da sta nici stanovanja Lionella začasno stanovala 60 lir, ki sta jih našli v nekem odprtem predalu. Obe sta se morali seveda zagovarjati pred s0^JsS,el" medtem ko so EionelliT. ustavili postopek zaradinjene mladoletnosti so Saltalamac-chijevo obsodili na 11 zapora in na 11.000 lir 6'obe vendar pogojno m 1Jre£ ’!'P‘! kazni v kazenski list. Ker sta bili dekleti vse do razprave v zaporu, je sodisce odredilo njuno osvoboditev. Preds.; Gnezda, zapisn.; Magliacca, obramba. Carlini. Tat, ki se je norčeval iz svojih žrtev Kljub večkratnim tatvinam lesa v lesnem skladiscu po Skednjem v škodo Infonta, policija ni mogla aret,ratl spretnega tatu, ki se je celo norčeval na račun oškodovanca in na mesto, kjer so bile prej ukradene deske položil listek z napisom: ((Odnašam vam les, toda vi me ne boste odkrili«. Toda preiskava je ugotovila, da je nekaj ukradenega lesa v mizarski delavnici Žerjal v Ul. Orlandini in agenti so odkrili tudi les, ki je bil ukraden podjetju »Lupolos«. Lastnik delavnice je seveda pojasnil, da je kupil les od 30-letnega Giovannija Zot-tija iz Ul. Battera in 24-. et-nega Eidilia Strohmayerja iz Ul D’Alviano in tako sta tata končala za zamrežnimi okni in nato še na zatozm klopi. Seveda se je moral zago-varjati tudi Žerjal, katerega so zaradi neprevidnega nakupa blaga obsodili pogojno in brez vpisa obsodbe v kazenski list na 10.000 lir denarne kazni, medtem ko so Zottija obsodili na 7 mesecev in na 7 000 lir globe. Slabše pa je bilo za Strohmayerja, katere-ga so brez vsakršnih ugodno-sti, ki jih predvideva zakon, obsodili na 8 mesecev zapora in na 8.000 lir fflobe. Vrhu-tega mu je sodišče preklicalo pogojnost kazni, izrečene januarja 1953. leta kar pomeni, da bo izprijeni mladenič neikaj časa sedel za zapahi in se kesal. »Kdor se zadnji smeje. se najbolje smeje« pravi pregovor in to velja posebno zn Strohrnaveria. Preds.; Gnezda, lož..: De Franco, zapisn.: Magliacca, o-bramba; odv.; Tommasini in Padovani. GLASBENA MATICA v TRSTU . priredi v jutri 9. februarja 1955 ob 20.30 uri v AVDITORIJU solistični koncert Sodelujejo: Jelka Brajša - sopran Zvonko Pomykalo - čelo Vlado Seljan - klavir SPORED: Vivaldi: Arija. - Mozart: Arija iz opere »Čarobna piščal«. - Corelli: Ada-gio. - Vandini: Sonata za čelo in klavir. - Vilhar: Nezakonska mati. - Zajc: Vir. - Brahms: Sonata v e-molU za čelo in klavir: allegro non troppo, alle-gretto quasi minuetto, allegro. ODMOR. Matz: Elegija in humoreska za čelo in klavir. -Matetič-Ronjgov: «Drago mi konja kuje«, uTarao doli puli mora«. »Pod učkun« (Istrske narodne za sopran). - Zlatič: «Star me je prosija« (Istrska narodna za sopran). Bombardelli: »Tri noni-ce» (Istrska narodna za sopran). - Chopin: Nok-. turno. - Goens: Scherzo za čelo in klavir. Vabila bodo na razpolago v Ul. Roma 15 danes od 11. do 13. in od 16. do 19. ter jutri od 11. do 13. in od 16. do 20. ure. Vabila se dobijo tudi v Barkovljah v drogeriji Šajmer, pri Sv. Ivanu v tobakarni Prosen ter na Opčinah v pekarni Čok. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub «L. Kosim. V sr^do, 9. tega me-se-a ob 20. uri bo seja upravnega odbora, na katero je vabljen tudii nadzorni edbor. V nedeljo, 13 t m se bo vršil v prostorih kluba, lil. Roma 15-11., tretji občni zbor, ob 9. uri. Ljudska prosveta PROSVETNI DRUŠTVI »F. TOMAŽIČ« in «V. SMUČ« sklicujeta redni občni zbor, ki bo v četrtek, 10. februarja 1955 ob 20.30 v društvenih prostorih Ul. Roma 15. Vabimo članstvo obeh društev k številni udeležbi. ( gledališča) SNG Četrtek: ob 20.30 v Nabrežini »Sopotnika«. VERDI Danes: zaprto. Sreda: ob 20.30 premiera ((Samson in Dalila« za red A in B. Dirigira Franco Capuana, v glavnih vlogah nastopajo Fedora Barbieri, Renato Gavarrini, Nina Carta, Vito Susca in Antonio Massaria TEATRO NUOVO Danes: ob 21. uri «Ljubimec v mestu«. Izven abonmaja. Rossetti. 16.30: «Fernandelova dediščina«, Fernandel. Excelsior. 16.00: «Skoda, da je lopov«, V, De Sica, S. Loren. Fentce. 15.00: »Puščava, ki živi«, Walt Disneyev film. Nazionale. 16.00: «Gorje premagancem«, L. Padovani, A. Fer-rero. Filodrammatico. 16,00: «Divjak», M Brando, M. Murphy. Supercinema. 16.00: «Gangsterji na preži«, F. Sinatra. S. Hey-den Arcobaleno. 16.00 «Rdeči asfalt«, B. Sullivan, L Adler Astra Rojan. 16.00: «Steza slo- nov«, E. Taylor, D. Andrevvs. Capitol. 16.00: «Johnny Guitar«, J. Cravvford. Cristallo. 15 45: «Odisej». Kirk Douglas, S. Mangano. Grattacielo. 16.00: «Suzana je spala tu«, D Powell, D. Key-nolds. Alabarda. 15.30: »Sladka groza«, J. Wyman. rcel Armonia. 15.00: »Meje R. Brazzi. ( Aurora. 16.00: »Gladiatorju. Mature, S. Hayward. . Garibaldi. 16.00: ((Zenska,^ tero so se pulili«. mark, -a Ideale, 16.00: «Jetmk t18'® A. Tamiiroff. -..»r lmpero 16.00: «Johny GU J. Cravvford. . Italia. 16.00: «Tragiina D. Borsohe. .«( S. Marco. 16.00: «Zadnji « ster«, E. Robinson. Kino ob morju. 16.00: n' vens. . Skedenj. 16.00: »LotarinšKt-^ Kino na Opčinah, 18.00: groza«. J. Wyman. R. n MOOEZEP TOREK 8. februarja r it is T n. j 11.30 Lahki orkestri; vsakogar nekaj; 13.00 Gldpi željah; 14.00 Poje tenoras^ ruccio Tagiliavini; 14.15 Kf ni obzornik: 14.25 Vesela 17.30 Piesna glasba; 1 1 gham VVilliams: Koncert "jj klavirja; 18.40 Kocert sta M. Kosa; 19.00 Sola ^ ja: Barve odkrivajo "J značaj; 19.15 Pestra glasovi: Šport; 20.05 Skrjanc: II. “j; nenega venca; 20.30: N°P ( ley: »Materi pijejo kri« J v 3 dej.; 22.00 PriljutoljeoLc melodije; 22.30 Kern:. 9% glasba na teme iz revij* | boat«; 22.50 Razne ritmi*1* pevke. 'V it s -r «. j 11.45 Komorna glaS^2 ^ Napolitanski orkester P"Tji stvom L. Vincija; 20.00 j-pf glasba iz filmov 21.05 K { orkester; 21.50 G. Cerg«', na klavir; 22.05 Orkes Russa, K O I* R It 254,6 m sili 1178 W il Slovenska poročila: 6 J’ , 13.30, 14.30, 19.30 in 20.3»^' Hrvaška poročila: vsak . 20.00.1 „„U! Italijanska poročila: e."1 , 17.00, 19.00 in 23.00. , rf. Iz naših listov v >1' dari (razen nedelje in v ka) ob 14.36 ..j. € Iz naših listov v dan (razen nedelje in r - kal ob 17.06. jfh} 6.4o Jutranja glasba: h/V) ledar - vremenska nanfijč' \’ Jutranja glasba; 7.30 N5#tt gospodinje; 11.00 Solsk^iFj Starodavni šoli; 11.30 koncertni oder; 12.00 k ;1V pesmi; 12.50 Igramo za Lahka glasba: 14.00 Od je do melodije: 14.40 J* dekliškega zbora 10. svjfj iz Ljubljane; 15.00 * i življenje na Primorsk® ^ f Jugoslovanski ansambli "jfi sti pred našim ^'tLetA 15.30 Pisan spored g'a gank; 16.00 Tečaj lj 16.15 Za vsakogar Zabavna glasba; 17.30 g,q()V gren: »Clka.ške noči«: l® beni kale jdoskop; 18 •ČL 19.15 Jz starih galantu1 -^ii, 20.15 Srbske narodne »Si; J kola: 20.30 Giuseppe v goletto«, opera v 4. * I. •> » K > ' - , l> 327,1 m, 202.1 m. Poročila ob 5.00, 6.00. 1- ' 15.00. 17.00 in 22.00 ' 11.00 Radijski ko % M Glasbena medigra; t1: Sattrner: «Jeftejeva pU-csye5f tata; 1210 20 minut z godci; 13.10 Opoldan®*1.- B 14.00 Za mlade pevce 14.20 Melodije za 1*2 ‘I -atu1 ..h j 16.10 Utrinki iz .................TfiŠ, iSj ni pregled: 18.10 šernove balade; simfonični koncert; 18-^.ra pos>ušajte! 17.10 ski komorni zbor: tednik; 20.10 Zabavne ske melodije: 20.30 (fgv igra - Miller: «Smrt ga potnika« (ponovtt-j^ M ttF}‘ Zabavna in plesna g ed«'* odgovorni urev^p ^ Tiska Tiskarski zavod ^ STANISLAV RET TELEFONSKE Od vcerai do danes ROJSTVA. SMHT1 IN POROKE Dne 6. in 7. februarja se je v Trstu rodiilo 6 otrok, umrlo je 21 oseb, porok je bilo 5 POROČILI JO SE: krojač Mi-hajlo Vukovič in gospodinja Jo-siptna Baričevič, geometer Arri-go Aiza In bolničarka Maria Luisa Bertolazzo, uradnik Enzo Pace in gospodinja Maria Joso Battagli, čuvaj Giuliano Franco in šivilja Giuditta Chinelli, mc-hanik Carlo Buzzai in gospodinja Lidia Danieli UMRLI SO: 81-letna Luigia Fitz vd. Seala, 84-letoa Ana Bol-čič vd GuHi, 77-letiui Guida Tra-mootinl, 70-letna Olimpia Kobier, 77-1 et n i Vittorio Maestro, 43-1 etri i Giuseppe Settimi, 15-le;na Blanca Cussagh, 84-lema Maria Vittoria vd. Deponte, 86-letna Lucia Bonin vd. Moro, 72-letm Antonio Del Piero, 54-letni Do-menico Troian, 76-letna Maria Zanini vd Bonivento, 55-fetr.i Giuseppe Muscilio, 82-letna Da-miana F ort u n a to vd. BUucaglia, 56-letni Vittorio Franzutti, 61-1 etn a Pierina Deotse vd. Ca-prio. 61-letni MaNo Piccinini, 73-1 etui Antonio Kogoj, SO-letna Elisabetta de Maurizio vd. Cra-monte. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 9.4, naj-nižja 6.5, ob 17. uri 8.6, zračni tlak 1017.9 stanoviten, veter 17 km vzhodnik, vlaga 48 odst., padavine 22.8 mm, nebo 8 desetin oblačno, morje lahko razgibano, temperatura morja 9.4. NOČNA SLUŽBA LEKARN Uarbo-Carnlel. Trg Garibaldi 5; Menuasi, Ul. Cavana U; Al Galeno, Ui. S. Ciliiiu 36 (Sz. Ivan); Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Ravasint. Trg Li-berti 6; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. ZA PRIMER NtDh, Rdeči križ 366 •” Gasilci Policija 'Ihile i P%imolblu Pri upravi yj|jfI PRIMORSKEGA UNE T K S -j/ld Ul, sv. Frančišk* Tel. 37-338 • lahko naročite JUGOSLOVANS K® v X' m c SLOVENCI . v I * r e i zdrVf»' p r. jjtj: l • [P I« IH1 ZOBOZDRAV j V ^ ORDINIRA v 4/| ul. lavatoiO 9* od 14. d° II- NA od 9.—12. in I»- „2(1. Z NEDELJ SKEPRESERNOVEPROSLAVEVAVDlfORIJU 3 PEVSKI ZBORI so pokazali velik napredek Pohvale je bilo deležnih Več društev, nekateri prosvetni delaVci pa so prejeli tudi nagrade NIKAKOR JIH NE MOREJO SPRAVITI V NEPOSREDNO PROIZVODNJO Oster proti odpor birokracije decentralizaciji pevski zbor Glasbene šole, pevovodja M. Gerdol Mešani pevski zbor «Slovenec» iz Boršta, pevovodja Drago Petaros Pevski zbor »Valentin Vodnik« iz Doline, pevovodja Cvetko Marc Slc# proSv'rman Strancar sprejema od predsednika SloVbn-' e*ie zveze prof. Budala darilo v imenu prosvet- nega društva »Ivan Cankar« pevski zbor »Zarja« iz Sempolaja. Zbor vodi tovariš Stanko Zidarič *'80 Grud*? Pertot sprejema v imenu prosvetnega društva en» iz Nabrežine darilo od predsednika Slovence prosvetne zveze prof. Budala Vsakoletna Prešernova proslava je postala že tradicionalni praznik naše ljudske prosvete, ki je naše občinstvo tako pritegnil, da je sedaj Avditorij že premajhen prostor, da bi lahko sprejel vse tiste, ki bi želeli proslavi prisostvovati. Tudi v nedeljo je bilo tako. Mnogo ljudi ni moglo več v dvorano in oditi so morali, ne da bi prisostvovali tej priljubljeni prireditvi. Gotovo ima Prešernova proslava mnogo privlačnega. Ob nastopu cele vrste zborov — v nedeljo jih je nastopilo deset — se tako rekoč avtomatično pomnoži število poslušalcev, ki žele slišati vsaj to, kako se bo njihov zbor odrezal v veliki družbi drugih nastopajočih. Nedeljska prireditev se je začela z nastopom pevskega zbora iz Bazovice, nakar je sledil slavnostni govor prof. Jožeta Umeka. Za svoj izklesani govor je žel prof. Umek pri občinstvu veliko odobravanje. Kakor vsako leto, tako je tudi letošnja Prešernova proslava pomenila nekak obračun dela v preteklem letu Na ta praznik Slovenska prosvetna zveza pohvali in po možnosti tudi nagradi društva in posameznike, ki so se v preteklem letu izkazali na področju ljudske prosvete. Dostikrat sicer delo na zunaj ni mnogo opazno, a upoštevati je tudi treba, da se ponekod borijo z večjimi težavami kot drugod in je te daj treba priznati pohvalo tudi takim naporom, ki nimajo takoj vidnega uspeha. V nedeljo so prejeli priznanje ali pohvalo društvo «Ivan Cankar«, društva iz Nabrežine, Doline, Bazovice, Lo-njerja-Katinare, oktet iz Sempolaja, društvo iz Boršta, Slovensko srednješolsko društvo mladinski tamburaški zbor iz Skorklje-Rojana in mladinski odsek društva z Opčin. Razen tega pa so prejeli nagrade to variši Vladimir Švara, Just Lavrenčič, Stanko Zidarič. Cvetko Marc, Drago Petaros in Janko Gerdol. Pri nekaterih društvih se je zlasti upoštevalo, koliko so znali — m hoteli — vključiti v svoje vrste tudi mlade moči. Po razdelitvi priznanj in nagrad se je proslava nadaljevala z nastopi posamezmr pevskih zborov. V tem kratkem pregledu nimamo namena dajati ocene o izvajanju, že zaradi tega ne, ker se nam zdi, da bi lahko nehote komurkoli napravili krivico. Gotovo je namreč, da je raven nastopajočih zborov dokaj različna in moramo temu primerno postavljati tudi zahteve. Tu bi pa lahko nastalo nerazumevanje z enostavnim primerjanjem naših besed. Potrebno pa je, da spregovorimo nekaj splošnega: od tega se bo gotovo nekaj nanašalo na ta ali oni zbor, upoštevajo pa lahko to vsi, tudi če se jim zdi, da nje ne zadeva. . . Predvsem lahko na letošnji proslavi ugotovimo neko večjo sigurnost pri nastopanju, (kar je bilo opaziti seveda pri zborih, pri katerih smo prejšnja leta opazili še precej bojazni. Za mnoge zbore, vajene javnih nastopov, ta pripomba seveda sploh ne velja.) Razveseljivo je nadalje, da so nekateri zbori vključili v svoje vrste mnogo mladine Pri nekaterih zborih so starejši ljudje že kar redki. S tem seveda ne mislimo reči, da morajo zbori pošiljati «v pokoj« starejše, dobre pevce. Prav pa je, da s pravočasnim pomlajevanjem mislijo na bodočnost zborov. Zgolj velika številčnost kakega zbora še ne pomeni, da je samo zaradi tega zbor dober; toda nas veseli, če vidimo, da je zbor iz tega ali onega kraja številen, ker nam je to najbolj v ko rečemo, da je občinstvu ra. S takimi nedisciplinirani- ugajal, vendar bi nekatere pesmi lahko brez škode izločili in jih nadomestili z novejšimi. Prav gotovo bi pa občinstvo užgale tudi narodne pesmi v priznanih priredbah. V bodoče bo treba na tem področju pevskim zborom brezpogojno nuditi več pomoči. Stara napaka pri naših pevcih je izgovarjava nekaterih vokalov, ki sicer ne bi toliko motila, če ne bi prihajala včasih močno na površje, kar se zlasti občuti pri nekaterih solo-točkah. Ali ne bi bilo dobro, če bi včasih diri- gent stopil do izkušenejšega tovariša dirigenta, da bi novo pesem vsaj skupaj prebrala? Pevovodje pa morajo nujno uvesti v zbor neko disciplino. kateri se morajo vsi in vsak podrediti. Nedopustno je vsako samovoljno interpretiranje, (če smemo rabiti ta izraz), ki gre mimo skla- datelja, dirigenta in seveda tudi petja ostalih članov zbo- rni člani zbor nele izgubi na svoji izvajalni vrednosti, temveč se tudi ostali člani zbo-ki pojejo isti glas, čutijo podrejeni, in to popolnoma po krivici. Pevovodje naj tudi ne oklevajo predati solistične partije tudi mlajšim grlom: dobro je, če ima zbor več solistov za različne značaje posameznih pesmi; tako mladim pevcem ne bo treba čakati, da bodo tudi oni prišli kdaj na vrsto s kako solistično točko šele tedaj, ko bo kak šestdesetletnik nehal peti. Kje je letos ostal zbor s Proseka-Kontovela? Vse priznanje mladim fantom s Proseka-Kontovela, toda nikakor se ne smemo sprijazniti z mislijo, da nam oni lahko nadomestijo nekdaj številen in dober zbor. Na Proseku-Konto-velu je dovolj pevcev, da lahko obstaja zbor in da imajo fantje še svoj zbor. Predvsem bi seveda ne smelo veljati, da zaradi obstoja fantovskega zbora ne bi smeli ti fantje peti tudi v zboru. Želimo vsem, ki so letos nastopili, da bi se ob letu postavili s še lepšimi uspehi. * * * Sedaj pa še samo dve besedi na račun občinstva. Cas je, da se naše občinstvo navadi izkazovati kulturnim prireditvam dolžno spoštovanje V veliki večini primerov je sicer ta opomba že nepotrebna, toda prav v nedeljo se je izkazalo, da popolnoma nepotrebna vendarle še ni. Seve da je mnogo razlogov, zara di katerih se starši težko od rečejo, da ne bi prišli na prireditev, pa čeprav z majhnimi otroki. Vprašanje je le, koliko imajo od prireditve če morajo ves čas obračati pozornost na otroka. In to bi še ne bilo nič, če ne bi pri tem nastale nevšečnosti, ki niso samo motnja za ostalo občinstvo temveč večkrat že tudi za izvajajoče. Tako se dogodi, da pride do prizorov, ki že meje na brezobzirnost. V tem pogledu mora nujno priti do izboljšanja. Sov/, časopisi sicer pišejo o „potrebi, da se aparat podvrže kar najbolj neposredno nadzorstvu delovnih ljudi" m o „pctrebi, da delavci somi upravljajo s proizvodnjo", vendar je to za sedaj še vedno le napoved Podedovana neuč nesposobnost, pretirana nost in očitni parasitizem ve' čine organov državnega aparata v Sovjetski zvezi so in še vedno zadajajo precejšnje skrbi državnemu vodstvu te dežele. Ta težka dediščina — gre namreč za birokratični aparat, njegove funkcije in »mesto v družbeno-gospodarskih in političnih okoliščinah SZ — se je pokazala v skrajnih konsekvencah kot nadvse resna in težko odpravljiva zapreka, ki je preprečevala vsak poskus, da bi Se nacionalna ekonomija bolj razvila. Posebno negativno učinkuje ta fantastično ogromni aparat nasproti poskusom, da bi delavci aktivnejše posegli v proces proizvodnje. Glede tega je treba ugotoviti, da sleherni poskus v te; smeri vselej naleti na najostrejšo reakcijo v birokratskem državnem aparatu. Sodeč po nekaterih ukrepih, ki se danes v tem pogledu podvzemajo in celo izvajajo v SZ, morata predstavljati odpor birokracije in njena reakcija v odnosu do določenih sprememb izredno važen problem. Tudi bi šlo zaključiti, da se podedovana nasprotja v seda- inkovitost, | nji Sovjetski zvezi niso nikjer ma razsež-1 tako zaostrila kot prav oKoli Pevski zbor »Lonjer-Katinara« dirigent J. Lavrenčič prepričljiv dokaz, kako se tistem kraju ljudje vključujejo v ljudsko-prosvetno delo. Nadalje lahko ugotovimo, da smo med solisti slišali tudi nekaj prav lepih glasov. Ce pregledamo program, lah- letala šel in izdelal, tem dvomlji-veje bo postalo vprašanje, če je človek najprimernejše sredstvo za upravljanje z njimi. Kakor je to pred kratkim zabeležila neka ameriška revija, je vprašanje v razliki medtem, kar človeški možgani iznajdejo in tem, kar je človeški organizem v stanju vzdržati. Pri tistih letalih na reakcijski pogon, ki še niso dosegle zvočne hitrosti, naletimo že sedaj na teikoče, ki jih jc mogoče obvladati le s pomočjo vedno bolj zamotanih naprav. Vročina.ki nastaja pri veliki hitrosti ob trenju letala z zrakom, je pri najhitrejšemu letalu tako velika, da bi posadka zgorela, če letalo ne bi imelo električnih hladilnih naprav, ki opravljajo tako delo, kot približno 35 v domačem gospodinjstvu rabljenih hladilnikov. V. višini 13.000 metrov je temperatura zraka tako nizka, da je treba prižgati ogrevalne naprave, s katerimi bi mogli ogrevati 30 srednjih stanovanj. Pri enem najhitrejših ameriških lovcev na reakcijski pogon mora pilot upravljati s 100 različnimi vzvodi in nadzorovati 24 naprav, pri tem pa še paziti na ducat svetlobnih znakov, če se noče ponesrečiti. Električna in elektronska oprema takega lovca na reakcijski pogon bi zadoščala za preskrbo z električno energijo enega mesta, ene radijske televizijske postaje, ene vojne ladje. Pilot je obdan z napeljavami za vodo in gorivo, s cevmi za ogrevanje, hlajenje in dovajanje kisika. Z vsakim pritiskom na vzvod sprosti silo, ki more premagati odpor več kot petih ton ali treh slonov — odpor, ki ga ne čuti, ki ga pa more razbrati le na aparatu. Toda celo brzina današnjih najhitrejših letal, ki so že prekoračila »zvočno mejo« je, po mnenju strokovnjakov, šele na začetku. 2e delajo načrte za letala na raketni pogon, ki bodo dosegla petkratno brzino sedanjih lovcev na reakcijski pogon. Ta letala bodo morala premagati »toplotno mejo« (okoli 4.000 km na uro), pri čemer bodo razvila tako vročino, ki bi raztopila večino sedaj v letalstvu uporabljenega materiala. Hlajenje takiega letala na raketni pogon bi zahtevalo prav toliko sile, kolikor bi je bilo potrebno za njegovo gibanje. Upajo, da bodo ta problem rešili z atomsko silo in z uporabo novih materialov, kot je na pr,imer titanij. Položaj letečega človeka bo postal pri tem vedno bolj pro- tCai™ kTjth%bčitvekPOizna- „Naša letala se naglo približujejo točki, ko jim bo prisotnost človeškega pilota raje škodovala kot koristila*4 - pravi predsednik družbe „North American Aviationa blematičen. Pilota takega letala na raketni pogon, če letalo riše določene loke, more sredobežna sila odtrgati, ker bi bila v takih primerih močnejša od njegove teže. Tudi če je pilot umetno pritrjen na svoj sedež, bi se ga polastila omotičnost, o kateri je neki poskusni pilot izjavil, da bi je nihče ne mogel prenašati več kot 15 sekund. Kako ((nezadosten« je človek kot pilot lovcev na reakcijski pogon že sedaj, kaže vojaška izkušnja. Ce se srečata dva nasprotna reakcijska lovca z brzino 1.200 km na uro, imata pilota le 6 sekund časa za ciljanje in streljanje ter za to, da se umakneta iz nevarnega območja. To presega človeške sposobnosti. Zato nameravajo zgraditi napravo, ki pokaže bližanje sovražnega letala, registrira brzino in verjetno pot obeh letal, naravna, temu u-strezno, strelno napravo, nato pa določi letalu pravo smer, da more pilot sprožiti in odleteti. Predsednik družbe «North American Aviation«, ki je zgradil letalo «Sabrejet» in ki namerava zgraditi tako na- pravo, je pred kratkim izjavil: «Naša letala se naglo približujejo točki, ko jim bo prisotnost človeškega pilota raje škodila kot koristila».' Zato že delajo poskuse z letali brez pilota, ne le z radijsko. vodenimi,,-ampak tudi z raketami, ki se same vodijo in ki bodo same našle pot do zvezd. ' zji" »ATOMSKI« ^AVTOMOBIL NAJCENEJSI NA SVETU V. Angliji so izdelali nov avtomobil, ki se popolnoma razlikuje od dosedanjih po načrtu in konstrukciji. Znan pod imenom »Fairthorpe Atom« je zelo lahek, ker je ves izdelan iz plastične mase, motor pa se hladi na zračno hlajenje. Motor avtomobila je moto-ciklični motor znamke BSA. Drugi avtomobili tega tipa bodo imeli enega od treh jakostnih motorjev BSA in to 250-kubični, 350-kubični ali 650-kubični motor. Potrošnja goriva se giblje med 4,5 litra za 64 km do 4,5, 1 bencina za 120 km, pač po velikosti motorja. Skrajna brzinska zmogljivost avtomobila bo znašala 64 do 120 km na uro, osnovni stro- ški izdelave pa znašajo 259 funtov (217.560 din) in izumitelj trdi, da je to najcenejši avtomobil na svetu. Plastični trup avtomobila je tako lahek, da ga lahko dve ženi dvigneta. Njegova čista aerodinamična linija jasno dokazuje vpliv aeronavtike. Plastična masa, iz katere- je avtomobil narejen, je barvana že v njeni sestavi in ne potrebuje pozneje nobenega barvanja več. Voz nima zadnjih sedežev, vendar se lahko na prednjem udobno namestijo trije, v primeru potreba pa tudi štirje potniki. * -•? Predsednik jugoslov. komisije za kulturne zveze s tujino Marko Ristič je v svojem razgovoru z dopisnikom Tanjuga poudaril, da bo Jugoslavija kmalu podpisala konvencijo o kulturnem sodelovanju z Norveško in Belgijo. Ristič je nadalje poudaril, da je zanimanje za Jugoslavijo še bolj naraslo po obisku jugoslovanskih državnih in političnih voditeljev nekim evropskim, azijskim in južno-ameriškim državam. vprašanja administrativnega a-parata. Hkrati nista parasite-zem in odvečnost celotnega birokratskega aparata nikjer tako izrazita kot vprav na ad-inistrativnehi področju. Saj bi v nasprotnem primeru bilo zelo težko pojasniti relativno ostre ukrepe in sistematično organizirano propagando, naperjeno v prvi vrsti proti administrativni birokraciji. Kurs, na osnovi katerega bi bilo treba odpraviti nekaj tisoč državnih ustanov, odsekov, oddelkov itd. kjer se je biro-kracija počutila kot odločujoč činitelj. navaja na predpostavko o neizbežnosti takšne orientacije v trenutni situaciji. Tudi bi ne mogli reči, da tej orientaciji primanjkuje določena sistematičnost. »Likvidacija čezmerne centralizacije v vodstvu posamez-nin panog industrije ima velikanski pomen«, je nedavno tega zapisal minister Zverjev v časopisu «Komunist». V teku je akcija, da se 24,500 podjetij raznih industrijskih panog dokončno izroči v upravljanje republiškim vladam. «Toda s tern«, piše Zverjev, «še ni izčrpana akcija glede decentralizacije v upravljanju s podjetji. Pripravljajo se ukrepi, s pomočjo katerih bo še vrsta podjetij izročena pristojnosti republiških organov«. Na tak način se bo, po mnenju vodstva, v centralnem aparatu osvobodilo na deset in deset-tisoče strokovnjakov. Načrti p, so še obsežnejši. Zamisel o čistki in radikalnem zmanjšanju aparata se nanaša tudi na upravne aparate podjetij, se pravi tovarn, strojno traktorskih postaj, sovhozov, transporta itd. V podjetjih je namreč stanje takšno, da pridejo v nekih industrijskih panogah v Estoniji po dva nameščenca na tri delavce. Toda omenje na kritična pojmovanja, kakor tudi ukrepi, ki se s tem v zvezi podvzemajo. pa niso rezultat samo stanja v majhni e-stonski republiki, ampak tega, da so omenjene okoliščine razširjene po vsem ogromnem prostranstvu Sovjetske zveze. Ce bi bilo kako drugače, bi se stvari reševale z neprimerno manjšim hrupom Kot vse kaže, bi se čistka imela izvesti po vseh linijah, iz centra pa vse dol do podjetij kot osnovnih gospodarskih enot. Gre. kakor je razvidno, za velikansko delo in resen podvig. Ali bo to tudi v resnici privedlo do aktivnejše udeležbe delavcev v upravljanju z gospodarstvom nasploh in proizvodnjo v podjetjih še posebej, vsaj zaenkrat še ni popolnoma jasno. V zadnjih dvajsetih letih še ni bilo v Sovjetski zvezi ukrepa. ki bi bil bolj neposredno zadel birokracijo tako v njenih posameznih delih kot v celoti. To pa seveda še ne po-meni njenega konca, a tudi tega ne, da Do po izvršeni decentralizaciji v upravljanju z gospodarstvom vse potekalo v najlepšem redu. Res da se v časopisju mnogo piše o »socialistični demokraciji«, o ((potrebi. da se aparat podvrže kar najbolj neposredno nadzorstvu delovnih ljudi«, kakor tudi celo o «potrebi, da delavci sami upravljajo s proizvodnjo«, vendar predstavlja vse to zaenkrat samo napovedi. Po drugi strani je treba Letos mineva petdeset let od formuliranja znane relativnostne teorije. Ob tej priložnosti so visokošolci fizično-ke-mijske grupe beograjskega vseučilišča poslali pismo m novoletne čestitke znanemu tvorcu relativnostne teorije dr. Albertu Einsteinu v Prin-cetoivn v ZDA. V pismu, ki so ga beograjski visokošolci poslali prof. Einstein«, je bil o med drugim rečeno, da bi se velikanski napredek, ki je bil dosežen v prirodnih znanostih v razmeroma kratkem času, brez njegovih temeljnih del ne mogel niti zamisliti. Živimo v dobi — so pisali beograjski visokošolci -—, ko znanstvena odkritja vplivajo na življenje človeka in na usodo človeštva bolj neposredno in globlje kot kdaj koli prej. Na žalost pa smo postavljeni pred sledečo alternativo: ali se bo znanost izkoriščala za uničevanje, kar bi prav gotovo pomenilo konec civilizacije, ali pa se bo izkoriščala za nagel gospodarski, kulturni in socialni napredek, s čimer bi se kmalu ustvarilo novo obdobje v zgodovini človeštva. Ob koncu pisma so beograj- KULTURNE NOVICE Einsteinov odgovor beograjskim Tisokošolcem Pogled na polno dvorano Avditorija med govorom prof. tov, Umeka ski visokošolci toplo pozdravili prof. Einsteina kot velikega- znanstvenika moderne znanosti. Ze čez deset dni za dnem, ko So pismo odposlali, je prispel odgovor starega znanstvenika. To je bilo gotovo prijetno presenečenje za beograjske visokošolce. Pismo je kratko, vendar pa precej toplo in menimo, da bi se nič ne moglo reči bolj iskreno in bolj toplo od teh nekaj vrstic: «Študentom fizično-kemijske grupe beograjske univerze. Vsem vam se iskreno zahvaljujem za vašo prijateljsko dvojno čestitko. Ta na srečo dokazuje, da obstaja sfera, ki leži izven domene politično emotivnih sil. Prijateljsko vas pozdravlja vaš Albert Einstein» Prav gotovo prijetno presenečenje in verjetno tudi precejšnja redkost. * * * Te dni gostuje v Londonu zagrebška Opera in balet. Po dosedanji kritiki je doživel največji uspeh zagrebški balet s predstavo eVrag na vasi», za katerega piše »Obser-ver« med drugim sledeče: «Ta balet je v resnici čudovit. Redkokdaj je videti balet, v katerem so vsi elementi glas be, plesa, koreografije in produkcije tako združeni, da zapustijo takšen vtis enostavnosti, iskrenosti in neposrednosti. Skladatelj Fran Lhatka in koreogra In Pia in Pino Mlakar, so bili, razumljivo, navdahnjeni z ritmi in gibi slovanske folklore, vendar so izdelali čudovito odrsko stilizacijo. Balet zapušča vtis, da vse instinktivno izhaja iz akcije, doseza pa občutek naravnega, kar je doslej uspelo doseči le malo kateremu koreografu. Očarujoča Lothkova glasba je po svoji dramatičnosti naravnost idealna...«. * 4= # Zveza likovnih umetnikov Jugoslavije in komisija za kulturne stike s tujino sta poslali nekaj del jugoslovanskih slikarjev na mednarodno razstavo na Japonsko, ki bo maja letos. Hkrati poseben odbor pregleduje ta dela, ki jih bodo v septembru letos razstavili na razstavi jugoslovanskega sodobnega slikarstva v Milanu. Razen tega nameravajo prirediti razstavo jugoslovanskega sodobnega slikarstva v pariški (Moderni galeriji«. =:■= * # Londonski ansambel «San-dlers Wells« je uprizoril nov balet eDances concertantes» na glasbo Igorja Straivinskega. Balet je zelo izviren, brez scenarija, nima niti karakternih plesov in je ves improviziran. 4: * * Sin znanega francoskega slikarja Avgusta Renoira, Jean Renoir, je že dolgo vrsto let cenjen filmski režiser. Nedavno se je po dolgoletnem bivanju o tujini vrnil v Francijo in začel snemali film z naslovom nFrancoski kankan«. V glavnih vlogah bodo igrali Jean Gabin, Marija Felix in Francoise Arnoul. * # * Te dni je šla v prodaj knjiga «Madžarske narodne igre iz Vojvodine«, ki jo je izdalo založniško podjetje «Bratstvo-jedinstvo« iz Novega Sada. To je že tretja knjiga o narodnih plesih pripadnikov narodnostnih manjšin v Vojvodini. Leta 1951 je Andrej Popin objavil v romunščini «Priručnik rumunskih narodnih plesova (Vršac, Bratstvo-jedinstvo), leta 1953 pa je Milica llijin ob-javila v slovaščmi eSlovač-ke narodne plesove u Vojvodini« (Bački Petrovac, »Kultura«). Avtorja tretje knjige, in sicer madžarskih narodnih plesov iz Vojvodine sta Mar-garita Debeljak in Milica Ili-j in. PREJELI SMO: »NASI RAZGLEDI«, štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja, leto IV., štev. 3, Ljubljana, 5. februarja 1955. Izdaja konzorcij «Naš tisk, Cankarjeva 5-IIi, Odgovorni urednik Vlado Vodopivec. Letna naročnina 600 din. »GLEDALIŠKI LIST« - Drama, štev. 5, leto 1954-55, Ljubljana. Ta števUka je posvečena premieri komedije Petra (Justinova »Trobi, kakor hočeš«. Med drugimi članki je tudi članek Janka Travna: »Valo Bratina, slovenski igralec, režiser, scenograf in gledališki organizator«, ki je bil član Slovenskega gledališča v Trstu od leta 1908 do 1912. Leta 1945-46 pa Slovenskega narodnega gledališča za Trst in Slovensko Primorje. »SOCIALISTIČNA MISEL«, kulturno-prosvetna revija, leto II., 1954, štev. 12. Glavni urednik Ivan Regent. Ljubljana, Miklošičeva 22 Letna naročnina 360 din. »MATERNITA' E INFANZIA«, ilustrirani družinski mesečnik, štev. 2, februar 1955, Rim, Lun-*o Tevere Ripa, 1. Letna naročnina 1000 lir. Odgovorili urednik Urbano Cioccetti. »TOVARIŠ«, ilustrirana revija, izdaja konzorcij »Naš tisk«, upoštevati, da se birokracija proti temu bori z vsemi razpoložljivimi sredstvi na najrazličnejše načine. V tej borbi so ji v izdatno pomoč številne slabosti samega sistema, ki se je gradil in oblikoval skozi desetletja. Ce ie komu verjeti, da skuša birokracija, kakor poudarjajo, na vse načine izigrati proti njei naperjene vladne ukrepe, potem je to gotovo sovjetski tisk. Naj navedemo nekaj primerov, povzetih iz njega. Sekretar moskovskega mestnega komiteja KP E. Fur-ceva je v «Pravdi» z dne 4. januarja napisal članek, kjer piavi, da je izvrševanje direktiv Centralnega komiteja »glede izboljšanja dela po ustanovah nezadovoljivo«. Voditelji in nameščenci zapravljajo svoj čas tako, da brez dela poseda-po kabinetih. Pred partijsko organizacijo — piše Fur-ceva — se ostro postavlja prašanje borbe proti birokratizmu in samovolji... V mnogih ministrstvih in glavnih u-pravah se izigravajo odredbe zmanjšanju aparata. Namesto, da bi nameščence pošiljali v proizvodnjo, se le-ti v u-stanovi le premeščajo z enega mesta na drugo itd V istem članku smatra Furceva za potrebno, da se izvrši reorganizacija tako samega moskovskega sovjeta kot tudi rajonskih sovjetov mesta Moskve. V podobnem, vendar ostrejšem tonu, je bil napisan tudi uvodnik «Pravde» z dne 14. januarja letos, v katerem se ie obravnavalo isto vprašanje. Ze sam naslov «Kadre iz aparata je treba osvoboditi za proizvodnjo« nam dovolj nazorno obeležuje celotno situacijo o posameznih primerih odpora birokracije in vseh mogočih njenih mahinacijah piše ((Pravda« takole; «... številna ministrstva in ustanove delajo zelo počasi na zmanjšanju aparata, dasi je nekaterim med njimi že davno potekel rok, ki jim ga je za to določila vlada. To se posebno nanaša n« ministrstvo barvanih kovin, ministrstvo za zgrudnjo kovinske in kemične industrije, ministrstvo za rezerve itd. Posebno slabo stoji stvar glede zmanjšanja aparata v ministrstvu za kulturo, kjer je bilo doslei odslovljenih in poslanih v proizvodnjo .šele nekaj čez polovico nameščencev. V nekaterih republiških ministrstvih Belorusije se aparat celo povečuje, ali pa se ((zmanjšuje« na ta način, da se «odpuščajo» v resnici neobstoječi nameščenci, po pekje tudi tako, da se prejšnji oddelki in ustanove preimenujejo in ostane v bistvu vse pri starem. V svoji bitki proti novemu vladnemu kurzu uporabljajo podjetja najraznovrstnejše trike, izmišljajo si nova mesta itd. itd., da bi jim le ne bilo treba skočiti iz stare kože ter začeti z nečim novim. Najveličastnejši preplah je nastal, ko se je postavilo vprašanje premestitve nameščencev iz birokratičnega aparata v proizvodnjo. To, da bi bivše uradnike razmestili po raznih delovnih mestih v proizvajalnem procesu, je po morali in filozofiji birokratov predstavljalo malone nemogoč napor. Zaradi tega je odpor tu najmočnejši, tako da niti nova parola »Pravde«: «varčljivo uporabiti vsako kopejko« zelo malo zaleže. Na desettisoče nameščencev je bilo premeščenih v podjetja, sovhoze, v transport itd., toda hkrati se je pokazalo, da so se v nekaterih ministrstvih pri premestitvah nameščencev iz birokratskega aparata v proizvodnjo dogajale velike nepravilnosti in krivice. Tudi ni malo primerov, ko se ljudje, ki bi imeli biti premeščeni v proizvodnjo, namesto da bi se napotili na svoja nova delovna mesta, tega otepajo in se raje vrinjajo iz enega u-pravnega aparata v drugega. V centralnem aparatu ministrstva za petrolejsko industrijo je bilo odpuščenih 670 nameščencev, toda v neposredno proizvodnjo jih je bilo vključenih le 66. Drugi so še naprej ostali v svojih uradih. Do podobnih pojavov je prišlo tudi v ministrstvih avtomobilske, traktorske in poljedelske proizvodnje. Tu je bilo iz birokratičnega aparata odpuščenih 251 ljudi, v proizvodnjo pa jih je bilo vključenih le 19. Take so približno oblike odpora proti kampanji vlade, s katero naj bi se odpravil do-seaai veljavni in vsemogočni sovjetski birokratizem. Zdi se pa, da ta naloga ne bo lahko izvedljiva. «Pravda» sicer naglasa, da »borba za ekonomičnost aparata ne pomeni kratkoročne kampanje«. Dalje pravi «Pravda#, da bo morala biti ta borba stalno v ospredju pozornosti vseh partijskih organizacij itd. Resnost takšnega podviga, kakor tudi trenutne situacije, je s tem dovolj poudarjena, navzlic temu pa «Pravda» po drugi strani verjetno še nima prave predstave o tem, kako dolga in naporna bo bitka, ki bi jo bilo treba izvojevati. Birokratični aparat se bo z vsemi svojimi močmi upiral vladnim ukrepom in namenom, da bi si kakorkoli podaljšal svoj obstanek. Za učinkovit uspeh bi bilo treba v prvi vrsti u-dariti po samem bistvu birokracije, in sicer na ta način, da bi se v vladno akcijo pritegnile najširše množice delovnih ljudi, kakor tudi tako, da bi se začrtal program, s pomočjo katerega bi bilo moč v najširšem smislu mobolizirati in aktivizirati te množice v borbi za odpravo Ljubljana, Tomšičeva 7-1. Cdgo- , ______ vorni urednik I dosedanje birokratične politi- in njenega nosilca — so- Stev. 6 od 4 Ii. 1955, Ovojna stran , « barvati. Mesečna naročnina za 1 K inozemstvo 200 din. 1 vjetske birokracije, PRIMORSKI DNEVNIK — * — g. februarja 195* ^ GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK PREŠERNOVA PROSLAVA KLUBA SIMON GREGORClC Prešeren kot pesnik in borec za pravice naroda in človeštva Na sporedu je bil govor, nastop pevskega zbora, solopetje in recitacije pesnikovih del V soboto zvedel' je bila v napolnjenih prostorih ZSPD v Gorici Prešernova proslava, ki jo je pripravil Adakemsko — siednješolski klub Simon Gregorčič. Proslavo je otvorila tov. Nada Komjanc, ki je po uvodnih besedah predstavila občinstvu tov. Bogdana Šuligoja, kateri je orisal lik našega največjega pesnika in prikazal njegovo umetniške pot do vrhuncev slovenskega pesniškega ustvarjanja, ki jih predstavljajo Sonetni venec. Krst pri Savici, Zdravljica in druge umetniške pesnitve. Prešeren pa ni bil samo umetnik, ampak je tudi borec za privice naroda in človeštva. Te njegove občečloveške ideje so prav tako našle mesto v predavanju, ki se je zaključilo z znanimi Zupančičevimi besedami mariborski mladini: Ljubite Prešerna! Sledil je bogat recitacijski in pevski spored Prešernovih pesmi. Najprej je dijaški zbor pod vodstvom prof. Severja zapel Flajšmar. — Hubadovo kompozicijo Luna sije. V de-klamatorskem delu so recitirali Ivan Farletič—Sedmo gazelo, Lilijana Bonini — Ne-iztrohnjeno srce, Jožef Jarc — Življenje ječa, Elizabeta Humar— Pevcu, Aleš Gruden — Peto gazelo, Lidija Petejan pa Hčere svet. Vmes je Filibert Benedetič zapel Memento mori po skladbi Premrla in Adamičevo Nocoj je lep večer. Prijeten in učitka poln večer je zaključil dijaški zbor s Soldaško. Vidali v Gorici Natečaj za povečanje kmetijske proizvodnje Kmetijsko nadzorništvo v Gorici sporoča, da je rok za predložitev prošenj za udeležbo pri državnem natečaju kmečkih podjetij za povečanje kmetijske proizvodnje podaljšan do 13. marca t. 1. V nedeljo je imel Vidali v Jorici konferenco z naslovom: narksizem in nacionalno vpra-ianje. Prisotna je bila tudi darina Bernetič, nismo pa cijazili sekretarja federacije ^oletta in drugih vidnejših ;oriških funkcionarjev KPI. Velika večina Vidalijev.ga tovora se je nanašala na kla-iično razlaganje nastajanja lacionalnega vprašanja vzpn-edno s krepitvijo buržoazije n kapitalističnega gospodarstva, razlaganje, ki je bilo sprejemljivo za slehernega nadrednega človeka. Med dru-;im se je dotaknil tudi slovenskih in italijanskih socialističnih voditeljev pred prvo n po prvi svetovni vojni v Irstu, med katerimi je bil tuli «tovariš Regent, odnosno Divši tovariš«. Vidali je dalje nimogrede omenil vse oblike ooja za pravice slovenske manjšine, omenil je dogovor med komunističnimi partijami Italije, Jugoslavije in Avstrije d teritorialni pripadnosti slovenskega ozemlja, ki je bilo pod fašistično Italijo, in omenil borbo slovenskega in italijanskega ljudstva med vojno, ki naj bi bila samo borba proti fašizmu. Bežno se je u-stavil tudi o bojih za teritorialno pripadnost Trsta in Gorice in dejal, da so bile po vojni storjene «napake» (ne pove pa, na kateri strani) in da so se goriški napredni Slovenci usmerili k neodvisni socialistični politiki. Glede avtonomije je dejal, da mora ižražati tudi moč slovenske manjšine na Tržaškem. Goriškem in v Benečiji. Za Trst še posebej pa je važen Posebni statut. Omenil je normalizacijo odnosov z Jugoslavijo, potrebe koeksistence ter pripomnil, da morajo Slovenci v Italiji postati most za zbližan je «z jugoslovansko demo- kracijo«. Svoj govor je zaključil z besedami, 'da «se bodo komunisti prej zbližali z jugoslovanskim proletariatom kot z italijansko buržoazijo«. Mislimo, da se z .velikim delom njegove razlage o nacionalnem vprašanju m njegovem reševanju s stališča napredne marksistične ideje, ki, ga je podkrepil z Marksovimi in predvsem Leninovimi izjavami (Stalin je bil mimogrede le enkrat omenjen) laiiko strinjajo napredno misleči ljudje. Prau tako pa menimo, da so tile v njegovem razlaganju dogodkov zadnjih let pomanjkljivosti, katere ni mogoče odpraviti z dvema besedama. Tako se nam zdi potrebna obširnejša razlaga raznih mimogrede omenjenih e napak«, «jugoslovanske demokracije», azbliianja z jugoslovanskim proletariatom.», «normalizacije med SZ m Jugoslavijo». To se nam zdi potrebno tudi zaradi tega, ker so poslušalci spremljali te novosti v tzjavan Vi-dalija z zadovoljstvom; pravimo novost/, kajti pred ponudbo SZ za normalizacijo z Jugoslavijo v politiki Vidali ja podobnih ugotovitev nismo o-pazili, ampak srno opažali vse kaj drugega, zaradi česar je moral Vidali med govorom skrbno paziti, da se ni dotaknil svoječasnih stališč, ki niso spravljiva s sedanjim. Kar se naprednega dela Slovencev na G oriškem tiče, ni čakal Vidaliju, da bi mu prišel dajal nauke, ampak 3e v tem napravil že del poli. To je Vidali v svojem ponoru tudi omenil, čeprav precej nerad in na način, ki nima z resnico m pravičnostjo naše socialistične borbe nobene zveze. Vsekakor pa je pozabil omeniti posledice tistih unapak«, o katerih je govoril, je jih s tako milo besedo sploh lahko označimo. Glede označevanja tovariša Regenta z «bivšim tovarišem», pa smo mnenja, da prav Vidah nima nobene pravice odločali, zlasti o Regentu, ah je še tovariš, t. j. komunist tu socialist, ali pa je k bi UŠI tovariš. O tein imajo pravico odločali predvsem tovariši m slovenski delavci, zlasti pa oni, ki so na delu in s svojo dosledno borbo tako proti fašizmu in kapitalizmu kakor tudi proti birokratizmu, dokazali in dokazujejo, da so socialisti in komunisti. Po taki, po vzvišeni poti določanja, kdo je m kdo ni tovariš, Vidali vsekakor ne bo prišel daleč. In še nekaj: če je bil naš goriški dopisnik na Vidahje-vo predavanje povabljen, bi govornik lahko opustil polemično omenjanje njegove navzočnosti kot je to storil tudi glede novinarja nekega buržoaznega lista. Slovensko planinsko društvo je sklenilo v skladu s tradicijo tudi letos organizirati plesno prireditev. Zanjo že sedaj vlada med našo javnostjo veliko zanimanje. Ples bo v soboto 19. februarja. Natančnejše obvestilo bomo pravočasno objavili. Promet na letališču v mesecu januarju V preteklem mesecu je promet na goriškem letališču dosegel sledeče itvilke: pristalo je 21 tovarnih letal družbe LAI, prav toliko jih je odletelo. Odpotovalo je 53 potnikov, dopotovalo pa 79; odloženih je bilo 809 kg prtljage, 999 kg raznega' blaga in 237 kg pošte; naloženih pa je bilo 556' kg prtljage. 786 kg raznega blaga in 369 kg pošte. Skupno ,ie bilo torej v prometu 1375 kg prtljage. 1185 kg lažnega blaga in 606 kg pošte. S3i ^jfegijBil^iBllirnlnina^^^jg^pJ^ l~ . 1 .* . M •!” ■ W * "pri ■ . ■iiiiiili ."JV-.-!- . OUSh-OjisphS! ' - SEZONI KRATKA LETOŠNJI ENO N A J VE C JI H PRESENEČENJ TRIEST1NA-MIE.AN 4:3 Z igro, kakršne že dolgo ni bilo videti v Trstu, je domače moštvo navdušilo občinstvo - Spet velik uspeli Udinese v Milanu proti Inter - Bologna že ogroža Milan, ki ga ločita od nje še samo dve točki 0-0 4-1 0-1 2-2 4-2 3-1 5-3 0-0 4-3 ganjali proti nasprotnemu golu in -ustvarjali nevarne situacije, ki so poleg 4.golov rodile tudi 5 kotov in vrsto uspešnih intervencij Bufona. Najboljši del Triestine je bil nedvomno v krilski vrsti. Pe- REZULTATI; Atalanta - Spal Bologna - Torino Catania - Fiorentina Inter - Udinese Juventus - Pro Patria Napoli - Genoa Roma - Novara Sampdoria - Lazio Triestina - Milan TvlesP na Je preteklo nedeljo pripravila svojim simpatizerjem in navijačem eno najlepših zmag v zadnjih dveh,- kj go ,okrat etih. Premagala je zmagoval- J Sabbalelle bili " vadno aktivni. Kot običajno, je bil duša napada spet stari vštric. To nedeljo je bilo Bologni s Torinom lahko in ni izključeno, da prihodnjo nedeljo uspe v tekmi s Catanio na Siciliji, kot je to nedeljo la stvar uspela Fiorentini. Sampdoria, ki je v nedeljo na Laziom re- tagna, Nay in Ganzer so dali j domačem igrišču z eno svojih najboljših igre, kar j mizirala, pa lahko kljub temu smo iih videli v Trstu, in so j prihodnjo nedeljo Milanu na bili pretežni del igre absolutni ' S. Siru zagode s kakim neod-' gospodarji sredine polja. Ena- j ločenim rezultatom v tekmi v ' kovredni v obrambi kot v na-j Milanu. Sedem golov na tekmi ipadu so nenehno zaposlovali , v Trstu pu ne predstavlja lini- ca jesenskega dela prvenstva in velikega favorita tudi za dc-šoncnega prva.ca. delno nena- milansko enajsterico Milan. Kako želj- jCurti. sicer nekoliko počasen " :pa zato toliko bolj preudaren n: so bili trza-ski ljubitelji no- , R intphgpnt V Secchiju, ometne igre te zmage, priča j Luc^timju in Dorifiu je imel skeraj nepopisna radost, ki !e,odiii.ne ^delavce. katerih zavladala na stadionu po za- | na odlika je bila v hitro-kl j učnem sodnikovem žvižgu, j ^ jn y rcalizatorski sposob-Kct na tihi dogovorjeni znak , Vsj atjrje gon, dva Sec- j goli). Juventus je nastopila so vzdolž vseh stopnišč zago- j chi'j»"va "in dva Lucentinijeva, j precej nekbmpletna in enako višjega števila golov na nedeljskih tekmah; ta primat pripada tekmi v Rimu med Romo in A'ovaro. Na tej tekmi, kjer je Novara častno podlegla, je dal Nyers sam tri gole in se je tako v lestvici strelcev pomaknil precej vise. (7. 9 goli je skupaj z Bizzarri-jem na četrtem mestu, med tem ko vodi Nordahl s 13 Obvestilo ZSPD Glasbena Matica v Trstu priredi v sredo 9. februarja Iv Avditoriju solistični koncert, | na katerem sodelujejo sopra-; nistka Jelka Brajša, čelist | Zvonko Pomjkalo in pianisi j Vlado Seljan. ZSPD priprav-i 1 ja za koncert avtobus, ki bo ! odpeljal izpred Bratuža ob j 18.45. Vpisovanje na ZSPD in ’ pri Bratužu. Z avtom v drevo V drevoredu na Majnici, nekaj sto metrov od križišča, se je v nedeljo zjutraj okrog 5. ure dogodila huda prometna nesreča. Takrat sta se v avtu I Fiat 500 z evidenčno številko GO 9519 vozila iz Gradiške proti Gorici 31-letni šofer avta Mario Sgoifo in 26-letni Romano Narciso. Ko sta prišla do drevoreda, je avto kar naenkrat zavozil proti sredini I ''este in zatem v an-vo ob ! vesti na levi strani. Kako je prišlo do tega ni še znano, domnevajo pa. da je bil šofer avta osieplien od luči drugega vozila, ki naj bi prišel iz nasprotne smeri. Pri nesreči, sta se oba potnika poškodovala. Hujše poškodbe si je povzročil Sgoifo, katerega so takoj odpeljali v bližnjo bolnico S. Giusto in nato v Brigata Pavia. Po pregledu so mu zdravniki ugotovili vej ran na o-brazu in glavi, poškodbe na zobeh in živčno stanje, za kar so ga pridržali v bolnišnici. Prav tako je bil sprejet v bolnišnico tudi Romano, ki si je pri nesreči renil brado in nos ter izvil desno nogo. Ozdravel bo v nekaj dneh. Najemanje bolničark za Anglijo rele improvizirane bakle časopisov, igralci sami pa se še dolgo igrišča in odzdravljali vzklikajočemu občinstvu. Res. edinstven prizor za tržaško nogometno občinstvo, ki se ,ie spričo vrste neup-ehov ze začelo predajati upravičenemu malodušju glede bodočnosti helebard arjev. Sicer pa zmaga domačih ni bila povsem nepričakovana. Vedelo se je. da preživlja Milan v zadnjem času krizo, kar dokazuje vrsta njeaovih le delnih uspehov z zadnjih kolih, med katerimi je gotovo najznačilnejši oni proti Udi-nese. ki si je lahko privoščil v zadnjih petih minutah izenačenje čeprav je izgubljal toliko so bili zaključek ne s0 kombinacij kot igre na pasove objemali »redi , [^'prodornosti. Slabša kot obi j čajno je bila obramba pred-| vsem zaradi Soldana, P.elloni, i ki se je po daljši odsotnosti vrnil, je bil dober. Toso pa je tudi zadovoljivo opravil. ' tudi Pro Patria. Vendar pa tekma ni bila dolgočasna in j tudi golov ni bilo premalo. 1 Inter je imel v gosteh Videm-čane, ki so v Milanu še pred nedavnim pripravili veliko presenečenje, ko so Milanu j odvzeli točko. Nič manj ni bil Pri gostih je bil najboljši moz — Tržačan Maldini. Mogoče se je hotel pred svojimi someščani nekoliko postaviti,; na vsak način je igral zelo do- j bro. čeprav ni nastopil na svo- presenetljiv rezultat prihod- nje nedeljo, ko so v Bergamu zmagali. In sedaj so ponovili podvig s tekme z Milanom. 7. Inter so igrali prav tako neodločeno in z enakim rezulta- jem običajne« mestu srednje- ; to«.- Vdinese je sedaj najela krilca Tudi ostala krilca ' l° b,*tt ^čtikih«. tla bila' razmeroma dobra, Tekny, prihodnje nedelje z enako kot obramba pa je bil ; ol.jem v Vidmu mora od- ,,ab napad, kjer je popolnoma ' [octti tudi o mestih obeh mo- udpuvedal reprezentativec Frt- j stev, ki ,mata sedaj enako ste- ) gnani, poleg njega pa tudi Vi- j _ j tali in Fontana. Od ostalih j vilo točk. Vsekakor je Napoli pokazal, da doma ne namerava več podarjati točk gostom: Genoa je v nedeljo to precej občutila. Po daljšem presledku je v Napoliju spet nastopil Jeppson in zaigral je, kot se zanj spodobi. Znano je, da se Spal vrže predvsem na o-bratnbo, kadar gbstuje ali kadar ima opravka z močnejšimi moštvi. Vendar to se ne more biti edini vžrok za neuspeh stvo je, _______DOBA SANTEEJEVEGA REKORDA Danec Nielsen nov rekorder na eno miljo v zaprtem prostoru Na veliki prireditvi v Madison Squaie Gardena je nastopilo še več svetovnoznanih atletom Dvoboju v teku na eno miljo na zaprtem prostoru med svetovnim prvakom Wesom San-teejem in Dancem Gunnarjem Nielsenom v Madisonu je prisostvovalo 15.000 gledalcev, ki so prišli na svoj račun. Santee je obljubljal, da bo postavil čas 4:02, toda to se mu je krepko izjalovilo. Danec je že dan napada Atalante; dej- tekmo izjavil da je po- da je pač ta napad I godil, kako je treba teci po Odpovedal, čeprav se ponaša v ! parketnih progah. Prepričal se nekaterimi imeni, ki jih je bi- 1 i« namreč, da na takih progah lo včasih mogoče čitati med | nikakor ni dobro teci s pre-strelci tudi proti najboljim dolg!« korakom. Med tekom ' se je ves cas tesno držal nasprotnika, v zadnjem krogu pa je prešel v tako silen napad, verne Caroline je mladi Fadgen (Carolina) zboljšal 8' meriški rekord na 200 m Prsn° s časom '2:26,5 (prejšnji rekor je bil 2:26,9). Štafeta 4 X 100m pa je postavila nov rekord 1 3:36,3 (prej 3:57.1). «|{ jj: ^ BELAMPORA (Brazilija). — Svojo prvo tekmo v Br»-ziliji s klubom Paisand je be0‘ grajski BSK igral neodločen* 3 : 3. vratarjem. Najbolj, zanimive bodo prihodnjo nedeljo gotovo tekme Milan - Sampdoria, Catania-Bologna in Novara-Fiorentina; za Tržačane pa seveda še tekma Pro Pairia-Triestina. S poletom, ki ga je pokazala v nedeljo na domačem igrišču, bi morala 'Triestina zmagati tudi nad Pro Patrio v Bustu Arsiziu. TOTOCALCIO Mnogo presenečenj v nedeljo ni bilo. In če bi se tekma da Santee ni mogel zdrzati. Prišel je na cilj tretji in šele po diskvalifikaciji Dwyerja, ki je prišel na cilj drugi, je San-teeju pripadlo drugo mesto; zmagovalec je dosegel čas 4:03.6, kar je nov svetovni rekord na lesenih progah, medtem ko se je Santee moral zadovoljiti s časom 4:06.5. Norvežan Boysen je postavil rekord te tradicionalne prireditve v teku na pol milje s Triestina-Milan končala vsaj casom j ;51. Prejšnji rekord je neodločeno, tedaj bi bilo takoj j pripadal Nemcu Ulzheimerju. Mal Whitfield je zmagal v te trinajstkarjev mnogo več. Tako se imajo tisti, ki so naredili 13, v precejšnji meri zahvaliti Triestini, če so njihovi dobitki še ostali na dostojni višini, to se pravi pri dveh milijonih. Dvanajstkarji bodo dobili po 72000. Zmagoviti stolpec : X12X111X11X11 2:0. Razen tega je bilo turli . biI Soerensen mnogo znano, da bodo slavni gostje « > hal_ oba skupaj nastopili v Trstu v močno I J , . -C!i , . . , ! na sta vendarle ocl časa do okrnjeni postavi m sicer bre? p • casa poskrbela za gurmanski zalogaj tudi najbolj razvajenih in zahtevnih gledalcev. KONČANO hVKOOSKO PRVENSTVO V DRSANJU slovitega (inozemskega seveda) tria Liedholm-Schiaffino- | f Ricagni, od katerega je prvi bolan, drugi diskvalificiran, tretji pa nerazpoložen. Toda ali naj bo odsotnost treh igralcev zadosten razlog, da vodilni nogometni klub y državi pred razmeroma šibkim je Sved Sigvard Ericsson prvak pred Gončsrenkem in Sakunenhom ku na 600 yard; on je tudi svetovni rekorder v teku na to razdaljo v pokritih prostorih. Na 60 y je zmagal Ron Richard s 6.2. na 60 y z ovirami pa olimpijski prvak Dillard s 7,2. Ashenfelter, tudi pozna kot olimpijski zmagovalec, je bil prvi v teku na dve milji s časom 9:4. SAHOVSKO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE Vodi Rabar po šestem kolu Trajkovič 1:0; Karaklajič - ^ kič 1:0; Vospernik - Ivkov 0:t; Matanovič - Rabar remi; Mi' Mihalič šesti lič - Janoševič remi; GIi?°rlC Matulovič 1:0. Partije šestega kola so končale z naslednjimi rezUj tako da sta pri «odprti sceni« doživela pravi športni aplavz ob- CU UUUbOi CliniiUl 111 UtS«UilW**llV»»» (Angl činstva. j--------------------—--------------------------- —-------| (Angl.) 43’40”: 4. Marcel Van Odveč bi bilo spuščati se v . T , . 1 nAnn -.I I Wattyn° (Belgija) 43 43 ; 5. epizode tc nepozabne tekme i V nedeljo je na 10000 Gl Zmagal Ericsson, Frans Herman (Belg.) 43'44"; kem stadionu. Bilo jih nQ 15(X) m pQ Gflšin Skupno Z ElveneSOm ■«; c”Sef llngL?^?4«! Gaes (Angl.) 44'07”; 9. De Wegr j(Belg.) 44'07". tati: Bertok - Udovčič ptelf'c, negotovi poziciji; Smederev* Segi prek. v boljši poziciji ■ črnega; Puc - Djuraševič Pre., , ,v dobljeni poziciji za črne* Angl.) 43’33”: 2. Frank Sando Trajkovič - Karaklajič Pre^', Angl.) 43 35’: 3. Ken Norris rfnhijpnj noziciii za črnel J Na 14 km dolgi progi v crossu je v Hannutu (Belgija) zmagal Anglež Pirie. Rezultat: 1. Gordon Pirie ina irzašk si jih kronist spričo klubom, kakršen je brez dvo- I toliko, da ma Triestina. popolnoma i;.i- '! 11 rc '4ve n' moR<- ' sen | pove? Ali imena državnih i e- i zapisati. Končno pa je ze s e-prezentantov kot so Bufon v |v''° golov tolikšno, da je samo vratih. Silvestri in Zagatti v izasR ciovol) zgovoren o az o obrambi. Frignant v' napadu • pestrosti ovoboja. Zato naj na , ter imeni internacionalnih | vedemo le. da so go i pa i mo.jstrov kot sta Nordhal in j naslednjem vrsten re u. v pr Soerensen n'- pomo-rtp? i vem polčasu v 2 t Cr *, In končno ali trije najboljši ;v Soerensen (M), v u rezervni igralci tako slavnega ceotini (1'i. v drugem po casu Iv 6’ Maldini (M), v i Seccni (T), v 16’ Luc-mtini (T) in v i dobljeni poziciji za čri Lukič - Vospernik prek. ’ boljši poziciji za črnega: kov - Matanovič remi: Ra6*.., ,(ii Milič 1:0; Janoševič - GliS0« ■.f« remi; Bogdanovič - Matu10' moštva ne bi mogli v vsakem trenutku skoraj enakovredno nadomestiti odsotne? Ta vprašanj'a lahko upravi- 40’ Nordhal (M). Gledalcev je bilo blizu 20 ti- čeno zaskrbljajo merodajne s0(:' ^ar predstavlja športne činitelje v Italiji. Za Milar. ni toraj nobenih izgovorov. Ni jih tudi zato, ker končno tudi Tržačani niso tudi re- kord v tej sezoni. LESTVICA : Milan Bologna nastopili povsem kompletni, j jrjprentina saj je manjkal Valenti v o- : Sklad za zimsko pomoč Pokrajinski urad za delo v Gorici sporoča, da najema učenke za bolničarski poklic za Anglijo. V poštev pridejo dekleta in vdove brez otrok od 21. do 30. leta starosti, ki so dokončale vsaj drugi razred nižjih srednjih šol. Interesenlke naj se zglasijo pri uradu za delo v Gorici, Ul. Crisni 9 od 10. do 12, ure. Do 31. januarja t. 1. je pokrajinski odbor za zimsko pomoč prejel za sklad zimske 1 pomoči brezposelnim in one-: moglim skupno 1.487.638 lir. DEŽURNA LEKARNA : Danes posluje Ves dan in ponoči lekarna S. Giusto, Kor-zo I tal i a 106 - tel. 31-52. KINO CORSO. 17: ((Šesta celina«, barvni film. VERDI. 16’ »Ostanki jetnisni-ce», V. Cortese, W. Chiari. CENTRALE. 17: «Za dva novca upanja«, M. Fiore, M. O’ Hara. VITTORIA. 17: ((Neukrotljivi Jack Slaae«. MODERNO. 17: ((Strastna pesem«, N. Pizzi, U. Spadaro. brambi in če hočemo, Jensen | jUVentUs Roma Inter Napoli Udinese Torino Catania Genoa Sampdoria ali pa Campodellorto v napadu. In ce končno hočemo, jih ni tudi zato, ker je sicer dohri sodnik Joni kar dvakrat zatisnil po eno oko. ko bi moral povsem regularno prisoditi proti Milanu enajstmetrovko. Iz vseh teh razlogov je zrna- , atalanta ga domačih popolnoma zaslu- j Triestina žena, saj je bila plod boljše I bazio igre tako v tehničnem kot tak- jyjovara tičnem (z redkimi izjemami dua Nordhal-Soerensen), predvsem pa v borbenem pogledu. Reči smemo, da je imelo do-mace moštvo vsaj tričetrt igre iniciativo v svojih rokah in da se nikakor ni pustilo demoralizirati, čeprav so gostje kar dvakrat izenačili rezultat. obakrat po krivdi dokaj slabo razpoloženega Soldana. Nasprotno, kot da bi vsak prejeti gol bil za domače spodbuda, so se vedno znova po- Spal Pro Patria 18 12 4 2 44 18 28 18 11 4 3 36 22 26 18 9 6 3 29 20 24 18 7 10 1 29 21 24 18 7 7 4 29 25 21 18 7 6 5 31 26 20 18 6 7 5 25 20 1» 18 7 5 6 25 24 19 18 8 3 7 20 23 19 18 5 7 6 22 21 17 18 4 9 5 19 19 17 18 5 6 7 24 25 16 18 4 8 6 17 18 16 18 4 7 7 17 32 15 18 4 4 10 2« 32 12 18 4 4 10 18 30 12 18 1 9 8 10 32 11 18 2 4 12 13 30 8 Z osvojitvijo naslova evrop- 3. skega prvaRa v hitrostnem 4. drsanju je Šved Sigvard Erics-! 5. son v Falunu napravil nemalo presenečenje. Rusi, ki so bili pred tekmovanjem veliki favoriti, so se morali zadovoljil z drugim in tretjim mestom. Ericsson je zmagal na 5000 in i0.000 m in strokovnjaki pravijo, da je sedaj sposoben premagati najboljše Ruse tudi na tršem ledu. Nekateri so namreč mnenja, da so Rusi utrpeli precej škode prav zaradi tega. ker so vajeni boljšega, tršega ledu. Res pa je tudi, da je njihov vodja pred Sakunenko (SZ) 207.707; Broekman (Hol.) 209.082; El veneš (Norv.) 209.662. prek. v boljši poziciji za črn1 d1 Košarkarski turnir v Viaregg;u 6. februarja : Vela Viareggio - Lions Dar-by 66:33 (35:14). Crvena zvezda - Servette 74:46 (32:25) 7. februarja: Aris Servette 75:51 (19:19). Vela Viareggio - Borac 71:49 (39:29). Votli moštvo Vela Viareggio Stanje po šestem kolu: , bar 4.5: Gligorič, JanošS, Ivkov 4; Matanovič 3.5; Ha, i Karaklajič, Bogdanovič 3 V i i,d’ «dfli plavalni tekmi med moštvoma j Jutri Je svoboden dan, it' Nova plavalna rekorda! RALEIGH (ZDA). 7. — univerz iz Michigana in Se- bodo samo prekinjene par slab za Ruse. Vsekakor pa imajo Rusi še dovolj dobrih drsalcev, ki bodo ze se našli ostali so brez zmage, Servette priložnost, da se za delni ne- pa jma ze (jva poraza. | sledita Crvena zvezda in Aris s po eno zmago (1 tekma), Šved. toda poleg njega ni dru-1 gih Švedov, ki bi mu bili ena- j • ki. temveč precej zaostajajo za Matošic in Vukas povabljena kot trenerja v Turčijo Kakor je bila nedeljska zrna-\ ga Triestine v veselje Tržačanom, tako se je gotovo niso nič manj razveselili v Bologni, Firencah in v Rimu. Fiorenti-no in Romo sicer ločijo od Milana še štiri točke, toda Bo- ANKARA, v. — Turska nogometna zveza je ponudila igralcu Hajduka Matosiču mesto trenerja turske državne reprezentance. igralca Vukasa go bolj izenačeni. Še bolj pa so zaostali nekdanji najhujši konkurenti Rusov, Norvežani in Danci. Rezultati : 1500 m: 1. Grišin (SZ) in El-venes (Norv.) 2’27"8; 3. Ericsson (Šved.) 2’27"9; 4. Silkov i pa je naprosila, da bi 15 dni (SZ); 5. Gončarenko (SZ). j treniral turško vojaško rejire-10.000 m: 1. Ericsson (Sved.) zentanco pred tekmo s Fran- 18'32"; 2. Broekman (Hol.) cijo. O teh ponudbah bo odlo- 18’50”7; 3. Sakunenko (SZ) I čila jugoslovanska nogometna 18’55’’2; 4 Dahlberg (Šved.);. zveza. logna je oddaljena le še za j 5. Gončarenko (SZ). | # * # dve. In pri sedanjem stanju j Klasifikacija: L Sigvard i Belgijsko moštvo Anderlecht Milana ne bo prav nič čudno, Ericsson (Šved.) 205.960 točk; i ie sprejelo ponudbo za gosto- če bosla lepega dne tudi 2. Gončarenko (SZ) 207.053; 1 vanje v Rusiji. predvaja DANES 3. t. m. z začetkom ob 18. uri, film V filmu nastopajo: JOEL MCCREA, EVELVN KEVES, HERBERT LOM. Vohunska afero z ljubezensko zgodbo. it Vladimir Bartol: MLADOST PRI SVETEM IVAIMU (Prva knjiga) SVET PR AVLJIC IN ČAROVNIJE 23. r.Drugo poglavje: IMAJSTAREJSI SPOMINI 4. Ko sem se lotil pisanja teh spominov, sem sklenil odložiti »herno lažnjivo sramežljivost, pa tudi sleherno spogledlji st s samim seboj. Pišem o človeku in dobi, ki sta bila in ki ni več. Moj sklep je neomajen; pisati po pravici. Odkar pomnim, sta pritegovala pozornost vseh. ki so pridali v našo hišo, naj so bili to sorodniki, znanci ali slucaj->stni obiskovalci, ki so jih privedli k nam opravki, velikost izraz mojih oči. «Saj so ga same oči«, .so govorili. «Ali gleda vaš otrok zmerom tako začudeno?« «Kam se je neki spet strmel ta otrok?« Takih vprašanj, izrekov in vzklikov sem 1 vajen slišati, odkar se zavedam. Pravzaprav smo imeli vsi, bratje in sestre, opazne oči mo jaz še posebno. Ni izključeno, da nas je mularija t.udi to tako rada napadala s kamenjem, ker smo se ji zdeli j tej posebnosti nenavadni in čudni. «Ara khe o.. khe ga. m večkrat slišal za sabo in potem Je začelo leteti kamenje mano Mislim, da izvirajo slabe izkušnje, ki jih je imela >t otrok moja mama s tržaško okoliško mularijo, iz podob-h razlogov. Mama mi je pozneje veškrat pripovedovala, da kot otrok .sem gledal samo začudeno, marveč tudi tako, kit da bi oral vsak trenutek bruhniti v jok. Doma hranijo se neko »tografijo iz tistih prvih let, na kateri stojim v krilcu in z obročem v rokah pred fotografom in gledam vanj zares tako. kakor da me bo vsak trenutek posilil jok. Odtod morda tudi pesmica, ki so jo prilagodili name in s katero so me kot otroka spravili kdaj celo v togoto, kakor trdi sicer moja sestra Mašenka. da sem bil do svoje bolezni, pljučnice, ki sem jo imel s šestim letom, poslušna in «pohlevna zverca«. Naj v zabavo priobčim to pesmico, o kateri se ne spominjam, odkod so jo vzeli. Naš Vladi s Svet’ga Ivana ima črne oči. Zaljubljeno gleda, pa na jok se drži. Da je bilo v mojih prvih letih moje osnovno čustvo neko neprestano začudenje, ali bolje strmenje nad svetom, je razvidno iz tega, kar sem pripovedoval v svojem postopnem odkrivanju prirode. Po svoji naravi sem bil bolj pasiven, kot so navadno otroci, rajši sem gledal in opazoval, kakor pa da bi se bil sam udejstvoval v akcijah. Kot vsi otroci sem si tudi jaz želel biti velik in močan, veliko vedeti in ne biti neprestano odvisen od tega, da f: je bilo poleg začudenja eden izmed prvih psiholoških faktov, ki sem se ga zavedel. Ker sem si želel biti velik in močan in vse vedeti, sem ž-e zelo zgodaj jezno in togotljivo odklanjal vse, kar je dišalo po nežnosti in crklja-rlji. Nisem hotel biti ne « prldkan » ne srčkan, pa tudi ne lep. Prav nič mi ni bilo do pozornosti, ki so jih po- svečali mojim očem. Namesto lep. nežen >n ljubek sem si želel biti strašen in tudi krut. da bi se me vsi bali, kakor sem se zdaj bal jaz drugih. En prmer: Ko mi je bilo kakih pet iet. je »stric Grmek« določil sina Borisa. Renata Bareta in mene. da bomo šil okrog kot sveti trije kralji pobirat «milodare« za Cirila in Metoda. Sestrične so me vzele pri Germekovth v Potrebnih je b'lo malcne petdeset let. da sem si ^ priznal, da je bila tej moji čudni želji in reakciji kriva pretirana občutljivost, proti kateri sem se od prvih jega življenja neprestano boril. Samo če sem bil daleč na ,;i popolnoma sam. sem se upal predati tej preobčutljivost sem bil sam, sem kot otrok doživlj~l neprestano neko presunjenost: ob prvi pomladi, ob žvrgolenju ptičev, ob ^j’ metulja ali cvetice, ob daljni pesmi. Pet ubranih taktov J vir j a mi je pognalo solze v oči, kaj čudnega torej, če zaklinjal, da ne moram poslušati glasbe in da sem raj« na vrt, kjer sem se na samem predal sladkootožnl Sicer sem bil, kot sta mi pravila oče in mama. m1, otrok in sem si rad prepeval. Kadar Je bilo sončno > me ni vzdržalo v postelji. Naenkrat sem bil napravUe na vrtu. .»st1’ * Težave je imela mama z mano. ker n:sem hotel 2 - 3 letni Vladimir. Obleka Je tipična za takratne mestne roke, me oblekle v čipkasto otroke. V njej se izraža femi ninn m*hL'n r n i nlrnc taeaci I« II nino mehkužni okus secesije in fin-de-slfccla, kateremu se je zoper- V t*l 1 IVU 1X1 XXV Uiti svet okoli tebe pojasnjujejo drugi. Tako pa sem se cutll majhnega in nebogljenega in zdelo se mi je. da sem prišel v neki tuji svet, kjer mi je bilo vse neznano, od nekod drugod. kjer sem bil nekoč doma. kjer s?m bil jaz gospodar, ser mi je bilo vse okoli mene znano. To občutje tujosti v svetu belo srajco in mi namazale lica z rdečilom. Potem mi Je Olga ijTušal "otrok nehote (Ponikvarjeva) posadila krono staviti, na glavo, se odmaknila za korak in si ogledovala umotvor svoje spretnosti. «Ali ni srčkan!« Je vzklikala. «Kakor kak angelček«. Jaz pa sem ji to-■ gotno odvrnil: «Jaz hočem biti ta črni sveti tri kralj. Namažite me z biksom«. Jasno je, da so me pri miklavževanju najbolj veselili par-keljnl in da sem hotel biti. ko smo se igrali in plesali »Marička zdi na kamenu!«, strašni Karol, ko brusi «ojster meč« in ga zabode «Marički u srce«. \ 5. pisatelj otroških spominov težko dognal. Otrok sl v tiP(> svet polifono Im smhronično. se pravi, svoje spoznavo ke, radovednost in znatUeljnost, steguje na več stran (Nadaljevanje NOVI SAD, 7. — V IV. k01" šahovskega turnirja za prv*”' stvo Jugoslavije so bili d0**-ženi sledeči rezultati: Bertok - Djuraševič prek. ^ izgledi na remi, Smedereva^' Puc remi, Trajkovič - Segi f*1 mi, Lukič - L'dovčič 1:0, IvKO*’ Karaklajič remi, Rabar - ^ špernik 1:0, Janoševič - Mabj novič prek. v boljši pozida za Matanoviča, Matulovič ‘ Milič, prek., Bogdanovič - & gorič remi. NOVI SAD, 7. — V pet«1’1 kolu šahovskega prvenstva 1* goslavije so bili doseženi v>' slednji rezultati: Segi Bertok remi; Dji1^ ševič - Smederevac remi; P'|C*| Bogdanovič remi; Udovčič cv-uic JC IIIidil illcxxxitl NCl XX OdH -q Pri kosilu sem si izmišljal vse mogoče raztresenosti, zt: mi ni bilo treba jesti. Pačil sem se, govoril sam s sa ml»L jal šale, obračal pozornost na vse strani in ko so bili že wi» bratje, sem jih izzival in jezil. Mama je pogostorna s . it otepačem, ki smo mu rekli batipani, za mojim hrbt0 ^oj mahala z njim po zraku, kar je samo «e stopnjevalo , raztresenost In zabavo. Sicer pa — tudi časa nisem 111 poD1 bi v miru pojedel: klical me je vrt, vrstniki in vse opravil. & Ko se človek loti podjetja, kakršno je pisanje 0 p spominov, se šele prav zave, kako raznoliko in mnog je otrokovo vsakodnevno dojemanje in spoznavanJ^^vPj Ko se otrok rodi, prinese s seboj na svet samo SP XXU uC UliiUn iUUl, tlXXvOC O bClAJJ XX,d ii vli čtftlHV » organe ln množico podedovanih instinktov, ki se na c.etfj rasttjo postopoma razvijajo. Vse ostalo, starše, brate J*1 p*, dom, okoliš in drugo mora otrok z organi šele dojeti, r spoznati. Kaj Je otrok prej, kaj pozneje dojel in