Posamezna številka 10 vinarjev. Slev.37. v ima v sredo, 16. letala isre. Leio xl:v. =e= Velja po pošti: == Za celo leto naprej . . K 26'— za en meseo ,.....2'20 v.a Nemčijo oeioletno . „ 29'— za ostalo iaozeaiBtvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za cclo loto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'— V upravi prsjeman meseSno ,, 1-80 == Sobotna izdaja: = za oelo leto......K 7'— za Nemčijo oeioletno . ,, 9-— za osialo inozemstvo. ,, 12'— ms r -»j*'. i yV i m ! M- Inseratl: Gnostolpaa petltvrsta (Ti mm široka ln 3 mm visoka ali ujo prostor) za onkrat . . . . po 21 v za dva- in večkrat , . 15,, pri večiili narot lli primaren popnst po di g ivoru. Poslano: s-1 Enostoipna p<.titvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan Izv emši nedelje In praznike, ob '5. uri pop. Redna letna priloga vozni red ttjf Uredništvo je v Kopitarjevi alloi štev. 6/IIi. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nliol št 6. — Račun roštne braullmoe avstrijske St. 24.797, ogrske 20.511, bosn.-berc. št. 7563. — Upravniškega teleiona št 188. Francoski remar. Briand je bil v Rimu. Uradno poročilo o njegovih obiskih, napitnicah in razgovorih je tako prazno, kakor le redkokdaj in pozitivno samo to pove: iste osebe, ki so se že posvetovale v Rimu, pojdejo v kratkem konferirat v Pariz. Ali v Rimu ni mogoče doseči uspeha? Dunajska »Information« prinaša iz cerkvenih krogov še neko drugo vest o Brian-dovem romanju. Rimski cerkveni krogi dolgo časa kar verjeti niso mogli, da bo Francoska v teh časih poslala v Rim tako prononsirano osebo. Ali naj se rimski loži in ulici pošlje enega najhujših protivnikov cerkve? V Parizu so med vojno postali dosti bolj previdni in večkrat je bilo opaziti, da so pobožnemu ljudstvu marsikaj dovolili v nasprotju s cerkvi sovražnimi postavami. Še 20. januarja so v cerkvi No-tre Dame des Victoires imeli kar oficijelno prošnjo pobožnost. Vsi veliki dostojanstveniki in sam predsednik so bili navzoči. In sedaj je šel vendar Combesov učenec Briand v Rim in pod vatikanskimi okni in zidovi ga je pozdravljajo rimsko ljudstvo. Pa to še ni vse. Dober vir poroča, da je ta čudni rimski romar imel upanje, da bo stopil v dotik z Vatikanom. Vplivne osebe so to že dolgo pripravljale, češ da je ravno Briand tisti, ki je republiko ustavil na krivi poti Combesove politike in jo pripravil do tega stanja, kjer je sporazum in zboljšanje mogoče. Pa Vatikan pozna Brianda. Sv. oče je boj in prostozidarsko proticerkveno zakonodajo na Francoskem opazoval s paznim očesom od kraja do konca in ravno tedanji vtisi so odločilno vplivali na njegovo stališče napram velikim političnim vprašanjem svetovne vojne. Vatikan ve, da je Briand proticerkveno gonjo ustavil tedaj, ko je začela postajati nevarna za Francijo, Dunajski list pravi, da Briand sicer ne pride v Vatikan, vendar naj se z vso resnostjo sprejme notico o delu tistih, ki mu pripravljajo pot. Ogrski državni zlicr. Budimpešta, 15. februarja. (K. u.) V zbornici je poslanec Fagly rekel, da so draginje krive vlada z njenimi napakami in banke z oderuštvom. Odgovarjal je grof Tisza: Dosedaj imamo 29,000 invalidov; število pa bo zrastlo in zato bo treba novih zavodov, ki jih bodo zdravili. — Vlada je poskrbela za pomladansko delo. Ker jo je dosedanja izkušnja spametovala, bo vlada pri bodoči žetvi nastopala s primerno strogostjo. — Koruza se zdaj rekvirira večinoma za armado in samo male zaloge se spravlja za kako neprečikovano presenečenje. Po-mankanje masti je nastalo, ker se koruze ni smelo krmiti. Masti se ni kopičilo. Rumunija kliče. Ofllovania. Berlin, 15. februarja. Tukajšnji rumunski konzul kliče vse moške Rumune letnika 1918 k prebiranju na dan 21. februarja. Curih, 15. februarja. Iz Soluna poročajo: Rumunski rezervisti morajo takoj domov. Berlin, 15. februarja. »Reichenbergcr Zeitung« javlja iz Bukarešta: Uvozna komisija je naročila vsem lekarnarjem in drožistom, naj do 22. februarja naznanijo, kaferih zdravil jim manjka. Bolgarija in Rumunija. Berlin, 15. februarja. »Reichenberger Zeitung« javlja iz Bukarešta: Bolgarska vlada je že v Bukareštu zahtevala, da se ji dovoli prevoz 180 vagonov živil. Ententa v Bukareštu. Budimpešta, 15. febr. »Asli Ujsag« pet»64a-4z Sofije: »Balkanska Pošta« izve na pristojnem mestu: Poslaniki entente brez Italije so izjavili rumunski vlacli, da l>o Rusija dala besarabskim Rumunom učno svobodo, če rumunska armada nastopi na strani entente v trenutku, ko se začne bolgarki napad na Soun. Ruske obljube garantirata Francija in Anglija. Bratinau ie odgovoril, da jc vojaški položaj za osrednjS. sili naravnost odločilno ugoden in Ru-munija ne zjaupa veliko ententini so- j lunski ekspedici.ji. Rumunski študenti štrajkajo. Bukarešt, 14. febr. (K. u.) Tukajšnje ; dijaštvo je sklenilo splošno stavko, da i pokažejo svoje prijateljstvo z jasinski- ' mi dijaki. Tamošnji senat je vseučilišče zaprl. Naučni minister j odgovoril, da ne more uplivati na senat. Dijaki medicinske fakultete sklepajo o štraj-ku šele danes. LISTEK. Zlipit |8S| FOHiiSD. »Slovenčevi« poročevalci so večkrat že zapisali to ime in te dni ga bodo zapisali 'M žalostjo, nemo grozo, s tisto grozo, ki spreleti človeka, kadar umrje velik človek, drag človek, junak. Župnika Fabijana ni več. Pred vrati svoje sobe je stal, ko se je v sobi razletel šrapnel in ga grozovito razmesaril. Gospod župnik! Mostarski faj-mošter, kako si jih ljubil Mostarje, ki so šli nekako pred dvajsetimi leti vabit Te v Čepovan, da pridi k njimi Tvoj prednik Carli, Tvoj bivši svetolucijski župnik se je zgrudil pred oltarjem, Ti si se v župnišču: kot Tvoj prednik zvest vojak do zadnjega. 3. februarja mi je pisal zadnjič. To je pisal: »Dragi Ivan! Ja, ja, kdaj že bi bil jaz lahko odlikovan od laške granate, pa me je dozdaj še vedno »zašonala«. (Poslali smo mu šmartenski izletniki s Sv. Jošta karto, češ, da smo zvedeli, da bo odlikovan.) Mojemu fantku pa je pisal isti dan, potem, ko mu je bil poslal dimnikarja na razglednici in se je fantič zahvalil: »Ljub-ček! Tvojo karto sem prejel, ti mojih jabolk pa še ne. (Obljubil mu jih je bil kot »granate«.) Praviš, da je bila moja karta lepa, Vem, zakaj ti je ugajala. Zato pač, ker predstavlja pravega dimnikarja, kakršen je v resnici. Ko bi bil dimnikar tako oblečen in tako lepo umit in bel kot si ti, bi nc bil lep. Dimnikar mora biti črn in sajast, da je lep. Pa tudi ti bi ne bil lep, ko bi bil tak, kakor kak dimnikar, kakor kak majhen hudiček. Ti moraš biti ravno nasprotno, lepo čedno umit, počesan, lepo opravljen kakor kak angeljček, Tak bodi, da boš lep. Z Bogom!« To je pisal župnik Fabijan tik za bojno črto. To pismo sem bral in me je obšla slutnja, ali ni morda zadnje njegovo meni in mojim! O gospod župnik! Meni! Meni je bil vse. O Kajnu in Ablju me je izpra-ševal in povedal sem tako, da me je postavil na šolsko mizo in rekel: »Tako, zdaj povej še enkrat z mize doli in prav tako kakor prvikrat.« In sem povedal. In potem je on rekel, da pojdem v šole in me je dal v šole in me je izšolal. Potem me je učil deklamiranja iz Veselovih psalmov in mi bral Gregorčičevo »Soči« in potem mi je bral vse gori do Horaca, mlad, vedno mlajši od mene. Dajal mi je kruha in duha, svetov in pomoči in je žel zato več žalosti nego veselja. Za časa vojske me je vabil k sebi: »Pridi enkrat pogledat. Pa da bi tudi streljali tisti dan, bi želel jaz, sicer je pre-dolgočasno!« »Mlado Bredo«, poroča, »sem poslal gori v jarke kakih 12 vezanih izvodov.« (Nevezanih izvodov knjig sploh ni ljubil.) »Oskrbujem jarke tudi z drugim berilom — nemškim.« Preje enkrat mi je poročal, da je predelal, ker ima čas v kleti, kompendij filozofije in Schindlerja in da čila poleg tega Turgenjeva. Pred par leti se jc naučil francoščine in imam eno pismo od njega. Čital je nemške liste »Freistatt«, »Korrcspondenzblatt «, »Oesterreich - Un-garn«, »Sonntagsblatt«, »Westermanns Mo-natshcfte«, italijanski »L' eco del Litorale«, neki francoski otroški list. Latinščine se jc učil iz M u r e t a.in jc hvalil Hansjakoba in nad vse ie cenil jezikoslovca Škrabca in Vitežki križec Franc Jožefovega reda na traku vojaškega zaslužnega križa jc dobil štabni nadzdravnik 87. pp. dr. Edvard Neumann. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil stotnik 97. pp. Josip Schistl. Najvišje pohvalno priznanje so dobili: nadporočnik 17. dom. p. Karel Javor-nik, pri žel. postajnem poveljstvu v Bierzanowem; nadporočnik 20. lov. bat. Maks Eimer in poročnik 7. pp. Josip Hagele. Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil vojaški oskrbni akcesist v Przemyslu Milan Grahor. Srebrn zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje ie dobil narednik 17. pp. Franc Likar. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: poddesetnik 2. sap. bat. Koprivec Leopold; ognjičar Winkler Ferdinand; če-tovodji Kobler Karel in Stopar Franc, vsi pri G. trdn. top. bat. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je dobil poročnik 17. pp. Wutholen Josip, kadet 27. pp. Farkaš Slavko. Odlikovane! 7. lovskega bataljona. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste sta dobila enol. prost, nacllovec Černe Karel in lovec Klimcš Edmund. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: lovca Žagar Ferdinand in Miloš Jakob in častniški sluga Plešec Marko. Odlikovane! 87. jnešpoJka. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: poročnik Rjavic Egon, praporščak Vo-lavšelc Franc, desetnika Uršič Franc in Brantuša Tomaž. Srebrno svetinjo 2. vrste so dobili: praporščak Wal)and Miroslav, sanitetna praporščaka Sor-ger Ernest in Mandruzatto Homer, praporščak Buhla Štefan, Korent, Andrej, Lewicki Mihael in Strommer Franc. Odlikovanci 7. poljskega topnič. polka. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: nadognjičar Mohor Mihael, četovodja Stare Josip in Schiffrer Ciril. Odlikovanci 8. polj. topniškega polka. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste sta dobila četovodja Striedn'g Josip in topni-čar Navodnik Matej. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: praporščaki Lu-keš Vencel, Rucker Ivan, Schadn Franc, Riedl Egon in Burjan Rudolf, kadetasp. Freud Ernest, četovodja Einetter Boštjan, desetnika Tschinder Ivan in Graf Ivan, predmojster Nedved Matija, topničarji La- duhovitost Krekovo. Mahnič mu je bil vzor škof in učenjak. Njegovo delo je bila molitev in učenje od štirih zjutraj do enajstih zvečer. Zato je trpel, Nervoznost mu je odrevenela desno roko — bil jc petnajst let sem pisec-levičar —, toda vztrajen knajpovec: »Ko stojim ob mrzli kopelji, stoji na desni angele in na levi hudič. Hudič pravi: ne! angele pravi: le daj!« Mož volje, mož reda! Svojčas je bil pozabil cer-kvenik naviti cerkveno uro. Župnik posluša, polnoči nc bije. Gre o polnoči v stolp in navije uro. Eno strast je imel, — cerkev! Zgradil je zvonove — oh, ne bodo mu peli —, napravil je oltarje v cerkev in naročil umetnico, da je naslikala oltarske slike —; oltarje mu jc razbil Italijan in slike mu je razparal zračni pritisk. To je bila tista cerkev, ki v njej ni smelo biti ni sence prahu, ni praška pajčevine. Videl je njeno razsutev in čakal. V njegovo spalno sobo je bila udarila granata brez škode pred meseci. Zadnjega januarja je imel hujši obisk. »V nedeljo, 30. januarja, ko sem se vračal od bolnika iz Bače okoli pol 7. ure zvečer, se je razvila pred menoj bojna vihra: bliskanje, žarenje, topovsko streljanje od obeh strani vse križem. Iz vasi sem slišal detonacije. Podvizal sem se domov, kar sem le mogel. Ko sem bil pri Pečanu, padla je zadnja granata. Zadela je v farovž, v steno proti Franceljnu, v spalno sobo moje služkinje, ravno nad kuhinjo; strgala je velik kos zidu, kosi so prodrli doli v kuhinjo, vse brez škode za človeško življenje.« Vidim ga v duhu, kako mirno vse to piše. Piše morda, ker mu je rahlo tesno in nima nikogar, da bi sc ž njim pogovoril. ger Ivan, Julina Josip in Čigoj Franc, poročnik Drevenšek Alojzij, predmojstra Pe-turnig Rudolf in Kleinhappel Anton. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: praporščak Torggler Viljem, četovodje Prinčič Franc, Erdlen Karel, Stubelj Josip in Rai-ner Franc, tit, četovodja Glaser Anton, desetniki Rauch Alojzij, \Vriesnig Gregor, Barva Alojzij in Hoell Viljem, predmojstri Panič Valentin, Zerial Alojzij, Harbich Leopold, Kobentar Franc, Robič Maks, Pevec Karel, Gravnar Karel, Reiner Avgust in Medved Josip, tit. predmojster Petelin Just, topničarji Kozlovič Ivan, Hosnar Anton, Lindtner Roman, Miihlbacher Karel, Verdnik Franc, Cattunar Ivan, Planinčič Ivan, Krachler Ludvik, Volk Franc, Ger-mek Alojzij in Koren Josip. Odlikovanec 7. lovskega bataljona. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je dobil kadet Zanelli Viktor. Odlikovanci 20. lovskega bataljona. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: podlovca Hladnjak Franc in Zižmond Ivan, lovca Willingshofer Ferdinand in Cla-both Josip. Bronasto hrabrostno svetinjo sta dobila lovca Lucchitta Josip in Favo-retto Vinko. G'3SflO. Koncert čelista prof. Tkalčiča in p:a» nista prof. Grussa se je preteklo soboto, dne 12. t. m., razvijal v znamenju triumfa. Resnici na ljubo recimo, da smo bili nekoliko skeptični, najprej: ali bo obisk povo-ljen, pa se nas je potem hotel tudi polotiti rahel dvom: ali se bo glasbeni uspeh mogel obdržati na višini prejšnjih solistov-skih koncertov. — Nepotrebna misel! Dvorana polna kot sicer, umetniški užitek, da si večjega ni treba želeti. Oba koncer-tanta sta mojstra, temperamentna, kakor da se iskra z enega preskakuje na drugega in ga v enakih energičnih kretnjah vname: kakor zlita sta v eno homogensko psihično bit, čeprav jima je fizična zunanjost popolnoma različna: prof. Tkalčič s svojo sa-morastlo bujno »baroko« — da je sivo po-mokana, staviš: to je glava Bachova, tako je temu glasbenemu velikanu podoben v potezah — prof. Gruss, na zunaj čisto vsakdanje opremljen, ki mu pa navznotraj upognjena ustnica ob mestih teže in sile riše energične črte v že sicer ostre, mar-kantne poteze. Seveda se more izraz obraza — te slike psihe — v gotovi oddaljenosti od odra le z velikim trudom za- Ne boji sc, dasi računa s slučajem. Pripravljen je, če Bog hoče, če hoče. O, zaupanja v Boga se je naučil v letu potresa. S prižnice je povedal tisti davni osodni velikonočni ponedeljek, da ga je vrgel kvišku potres in da ga je obšla v hipu misel: beži, in da je nato pokleknil ob postelj in molil in čakal, če je božja volja ,.. Gospod župnik! Vi ste me navajali pisati in beležiti, kar čutim in kakor čutim in nisem je napisal črtice, da nisem zraven mislil, Vam li bo zapisano ugajalo. Prvič pišem in vem, da ne boste brali. Gospod župnik! Meni se zdi, da nimam za koga več pisati! Toda Mirko joče! Za birmanskega botra Vas je hotel te dni prositi pismeno. Zdaj ne bo in mama mu je rekla, da ste Vi v nebesih. O gospod župnik! Vaš sobrat stari Červ bo stiskal pest. Jaz bi jo tudil I. Mohorov. t moizij um, padel na italijanski fronti dne 6. febr. 1916. V peti šoli v Kranju sem ga spoznal. Visoko vzrasel, močan stas, g6sti črni lasje, visoko čelo, izrazite poteze obraza, strogo začrtani ustni; vtelešeno energijo so omiljevale le mehko rjave, skoro sanjave oči. Sklonjeno je sedel v prvi klopi. Vedno si je izbral prvo klop, v ozadju bi bil moten. Zamišljeno jc zrl predse; le kadar sem pri predavanju zadel ob moderno misel, takrat se je vzravnal in uprl veliko oko vprašujoče vame. Poklical sem ga in razpletel ž njim misel do konca. Motilo ga je, \ znavati; tistih osem žarnic ob balkonski ograji nad odrom te kar peče in oči jemlje. Prof. T k a 1 č i č je brez dvoma v i r-t u o z j to je dokazal z nekaterimi točkami, ki težkoče kar kopičijo, toda njegova brilja ntna lahkotna tehnika jih je premagala, da ti, razen če imaš neprijetni posel kritike, težkoče niti v zavest ne pridejo, Samo to vidiš, da toni v lahkotnem poletu Lar frče po zraku. Že Lalov koncert — ki je predvsem liričnega značaja — je mestoma to pokazal, zlasti pa Karola Davida k o n c e t n i allcgro (ne vem, zakaj stoji na sooredu: Ch. Davidoff, če pred njim stoji Ljadov, ki je istotako Rus); to fc tehniški vražič, ki se v strahotnem diru dvojemk prekopicuje v vratolomnih sa!tomortal'h, da z napeto sapo ves plah pričrkuješ, kdaj se spotakne in poškoduje. Občudovali smo zvonkočisto intonaciio sekst, oktav tudi v najvišjih legah. Pa jc v tej frapantni tehniki tudi veliko muzike, ki ji je umetnik do veljave pripomogel. Kot muzika so bile naravnost vzorne dvojemke v oktavah: spodnja pre-ccj tišja, kakor da jo mehak klarinet brenči. Učinkovale so kakor svoj čas v 9. Mah-lerjevi simfoniji neko mesto, kjer k morju violin /en sam klarinet violinsko melodijo oktavo nižje komaj dobro slišno poje in s tem celo muziko zastre in kakor v lahno meglico odene. Pričakoval bi, da bo klarinet jasnost povišal, pa vse le z nekim taj-nostnim čarom ogrne. Če s priznavanjem pravimo, da je virtuoz, moramo s tem večjim zadovoljstvom izjaviti, da je pred vsem globokočuteča, mehka glasbena duša z izrazitim sentimentalnim, melanholično navdahnjenim slovanskim značajem. Zato so mu mehko občutena mesta pesmi veliko bolj bližja, v njih se vidi, kako je kakor zrastel z instrumentom v eno dušo, vidi se, kako sam z ljubeznijo posluša opojne tone, polne sladke lirike, ki jih — mehko nanj naslonjen — sam izvablja svojemu Instrumentu. To se je posebno dobro videlo v hebrejski pesmi: Kol Nidrei (Bruch) in v Tkalčičevi Uspavan-k i, ki je čudovito lepa mehka skladba dveh malih izrazitih motivov, hkrati ljubezniv dvogovor s klavirjem. Skladbi se prav posebno lepo poda kontrast v sredi. Krepka mesta mu zato manj prijajo, se zde bolj trda, ne tako iskreno občutena, bolj narejena; seveda to tudi v značaju instrumenta samega leži; nižave instrument menda tudi sam po sebi nima dobre, ton »e zdi kakor razpršen, razdrobljen. V ritmu je markanten do skrajnosti, semtertje skoro da hoče malo čez mero udariti, kakor se tudi pri trilčkih hoče zdeti, da narašča preko potrebne meje, dasi moramo s posebnim priznavanjem omeniti njegovo dinamiko in agogiko, ki v silnem stopnjevanju vse za seboj potegne, zlasti s svojim pojočim čarobnim tonom v višavi. V glasbi sami nam je marsikaj novega prinesel. Španec L a 1 o je originalna osebnost, ki se v njem močno kaže vpliv Lisztovega duha. Lepa originalna glasba je to, oplojena z narodno pesmijo. Škoda, da ne poznamo španske narodne glasbe; slišali smo mesta, ki so po občutu silno podobna melanholično težki, pa zopet v mogočnem jubiliranju plameneči glasbi, kakor nam jo podajajo Lisztove ogrske rapsodije. ker se mu je beseda zaletavala; fizična hiba, ki ga je ovirala v izražanju povzete ideje. Odtod njegova kratkobesednost. Kakšne načrte je imel? Nikoli se mi al o njih izrazil. Čutil pa sem, da si je želel v širše obzorje, kot mu ga je nudil gimnazijski študij. Redno je pohajal apolo-getično sekcijo Marijine kongregacije in bral veliko v to stroko spadajočih spisov. Čudil sem se, kadar mi je izražal originalno sodbo o prebranem avtorju. Lepe, izvirne so bile njegove slovenske naloge. Ker ni mogel z besedo globokih misli izraziti, zato jih je izlil v mrtvo črko tako skrbno, tako dovršeno, da jih je profesor slovenščine dajal kot zgled v razredu brati. Resen je bil naš Lojze! Ne vem, če je imel prijateljev, dasi je bil krotka, skromna duša. Pa saj gredo veliki duhovi ponajveč svoja pota ... Resnoba se je zrcalila v njegovi religioznosti. Nepozaben mi ostaneš, Lojze, ko sem Te videl sedeti samega v klopi ob spovednici. Skupna dijaška spoved je združena kolikor toliko z nervoznostjo mladih liudi — odtod ljuba skrb kateheta, da chrani red in mir v čakajočih vrstah. Pri-fel si navadno bolj proti koncu, sedel pol tričetrt ure v klopi resen, svečano resen i:i že! zadnji v spovednico . . . Umel si važnost trenotkal Z odliko je dovršil šesti razred, potem ;c šel. Prvikrat je stopil v strelni jarek in popoldansko solnce še ni premerilo pol poti čez vrh svetega Mihaela, zanj je zašlo .. Granata, kako igraje zapališ pristne zaklade v prah! ^ Visoko na gori sv. Mihaela snivaš v grobu, Lojze, visoko, kakor je neprestano v višave teži! Tvoj jasni duh ... Have. anima mai Schumanova večerna p«. s e m je kakor nalašč za mehki pojoči značaj čela. P o p p r o v Vito je, kakor ime pove, živa reč, v ritmu markantna, vse razdrobljeno v solnčni prah, da se vse iskri tega ognja in sijaja. Kot skladatelj se nam je gosp. Tkalčič pokazal — poleg v že omenjeni »Uspavanki« — tudi v p i er o to vi sere n a d i. Ta, recimo, burkeževa podok-nica skriva pod razposajeno zunanjostjo globokost, veliko čuvstva. Tako se mu ta razposajenost kar naenkrat prelije v težko zakrivano bol, pa še preden jo more sam vso v miru občutiti, mora zopet na zunaj pokazati pierota — burkeža. 01 asboljubno občinstvo je bilo navdušeno in s pofivalo ni varčevalo, izsililo si je nameček za namečkom, da je umetnika utrujenost vidno prevzela. Posebno lepa je bila Bortnjanskega večerna pesem, mehka, sanjava, žalna pesem ruske stepi, in pa zadnji, posebno prijazen, ljubek rondo. Skoroda bi nam zmanjkalo prostora za pianista prol. G r u s s a, ki je na svoiem instrumentu prof. Tkalčiču enakovreden umetnik. Kot spremljevalec se je znal izborno podrediti čelistu, pa vendar tako samostojno, da je ravno vsled njegovega samostojnega pojmovanja tudi cello pridobil. Niegova naloga kot spremljevalca je bila brez dvoma veliko težja nego kot samostojnega pianista. Izborno je sodeloval s čelistom, raravnost občudovanje nam je vzbudil ob ritmično skrajno napornih mestih, na primer v L a 1 o v e m intermezzu ali v Davidova koncertnem allegru: samo za las na-v.s, Pa se cela briljantna, iskrovita skladba spakedra; ppleg tega je vsakikrat, kadarkoli ima klavir kaj važnega, izrazitega, to povedal, ne da bi se solist moral predeč v ozadje umakniti. Pa je tudi samostojno nastooil. Seveda ie šele tu razvil vse svoje tehniške in glasbene zmožnosti, s tem nam je sodbo le še bolj podkrepil in utrdil. Kot silno rutin!r,-n igralec se nam je pokazal takoj v Skribina nok-turnu, kjer je samo z levico to opravil, pri čemer bi sicer tudi s«reten igralec z obema dovolj posla imel. L j a d o v a t o-bačnica z muziko (avtomatom) je tehnično krasna, muzikalno ljObka igračka: kakor tisti mali avtomati z zakrivljenimi jezički, ki se ob vratilce zatikajo in prožijo, doni ccla reč, prava pravcata »Snieldose«. Tako neposredno učinkuje kakor v SehreVerjevi operi »Das Spiel-werk und di<» Prinzessin« tista umetna »ura« z muziko, ki se sredi trušča nenadoma tako čudovito instrumentirano oglasi. Igrano je bilo neznano lepo: kakor blesteče rosne kaolj:ce so padali nezaslišano zvonki toni iz klavirja v dvorano in na srce poslušalcev, kakor mehko božajoči solnčni žarki se je razlilo po obrazih, ožar-lemh z lahnim nasmehom. Istega skladatelja s e 1 s k i m a z u r (oles) je no motivu preorost kakor selski rles, toda razviia veliko gibčnost in živahnost, človek bi imel skoro vtis razposajenosti, če bi ta gibka živahnost ne bila tako fino stilizi-rana, skoroda umerjena. O Wagnerju in Lisztu mi menda ni treba izgubljati besed. Wagner je kreme-nit kakor vselej, kakor v granit vklesana je njegova muzika nezaslišano močnih, izrazitih kontur, veliki psiholog; no seveda, saj le kot tak je mogel postati tudi veliki glasbeni dramatik 19. stoletja. Prof. Gruss se je z veliko s;lo razvijal na klavirju, čeprav je morebiti v muziki sami še večja, okoro gotovo gre tukaj mnogo na rovaš klavirjev, zakaj doslej smo še pri vseh pianistih opažali, da ravno takrat, ko bi se moral sili in moči pridejati najvišji vrhunec, takrat pa nekaj odpove; je velika sila, da te prevzema, tistega nasičenja do zadnje črte pa ni. Morebiti je to tudi le moj subjektivni občut. _ Liszt je Liszt, boli iznajdljiv nego Wagner, bolj iskrega, razboritega duha — kar kreše se v njegovi muz,ki _ v globoki psihologiji ga pa Wagner prekaša. Verdija (fantazija o Kigolettu) motivično-melodično varuje toča vsega ožari s svojim ognjem, bles'ečo tehniko. - Poslušalci so si z vstrajnim ploskom priborili za nameček mehko gracko, da se ie iskrlo. Po učinku in duhovitosti je bila skladba iz Lisztove šole. Za sklep naj mesto vsega drugega posestnim Hrvatski čestitamo, da je toliko umetniškega ognja v nji, hvaležni smo ji, da smo se mogli ob njem ogrevati. K. pogreb že danes predpoldnem, se je vendar zbrala velika množica, da izkaže blagemu župniku zadnjo čast na zadnji poti. Videl si ljudi iz najbolj oddaljenih hiš svetolucijske župnije, iz Loga, Modreja, Modrejc in drugod. Vse je prišlo, kar je le moglo in kar je vedelo za pogreb, ne glede na težkoče in nevarnosti poti v teh krajih. Kdor je videl te ljudi, je moral že iz tega spoznati, kako ljubljen in kako spoštovan je bil pokojni gospod Fabjan od svojih ljudi. Včeraj popoldne so prenesli pokojnikovo izkrvavelo truplo v podmelško župnišče in tu je ležala krsta z dragimi ostanki do danes zjutraj. Tragična usoda je zahtevala, da pokojniku ni bilo usojeno, da bi spal kot svečenik »ogr-nen s plaščem črnim, ki s trakom je našit srebrnim...« Na priprosti nizki podstavi je ležala med šesterimi svečami krsta, zabila, zaprta. Kakor je bil pokojnik v vsem svojem življenju skromnejši nego drugi, tako je ležal tudi na mrtvaškem odru skromen, ponižen... V vojski je padel junaške smrti, kakor vojak je počival na mrtvaškem odru... Brez posvetnega blišča, brez črnih preprog in umetnih vencev... Le več lepih svežih šopkov so prinesli na krsto svojemu nepozabnemu pastirju zvesti Svetolucijani. Nekaj pred deveto uro se je vzdig nil pogrebni sprevod iz župnišča. Pred krsto domača dva duhovnika in sveto-lucijski rojak podbrški g. župnik Kra-gelj, za krsto dolga vrsia Svetolucija-nov in druzega ljudstva. Podmelški pevci so pred župniščem zapeli žalostinko in potem smo šli proti cerkvi »težko pot, tožno pot, ko od srca srce se loči.« Dolg, dolg sprevod, večinoma ženske, otroci in starčki, malo mladeničev in mlajših mož, — ki jih večinoma ni doma. Brez zvonenja, molče smo spremljali tega vrlega moža k grobu, mesto zvonov so grmeli semgor od Tolmina streli topov... Zadnja pot junaka — duhovnika! Zvonovi so molčali, a peli so mu topovi... Da izkažejo junaškemu župniku zadnjo čast, so prišli k maši zadušnici v cerkev tudi zastopniki vojaštva. V cerkvi so položili na krsto imenom ... ko-ra lep venec. Okoli 30 častnikov je prišlo na pogreb, celo ekscelenca, poveljnik ... zbora in divizijonar sta počastilo s svojo udeležbo spomin v vojni padlega duhovnika. Po odpeti črni maši, po mrtvaških obredih v cerkvi in po tolažilnih besedah žalostinke »--le križ nam sveti govori, da zopet vidmo se nad zvezdami ...«, so odnesli krsto tja dol na pokopališče in jo položili med nemo, tiho žalostjo ljudske množice dobrega gospoda Fabjana k večnemu počitku. Zopet brez zvonov, brez nagrobnih govorov, tiho, skromno... Le domači pevci so v tolažbo zapeli še »Jamico tiho« in potem smo šli. Vsak, kdor je pokojnika poznal, je čutil in razumel, kaj smo vse izgubili in posebno kaj je zgubila ž njim Sv. Lucija. In zato ni bilo treba ne govorov ne proslavljanj ob odprtem gTobu, kakor se to godi ob podobnih prilikah... Vsa množica je predobro vedela brez tega, kaj je bil pokoini župnik Fabjan, ki si je postavil neizbrisen spomenik v srcih vseh s svojim delovanjem med svojimi župljani, za katere je živel in za katere je žrtvoval vse — tudi svoje življenje. Ko so bobnele grude prsti na krsto, so grmele tam doli okrog Tolmina laške granate svojo grozno pesem, a mi ob grobu smo ta čas skoro hujše čutili izgubo pokojnega Fabjana, nego vse druge neštete izgube, ki jih mora prenašati naša domovina tod v naših po grozni vojni tako kruto tepenih krajih ... Ti pa, blaga, skromna, plemenita duša, počivaj v miru v naši ubogi gorski zemlji, med našim ljudstvom, ki si zanj živel, trpel in izkrvavel! Primorske novice. Iz Me doline. P- 13. febr. 1916. Pogreb župnika Josipa Fabjan. Danes smo izročili materi zemlji truplo pokojnega svetolucijskega župnika Josipa Fabjan. Odkar divja vojna v naši deželi, ni še videl Podmelec toliko civilnega ljudstva skupaj, kakor danes, ko jo sprejelo podmelško pokopališče v svoje naročje zemeljske ostanke moža, ki mu ga morda ni enakega med vsemi, ki počivajo na melški božji njivi. Kljub temu, da niti v najbližjih krajih ljudje niti vedeli niso, da se vrši Hvaležnost našega ljudstva. Stara šinstvo občine Osek-Vitovlje na Goriškem je izvolilo svojim častnim članom armadnega poveljnika eksc. generala Boroevida v priznanje za hrabro in spretno obrambo naše slovenske domovine. Županstvo je prejelo od njega eksc. iskreno zahvalo v slovenskem jeziku. Slovenskim beguncem! Ker je po raznih krajih na Češkem, Moravskem in Nižje Avstrijskem naseljenih veliko slovenskih beguncev, kojih bivališča pa še niso znana ter je treba že sedaj poskrbeti, da jih obišče za velikonočno spoved kak slovenski duhovnik, prosi podpisani v imenu prevzvišenega nadpastirja goriškega, da se mu pismeno naznani kraj in število be- &vf.Cev ,V,»?0t£nem kraiu- ~ Ivan Roječ (Wien, VII., Kaiserstr. 7), dekan, nadšk. komisar za goriške begunce. Od škofa di Campo v Ital ji z dne 17, januarja 1916 je dožlo poročilo na njegovo prevzvišenost knezonadškofa dr. Frančiška B. Sedej iz Gorice o teh duhovnikih goriške nadškofije; kje se nahajajo: č. g. Leben, kurat na Libušnjem se nahaja kot begunec v Badia di Cava (Salerno). — C. g. Ka l i š , kurat v Drežnici v Frigento (Avelhno). — č. g. Jakob Fon, vikar v Kredu je na svojem mestu v Kredu (pri Kobaridu). Na Vipavskem je po zadnji burji vreme krasno — skoraj pomladansko. Lah malo »puca«; vedeži prerokujejo za 15. febr. laško ofenzivo — čo bo kaj, boste tudi slišali v Ljubljani. Z Vojščice. Žalost za žalostjo 1 Preča-stiti gospod Jož. Milanič, kurat pri Marijinem Celju, je premeščen iz Sardinije ter zdaj interniran v Siciliji! Kje, se še ne ve. Sestra Angela, ki je pri njem služila, je v ujetništvu še nižje Vidma. Brat Alojzij je padel na bojnem polju v mestu Biada na Ruskem 29. avgusta 1915. Zapušča mlado vdovo, triletnega otroka, priletnega očeta, staro bolehasto mater in še eno neomože-no sestro. Velik, hud udarec je za obče spoštovano, premožno hišo! Za istrske begunske otroke v begunskem taboru v Steinklammu, ki so brez slovenskega šolskega pouka, prosi gospa Pavlina Podlogar starih šolskih Knjig (abecednikov itd.), zvezkov, tab- i!%,PJSal in svinčnikov. Skoro v vsaki nisi, kjer so otroci, je najti take robe, la se brez koristi valja po policah in predalih. Zberito in pošljite za zapuščeno istrsko deco, ki je že blizo leta in dan brez učitelja in brez pouka. Navedena gospa je sklenila, da bo poučevala to deco redno vsak dan dvakrat po dve un slovensko brati in pisati. Zato pa prosi gori navednih pripomočkov. Morda bi naša šolska mladina sama med seboj zbrala stare abecednike, tablica, pisala, zvezke in svinčnike, šolska vodstva bi pa prijazno oskrbela odpošilja-tev; tudi za poštne stroške naj bi poskrbela mladina s svojimi vinarji. Darove bi bilo pošiljati gospej Pavlini Podlogar, Fl. L. B. 41, Steinklamm, P. Rottenstein, N. O. K osvojitvi tolminske višine 588, Tolminsko predmostje je od začetka vojne vzbuja o vroče želje Italijanov. Predvsem so poizkušali dobiti v roke Sv, Marijo in višino 588, ki leži koncem proti jugu zožu-loče se dolin« ter je nudila dobro napadalno točko. Po mnogokratnih ogorčenih naskokih se jim je sčasoma posrečilo, da so se ustalili na zapadnem pobočju kote 588. I\aše tamošnje čete so nastopile proti sovražnim postojankam z večkratnimi pod-kopnimi napadi in sedaj prisilile Italijane, da so svojo postojanko na pobočju višine 588 v naglem begu zapustili. Naši junaki so našli v italijanskih postojankah vel ko sto nepokopanih italijanskih mrličev ter poleg drugega bogatega vojnega materiali krog 300 pušk. Ob istem času, ko so naše čete dosegle na tem mestu tolminskega predmostja, za katero je teklo Že toliko krvi tako lep uspeh, je pa na severno od tod ležeči višini Sv. Marije močna patrola tamkajšnjega bataljona, pod osebnim vodstvom bataljonskega poveljnika majorja Mi-lojeviča, izvedla uspel napad na sovražno zasedeni vrh in privedla s seboj kot plen enega častnika in 72 mož italijanskega peš-polka št. 66. Spor meti tržaškim publicistom Mehi?ledom Hidajet eifendi Pardo in svetnikom Grioni je prešel iz akutnega stadija v pogajanja. Gospod Grioni je Pismeno prosil gospoda Pardo za odpuščanje, češ, da oni ni vedel, kdo je avtor one knjige. Ta izgovor je seve precej problematičen, ker bi bil gospod Grioni vkljub temu moral, predno se je pod svoj članek podpisal, navesti vir Jiterancne snovi. Kakor se čuje, namerava gospod Pardo v zaščito svojih pravic nastopiti pravdno pot tudi proti listu »II Cittadiiio di Trieste«. S to zadevo se je pečal že tudi tržaški laški dnevnik »II Lavoratore«. Na vsak način bo stvar postala vedno bolj zanimiva, ker gospod Pardo trdno vztraja na zahtevi obširnejšo satisfacije kot pa je ona, katero je gospod Grioni smatral za zadostno z navadnim privatnim pismom, s katerim je podpisal svojo krivdo. BeigrajsKe vesli. Belgrad, 13. febr. 1916. V Belgradu se nahaja že par dni g. Caprašikov, bivši bolgarski poslanik in polnomočni minister v Srbiji, sedaj kraljevski bolgarski komisar v Nišu. — Zadnje dni se je vrnilo v Belgrad zelo veliko beguncev raznih stanov, večinoma rokodelci, manjši trgovci in delavci. Od uglednih oseb so se vrnili: Velja Todorovič, bivši noranji minister; To-dor Mraovič, trgovec; Dobra Ivovačevič, roktor bogoslovja. — V Belgradu popravlja vojaška uprava tudi staro sinagogo. Ta bo popravljena še tekom tega tedna, nato prično popravljati novo sinagogo, ki je precej poškodovana, — Tekom tega tedna se odpre v Belgradu druga ljudska šola. Dosedaj se je vpisalo v ljudske šole 3901 učenec. — Prebivalstvu je dovoljeno, da sme ostati do 8. ure zvečer na ulici; zato je dovo- ljeno, da smejo biti gostilne, počenši z 11. t. m., odprte do 9. ure zvečer, a trgovine do 8. ure zvečer. Od 1. marca se bodo smeli ljudje svobodno gibati do 9. ure zvečer. letalski napad na lombardska . - Siloviti topniški bofi na primorski AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunnij, 15. februarja. Uradno: Sovražno topništvo je obstreljevalo včeraj na koroški bojni črti naše postojanke na obeh straneh dolin Zajezera in Je-zernice zahodno od Rablja; opolnoči je otvorilo ljut ogenj proti bojni črti med dolino Bela in goro Viš. Italijani so napadli zvečer našo novo postojanko v ozemlju Velikega Vrha (Rombona) pri Bovcu. Odbili smo jih z velikimi izgubami. Ljuti topniški boji na primorski bojni črti se nadaljujejo. Neko naše letalno brodovje — 11 letal — je metalo včeraj zjutraj bombe na kolodvor in na tvornice v Milanu. Opazovalo se je, da so se dvigali mogočni oblaki dima. Častniki opazovalci so, nemoteni po ognju sovražnih topov in obrambnih letal, po načrtu metali bombe, Zračni boj' so se odločili skozinskoz nam v korist. Sovražni letalci so zapustili bojišče. Več letal je poleg teh z vidnim uspehom metalo bombe na neko tvornico v Schio. Vrnila so se vsa letala v dobrem stanu. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Zračni napad na Milan. Lugano. (K. u.) »Agence Štefani« poroča o napadu letalcev dne 14. t. m.: V Milanu neznatna škoda na blagu, šest mrtvih in več ranjencev med civilnim prebivalstvom, v Morzi en mrtvec in pet ranjencev. Ena bomba je padla v ograjo spravne kapele. V Berganu tri neškodljive bombe, blizu Treviglia dve neškodljivi zažigalni bombi. Pri Bresciji je priplulo šest sovražnih letal, ki smo jih obstreljevali, mesta zato niso dosegla in so poletela čez mejo nazaj. Lugano. (K. u.) Milanski listi poročajo: Tri avstrijska letala so priplula ob 9. uri dopoldne nad Milan, Monzo, Grezo in Turo Milanese. Letala so priplula od Bre-scie, krožila pol ure nad Milanom. Nekaj italijanskih letal je poizkušalo napasti in zasledovati, z več točk so streljali z obrambnimi topovi na nje. Baje ni zadeto nobeno vojaško poslopje, pač pa tvornice in hiše zasebnikov, cenzura pa ne dopusti, da bi jih imenovali. Mrtvih je do 12, ranjenih do 60 oseb. »Secolo« opozarja, da je dobil čez 68 let Milan prvič zopet avstrijske bombe. Lugano. (K. u.j Iz Milana se poroča, da so trpeli po zračnem napadu največ tisti deli mesta, ki leže blizu kolodvora. Bombe so povzročile na tovornem kolodvoru peklensko opustošenje. Ena bomba je padla na poslopje podružnice italijanske banke. Milanska opozorjevalna služba je poslovala počasno in nezadostno, ljudje na ulicah so mislili zato, da gre za mirno vajo. Ob 4. uri popoldne so priplula zopet avstrijska letala nad Milan in so metala bombe. Rotterdam. O obstreljevanju Milana po avstrijskih letalih se je razdalo sledeče italijansko poročilo: V ponedeljek zjutraj ob 9. uri je priletelo nekaj sovražnih letal nad Milan. Obrambni topovi so obstreljevali ljuto letala, napadlo jih je tudi naše zračno brodovje. Sovražna letala so izginila, ker so vrgla nekaj bomb. Škoda je neznatna. Ubitih je šest meščanov, nekaj jih (e ranjenih. Po nekem poprejšnjem poročilu je ubitih 8, ranjenih pa 90 oseb. Lugano. Iz Milana došli popotniki poročajo, da so priletela avstrijska letala v ponedeljek zjutraj nad mesto. Iz Brescije so sicer brzojavili in naznanili, da so se pojavila letala, a v Milanu je popolnoma odpovedala obrambna služba. Letalci so vrgli 30 bomb in so odleteli, ne da bi bili poškodovani, Ubitih je 12 mož, 30 jih je ranjenih. Bomba je zadela tudi poslopje Italijanske narodne banke. Obrambni topovi so obstreljevali ljuto letala, a brez uspeha. Na napad so se dvignila tudi italijanska letala, a dosegla niso nobenega uspeha. Avstrijski letalci so odleteli 50 km proti severu in so obstreljevali med poletom Monzo in vojaška poslopja. Popoldne ob 4. uri so prileteli zopet nad Milan, o tem poletu še ni podrobnih poročil. Lugano. V ponedeljek ob 10. uri dopoldne je vrgel neki avstrijski letalec v Monzo 5 bomb. Ubitih je več oseb, ranjenih jih je 30. Rotterdam. Bombe avstrijskih letal so ubile v Monzi enega moža, pet so jih pa ranile. Lugsuo. (K. it.) Z močno cenzi'riranih poročil italijanskih listov o zračnem napadu na Milan sc posnema, da jc preb;la bomba v milanskem mestnem delu ori to- vornem kolodvoru cestni tlak, zadela dva metra pod njim ležečo vodovodno cev in deloma uničila sosedne hiše. Neka druga bomba je prebila debele, velike plošče iz granita in se je vdrla pod njimi še 1 in pol metra v zemljo. Bombe so padale tudi v Šesto San Giovanni, poškodovale so kraj in ranile več oseb. Skupno število žrtev se ceni na 13 mrtvih in 50 do 100 ranjencev. Rim, 16. februarja. (Kor. ur.) »Agen-zia Štefani« poroča, da so priplula tudi nad Schio avstrijska letala, ki so metala bombe. Ubitih je 6, ranjenih tudi 6 oseb. Italijansko uradno poročilo. Rim, 13. februarja. (Kor, ur.) Navadno topniško delovanje posebno proti kolonam trena na vzhodnih robovih Biaene (Elagar-nita), proti manjšim sovražnim oddelkom blizu Luserne (Satoci Etat) in proti postaji Caldonazzo (Val Sugana). Streljali smo v dolini Sexten na hotel v Dolomitih v dolini Fischlein in ga zažgali. V kotlini pri Bovcu se je posrečilo sovražniku, ko se je svital 12. t. m. dan, da je vdrl s krepkim, presenetljivim napadom v nek naš strelski jarek v odseku Rombona. Pri Gorici smo prisilili tiste sovražne baterije, da so morale utihniti, ki so obstreljevale naše postojanke pri Podgori iz Sv. Andreža, Rubij in Sovodnja. Naše smuške čete na Krnu. Iz vseh tu ležečih zborov so se izbrala moštva, ki so že vajena drsanja na smučeh ter doma iz gorskih krajev. Ti ljudje se potem v kakem planinskem kraju daleč za fronto šolajo dalje. Pri izbiri moštva se gleda posebno na dobre strelce, ker pride ravno smuška patrulja večkrat v položaj, da se s svojimi maloštevilnimi možmi brani proti sovražni premoči, ali pa z obstreljevanjem sovražnih moči povzroči škodo in zmedo. K predmetom, ki se jih mora srnu-ško moštvo učiti, spada predvsem orientacija v gorah. Uče se orientirati po solncu, kompasu in ozvedjih ter se spoznati tudi na zemljevidu. Smuškim četam se dodeli dalje veliko število pro-fesionistov vseh vrst, ker morajo le-ti na eni strani delati večinoma v majhnih skupinah, na drugi strani pa rabijo znatno število mehanikov, ključavničarjev in kovačev, deloma zato, da trajno drže v redu sani in jih popravljajo, deloma pa zato, da morejo samostojno streči strojnim puškam. Naloga smuških čet je predvsem poizvedovalna služba v visokem gorovju, ki jim nudi mnogostransko priložnost za smela podjetja. Dalje morajo vzdržati zvezo med posameznimi oddelki čet in oskrbovati planinsko reševalno službo, to se pravi patruljirati po prometnih potih in iskati omaganih ali na gorski bolezni obolelih in ranjenih, ako leži cesta v območju sovražnega ognja, ter jih spravljati na varno. Njim je pa tudi izročena služba pri lahkih saneh, s katerimi se spravljajo na strme prevladujoče vrhove topovi in strojne puške, od koder se potem nenadoma presenetljivo obstreljuje sovražnik; tudi morajo tem orožjem preskrbovati municijo. Italijani so imeli v alpincih j ako dober materijal za smuške čete. Imeli so, toda brezozirno zastavljanje teh elitnih čet v prvih vojnih tednih je povzročilo, da je danes več nego tretjina alpincev mrtvih in izven boja. Ta material je pa nenadomestljiv ter so zato alpinske polke že dopolnili z infanteri-sti. Nasprotno pa razpolagamo mi z velikim reservoirjem za naše lastne smuške čete. Cadorna v defenzivi. Stegemann piše v bernskem »Bund«: Italijansko vojno vodstvo je danes celo bolj nego kdaj prej prisiljeno, da drži alpsko in kraško fronto do druge in tretje črte polno zasedeno, da se zavaruje pred presenečenji. Razna znamenja kažejo, da so na italijanski strani zaposleni z zgradbo novih postojank v ozadju. Italijanska odklonitev. Haag. Italija je odklonila vabilo na posvete komisije četverosporazuma v Parizu. Salandra vrne Briandu obisk v Parizu. Lugano. Ministrskemu svetu 16. t. m. poročata Saiandro in Sonnino o uspehih rimskega sestanka. Ministrski svet najbrže tudi sklepa o tem, da se vrne Briandu obisk v Pariz. Salandra bodo sprcmljevali ob nieiJovem nameravanem oopotovanju v Pariz ministri Barzilai, Daneo in vojni minister Zupelli, Lugano. (Kor. urad.) Italijansko časopisje se že peča z vrnitvijo obiska Brianda po ministrskem predsedniku Salandru v Parizu, a mnenja si že nasprotujejo, naj se li vrne obisk pred ali po zasedanju laške zbornice, ki prične zopet zborovati 1. marca. Vatikan in londonska pogodba. Beriln, 15. febr. Iz Lugana poroča »Vossische Ztg.«: V genoveškem »Cita-dino« poziva marchese Cristolitti italijanske katoličane, naj pozovejo vlado na odgovor radi vatikanske klavzule v londonski pogodbi. Italija zaplenila turško last. Rim. Kraljev namestnik je odredil, naj se zaplenijo vse kapitalije in premoženje turških podanikov v Italiji. D* Annunzia se branijo. Gen!, Francoski listi poročajo, da je nameraval nedavno predavati d' Annunzio v Neapelju o vojski. Predno je pa odpotoval, je dobil veliko grozilnih pisem, ki so mu kratko in krepko naznanili, da če se pokaže v Neapelju, ga tako temeljito pretepejo, da si ne bo več želel priti. Junak je opustil nato svoj obisk Neapelja, l AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 15. februarja. Uradno: V vzhodni Galiciji povečano delovanje sovražnih letalcev, ki ni uspelo. Nek nemški letalec je severozahodno od Tar-nopola prsilil neko rusko letalo, da je padlo, Letalci so mrtvi. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 15. febr, Veliki glavni stan: Položaj se splošno ni izpremen:l. Živahni topniški boji ob bojni črti armade generala grofa pl. Bothmerja. Neki nemški letalec je sestrelil rusko letalo pri Grobli ob Seretu severozahodno od Tarnopola, Vodnik in opazov: sta mrtva. Vrh- r.o vojno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. Petrograd, 12. februarja. (Kor. urad.) Nemci so obstreljevali v odseku pri Rigi naše strelske jarke ob Dvini s težkimi minami. V postojanki pri Dvinsku se je nadaljeval cel dan boj za neko vdrtino, ki smo jo mi razstrelili. Boj se je končal ugodno za nas. Po živahnem streljanju smo zasedli vas Garbunovko (6 km južno od Iluksta). Blizu jezera Sventen ljut boj z bombami. Presenetljivo je napadal s streljanjem sovražnik od časa do časa po naših zasedeno postojanko pri Czemerynu med Rovnom in Luckom. V Galiciji jc poizkušal sovražnik, da nas vrže pri Cebrovu (23 km zahodno od Tarnopola) iz višinskih postojank, ki smo jih zasedli, kar se mu je posrečilo z zelo veh'k;mi izgubami. A nek naš star slaven polk ga je pregnal takoj z drznim protinapadom z vrha. Pri tem vrhu ujeti potrjujejo, da zadaja naše topništvo sovražniku zelo težke izgube. Sovražnik je poizkušal ponoči od 11. na 12. zopet vzeti višino pri Cebrovu; izvedel je tri obupne protinapade, ki smo jih odbili z zelo težkimi izgubami za sovražnika. Brez navedbe dneva. Živahen topniški boj v odseku Riga v pokrajini Alai—Bersemunde, Naše topništvo je povzročilo eksplozijo pri sovražniku blizu Adera (4 km južnozahodno od Uxkti11a). Nemški oddelki so poizkušali blizu Jakobova približati se našim jarkom zahodno od Liwenhofa, a naši oddelki so jih vrgli s protinapadom. V odseku Dvinsk streljanje s puškami, najživahnejše pri Illukstu, kjer so metali Nemci ročne granate s strupenimi plini. Naš ogenj z vseh strani je preprečil nemški poizkus, da obkolijo vas Ga-bunovka, ki smo jo pravkar vzeli. NA BESARABSKEM BOJIŠČU. Černovice, 15. febr. Položaj na besarabski bojni črti se ni izpremenil. Zdi se, da grome topovi vsled manjših sovražnih podjetij tu in tam. Naše četo so uspele v tej stoječi vojski in so izboljšale fronto. Posebno se je posrečilo, da so zasedle severno od Bojana neko vdrtino in da so potisnile sovražnika na njegovo glavno postojanko. Manjši od-deki naših tehničnih trup so izvedli tukaj tri uspešne razslrelbe ruskih jarkov. Ob neki taki razstrelbi so pognali v zrak 500 motr ovdolg sovražni jarek s posadko. Sovražnik je izgubil nad 100 mož. Naše čete so preprečile zlahka enake sovražne poizkuse. Letalci so na obeh straneh živahno letali. Naši letalci so poleteli 10. t. m. v Besarabijo, kjer so metali po uspešnem poizvedovanju bombe na kolodvor in na javna poslopja utrjenega mesta Hofin. Glede na sovražne dogodke in na premikanje čet v Besarabiji se najbrže pajčolan kmalu odgrne. Vsi potniki, ki prihajajo iz Rumunije, potrjujejo, da utrjujejo Rvsi besarabsko mejo in da zbirajo čete. FRONTA NA SEVEROVZHODU. Na več nego 200 km dolgi ruski jugo-zapadni fronti v vzhodni Galiciji in Buko-vini, ki sestaja iz več zaporednih črt, stoje v južnem delu neomajno čete armade generala kavalerija Pflanzer-Baltina. Rušit a fronta prekorači blizu izvira Ikve, ki teče v Rusijo, gališko mejo, se bliža zgornjemu teku Strype vzhodno od te reke ter se umika čimdalje bolj nazaj na vzhod proti Seretu, koliko bolj se bliža Strypa svojemu izlivu v Dnjestr. Med Dnjestrom in Prutom, med Zaleščiki in Črnovicami stopa ruska fronta v velikem loku še dalje nazaj proti vzhodu in poteka tesno ob besarabski meji, da pri Bojanu doseže Prut in državno mejo z Rumunijo. Dolžina strelskih jarkov prve črte armade Pflanzer-Baltina, se more ceniti z ozirom na vse-skoz valovita tla na 160—200 km. RUSKE PRIPRAVE ZA POMLADAN-SKO VOJSKO. »Sfampi« poroča njen petrograjski dopisnik: V Rusiji z vsemi silami izde-ljujejo municijo. Samo v moskovskem okraju je bilo do konca 1. 1915. izdelanih 500.000 topovskih krogelj. V Podo-liji je samo v eni tvornici zaposlenih 4000 delavcev. Manjka pa še pušk. Za prvo bojno črto je poldrug miijon iz-vežbanih vojakov brez pušk. Do spomladi bo izvežbana še nadaljna armada, ki bo štela milijon mož. Za splošno ofenzivo manjka Rusom topov. RUSI PRIČAKUJEJO SPOMLADI NAPADA. Rotterdam. Petrograjski poročevalec lista »Daily Telegraph« poroča, da se pričakuje po sodbi ruskih vojaških krogov, ko se konča zima, močna ofenziva osrednjih velesil proti Rusiji. Poizkušali bodo obkoliti obe ruski krili; najbrže je določena nemškemu brodovju odlična vloga. V Pe-trogradu zahtevajo, naj sc napno za obrambo vse sile, RUSKI CAR NA BOJIŠČU. Petrograd, 16. febr. (K. u.) Car Nikolaj je obiskal 11., 12. in 13. februarja severnozahodno bojno črto, kjer si je ogledal čete, posebno konjenico. Na dveh frontah je sprejel car parado mnogih polkov. Nagovoril je častnike vsakega polka in se jim je zahvaljeval za njih marljivo in požrtvovalno službo in izrazil, da upa na vojskovanje do skrajnosti in na njili pomoč, da se porazi sovražnik. 15 RUSKIH GENERALOV ODSTAVLJENIH. Baselj. Iz Petrograda se poroča, da nameravajo zopet prevrstiti ruske sile na zahodni bojni črti. Trdi se, da so odstranili vsled zadnje ponesrečene ruske ofenzive približno 15 ruskih generalov. POGROM V MINSKU. Berlin, 15. februarja. (Kor. ur.) »Ben liner Tageblatt« poroča iz Haaga: Židovsk? pomožni odbor v Petrogradu je vložil pri guvernerju v M;nsku pritožbo radi po-groma, ki je trajal štiri dni, Jude so tekom dveh do treh ur izgnali iz njih stanovanj, ne da bi se za njih imetje kaj poskrbelo, Zapuščena bivališča so vojaki v kratkem času porušili. FINSKI DEŽELNI ZBOR SKLICAN. Petrograd, 15. febr. Polog dume in državnega sveta je sklican tudi finski deželni zbor. S tem jc izpolnjena želja Fincev. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO, Dunaj, 15. febr. Uradno: Nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml, NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 15. febr. Veliki glavni stan: Nič novega. Vrhovno vojno vodstvo. Bolgarski kralj pri našem cesarju. Dne 14. t. m. je napil v SchonbrunnO cesar Franc Jožef bolgarskemu kralju. Naglašal je, da zapečati skupno prelita kri prijateljstvo, simpatijo in spoštovanje med obema državama. Kralj Ferdinand se je zahvalil na sprejemu in za podeljeno mu čast maršala. Izrazil je, da bomo stali skupaj v boju za naš obstoj in svobodo sveta, dokler se ne doseže trajen, časten mir, ki nas odškoduje za velikanske žrtve in naro dovede srečno, blagodejno bodočnost. Prodiranje proti ValonL Rotterdam. Neko angleško poročilo izvaja, da prodirajo Bolgari zmagovito čez Sieri proti Valoni in da so oddaljeni od Jadranskega morja le še nekaj kilometrov. Med Italijani v Draču in v Valoni je zdaj potisnjena zagozda. Zdi se, da je popolnoma prerezana ".veza med Dračem iu Valono. Pred Solunom je mirno. Lugano, 15. februarja. Italijanska poročila iz Soluna trdijo, da so doSla tja nova francoska ojačenja. Na celi fronti je mirno. Vieme se je poslabšalo. Železniška zveza med Florino in Bitoljem. Atene, 16. februarja. (Kor. ur.) Listi poročajo: Prefekt v Florini se pogaja z bolgarskim prefektom v Bitolju o zopetni otvoritvi železniške zveze med Florino in Bitoljem. Srbski oddelki, ki operirajo pri Elbassanu in pri Tirani, so prekoračili grško mejo v Epiru in se podali v Santi Qua-ranta, da jih prepeljejo na Krf. Kralj Nikolaj se je naveličal Francoske. Bukarešt, 15. februarja. Kralj Nikolaj je naprosil francosko vlado, naj mu dovoli bivanje v kaki nevtralni državi. Francija bi mu dovolila preselitev v Ameriko. Nikolaj bi pa raje šel v Švico. Na noben način noče ostati do konca vojske na Francoskem. Srbska skupščina v Nizzi. Curih. Srbska skupščina se zbere začetkom marca v Nizzi. Francoska vlada jc pritrdila sejam. V Nizzo je že prišlo več srbskih poslancev. Zborovali bodo v operi. Tudi kralj Peter je pritrdil zasedanju skupščine v Nizzi. Čete sporazuma nameravajo vkorakati v Atene. Atene. Konzuli osrednjih sil so zapu-Itili Atene, ker namerava vkorakati če-tverosporazum s svojimi četami v Atene. Grški generalni štab za nas. Beriin, 15. februarja. »Temps« prinaša razgovor z odličnim grškim politikom, prijateljem Venizelosa, ki jc bil te dni v Parizu. Politik je rekel, da je grški generalni štab prepričan o zmagi osrednjih sil in priporoča, naj Grška nastopi na njuni strani. Venizelos je postal zelo nepriljubljen in zato morajo izredno skrbeti za njegovo osebno varnost. Grška in Bolgarija. Berlin, 15. febr. »Times« poročajo Iz Bukarešta: Kakor javlja »Journal de Balkans«, je bolgarska vlada naprosila Grško, naj določi svoje stališče nasproti Bolgariji. Prejšnji teden je imel grški poslanik razgovor z Radoslavo-vom. Po zanesljivih vesteh je grški poslanik pri tej priliki izjavil, da misli Grška ostati nevtralna in to celo v slučaju bolgarskega napada na Solun. Venizelos bo zopet kandidiral. Bern, 15. febr. (K. u.) Pariški list »Le Journal« poroča iz Soluna, da se poganja Venizelos za izpraznjeni posla-niški mandat v zbornici. Izvolitev je zagotovljena. iiirčija v vojski. B.tke v Mezopotamiji in na Kavkazu. Carigrad, 14. februarja. Uradno: Iraška bojna črta. Dognalo se je, da je zbežal sovražnik m popustil svoj tabor vsled presenetljivega našega napada 7. januarja dopoldne na angleški tabor pri Batihi vzhodno od Kor-ne. Na bojišču je ostalo 500 mrličev. V zasedi smo dalje obkolili in popolnoma uničili nek manjši sovražni oddelek. Težke izgube smo zadali sovražniku ob nekem drugem presenetljivem napadu v smeri proti Suhelšin med Korno in Nasrio. Ranili smo tudi nekega angleškega političnega agenta. Na dveh mestih smo prisilili sovražnika, ki je taboril v okolici, da se je moral umakniti in popustiti veliko mrličev. Nobene izpremembe pri Fellahiji in pri Kut el Amari. Kavkaška bojna črta. Boji prednjih straž v središču postajajo ljutejši in so se razširili mestoma do naprej potisnjenih postojank. S protinapadi smo zadržali sovražne napade. Naš ogenj je poškodoval dve ruski letali in ju prisilil, da sta se izkrcali. Sicer nič novega. Potop »Suffrena«. Genf. Pariški listi poročajo, da »Suffren« ne odgovarja od minulega torka naprej na brezžične brzojavke. Iz Turina in iz Marseilla je došlo veliko vprašanj svojcev mornarjev, ki se nahajajo na »Suffrenu«. Mornariški minister jim je brzojavljal, naj potrpe. Pariški mornariški svet je sklenil, da pošlje »Suffren« v Beirut šele potem, ko je izjavil laški admiraliteti. da'ne zahteva tam pokazati italijanske zastave. 16.000 Angležev obkoljenih. Bazelj. Iz Londona se poroča, da je Obkoljenih v Kut el Amari 16.000 Angležev, med njimi je 2000 delavcev. Mllljardnl predujem Turčiji. Carigrad (K. u.) Turški vladi sta dali osrednji velesili predujemov, odkar se je pričela vojska, 21,613.816 funtov, dalje si izposodi Turčija še v Nemčiji 21,240.000 funtov; celo posojilo bo znašalo 42,853.816 funtov, t. j. približno 1000 milijonov kron. Turška zbornica. Carigrad, 15. febr. (K. u.) Zbornica je z 193 glasovi sprejela vladni zakonski načrt, s katerim se izpremeni ustava. Najvažnejša točka je, da ima sedaj sultan pravico razpustiti zbornico. Senatorji in poslanci ne smejo biti udeleženi pri vladnih podjetjih. Boji D9 zahodu. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 15. febr. Veliki glavni stan: Južno od Yperna so naše čete vzele po izdatni pripravi s topovi in z metalci m'n približno 800 metrov angleških postojank. Velik del posadke jarka je padel. Ujeli smo enega častnika in par dvanajsto-ric ljudi. Po uspešni razstrelbi smo zese-dli rob neke vdrtine ob cesti Lens-Bethu-ne. Sovražnik js Lens s predkraji obstreljeval dalje. Južno od Somme so se pridružili brezuspešnim francoskim napadom z ročnrri granatami liuti topniški boj', ki so trajali še ponori. Brez učinka so ostali francoski nap«"1i s plinom severnozahodno od Reimsa. Po mo5ni pripravi s streljanjem so napadli v Cbamnagn' našo novo postojanko severnozahodno od Tahure. Na«ad smo izlahka odbili. Živahno so strehah na našo bojno črto med Flabas in Ornes. Pri Obersentu se je izjalovil ponosni nsppd Francozov ored postojanko, ki smo jo njim iztr^li. Vrhovno vojno vodstvo. Francosko uradno pcroč'Io. Pariz, 13. februarja. Severno od Vic sur Aisne je noša artiljerija razkropila nekaj sovražnih skuoin, ki so šle proti našim žičnim oviram. Severovzhodno od So'sso-na so Nemci vsled bombari-iiran'a dosegli naš strelski jarek pri cesti v Croury. S protinaoadom smo jih vrgli zoret nazaj. Ugrabili smo neksi ujetnikov, med njimi enega cenika. V Chamnsgn1 severovzhodno od Butie de Mesni! so Nemci včeraj proti večeru in tekom noči naoravili net protinapadov na strelske jrrkc, ki smo jim jih prej vzeli. Vse smo odbili Na L-trin-škem delujeta cbe artiljeriji v odseku Reil-lon in v gozdu Pa rroy. Pravtfm smo z ognjem razkropili več sovražnih poizvedovalnih oddelkov. »Samo eno je potrebno« — >Spod'ti vlado!« London, 15. februarja. (Kor. ur.) Včeraj popoldne se jc vršilo v Citty (središče Londona, kjer stanujejo bankirji, najvišja angleška aristokracija, bogataši in najvišji dvorni dostojanstveniki) veliko zborovanje, na katerem se je od vlade zahtevalo, da se izdatneje poslužuje angleške pomorske sile. Predsedovala sta lord Devcnoort in predsednik londonske pristaniške ob'a-sti. Sprejela se je naslednja resolucija: Shod meščanov v Citty je zelo razburjen nad tem, da tako velike množine potrebščin čez Severno morje dosežejo sovražnika. Pozivajo vlado, da da prostost bro-dovju, da se izdafno in uspešno posluži svoje moči. Lord Devonport je izvajal: Če bi Angleška do skrajnosti izkoristila svoje brodovje, bi se Nemčija ne mogla dolgo upirati. Grey je pred kratkim izjavil, da se zunanji urad omejuje na to, da se obrani nevtralce pri dobri volji. Pri tem se pa ne sme žrtvovati koristi britskega naroda. Po deželi vlada čustvo, da se mora blokada poostriti in dati mornarici oblast, ki jo le ona more pravilno vporabiti. Govornik je dejal: Od maja je prišlo v Nemčijo n^d 2 m;lijona ton železne rude. Čas je, da se napravi konec nedovoljeni trgovini. (Pritrjevanje.) Vse, kar je potrebno, se mora mornarici dovoliti. Rotterdam, 15. februarja. (Kor. ur.) Iz Londona ooročajo: Včerajšnji shod v Citty ie zelo burno poteke!. Imena Asquith, Grey in Ruciman so sprejeli z žvižganjem in vpitjem. Ko je lord Devonport dejal: »Samo eno je potrebno,« so zadoneli klici: »Spoditi v'ado!«, čemur je sledilo glasno odobravanje. Angleška križarka »Arethusa« izgubljena. London, 11. febr. Uradno: Križarka »Arethusa« je zadela na mino pri vzhodni obali. Sodijo, da je križarka izgubljena. 10 mož posadke je rešenih. ° Vpoklici neoženjenih. London, 15. februarja. Kraljeva naredba poziva vse neoženjene pod orožje. Naknadna prebiranja na Francoskem. Geni, 15. februarja. Francoski konzulati pozivajo vse doslej nepotrjene letnike 1886 do 18% k naknadnemu prebiranju. Nova vstaja v Maroku. Geni. »Temps« poroča iz Tangra: Arabski glavar Abdul Malek, katerega čete so se bojevale še pred kratkim ljuto s Francozi, pripravlja novo vstajo. t Geni. Iz Pariza se poroča: Odpoklic francoskega vrhovnega poveljnika iz Maroka se je sklenil v zadnjem ministrskem svetu, predno je odpotoval Briand v Rjm, Dnevne novice. -f- Omejitev oprostitev od službe z orožjem. C. kr. korespondenčni urad javlja: Listi poročajo: Ministrstvo za deželno brambo je poslalo vsim namestništvom in deželnim vladam odlok, ki izvaja: Dolga doba vojske in zato potrebna pritegnitev vsega za vojsko sposobnega človeškega materiala v službo z orožjem odločno zahteva najširšo omejitev dozdaj odrejenih oprostitev od vojaške službe. Ministrstvo za deželno brambo za to odreja, da se morajo takoj dozdaj oproščeni občinski načelniki in drugi člani občinskih načelstev, ki so b'li oproščeni dozdaj, takoj podvreči naknadnemu prebiranju in da se morajo po izvidu pritegniti črnovojniški službi z orožjem. Od črnovojniške službe se smejo oprostiti le tisti občinski predstojniki, ki so vodili dozdaj izključno sami občinske posle in ki jih poleg tega ne more zastopati kak drug soosoben vojaščini nepodvr-žen član občinskega sveta za dobo vojske. Na isti način se mora prebrati tudi pisar-n'ško pomožno osobje političnih okrajnih oblasti. -f Duhovniške vesti. Apostolski kralj je imenoval ravnatelja somboteljske škofove pisarne in nadzornika katoliških šol dr. Janoša Boda za kanonika. — Č. g. Anton Peršuh, kaplan v Dolu pri Hrastniku, je imenovan za vojnega kurata v rezervi. — Č. g. kaplan Anton Bratkovič je iz Zi-bike prestavljen na Ponikvo. — Odlikovanja pri Rdečem križu. Njegova c. i. kr. Visokost presvitli gospod nadvojvoda Franc Salvator je v priznanje posebnih zaslug za vojaško san tetno oskrbo v vojni odlikoval s častnim znakom z vojno dekoracijo takse prosto sledeče gospode: Predsednika podružnice Rdečega križa v Št. Petru Ivana Černc; zdravnika društvene bolnišnice v cesarja Fran Jožefo-vem asylu v Ljubljani dr. Ivana Hoglerj predsednika podružnice v Radečah župnika Frana Hirsche, zdravnika društvene bolnišnice v Toplicah dr. Konstantina Kon-valinka; predsednika podružnice v K škem c. kr. okr. glavarja dr. Friderika Viljema Mathias; predsednika podružnice v Kočevju c. kr. okr. glavarja Otona Merk; vo-ditelia društvene bolnišnice v Zagorju ravnatelja rudokopa Julija Pauer; zdravnika ! društvene bolnišnice v Ljudskem domu v j Ljubljani c. kr. višjega okr, zdravnika dr. Antona Pregel; predsednika podružnice v Novem mestu c. kr, vladnega svetnika Viljema baron Rechbach; predsednika podružnice v Kranju c. kr. okr. glavarja Fr. Schittnig; zdravnika društvene bolnišnice »Elisabetinum« v Ljubljani profesorja in primarija dr. Alfreda Valenta pl. March-thurn in zdravnika bolniške postaje v Št. Petru na Krasu dr. Ivana Zaje. — Umrla je včeraj, dne 15. t. mes., v Pijavigorici pri Škofljici gospa Frančiška Jamnik, soproga ondotnega župana in gostilničarja v starosti 58 let. Pogreb se vrši v petek, dne 18. t. m., na pokopališče na Igu. Pokoj njeni duši! — Junaški slovenski letalec. Ogrski Slovenec Štefan Hozjan iz Dolenje Lendave je postal zavoljo svojega junaštva štabni narednik (toržormešter). Ta mladenič je star šele komaj 22 let. Ima že srebrno, bronasto in zlato svetinjo ter zahvalno pismo od generala Pflanzer-Baltina. Sedaj je iz-nova odlikovan s pohvalnim pismom, ker je »neustrašen letalec«. Poročil se je g. Franc Košutnik, nad-učitelj v Ricmanjih, z gospodično Marico Zobec iz Boršta. — Umrla je v Kranju vdova dvornega svetnik? gospa Viliemina Merk. — Odškodninski zahtevki v vojnem okolišu. Često se dogaja, da se pri višjih poveljstvih vojnega območja prijavljajo mnogokrat pretirani odškodninski zahtevki za provzročeno škodo. Ta poveljstva imajo vsled svojih operativnih agend toliko posla, da se ne morejo ukvarjati s silno zamudnimi komisijonalnimi obravnavami. Potek teh obravnav je redoma — če je sploh mogoč — brezuspešen in to posebno v kra- katere je sovražnik začasno zasedel, a se torej tem poveljstvom ne dela nepotrebnega posla, se je političnim oblast-vom naročilo, občinstvo poučiti, da se taki zahtevki za odškodnino po zakonu o vojnih dajatvah naznanjajo pristojnemu županstvu, in sicer samo v onih slučajih, v katerih ni bila škoda poravnana od dotič-nega vojaškega oddelka oziroma oblastva. V smislu § 33. zakona o vojnih dajatvah bo potem županstvo škodo cenilo in vse spise odstopilo pristojni politični oblasti v rešitev. Iz strahu ga je zadela kap. Minuli ponedeljek popoldne sta v Celovcu zadela skupaj avtomobil Rdečega križa in voz cestne železnice. Nesreča se ni zgodila nobena in tudi poškodbe na vozeh so bile malenkostne. Vendar je imela nezgoda tragično posledico. Iz gostilne pri »Zamorcu« je videl dogodek umirovljeni nadučitelj iz Vrbe Rudolf Woschnitza; ustrašil se je tako, da ga je zadela kap ter je bil v nekaj hipih mrtev. — Kašča je slaba shramba za denar. Nedavno je bilo posestniku Francu Horni-ku v Selcah ukradenih iz žitneča predala 3600 K, katere je imel skrite v pšenici. 9. t. m. so kot krivca zaprli nekega Petra Kavčič iz Tolmina, ki se je dalj časa klatil po selški občini in imel pri sebi še 672 kron 80 vin, HaziEožeo;e v hm\ ki. Kolin, 14. febr. (K. u.) »Kolnische Ztg.« javlja iz VVasliingtona: Odstop vojnega ministra Uumsona je učinkoval kakor bomba. Razgovor amoriškili časnikarjev z državnim kanclerjem in tajnikom so povzročili veliko pozornost, kor so se deželi odprle oci in vsi uradni krogi izražajo svoje obžalovanje, Ua je mogel vladati tak napčen vtis. Amerika Nemčije ni hotela ponižati. Berlin, 14. febr. (Kor. ur.) VVolffov urad brzojavlja iz New Yorka: Ker sluti, kako bo ameriška vlada postopala v zadevi oboroženih trgovskih ladij, je Angleški prijazno časopisje silovito začelo napadati nemško spomenico in skuša na vsak način naščuvati ameriško ljudstvo. Ententini diplomati pravijo, da ne bo dolgo, če Amerika še med vojno predrugači pravila glede oboroženih trgovskih ladij in Amerika bo prepovedala tudi izvoz orožja in streliva. Amerika in Nemčija. Kolin, 15. febr. (K. u.) »Kolnisclu ^tg.« poroča 14. iz Berlina: številne, vedno bolj gotove vesti v ameriškem časopisju se je nekaj časa dalo spoznati, da se sme upravičeno upati na ugodno rešitev. Sedaj se lahko trdi z vso gotovostjo, da je stvaren sporazum na potu m da so v Ameriki spoznali z razumom m prijenljivost.jo nemško dobro utemeljeno razmerje. Wiison Milim New York, 14. febr. (K. u.) Predsednik Wilson je formalno izjavil, da zopet kandidira za predsednika. Rotterdam, 15. febr. Iz Ncw Torka poročajo: Vojni minister je odšel na potovanje, da po deželi agitira proti VVilsonu. PREBIVALSTVU.' S čudovito pripravljenostjo in z div-nim navdušenjem se je vse odzvalo klicu, ki smo ga pred nekaterimi tedni izdali na prebivalstvo monarhije, naj bi dalo vojni upravi na razpolaganje kovinske predmete ki jih ima in jih lahko pogreša. Uspeh patriotskega nabiranja kovin za vojno je daleč nadkrilil celo najsmelejše pričakovanje. Srčna dolžnost nam je, da izrečemo vsemu prebivalstvu za to svojo najiskrenejšo zahvalo v imenu domovine, kateri se ni treba bati zunanjega sovražnika, dokler se patriotizem njenega prebivalstva izkazuje v takih del h udanosti in požrtvovalnosti. Zopet je prebivalstvo dalo armadi, česar potrebuje, da slavno dovrši svojo sveto nalogo. Prebivalstvo pa je hkratu z ogromno udeležbo pri nabiranju kovin tistim junakom naše armade, ki so se vrnili iz vojne nesposobni za delo, izkazalo na ganljiv način zahvalo s tem, da je darovalo bogata sredstva. Prebivalstvo je tako tudi s svoje strani zasnovalo vezi ljubezni z našo armado, milost božja pa naj nam vsem da, da kmalu slavimo njeno dokončno zmage nad sovražniki. G e o r g i, G. d. I., m. p., c. kr. minister za deželno brambo. K r o b a t i n , FZM., m. p., c, in kr. vojni minister. lj Gorenjski vlaki odhajajo z glavnega kolodvora cd 15. t. m. dalje zjutraj ob 6. uri 56 minut, ob 11. uri 45 minut dopoldne in ob 6. uri 45 minut popoldne, na glavni kolodvor pa prihajajo ob 10. uri 59 minut zjutraj, ob 5. uri 18 minut dopoldne in ob 8. uri 34 minut zvečer. lj Dolenjski vlaki odhajajo z glavnega kolodvora ob 8. uri 5 minut zjutraj, ob 12, uri 52 minut dopoldne in ob 7, uri 6 minut zvečer, z Dolenjskega pa prihajajo ob 8. uri 56 minut zjutraj, ob 2, uri 35 minut popoldne in ob 9, uri zvečer, lj Umrl je Ignacij Knez, čevljar v Hra-deckega vasi št. 36. Pogreb se vrši v četrtek ob 2. uri popoldne. lj Aretirani železničarji. V Ljubljani in okolici So te dni aretirali pet železniških uslužbencev, katere sumijo, da so med vožnjo kradli blago. lj Umrli so v Ljubljani: Jožef Trohi. posestnik-hiralec, 42 let. — Gregor Je-senko, tovarniški delavec-hiralec, 43 let. — Ivan Skalja, sin trgovskega sluge, 15 mesecev. — Marija Munik, posestnica-hiralka, 71 let. — Ignacii Železnik. čevliar-hiralec, 51 let. — Mihael Skok, železniški delavec - hiralec, 35 let. — Martin Nučič, posestnik, 68 let. — Matija Katern, železniški čiivai v nok.. 93 let. — Simon Mora- vee, bivši dninar-hlralec, 77 let. — Josip Smrekar, odgonski sprevodnik, 54 let. — Jera Šušteršič, delavčeva žena, 70 let. —-Katarina Kos, občinska uboga, 73 let. — Bronislava Lovišček, hči železniškega uslužbenca, poltretje leto. lj Smrtno ponesrečil je dne 14. t. m. ob 6. uri zjutraj Jožef J e n k o v e c, 46 let stari ključavničar juž. žel., stanujoč na Sv. Petra nasipu št. 21. Ko je pred kurilnico na juž. kolodvoru opravljal službo, je zašel med tolkače žel, voza, ki so ga stisnili čez spodnji život. Prepeljali so ga takoj v deželno bolnišnico, kjer pa je drugi dan težkim ooškodbara podlegel. lj Nagloma je umrl v Ljubljani rezervni poročnik bančni uradnik Karol Tuchfeld, rodom z Dunaja, star 23 let. SKupeo nastop sporno. Rotterdam. Ruski poročevalec »Dai-ty Telegrapha« poroča, da v bodoče ne nastopa nobena velesila sporazuma samostojno. Vsi napadi se morajo izvesti skupno. Osrednji generalni štab se zbere bodoči teden v Parizu. Rimski vojaški krogi so prepričani, da skupen nastop armad sporazuma gotovo doseže uspeh. Istočasen napad na vseh bojiščih. Poročevalcu »Giornale d' Itala$^o. Slika iz življenja v 3 dejanjih. V glavni vlogi Asta Nlalsan. Kam lo, uz$ojit?U Pites Izborna veseloigra v 2 dejanjih. — Kamilo v glavni vlogi. Jutri v četrtek: Mala rezidenca Roman nesrečne ua'ere v 4 dejanjih. V glavni vlogi Gudrun Houlberg Ljubka veseloigra V glavni vlogi Hedda Vernon. Izlava. Podpisani Franc Lamovšek, čevljarski mojster, in niegota soproga Marija Lamo.šek pre-klicujeva s tem vse žaljive besede, ki sva j.h govorila gletle gospoda Vinko Vojeviča, h snega posestnika, in njegove gospe soprosre, ti-r so uma zahvaljujeva, da sla nama odpustita in odstopila od kazenske obtožbe. Franc in Marija Lamovšek na Tržaški cesti št. 11. EM^pomočnica popolnoma izvežbana tudi v brzojavu iSPe službe. Cenjene ponudbe pod »K št. 409« na upravo lista. Revizija žrebanj pod iamstvom za vse srečke od njih početka kakor tudi za poznejšo zaznambo. Pristojbina K 1- pri banki S FISCHER, Dunaj, IX. 286 Wahringeistr. 41. Na prodaj ima za kuho brinjevice v poljubnih množinah po nizki ceni tvrdka Ivan Jelačin v Ljubljani. ¥ f za takojšen nastop bv 2 urarska pomočnika proti dobri plači. 338 ANTON VADNJAL, nrar v Ajdovščini. RESELITEV razpošiljalnice šartljeve moke. Slavnemu občinstvu in vsem svojim cenj. naročnikom vljudno naznanjam, da sem bil glede ugodnejše poštne in železniške zveze primoran preseliti svojo razpošiljalnico šartljeve moke znamka I BASI N, v Ljubljano, Streliška ulica 22. — Vsak cenjeni naročnik, ki je do danes naročal pri meni šartljevo moko znamka IBASIN, je bil gotovo popolnoma zadovoljen. V dokaz je na razpolago več 100 priporočilnih pisem. — Dovoljujem si tem potom prositi si. občinstvo in prejšnje cenj. naročnike za mnogoštevilna cenj. naročila, katere bom točno in solidno izvršil. Se priporoč. spoštovaje IVAN UREK, razpošilfalntca ,.šartljeve moke". LJUBLJANA, Strellška ulica 22. zajamčeno naravno-čisto,rudcčc aH belo 411 Sarflfeua moka W brez vsakih kart! Samo pri meni se dobi fina šartljeva moka, znamka Samo en zavitek rabite za en šartelj, brez da bi potrebovali kaj sladkorja, kvasa ali drug'h b reči. — En zavitek stane samo K 1'30. Po pošti se pošilja samo po povzetju in najmanj 3 zavitke. Če se pošlje denar naprej, se ovoj ne zaračuna. Pojasnila o vpotabi se pri lože. - Naročite obratno pri razpošiljalnici šartljeve moke znamka „IBASIN" (412) IVAN UREK, Ljubljana Streliška ulica 22 (prej v Borovljah na Koroškem). 10—lOOhekto. Ponudbe z navedbo stopinje in najnižje cene franko postaja Trst naj se pošiljujo na C. Schaefcr, Via Madonna del Mare 12 Trst. 390 Ženltna pomnika. Vdovec, t večinoma preskrbljenimi otroc, ugodno situiran, krepak, zdrav mož, želi si dobro gospotlinio s primerno doto in staro 30 ilo 40 let Prijavne ponudbe, opremljene a fotografijo, koja s« vrne, izvolijo naj se poslati liti uprnviiištvo „Slovenea" pod štev. 414 vsaj do 1. marca 1 2332 Vam ptačnm, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože, tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi W1 £1 _ ? <3 !1 m Cena lončku z liaiaalll. jamstvenim pismom K 1—, 3 lončki K 2.50. — KEMENY, iiascbau (Kassa) L, poštni predal 12 82 Ogrsko vtr Služkinja za Sarajevo. Boljša meščanska rodbina (6 oseb) v Sarajevu išče pridno, pošteno, zdravo in pobožno Slovenko kot služkinjo za vsa domača opravila. Znati mora tudi pripraviti vsa navadna jedila. Potni stroški se povrnejo. Plača po dogovoru. Ponudbe z opisom dosedanje službe in zahtevo plače na upravo Slovenca pod št. 407. laloga pohištva in tapetniškega blaga. ,V\\WAWW JV(i3Qrstvo. kupi v vsaki množini po najvišjih cenah Peter Angelo, Ljubljana. Le pismene ponudbe se žele, tudi od trgovcev. — Posredovalci se iščejo proti dobremu plačilu. 2436 Poootna spalna oprava ja 2 osebi Zgotcviiena tj tu-ali modemskega oreha a ti hrasta 3 marmorjem m ogledalom Zaloga otroških vozičkov. Cene konkurenčne. Pjlago r0'idno. A\WWW\W \AAAAA,\AA.\.\X WWWVWV\ «AAAAAAAAA/W pred nakupom veliko zalogo izgotovljenih oblek za 2371 Velika Izbir površnih jopic Sr za dame in deklice. 2 „Pri Skoto". Pred Škofijo št. 3, Lingarjeva in Medarska ulica. Podruzoica tvrdka i MIKLABC. c: Ji. Pogačnik Ljubljana, Marije Jere^ve cesta (3- 18. oeCje postane, stara 20 do 30 let, ki fe bila že zaposlena o tiskar,!?, ki sna pote raonafi fer iste natančno Fsmudlve m npraoiriStosi ,."q!?rrp pri T. 19. ff.- ai v a t • *•• lici za ZiVIRO ?gerceM! prekalen mh kHliana SU!lka Dunajska cesta 29. Kupi se 10 do 20 hI belega dobrega VINA Za vzorce in ceno so prosi. Naslov v upravništvu toga lista pod št. 377. Vsem znancem, sorodnikom, prijateljem, sobratom in faranom pokojnikovim javljam v svojem in svojih imenu prežalostno vest, da jo umrl 11. februarja ob 6. uri zv. v Podmelški vojaški bolnišnici prečastiti gospod j@sip Fabijan župnik pri So. Luciji na Ifloslu. Pokojnika je zadel v njegovem stanovanju italijanski granatni izstrelek, potem ko je Gospodov junak vstrajal v svoji fari zvest svoji duhovniški nalogi v neprestani smrtni nevarnosti skozi devet mesecev. V blagem pokojniku je izgubila goriška nad.škofija in kutoliška cerkev enega najvnetejših duhovnikov, slovenska domovina visokonaobraže-nega in prezaslužnega moža. njegovi farani najljubljenejšega dušnega pastirja, jaz in moji prijatelja in dobrotnika, kateremu se imamo zahvaliti za vse, kar smo in imamo. Kranj, 14. februarja 1916. Dr. Ivan Pregelj, c. kr. gimn. profesor. Franica, soproga. Mirko, Nataša, Marij, otroci. Globoko žalujoči naznaniajo prežalostno vest, da je njih preblagi soprog in oče, oziroma svak in stric, gospod Anton peterim mL trgovec, posestnik in gostilničar danes po kratki in mučni bolozni vdano v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek 17. februaija t, 1. ob pol 11. uri poldne iz hiše žalosti L)ol3ak štev. 2, na pokopališče na Kobu. Sv. maše zadušnice Sb bodo biale v župni cerkvi na Robu. Rob, dne 16. februarja 1916. Marija Peterlin, soproga. — Ludovik Peterlin, sin. — Karolhia, Mici, Ančka, Justina, hčere. mutiViiHJsiasra: mmimm Zahvala. Za vse izraženo srčno sočutje in časteče spremstvo k zadnjemu počitku naše preljube soproge in dobre mamice gospe JOSIPINE BIZJAK izrekamo tem potom vsem ljubim in dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito pa ljubeznjivim darovalcem lepih vencev svojo najiskrenejšo zahvalo. V Ljubljani, 16. svečana 1916. Žalujoči Filip Bizjak z otroci. 410 \ V^Cv,"*?.-.''V" :• ■ -\.-r. ZAHVAL*. Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti našega iskrenoljubljenega, dobrega soproga, oziroma očeta, brata, strica nečaka in svaka gospoda IGNACIJ KESSLERJrt trgovca v Ljubljani izrekamo tem potom našo najsrčnejšo zahvalo. Posebna zahvala pa bodi si trgovskemu društvu „Merkur" za korporativno udeležbo pri pogrebu, p t' magistratnemu uradništvu z blagorodnim gospodom ravnateljem dr. Miljutin Zamikom na čelu, gg. trgovcem iz Ljubljane, častitim ljubljanskim damam za mnogoštevilno spremstvo pri pogrebu, darovateljem krasnega cvetja in sploh vsem, ki so počastili nepozabnega pokojnika na njegovi zadnji poti. V LJubljani, dne 16. februarja 1916, 413 Žalujoči ostali. .4E.SKHBERNE Ljubljana, mestni trg Specifalna trgovina pletenin, trikotaž in perila. Priporoča svojo zalogo, kakor: Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, dokolenice, snežne kučme, rokavice, žilogrejce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz šifona, cefirja, barhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke. Gumijevi plašči, nahrbtniki itd. 1926 Na debelo in drobno. Kranjska deželna podružnica v Ljubljani n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna In ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem leta 1914............................K 173,190.838'— Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,732.022-76 V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . K 432 232-66 Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za DOjnO ZaoarSDanJe, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj ln poštnine prosto. 1439 Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezije cesta St. 12. rasasaaaaEfflB v Marija ličar Ljubljana Sv. Petra cesta 26 Selenburgova ulica 1 nasproti kazine Prva špecijalna trgovina umetniških, vojnih pokrajinskih in drugih razglednic. Priznano največja izbira na drobno in debelo. Krasni albumi za umetniške razglednice pravkar došli. Zahvala. Ginjena radi tolikega sočutja dolgotajne bolezni, radi tolažilnih besed zadnje dni velikega trpljenja in radi tako številnega spremstva na zadnji poti mojega nepozabnega soproga. Ivana Josipa Fafočlea izrekam vsem prizadetim p. nr. Goričankam in Goričanom ter zastopstvu tukajšnjih tiskarjev svojo najiskrenejšo zahvalo. Ljubljana, 16. februarja 1916. Rozi Fabčič. Potrti globok e žalosti naznanjajo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je njih ljubljena inati, tašča in stara mati, gospa Viljemina Merk dvornega svetnika vdova v torek dne 15. februarja 1916 ob 9. uri dopoldne, previdena s sv. zakramenti za umirajoče v 77. letu svoje dobe mimo v Gospodu zaspala. Zemski ostanki drage nam pokojnice Be bodo dne 17. febru rja 1916 v Kranju blagoslovili, nato prepeljali v Ljubljano, v mrtvašnici pri sv. Krištolu dne 17. t. m. ob 3. ari popoldne iznova blagoslovili in nato istotam položili v rodbinski grobnici k večnemu počitku. Kranj, dne 15. februaija 1916, Emil Merk, c. in kr. major v p. pešp, štev. 9. Oton Merk, c. kr. okrajni nadkomisar. Viljemina Mendlik, Berta dr. Gregoričeva, otroci. Ana Merk roj. Omersa, Josipina Merk, roj. Lackner, snahi. Viktor Mendlik, Dr. Viktor Gregorič, okrožni zdravnik, zeta. Vsi vnuki ln vnukinjo. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. 415 Izdaja konzorcij »Slovenca« ^iak: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar. državni poslanec.