Nchaj, Kar t€ lepo in nic ne slanc (Nadaljevanje.) Ko si opravila snaženje v podstrešju, loti se sobe. Scbo temeljito snažiš takole: Omare odmakneš od stene, slike finameš s stene, zavese morajo z oken, ne le po tleh, tudi po opravi je treba ves prah zbrisati. Tla in okna ter vrata umijemo z navadno ali krompirjevo vodo. Pohištva po polirani strani nikar ne ribaj s toplo vodo, naredi ši mešanico iz vode, lanenega olja in malo špirita. Volneno krpo namoči in s tem obriši pohištvo. Tla seveda lahko ribaš tudi z milom. Ako opaziš za robom tal fcake luknje, sedaj je čas, da jih zadelaš, in sicer z lesenimi dostavki. Prah začnemo brisati z mehko cunjo. Pajčevino ometemo sevedapreje kot pobrišemo prah. Metla pa mora biti snažna, sicer se stena zamaže. Ne segaj z metlo v kot, če tam visijo slike in lahko vse skupaj.doli vržeš, kar se ti je gotovo že zgodilo. Podobe, ki imajo šipe, osnažiš z mokro cunjo, pazi pa, da ti voda ne teče za les. One podobe, ki so brez šipe, z mokrim ne snaži. Okna ze1o lepo osnažiš najpreje z mokrim in sušiš s suhim časopisnim papirjem. Šip ne umivaj, kadar solnce sije nanje, ne bodo lepe. Svetilka nad mizo naj ne bo okajena in od muh onesnažena. Bronciraš lahko sama, v trgovini si kupi za malenkost srebrne bronce. Kljuke in pri pohištvu ročaje snažiš kakor držaje pri svetilki. Kjer spiš, naj bo še posebno vse snažno, saj se sicer iz nesnage ravno med tem, ko si hočeš v spanju zdravja načrpati, lahko bliža tebi in tvojim bolezen. Pri tem temeljitem snaženju nesi ne le posteljnino, ampak tudi posteljo ven ter jo zribaj. Nočne omarice in umivalnike je tudi na svežem zraku pustiti, da se poribani dobro osušijo. Snaženje po sobah še gre hitro in tudi za nekaj časa izda. Toda kuhinja, kjer se gospodinja vsaki dan vrti in dela kot mravlja, kuhinja, ta napravlja posla, ako gospodinja hoče, da bo snaga v kuhinji. Tu je namreč največ sovražnikov snage. Je dim, so drva, so jedila, je treba pomivati, za ostanki stikajo razne »domače živali« kakor grili in muhe itd. Potem pa pridejo še vsi domači v kuhinjo, pa ti nanosijo blata, se naslanjajo na vseh krajih. Kako bo tukaj mogoče snažiti? 0 tem pa prihodnjič, da ne boš danes preveč obupala! Kako uporabljam kurji gnoj? Kurji gnoj je zelo močan, zato ga smeš uporabljati samo v malih plasteh, ne na debelo. Najbolje napraviš, ako ga posu- šiš poleti in ga zmešaš z vodo za zalivanje. Gnojnico dobro razredči, predno jo uporabljaš. Najbolje, ako jo pustiš en dan zmešano z vodo in potem šele uporabljaš. Pokončavaj hrošče! Letos je zopet polno hroščev. Škodo delajo, da je joj! Drevo otresi zjutraj, spravi hrošče skupaj, polij jih z vrelo vodo, nato jih pusti kokošim in svinjam za hrano. C€itc in $e(mska porociia. Maiiborski trg. Na mariborski trg v soboto, dne 7. maja so pripeljali špeharji 33 komadov zaklaaih svinj. Svinjsko meso je bilo po 10 do 11 Din, špeh tudi po 10 do 11 Din. Kmetje so pripeljali 24 voz sena po 85 do 110 Din, tri vozove atave po 85 do 95 Din, šest voz slame po 65 do 70 Din, 23 voz krompirja po 1.50 do 2 Din, 20 vreč čebule po 5.50 do 6 Din (česen po 10 do 12 Din). Pšenica 1.75 do 2 Din, rž 1.75, ječmen 1.50, oves 1.25 do 1.50 Din, koruza 1.25 do 1.50 proso 1.50 do 2 Din, ajda 1.50, fižol 2 do 4 Din, grah 12 Din. Kokoš 25 do 35 Din, puran 50 do 80 Din. Domačih zajčkov je bilo 36 (po 5 do 30 Din), 26 kozličkov (po 40 do 80 Din), dva jagnjeta (po 80 do 100 Din), tri ovce (90 do 125 Din). Nadalje je bilo 70 sadnih drevesc in 400 komadov trt. Celi orehi 5.50 do 6 Din, luščeni 16 do 18 Din. Hren 8 do 10 Din, karfijola 8 do 15 Din, kislo zelje 3 do 4 Din, kisla repa 2 Din. Glavnata solata 1 do 3 Din, gobe 1 Din, jabolka 8 do 10 Din. Mleko 2 do 3 Din, smetana 10 do 12 Din, surovo maslo 24 do 30 Din. Jajca 0.50 do 0.75, špargel 6 do 8, med 14 do 20 Din. Bfaiiborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 6. maja tega leta je bilo pripeljanih 313 svinj in dva kozlička; cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 50 do 75 Din; 7 do 9 tednov stari 80 do 115 Din; 3 do 4 mesece stari 150 do 250 Din; 5 do 7 mesecev stari 300 do 350 Din; 8 do 10 mesecev stari 400 do 450 Din; eno leto stari 500 do 650 Din; 1 kg žive teže so prodajali po Din 5.— do 6.50; 1 kg mrtve teže pa po Din 8.50 do 9.—. Prodanih je bilo 236 svinj.