St. 37. V Gorici, v cetvrtek 1L septembra 1873. „Socu" izbaja vsak cetvrtek in velja 8 poito prejeroana ali v Gorici na dora poiiljana za dtuiabnik polit. dro&tva „So5a": • Vse leW......f. I.Pol lcta.......» 2— Cetvrfc leta.......1.1° Za nedruzabnilce: Vse leto ;..... f. 4.50 Pol leta ...... ,.2.30 Cetvrt leti ... "." „ 1,20 Posa*nt7.nc §tevilfc« so dnbivajo po 10 goldov v Gorici pri Paternollija in So-harju; v Tftta v tobak^rnicuh „Via del Brfvedw 179" in „Via d*'U» cosenna 60". SOČA Pri oznanilih se.placuje za navadft* pristopno vrsto: 8kr.t I 7 „ . s tislca 1 krat „ 2 krat , ,. Sknvi Za veco crke po prostora in vsak pot 30 kr. za kol«V. Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. fcnctt« r _______ _....._ ziviuskega trga kdcr se naiiuja audi uprav-nifitvo. — Rokopi*i so ne Vwukjo; dopial my ho bkgovofjno frankujojo.'— Delal* com in drugiia utsptvmojSnini m narownina snlla, ako so oglaso prl uradnWtvtu , Nove Soitke postave. I. Vsaka nova postava, naj je So tako modra in ko-ristna, ima svoje nasprotnike. A toliko ovir, nasprot-nikov iu tudi snl.tib sovra2nilov je uuela do prav malo kutert, ko'ikor jib kljubuje i jvim golskim postavam, dasiravuo so nacela, na katcr.U slone cisto zd-ava in modra in njdsove namere ubrnjene v dosego najvece duSevne in tudi matcrjaloe koristi mSo m'adine. Postave so nove, in za t»» se nij ctiditi, da obse-gajo do marsikaj poinaukljivi ga, kar se bo dulo po razinerah posauiezmh d^zel in po pnhodujih skusujaii opiliti in popraviti. A t^ga smo prepnoani, da so nove Solske postave naceloma izvrstne in da obetajo onim dezelaro in obfrnara, kder se b« do vestno izpol-novale, veselt'jo pribodnjost. Bo prasul kedo, kako jo po tern takem mogocV, da imajo to postave toliko na-sprotuikov in da jc nezadovoljnost i itjuui v nekatt-rih deielah in zalbosie posebno na Slovuiiskein in Tirol-skem skoro da sp'oSna? Zlasti pa pnvricmci novo pe-ceue npravneu stratike in nje casopiii n. pr. .Vater-land", „Volksblattu, „Slov. Goapodar" novih solskih postav ne mogo nikoli dosta ocrniri. Uzroke ntijdemo fold o in so jasni kot belt .dan, Duboveustvo je inielo poprej na vse nase Sole ne samo nc zmemo vclik upliv, uiatvec jib je imelo m.tlo da ne v svojera izkljucljivem gospodarstvit. Po novih solakib postavah je sola Io&ena od cerkve, a ne tako :trogo, kakor posebno gosp. dubovniki tozijo, ampak toliko, kolikor je prav; kajti pustdo se je dnbovenstvu hq obilno npliva na sole, saj ima ouo v vsakem sol-ekem svetovalstvu enega alt vec zastopnikov z cdloce-valn in glasoin. Vxelo «i> un je g o s p o d a r s t v o tez Sole in to pece muogo njib, kateri so b li vajeui go-spo lariti in so tudi prav radi goapodarili, n;ij bo uze dobro aii slabo. Ucitelj poprej v vsaki, tudi iifijma-njdi stvarict odvise.j od dabovoikov in prisiljen ysled svoje revne place mezounti in orglari'.i, se je po no-vib postavab oprostil te odvisuosti; on se lehko svo-bodno gibtje tor /.i\i, dasiravno ne v obilnosti, vendar dostojno ob svoji pinci. Dohovnemu se uklanja tol>ko? ko'ikor se olikauetnu Cloveka spodob*, veci so nm n« treba. On je v socij:»lnt*ra i.venji in v soli, se ve, da v mejab postave, sam svoj gospodar — tako je prav. A ogrom ji vectni gospodov duhovnikov mj to prav, da mjso vec eJ.ni ijospodarji pusebno v ljudskih solah in za to razodevajo uevoljuost v pnvatnih in javmh krogih, s pr&iic celo in po tasopisih. Pronto Ijud-stvo pa, katero ne pozna in ne more ceuiti noviU sol-skib postav in katero je vajeno slisati bozjo besedo iz ust svojih dus lib pastirjev, jeailja tudi to za ueovr/.lji-vo resnico, kar shsi vsak dan ;u pri vsaki prdiki iz niibovib ust — zoper solske postave in za to in tako se 5iri nejevolja mej ljudstvom in postaja spiosna. Toda z radostjo moramo pr;zoati, da so v tern oziru mej vsemi slovenskimi deiflami mcnda na Go-rftkem razmere najboij§e. Ka Kranjskein in juznem Stajerskini je uasprotovanje in bujskanje proti solskim postavam vebko huj§o, — ko se je pri uas uie precej Volegio. Muogo duhovnikov se delezi prav marljivo delovanja v zmislu novih postav; eni sede v krajnib in okrajnib Solskdi avetovalstvih, poducujejo v . tako imenovanih Solab za silo in izpolnujejo s tern svojo dolznost kot pravi dnbovntki in po§t«;ni roJo* ljubi. Kajti kedor je pokUetm, da sodeluje pri izreji in izobraievanji mladine, pa se temu svetemu pokliuu trdovrutno odtegoje izzagtizeuosti, ker nij vec" izkljuc-ljivi gospodar v sob, tak nij nine more biti niti dobcr kristjan ne, ker zancmarja poglavitno dolinost kri-stjantike ljubezni, —So manje pa pravi duhovnik in po-5!;en redoljub. Druga ?f, veCa ovira, katera zadtiuje, kolikor se da, izvr58vanje novih solskih postav - je denarno vpraSanje. Nove postave zahtevajo, posebno v zacetku iviihove^ izvrSevanja mnogo irtev. Oobri. uditelji, spo-dobna lolska poslopja, potrebna uciila. — vse to stane Teliko denara. Iu n»§e posestvo, katero ga mora po postavi v prvi vrsti skladati, je zdaj srloh v krilifinem tinan^nem stanji. Slabo lotiuo je tludijo neproac Iioma in duvkt in davsdine rastejo od leta io leta. fteklo bi se lehko, da so Inlo novo golsko p> stave za nsse deiele v najueugodntjsera casu sklonjeie. In vendar Ce primorjumo 2rtvo s koristimi, ka tere moiemo po njdi dosefii, eo pou larjun, koliko se je uLo v dmgih dr^avab in deceitb za povzligo solstva stordo in kohko se fie del*, in kuko vsled tega drugod vse napreduje, znauosti, knietijt tvo, obrtn.jo in doslednc tndi blagostanje, mi }arsvoj( najvouo ikodo in sranidto dnSevno in materjalno zasta amo; ce se to pomisbno, ali se ne bomo zdramil ter popustili vsega obzalovanju vredno klubovanje no vim goiskim postavam, inarvcc su jib z vescljom in glede na na§e /do neugodne denarne razinon, tudi z vsem potrebnim pogumom poprijeli, da premugarao kar najbitreje vse oviiv, in da iive postanejo, kolikor U za nas do zdaj fte lurtvih <5rk v novih fioUkih postavah. Zastonj mlatimo prazne beseder Narodncst, omi-ko, svobodo, zastonj so balinmo s hrepenjenjcm po napredku, dokler se UHtavljamo izvriievanji doUkih po* stav. Kdteri narod je u2o do cisti in voljave priSel - brez Sol? kako je mogofot omiku, kder mj poduka in kako morerao govoritt o svobsdi, dokler v temi ta-vamo iu smo su^nji svoje lastne nezavedenosti in su-rovodti? Vsak nap redek, boiisi v narodnem oziru, ali v omiki ali v svobodt je le tadaj mogoc, kedar je zadostno priskrbljeno za — dobie sole. E. Kl. Dopisi, Iz Gorioe 10. avgusta. [Nas rrepir.] flGlas* se je 1. julija 1872. po svoji izpovedi zato rodd, da bo va-roval mteresse konservatiyne slownske stranko tia Go-riSkem, posebno pa branil vero, katera jo po njegovem mnenji v veliki nevarnosti. Oi konca se so k Glasu priStevali skoro edino ralada kurija in oni 3 ali 4 posvetni gospodje, katerim nij „Soeiu vstr.zala njih sebi^nim namenom. Vsa narodni mlada duhovS^ina pa je se zmeroni ostala pri odbcno nirolni nSoei"; ona iiij zaupala omm gospodom, ki slovenscino le po-stransko spogajo, da so v resnici narodni, lc-T dr^ala se je pngovora: „po dejanjih s>ti eloveka!** Veniar pa jo bil pritisk in upliv mlade kurije tako mcvan, da smo coz mesecti zapazili pri nekterih nilad.h lckako bojizeu in pnzaievanje, da biiznSoceu napraviii katobSko-poLticno druswo iu ua ta uaralizirali| saj moral.cen pntiik, katerega mlada kunja na nje dela. Nekouko casa prel lanskm obfintm zborom zaceli so dogovoti. Odborn.kt r.SoSe" so se kazah su precej zadavoljue, da po mogo6>>sci vstrezejo zeljam mlade duhov$6;ne. Xekemu mlademu dubovnu, katt-ri ho j-i posebno za to rec p>>g.tnjal, *»ta sporodila 2 odbornika „Su<5e" da st.-i zadovoljna udele-zti se konierence, pri kateri naj bodo navzocni tudi nekateri gospodje nasprotmki, da eukrat zvedo, kj prav za prav hoeejo oni gospodje. Do te konfe.eme nij prislo, ne vemo zukaj ne in se tudi nijsuio dalje bngali za poizvedbo .praviu nzrokov. 23. deccmb/a 1872. je imel Socin odbor sejo, d* se posvetuje /.arad kaUdtdatov, katere bo obd. zboru nasvetoval. K teji seji pride tudi 0. g. Vales in pokaLe oavzodniui od-boruikom nSoceu pismo od 6. g. Strosa; v tern pismu je hotel ta gospod v imcniv neke strauke dikti-rati, da odnor mora prav tiste moze puetaviti na kau-didatno listo, katere je on napisal. Akopraui jo bilo to zabtevanje popolnoma , razza-yivo, je vendar odbor g. Valesu odgovoril in predlagal tako kai didattio listo, ki bi morula vsacemu poStcaemu in miroljubnemu uasprotuiku „Soce* vstreci; odbor je namreL rekel: pustite nam 6 odbornilov s predsedui-kom vied, mej temi 6. so trije, katere im.ijo tudi uasl nasprotmki na svoji listi, eden Sesti g. Nanut pa je tak dober katolidan, da se nibce ne more nad njim Bpodtikati, po tern pa naznauite nam, 6e hofiete 4du-hovne, mi jih bomo radi priporoSali in. vobli. Ta po* steu predlog, po katerem bi imeli konservativci v od-boru vecmo je g. V. odbil, del, da je po njem pred-lozena lista skiMJni pogoj, in da 6e tako no volimo, nihce nasprome stranke ne bo sprcjel odbornifitya, V ostalem je bila ta dogodba natan&uo ponjiana v poslanem 9So6inibH odbomikov v 6. listu Utoioje ,Soce". Kako, za boga, se po tern Se upa kodo tr-diti, da so nSocaniK nespravedUivi kor mjso volili no-benega dubovna v odbor pri obcuom zboru 30. deo. 1. 1.? Vprasamo, ali je bilo mogota voliri kakega dubovna po tern, ko so vsi So6un: vedeli, da nobeu duhoven ne sprejme odboriii§tva? Sodani so le to vo» deli, da uasprotniki agititujo za-so pri i<$eje; ce Memo kaj staiega konser-virati air varovati mi Slovene), moramo varovaii sumo style krivice; — Sloveftijo zedmjeno, slovausko solidar-»ost, omiko in zlato svobodo, vse to zbriSemo ml Slovenci iz svojega programa, kakor hitro se stmgo ze-dinimo s konservativno ali pravno, prav za prav . va-terlandovo* strauko, in kakor smo uze enkrat omentlt, nam se> bo pod koaservafcivno oemSko vlado, kaisro se menda zdaj na tihem snuje, glede narodnosti tako slaho, glede svobode Se slabSe godilo, kakor se nam je godilo podGiskrom in njegovimi nasledniki. , Da dobro podpremo tadi to trditev, uajtakuj na-sim cttatsljem citiramo odlomek nekega sestavka v lfitu 168 od 20; jnroja 1871. »V»te landa* tojeonrga lista, ki je prav za prav orgaa, vod,telj ali evangelj vsih pravuarjev nemikib in slovtnskih; glasi seod be-tede do beaede t«ko-le: 9Ako govorimo o federalsticui or"anizuciji Avstnjt*, govori se zmerom samo o kraijeatvu Ceskem, kraljesiva Galiciji, vojvodim Kranjski, grofiji Gonski iid.* a ni-kolt.mj nobenemu federalism vglavo pal» kakoCeako, Pd^to), Slovenijo ltd., kot sttbre a*slrij&ke fcde-racije zaznamovati". h programa pravoarjev se nadalje vidi, da so od tistega casa Se zmerom ostah pri zgodovmsktm pravu, da fie znierom naroduosti prezirajo in da je vseiukou-servativtem avatrijskim, federalisticnim in centralistifi-aim I* aa to mar, da ohrauijo stauovske predpraviee in da po mogocosti zavirajo napredek in svobodo. lit Slovenci pa se opiramo z n»simi tirjatvami ediuo le na naravno pravo in na svobodo, fie ta ne obveljs, smo mi Srtovani, naj nam fanattcni gospodje in itoieoi doktorji Se tako pridgajo, da nam bodo koaservativoi Nemci popolooma pravicui. Kaj boiao dobili, do zniaga BVttterlaudova federalize*; to kar nam jo hotel vike Hoheuwart dati: No-traffja avstrijsko grapo, t kateri bodo Nemci fie baje nadvladaii, kakor so dozdaj v drz. zbotnt In glede svotod* ro napredka? . Sole in ucitelji bodo zopet priSH v stari aanemur-j«nl itan, ditalnice se bodo odpravile, ker pa nacelih nekUtib „gospodovtt nijao potrebne, fcumaj zbojeni naS nbogi narod zacel se bo preparirati za vedno ^ivenje. Da nema tudi naSa sedojna vlada menda n:5proti teara, da izviiijo konaervativci testament ustavovercev, kateri se glasi: .Avstrija mora nemSka biti"; to vse smo uze omenili in je tako odividuo, kakor 1 in 1 sta % kftjti vaaka vlada ima vec interesev v konservativoi . poUtiki, nego v libeialni. Za nas Slovence |e pa le onda reSitev, ce po svobodnib nacelih zmaga prava •lavjanska vecina tarn, kdcr so odlofinjejo osoda nase driavne polovice. Iz.ygegatega in iz okoljnosti, da 'so Glasovci za-oeli r#zpor na (ioriskem, katerega mora biti vesela vJada, bo vsak pameten clovek razvidel, da so Glasovci ali konservativci naravni zavezniki vlade in da tadi naravnpst vesljajp v vladao luko, kar bode morda sk#cja se bolje ilustrirala. (Zarad ppmanjkanja prostora konee prih.) Od levega farega So6e 1. sept. [Izv. dop.J Zavoljo ! neke drage zgube pri Filistejcili se hrabn Samson yzdigne, SOOlesic vjame, jim repe zveze, in prizge, in jib pozrelem ^ltnem polju toliko casa dirjuti pusti, da plames vse zito in vmograde popolnoma pokonca. T«ko je mislil tudi Dr. Tonkli z ognjenimi piieamt Iazi in obrekovanja v Bvojein nPoslanem1* v prilogi k 34. st^ „Glasatt so$kega dopisntka uoifiiti In giej! kar se ny sam zviti dr. zadosti hado z lastaim pa krivodru-gim namenjenim orozjem spekel, ma Se gosjt. Vales s 8VOJim pismom v 35, St. rSocev priobcenim nevaren prisad pospeSujt. Vse izjave onega BPo8lanega° ia obleka, v katero so kot rahlo. in sebko dete povite, so gosp. Dr.! vam pri&jena lastoita, in po nobeuem uacinti, ce tudi en milijpa zakakoffbujskarJJo" daste, se jib ne znebijete in dnijjini spodtaknete. Misl.te, da je se kakrga sloven-skega ^aristokrata1*.strast in prekanjenost tako dahc pppravila, p(» Casopisib tiho m zvito sleptriti javnost in $amega Sebe .na v pogubo poitenjakov pozdtgovati Ubi pamet doktorel Bav&o feiatt, ki no z vami obc^vali, itk ate si jih za Bmne in sposobne udeuce in potUozne j^uge pri iz-peljovaajf svorh. crtov mishli, so vas resbo^jm^pvali in pppoinoma preresetali, in kadar sie se najma*^ na-dejali, kot Btalo vreduo pleve veri in rddubuftom oa-znaaili^ ' iyjit ¦ -Ali je dopisnik v 18. St. „Soc*e« kaj drogega od vaa sporoftl, kakor g. Vales v svojem pisinn, katera, ako Sesrce imate, v 35. it Sofie« 6tati morete. Ali nq poitem takem po vsi pkavici soSki dopishik po-zoavft jiekoliko vaa in vafie n»mecs osobno, m zraven Se^iaeno od vero- in rodoljubov: spodbuj^n, st ob6. v.^a&a krjtifiopin igaia opomnl, zvite lesicese varovati **&!^a m ^nta gakakienkratsredstva skatenmibofie naiMidfese€u« Mislii Sim, to bo nsapienti sat* pine. -vWi atty&te besedam v pisma g. Yjalesa: .Tonkli memipod svbjo .komando? kot neknj sebiCoeiev v ISorici*, >*k dragi nomen dati, kakor ao6ki dopisoik? 18. list: „Verska podlaga pri dr. T. bi zntla biti za drastvo draga posknSnja^ zanj pa dobickarija*. In pri vsem tern. se. pr^gpete v 34. st. ^Giaaa-1 v prilogi va5e .Pttstgjttl |wbclt!t katero so vsi, ki vas in vase namene in oSwna sredstva te namene izpeljati in dose& pozottjo, enoglasno obsodilt: „es ist nicht so al-JKito, als guttfos.* G. dofceor! jtukajoegre zato, dusedopisnikapozvu, ampak za'stvar. Ce je v soskih dopisih vam resnica povedana, sprejmite jo> saj vam bo zaan* morebiti: „spoznaui krsau^ki resaict se soperstavljati, je greh zo-per sv. dttba"; drugade pa ^toiite oredni§Lvo zavoljo razzaljenja casti, m bo&te po najkrajsi in gotovejsi poti k zazeljenemn koupu priSli. Co pa vi gosp. doktor! iz pisma g. Valesp, vasega sedajn-.ga privrzenca, wdodaroo*t in roJoljuboost de* dncirati zamorete, dopi^mk od levega brcga Sofie svoj dopis v»m v cast ^r«v rad preddla, ktr b| bjl od svo-jph prijateijevizinokoli Gorice alabo pgdjiaen; drnge *.ne bodo tako bitro in labko zacebto. Ak> se bodo tudi kedt>j stranke ena drugi k porazamenju blizale, pravega npanja in zaue>ljivosti, da bi to zedinjenje resno b.lo, ga ne bo; kajti fcedor vas pizna, mora obstati, da ako bi poprej v odborn drufitva Soie pod vastm pre>ised»istvom samt tui*ski paSi, najvbfii sebicnezi in nnjbujSi preganj >vci sv. vero sedeli, bi bilo vender §e eminentno katolifiko o-stalo. §e nekateri prvaki sedajnoga ?0!asa#5 ne spomin-jajo ved, kako so zoper ustanovljenje toga listi ustmeuo in pismeno ravsali, karijalni list in bog ve Se kake priimke mu dajali in kake namene spodtikalt? da Se ve6, nekatere duhovne wtmeoo ia pismeno Suntali, naj materijulno podporo odreko in z vso mucjo na to de-lajo, da bi nGlasw belega dne ne zagledal, hi ravao ti nmprotniki ,Glasau in dr. T. so priSli sedaj pod njegovo nkoraando°. Spodobilo bi te tudi njim tnkaj nekatere njih liste priobfiiti v pojasneoje stvari, da bi javnost spoznala, kje je znagaj in dostojnost, al lastue sklede za enkrat nodem onesnaziti, samo to vam kot prrjatelj v spomin pokliLem: ndrzavm poslanec, katerega vladui organi v tr&tje nebo povzdigujejo, je nam nevaren porok za brambo sv. vere, povzdigo materijal-nega stanja, in obstan«k Avstrije. Nas Glas pa se oi velikega veselja potolaziti ne more, ker Slovencem sovrazna ^Tagespresao1* dr. To 1-klija povelicuje. Hvak oayadno je toliko vredna kot dlovek, ki jo izrece. Ee gnstibtis non est disputandom. En dphoven. Iz Tolminskega. [Iw. dop.] Dr. Tonkfi pise v 35. stev. wGlasatt sledede: „Zakaj sem jaz leta 1870. pri volitvab za dez. zbor padel, bodem vkratkem povedal. Pred volitvami so bili raoji nasprotniki raztrosiii yo Tominskem, kjer jo bil moj volitvent okraj, govonca, da sem jaz postal nasprotnik predelske zeleztitce, in da se potegujem za lo-iko zeleznico. Dae 13 jonja 1870. so se bill sesti nplivni volilci tominskega okrnja v Kobaridu. Se pred ehodom mi je pisal prijatel s Tominskega pisrao, in ae povabil, da naj bi se opra-vicil o zgorej redeui gcvorici. Po nakljuibi mi je do-slo to pismo v Benetke, kjer sem bil zarad nekega opravka, ravno dne 13. junija 1870. M >j prijateij pri shoJu v Kobaridu mj imel od mene oitg-»vora in me toraj nij mogel zagovarjati, kar je sum govorice potr-d lo Z ttorej so volilci postavili za kaodllate gg. Winklerja, Gt>rjapa in Pagliaruzzija. Ceravno sem po tern v-Siov. Narod tisto govorico izrek*d za laznjivo, kakor je res bila, so se vendar voblui dr^ali storjeoe-ga sklepa in sem se jaz pri volitvi v To.minu kandi-daturi odpovedal." Na to treba odgovoriti, da se resnica izve. Mimogrede samo omenim, da pred 13. jutiijem, trznim ; dnevom v Kobaridu, aobeden nij vedel, da se bodo I tarn volilci snidili, toraj tudi dr. Tonkliju mj mogel njegov pr jatelj pisati, naj S3 udeiezi shoda. ker, 13. jutro »e je Se le uekdo izmisl.l, da je pripraven dan, da se kiuetje 0 pribud jib vo'itvuh pogovorijo. Zbrani niozje so za kandidate postavili: Pagiiaiozzija, La-panjt in kot tretjeg* Winklerja, alt pa TonkLja (rega ne vem vec natanjko.) On pripisuje temc shodn svoj propad, trde, da so je po tolminskib bribtb in dolinab govonca ra^irdi, da je on nasptotuik predelske zeleznice, in da je to ! na zbrane vohlce v Kobaridu uplivalo. To nij resnica. i Dr. Tonkli no$i svoj preteJdi in prihodnji propad it I sebi. \ Shod v Kobaridu je bil jako primitiven, ker se je J prav malouplivnih vobkovv Kobando zbralo, morda jth je bib 5 mej 30 mozmi, shedje bil tudi prav neva- I zen, ker Lapanjn, akoravno je bil tarn za kandidata 1 poatavljen, mj bil voljen. ¦ ¦ ¦ - ' .u*. .vt Da nij bit dr. Tonkii voljen, je sam kriv (naj se bere v St. 85. BSlbv; Nar*. 1870. dOpis iz.Tolminskega, kateri pravi, da je dr. Tonkli padel, a ne z njim vred nas program; pustili so ga poprejSni volilci zarad 0-sobnih lastnostij in razmer, — da je nnsprotoik predelske zclezuice ni] mkder omenjeno!) Nb dan volitve je dr. Tonkli v Tolinina kmete po gostilnicah hi uhcah lovil iu se jim za poslanca vriva). (Winkler in Gorjup sta sedeLt mirno doma, in vendar sta btla izvoljena; tako delajo pametni, poSteni niozje!); na enkrat poci glas, naj se volilci vditaluici zbero, da bodo tarn kan-didate dolocili. Res se zberejo vsi volilci v fiitalnici. Najprvi govori g. zupnik iz V0I6, poudarjs, kako vaz-uo jo paslanstvo v sedajnem dasu in kake iastnosti mora imejti poslanec, priporodal je W. in G., za dr. I T. nrj imei feesedice. (Paulel kako je mogode, da ste na eukraL v«a Tunklijev privrzenec? vi pravite, da, so J je poboljfct}, dokaz terau je. da ve je vec o petkih I mem. Gospod zupoik, vi ste razumen moz, pa dosle-den ne. Dokazite m-, da se je ros dr. T. poboljSal. Jaz trdim, da je Sj zm^rom tal?, ce ae slablt, kot 1. Irt70. JlorJa rat bodet'j s tern njegovo poboljSanjo dokazuti, ker je zdaj kar na enkrat tako nes-kkim prepricanjem. Bodite torej dosledoi g dr. T. I videl, da ne bo nubeuega glasa dobd, je wed volitvijo zamermral, da se oJpove kandidaturi, (Glej stev. 81. „Slov. Nar." 1870. dopis iz Garice.) Kakor se vidi, je bit shod v Citaloiei odlocilen; tnkaj se nij govorilo, da dr. T. nasprotnje predelski zeleznict; iz vsegtt tega tudi vidimo, da dr. Tonklijev program v sledecemobstoji; je na videz dober Avstrijan, slab katohcan in slab rodoljub. Takega programa pa Glas ne pozna. Gospod dr. Tonkli! Vi zelite mir, tudi mi bre-peaimo po njetn. 'fa bo prisel, kedar se bodete odpo-I veddi javnemu zivljeuju. Odpovejte ss mu, ker to je I edino zdravdo za Vas. j H koncu se pa jaz, ljubi mi narod, k tebi obrnem in prosim te, izrefii na vol it/en 1 dan sebi v ^ast dosled- no sledece: L ;ta 1870. nijsmo hoteli imeti dr. Ton- klija za poslanca, tudi letos ga necemo Imeti; zbrali j si bomo tistegi za p>slahoa. kateri na3 najmanje nad- [ legnje, ker lastno ponnjeao blogo nij veliko vredno. I Reci v obraz dr. T. na ta dan, kako morete Vi narod I in domovmo ljubiti, saj nas pri vsaki pnloznosti iako I skubite, da bomo pomnili §e dolgo in dolgo. l I Eden, kateri narod ljubi. Polit&ni pregled. Frihodnjo nedeljo, so sKSi, bode msu j^odpisal pa|eiLt, s katerim bode razpu&en. stw drz. zfc;riu ra^lpaae yolitve; mej tern pa so se uze vse strike pripravile na volilni^boj in tadi vlada ny spalft*. Na tfeskem in Poljskem so vsi kandidatje po-stavljflni; a Oehi so zopet zaceli odlo^no plsati proti temu, da bi sU apt poslawa v dri. zbor, in na Poljskera je toliko strank in taka zmesnjaya, da se je bati, da bo tarn najvee" vladnih kandida'tov pro-drlo; po nemSkih kronovinah pa bodo demokrati in kopservativci ustavovercem mnogo sedezev v drL. zboru odnesli. Nadejati se je, da bode na Dalmatinskem zma-gala pri voUtvah narodna stranka proti izdajalski pejorici, katera se je zvezalaz Italijani in z vlado, saj sporocila so doT^ra in iz njih se povzema, da bodo skoro povsod zmagali narodnjaki. Pri nas na Slovenskem ste tudi obe* stranki poptavili povsod svoje kandidate in zadnje dni so ljubljanski neraSkutarji proklamirali svoje c. k. kandidate in sicer za zdaj samo 2, Adolfa Sehafferja za Ljubljano, Dezmana pa za dolenjsko stran. V Istn bode v Porefikem okoaji skoro gotoyo izwrijen izvrsten narodnjak, poregki Skof Dobrila in tudi v Volovskem okmji utegne zmagati narodnjak, tako bo saj svet zvedel, da je tudi Istra slovanska in ne italijanska. V brvatskem suborn v Zagvebu je koucala te dni burna debata zarad nagodbe % Ogrtko, vefiina, narodnjaki kakor J&ivkovic', Vonfcina, Mrazovic pri-poro&'vaK so saboru, da sprejnie elaborat regniko-larno deputanje; a temu 40 se ustavljali vrli m slavnoznani narodnjaki in j* Slovansko solidarnost vupti mozaki, kakor je dr. Makaneo, Rafcki, Deren-cuu Glavni govornik proti uagodbi bil je dr. Ma-kanec, ki je eden prvfli slovanskih govornikov; on je brvatskim prvakom ojsire resnico pravil, mej drugem je rekel: Revidiraua nagodba je nadalje-vaDJe Rauchijauizma. Narodna stranka izueverila so je % njo svojemu programn, prevarila Slovenee, s katerinii se je dogovarjala v Sisku in v Ljublja-ni> sunila srbski narod od sebe, prepuptila granico in Dalmacijo svoji osodi ter %h svojim obnalanjem utyja javno morale in narod patt. Aristokracija, katera je zmeroin vladala na Hivatskem, je nevedna in narod molze, za njegov napredek pa niftne stori itd. Interesantuo je posebno to, kar je Mukanec omenil glede* nag Sloveilcev. Pri konferonci v Lju-bl'ini so Hrvatje in Slovenci marsikaj sklenili, a izpejjalo se nij nikoli ljubljanskih sklepov in na-ravno je tedaj, da se nasi nasprotniki po vsej pra-uci iz Slovanstva norca delajo. Ce Slovan dobro premisli razmere mej Slovani, ga pac" mora rude&ca obleteti in misliti si mora: Kje smo se! Hvatje so menda nastopili pot Poljakov; oni nefiejo poznati slovaoske soUdamosti, \endar pa je Makanfleva stranka, katera steje v saboru samo 11 privrzencev, zunaj sabora pa Torino Hrvatske narodne intcligen-cije, zdrava srLna zlla v bolchnem tropin in prav ta stranka, h kateri skoro gotovo pripada tudi prvi brvatski patrijot Strossmayer, mora s fosoma zmagati na Hmtskem. Boklor se pa to no zgodi, so Hrvatje za nas Sloverce mrtvi. Nagodba z Ogrsko je sprejeta in dognana red, a kakor je sabor ovrgel prro nagodbo od 1. 186$., tako bo morda tudi le-tosnja romala v kos, keuar hrvatsKi narod spozna svoje prave prijatelje. Na Dunaji kolera zmeroni hujse seza po zrtvab, zdaj pa jo iraamo tudi na Primorskera, nainrec v Tratu in Cervinjanu; slaba letina, malo zasluZka, pa se bolezen, to bo kaj zalostno stanje. Xtalijanski kralj Viktor Emanuel pojde 16. ali 18 skozi Grorico na Dusajk razstavi; na Donaji se uz?> delajo priprave za slovesen sprejem; iz Duuaja pottije kralj v Berolin. To potovanje daje vsem listom mnogo ugibati; mi pravijo, da se bo na Dnnaji sklepala zvexa mej ltalijansko, Avstrijo in Nemsko in da je to potovanje demonstracija proti l>ovrnitvi Bourbonov na francoski prestol in proti ev-ropski reakciji. Oudno je sicer, da se kronane glave ust&vljajo reakciji, ampak pomisliti je treba, da je s francosko reakcijo v nevamosti Italijansjca in Kemska. Italijanski listi vsi z veseljem pozdravljajo kraljevo popotovanje. Nasproti temu pa se kaze francosko ministerstvo bojeCe in da se nekoliko zbri|e vtis tega potovanje, bo baje tudi firancoski predsednik Mac Mabon potowl pa Dunaj.. Pra v neugodnem casu pa je izdal ital., general Lamar-mora prvi zvezek svoje opravi^be zarad vojske 1. 18$6., v kateri so bill Itaiijani tepeni pod njego-vim vodstvom, isled tfesar mu o5itajo izd'ajstvo. Lamarmora popteuje v tern zvezku diplomatifina po-gajanja pred vojsko, ovaja prnsko iu ital: yla;^; kako ste so ti vladi domenile, da bosti Avstrijo delile. Bismark je namrec svetoval, da se Ogersko insurgira; predlog je bil sprejet in obo vladi ste se nasproti Kosutu zavezale, dabostedale 3,000000 ft. za prye stroSke ustaje. Tako so ^zdaj razkriti skriyni nakani Nem^ke in Italije proti Avstriji, a JiaSidiplomati so predolbri kristjani, vse odpuste* in tako se nij cuditi da smo zdaj najveSi prijatelji na-§ih najvefiih sovra^nikov. Tako dalefi, da Bismark pri nas ima veliko besedo, so nas pripeljali le us-tayoverci, kateri pravijo, da so najboljsi Avstrijani. Na ^panjskem so je odpovedal Salmerom pred-sodnistvu in kortezi so izvolili za predsednika prvega rodoljuba Castelarja, kateri je predsedniStvo prevzel s pogojem, da mu kortezi dajo polno oblast in za-dosti denara, da pobije Earliste, kortezi so mu to dovolili, in zdaj ima Spanjska diktatorja, kateremu se bo morda posrecilo resiti republiko. P. S. Denafinja wWie»er Zeitungfo prinafia* ces. patent od 7 t. m. s katerim s« dr^avni zbor razpusca, direktne nove volitve ruzpiCojo in jo novi drzavni zbor sklican na 4. novembra. Zdaj lohko refcemo, da bomo irueli volitve sred oktobra meseca. ____^-_ Razne vestL liii'ieiim limetijHitn S»i») se jt zaLela 9. t. ra, V to klu so sprejemajo mladonci ki so vaaj 15 lot atari, lopcga nvavne^a obimSunju in so dovrdili mxigim-uazij, ali pa di^jo realko % dubrim uepebom. Spioje-mnjo pu eo tudi taki mladen^i, ki nij»o zadiBtili torn zab evum, uko jili vodja sloveuskega oddelka po prc-btauem izpttu za sp>)8obne spo/.nu. Zaduji Cas za upisovanj*: jo sicor uLe prciel; a prejcmljcjo m d.juki go zmetum v dei. kmet. Soli pri utestuem vrtu. Naj tukaj so dostuvimu, da u%ivajo dijaki kmet. Ma pravieo, da smojo pit vojakih sluiiti kui cnolotni prostuvotjci. Boljdim nudiio kinetovalcem pripurocnmo, da poSljojo sinove v to fiulo, co bi jib tudi imisli na domu dbdrftatt, kt?r dandetieR mora tudi kmetovnlec kaj znati. (nirAHik* <^ramuje se inate-riuegft jc/.ika, k>. domace kraje po donhi6e ozivjja*. G. ?.upari je morda tudi nitslil na Koseskijeve be-aede: „Kttr skup ne more biti, pametuo ravmi, de iodi se" in tako soje lorMod svojih so-.edov ter drago z&iiavo nasudil uad njt-govo obciuo. Sram ga bodt! Dolenjskemu zupanstvu ne moremo kone^no drugp tz-reci nego, da ga porailujemo kpd pdpadodca od mde, drage nam Sloveiuje ter, da izd.hujerao: „Siovenski narod odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo*. Prosuja so je odposlala esc off© dm ministers to in nadejamo se, da bode veleslavno ministerstvo pioSnjo medauskih iu biljauskih Slovencev usiiiaio in imeno-valo sodnika, ki bode tudi s*ovenakega jezdta zmozeji.**) V to pomozi Bogi (¦«rei».) V-Tupel6ab pri Stanjelu udarilaje strela ,6. t. m Q poluoci v Josip Bttitsievo poslopje. Ubda mu je (konja, dve kravs 3 ovce i eno svinjo pitano. ttpgovolila je ta nebodijotreba po Vaib bVSuih thrombin, po ?ofe kjer je: spal R sk soprugo odbila kos o-g^lnika od okne & ne tri cevlje od njegove glave^ '" ~0!X JBfiEia m tmmvfen o&Mm&MiM teMtfice. jeis^ **) Se jo uia zgodilo, ker je iraenoyan g. 6wtf> vica v YaSem wPoslanemtt4 .„ rEi rare hamanuni, in errore persovprare 4iaholioi|injlga z.ideva vas za voljo hMiavSdinc in kplosiplne laiir..rfaoe ste bdi ha popotovauju. „Amici, risum tenea^sl -fwT Knr vasih zasliig po fiasnikib na,Stetib * tide, mi je, zadosti opazka nrodnistva „8oi{oa V 18. Stay. (Jto ate S(i sami po dasnikih hvalisali, ali od drugib se pufitili, dober tek! Lastoa ali naprpieoa bvala stnrdi.*) Na vaso pro§»jo, koliko sem pa jaz za vero in . narod storil, vam re5em, da se sreno lepo za vaSo , ponulbo xooje zusluge s velikim Crknmi dati tisjcntj[, zabvalujem. Jaz sem, duboven, in ne sme,m po bpaoV -dah uaiega udemka posvetne hvale iskati, Ako v^t pa mice, kaj vec od tfgt pozvedeti, le popraSajte moje dubovne in posvetne naprej postavljene, in zagotovim vas, da tezko bodete slisa.i, ta nij vredeo dtthovske ob-leke za kakorSnega me Vi z vite^kim redom apozaate. Da se „Soc':auom-* trikrat omeiu>aa pe$eak& 4Ur di je g<»tovo znanienje, da se varujejo CisWga zelqd,La k pokvariti, a fiaditi se je pa, da »Glaspvci» skoz toliko let tako d>palajVnje nad kozami imeti m^rejo, ko so . vendar vsak kozlu zavoljo neprijotnega duha ^r$I$l bi . emiadu) r*d ugane. Da bi s> vaia, ielodoi %m*% n.1 preobtoiilS.S'ifo^aSajte, kaj vam oeki uceni in spp^r vani zdravaik R. pravi: leb y*rstebe eig«ng#.\4a« Vi.rgebett^deY Vereines BGoricau uicbt, denn ich#am, nicht, ob"d«* Verein dqn Df. TonkH Oder, 4o*VlDr< Tonkli den Verein zam Bwten.hat. :»-¦'•* ' " • l«*s^lain^ ¦ f(Junakov« organ gor. „Golo8" J*'MUM zaradi' ^dunakov" organ gor. Bwoios- je zacei zaram spremembe ali pa more biti zarad ponittDJkbnja drii-gega gradiva celd Stttdente napadatv rin da bi *JfO wbolje fletno8, jo je mabnil po men?, leer im&m mlge lase. V let. 36. St. ¦Glas* pise tS^^jfyk^WO^Mf bi ja? prav rad yedel, v perfidao-nef^alfiim^n |ibpi8|l •; JCaj s> »e ne veste, a» je to uie »tw» Tonkia^na- «t. besede v KviSkem 31. avg. o nekem negonSkem Studo»tiv kteri Student mora biti z raenoj identiceu. Ypra§»m pa wGIasovegatt pobaliaskega dopisana, ali se npa pri svojem poStenji^ ako ma ga je ostaio 8e kaj, §e trditi, da sem govoril „debeleB, da so me „za Skn-ce'z odca.vlekli?* Zarotujem ga, hcce li biti tako nesramen trditi in povedati, kake a08lanje« sem govern Jimetom; hofie U §e veduo trditi, da aem rekei* da „ni hudicaat po tempa, da sem sL«tr«HI neko „mo-dro* frazo z rekum: .Zlodej naj ga vzame, & mi kedc tega ne verjame?" Ah si tak .Prugelknecht", da trasiS po svetu §e le tako ndebelu^i da je maio maojkalo, „da me Brici niso potepli ?tt Res, ko bi bill vsi Brici tako snrovi, kakor se ti kaze§, po tem bi jaz odsveloval vsakemu, kedor noCe trubiti v ,Gla-Sovtt iti v Brdo? R»zna§
  • ni-kom • tem prostor jemati, bi bil greh; - nam pa ne morera dati takih rect natisruti, ker sam moras vedeti, ka nijmara Se tohko novcev, du bi so mogel dati po-itene ostredi. Kar pa se tica mojib dolgib lasij, ti moram povedati, ka sam videl uze vedkrat apostelje z 3 dolgimt laimi.(se ve, le naslikaoe), pa 3e nnbenkrat s precartano tonzuro. Ipsi se condemnaot! V St. Andreii, 6. sept. 1873. MATEJ LUTMAN ________ stud, philos. V poslanem iz Rene v BGiasuu sem cital mej drugim, da drnzbeniki nSoce" so lazaroni in blatovci. Da beieda: lazaroni pomeni najrevnejsega in raztrgenega knuba na Napolitanskero. mislim, vsak dobro ve. Tudi blato vsak pozna, saj se g =. ogiblje, kedor ga vidi, fo ma je le mogoce. Eao in drugo ten imeu je vsakemu gnjosno, in sramotno je onemu, ki ga je vreden. Ker sem pa tudi jaz ud druStva nSo6eu, in ker tem si zvest, da z lastnim trudom ne samo sebe in avoje posteno zivim, ampak da moram tudi skrbeti za pitaoje onib, ki so, kar je dopisntk iz Ren6; torej so ne meni, ne enakim mojira tovarusem ue pnlagate od dopisnika, nam prilo^em imeni: lazaroni in blatovci, ampak zoa biti, da bi se on sam v eetn njima biizal. ' V tem, dn to piSero, ni moj namen, da s-3 hoLem Ocistiti sramotnih imen, od dopisa na-n dodanih, saj senP^repri^aQ, da zna ljufktvo, ki nas pozna, u/craz-sodtti, in ve, da sod te, kar v sebi ima, od sebe da Tudi ne obzalujem dopisnika, ker si kot Kristusov a-postelj in bozji namestnikj kakor se taki imennjcjo, gotovo misli: 6e. imam' pravieo v cerkvi govoriti b»ez voakega ugovora, zakaj bi to tudi po cei kvenein casn-.ku ne smel storiti. Kar nameravj.m, je le to, da izrecem obialovat)je, da oni vi§i (uacelniki) takega Kristusovega aposteljaa, in namestuika bozj"g», ki ogenj razdrazbe mej ljudstyo mece. da ti mirno gled'jo, aii se morda celo v68elijo, in ne pomisbjv nasledkov ah prihoduega sado takih po^etji. MA TIJA DOUAK. posestntk in kmetovalec. D.r Tonkli je y svojem poslanem v 35. lista wGla8-a" med drugimi neresnicami, tudi to laz mej svet poslal: BTodi nij res, da bi bil jez v pisrau do tedanjega nrednika nektere gospode od nSode- prav ocruil; tn za romanje dopisov iz Gorice in iz Goriskega v MSlo-venakt Narod* nijsem prav disto nic odgov«rev^ Seravrio moram priznati, da so bili ravno v prvi po}p^ic| .1871 1. dopi8i iz Gorice in Goriskega jako zanin»vi m rodo- '.Ba se je dr. Tookli s to trditvijo v syijjin.Jastnih zaojkah vjel, naj dstateijem wSoce* avedoci sl^^i list, katerega je Tonkli 1. 1871 lastnorodno pisal tedajsne-mu uredniku Slov. Naroda in kateri je z raznimi drugimi maouskripti, dopisi iz Gortrice po nakljufibi prilel v moje roke; pismo se glasi; BPredragi- go&pod Nadurednik! (Oberredacteur Urea*,) Bs> sem toliko Casa moldal, tega so krive tukaj-5ne razmere pridrustvu BSo«att, ~ To drustvo je nam-w6 tbto, katero je vsega razdvojeuja na Goriskem kri- vo, ker je prenapeto, to je odbor njegov. Zategadel sem si prizadeval, da bi bil zopet spravo s tem ucinil, da bi po obcDem zboru prjsilil sedajni odbor dati de-misijo, da bi se po tem skolorodji „So2eft (Doljak, Kiavzar, 2igon (oba nicle raznn prenapetega in sebid* nega Klavzarja) dogovorili in odbor tako sestavili, da bi bile v njem vse stranke zastopane tako, da bi bilo mogoce zjediuiti vse Sloveuce na Gorigkem m prido-biti tudi vse dnhovstvo. Predlagal sem privatno, da naj bi ti kolovodji pet odboruikov iu moj a stranka pa pet preJIozili in naj bi se potent vsi sogbisno vo-bli.1 Ta predtog pa nij bil sprejet, in ker meni nij brio zato, da bi te gospode pahnil iz odbora iu svojo stranko* nanj posedii, ampak dosprave, sem se od-puvedal vsej barvi3 in pustil, naj bi sttmi si voliii odbor, kakor Iiocejo, kar s« je Janes zgodilo4. - Nasle-dek bota, daizstopi iz Soce inteligencija9 in da osta nejo pn vodstvu „S»ce* satni kricaci, ktenm ni zx druzega kot zase mar. 0 tem murda Vam bodem v kratkem kaj dopisal i. t. d. Vse to piiem Vam, da se orientirate., sedaj pa bodite mi /dravi v Gorici 27 aprila 1871. Va§ sluga Tonkli* Tc pismo in druge manuskriptc posljem Vam, fia jih branite in poka2ete vsem tistim, ki se iuteresu-jeju p>z:iati Tonklijev znacy. - Zdiij pa naj Tonkli se trdi tt«la nij ocrml nektera gospode od Soce" in da uij bil 1. 1871 on Narodov dopisuik iz Gorice; ce pa zdaj v svojem poslanem po stari navadi svojo robo hvali, nij ro nic neuavadneg*: nekteriw ljudem jenes-ramnost prirojena! po tej poti pa je dr. 'fon^i usse marsikaj dosegdl in misli 5e doseci; a usmiljenja vre-deu je vsak clovek, ki se po iobfcih skuSujah pusti ziorabiti. po cloveku take baze. Bog varuj slovenski narod takih pnjateljev in odreSenikov; svojih pravih sovrazmkov se bo u^e sam obranil. h. 1 Dv. Tonkli ima volilcc z^erora za ovce. Urcd 2 Menda svojo osobo m preilseiliiiSki stoL Fred. 3 Ne kiiraeleonski. 4 Gotovo se je zgodilo, ker so v« drn?»bniki spoznali tic-ka urcd. 5 To inteligencijo je g. Vaiefl popisal, sicer pa jo od tistega La»a do sedaj komaj 23 moi odstopilo, pa Se enkrat toliko pristo-pilo. na gori&fam irgu, 11. sept. Psenica kraska, vagan „ gorska „ ,, goriska ,, Tarsi ca domafia ., „ ogerska „ .Teamen eel „ . . „ pohan „ Oves laski ., „ ograki FiKol laski „ ,. goraki „ m. „ Krompir nov cant . Seno ,; . . . Slama „ Slanina [§peb] domaca cent „ amerikaaska „ Vino crno, vedro [Em] „ belo, „ Pivo gradsko „_________ . - 19 dc 14 » f.jkr. 3|50' 3j 30 10 20 to 50 RiZ I. vrste po 13 II. vrste po 12.5f) HI. vretc po 10.25 1 po 9.oO V. vrste po 8 fl. MoJce is Ritterjevilt mlinov v Stracicah. Se zakljemr St. I. po 16.10 St. II. po 14.60 St. 111. po IV. po 12.20 St. V, po 10.60 VL po 8.10. 12.80 St. Brez zaklja: Otrobi drobni po'3.10 otrobi debeli po 2.90 fl. Razpis. Ysled stiire^fusKe^.'i »klc|i;) od dne 28. avgusta 1873 podpisauo zupanst-vo razpisuje: 1. slazbo oli^inske^a tajnika z letno placo 80 manje 2 gold, 2. Slaibo ol»dinskegra single z letno plafio 90 gold. Prosilci Me6i prevzeti ti sluzbi naj po-loze la^fiinroduo pisanesi^ spri* devali p«Ml|irie pro^iije do SO. t. in. pri podpisanem zapanstvu. Od tajnika se tudi zahtcva, da dokaze ftvojo zmoznost slovenskega, italyanskega in nemskega jezika v govora in pisavi. ^upanstvo Zgonik na Erasu. ANDEEJ GRUDEN mp. znpan I St. 301. Raaspis ii&leljskili slii^eb. V se^anskem nolskem okraji se razpi-snjejo sledeCe slnzbe, za katere naj prosilci vlozijo svoje prosnje se vsemi dokazi uel-toljske sposobnosti in dosedanjoga slnibp-vanja najdalje do 25. septembra t. 1. pri doticnih krajnih solskih svetih: 1.) Udite)jska sluzba v solski obeini III, vrste, v Stijaku; 2.) U6itelj8ka sluzba v Soiskih obCinahlV. vrste, na Barki, v Gabrovici, v Kazijah in v Voj§<5ici; 3.) Poduciteljska sluzba Solske obcuie II. vrste, v Sezani. Dohodki teh sluzob so razvidni iz de-zelne solsko postave od 10. marca 1870. §§. 22, 30, 33, 36 in 36 s pristavkom, da za podufiteljsko sluzbo v Sezani je iz-jeinno letna plaga od 400 gld. privoljena. C. KR. OKR. SOLSKO SVETOVALSTVO 5. septembra 1873. Predsednik: MALL 3K 100 panjev eebel, popolnoma zdravihj QUB$ i lepega plemena, ima na prodaji po jako (