ŠTEV. 6. Poštnina plačana v gotovini. V LJUBLJANI, dne 27. januarja 1925. LETO VX1. Glasilo .»Samostojne kmetijske stranke za vevtllo &ft Naročnina * Itict«* c . . • ieisa« . . . . Din — Din 15— Din 7*50 Din !•— Kmm s& sam, In swc?I® staiiile v državi si sami fsserati i mati »giaa* Tem bolje bi bilo za nas; ako ni iz- voza, bi mi meso ceneje jedli. Dr. taček je advokat. To so torej tudi okolnosti, vsled č-sar se Radič ni povspel dalje v vršiivi kmetskega pokreta. On in njegova zagrebačka gospoda izjavlja: ■ »Mi nismo stanovska nego ljudska se-ljačka stranka, torej to kar naši klerikalci, katerim naj kmet služi samo z glasovi, oni pa, da vodijo preva-rantsko politiko. Hrvatski kmetski voditelji so se pa izjavili ob priliki predavanja dr. Herzoga v Beogradu, ko je ta rekel, da so oni ljudska stranka, da so in hočejo biti stanovska kmetska stranka. Od Radiča in njega meščanskih voditeljev torej nima kmet pričakovati osamosvojitve. Kaj potem hočejo naši slovenski kmetje iskati v Radiču? Mar samo republiko? Z samo republiko se ne da živeti. Ako dobimo jutri republiko, bo treba ravno tako jesti, se oblačiti, plačevati ceste, železnice, bolnice in podobno. Prva potreba je, vzbujanje kmetske zamoza-vesti, združenje kmetov v celi državi v eno stranko, delavcev pa v drugo ter da se kmet in delavec pogodita za skupno državno vodstvo. Naša rešitev ni ne v Radiču in ne v republiki, nego v nas samih, v naših glavah, v naši pameti. Mi znamo, da bodo šli v prihodnji dobi hrvatski kmetje z nami v volitve v enotni stanovski podeželski stranki cele države. In Radič bo šel z njimi ali pa bo osamljen. Slovenski kmetje in podeželsko ljudstvo torej pojdi z nami, ki hočemo in pridemo skupno s hrvatskim in srbskim kmetom ter vsem podeželskim ljudstvom. Le združeni moremo vzeti oblast države v svoje roke. Razcepljeni pa vzdržujemo moč gospode, med katero je tudi Radič. Ivan Mrmolja. . rubijo za davke ali mora obleči in obuti otroke, izgubiti dosti tisočakov od spomladanske kupnine pri paru volov, čisto gotovo pa je, da se niti za en par volov ne dobi tistega denarja, kakor pa so voli koštali lansko leto. Isto je s prešiči. Kam bo to pripeljalo? Zato stoji vsa kupčija, ker ni denarja. Kramarji^ stoje v praznih štantih in zastonj vabijo odjemalce. Kmet iiima denaria, ker ne more prodati svojega blaga, in če kmet nima denarja, ga manjka vsem. To se najlepše vidi na letošnjih sejmih. Vse je mrtvo, vse počiva, vzdihuje in s strahom gleda v bodočnost, kaj bo, kaj bo? Samo mestna gospoda si roke menca od zadovoljnosti češ: zdaj bomo pa poceni jedli. Samo tisto je drago, kar moramo od mestne gospode kupiti. 1 In ta gospoda, ki je s svojo carinsko in trgovinsko politiko kmeta popolno- ; ma uničila, izgubila zanj svetovna tržišča, mu zaprla izvoz in mu z držav- j no močjo znižala cene, se še upa na j deželo in prosi kmečkih kroglic. Kako so sladki in gladki! Kako imajo lepe besede! Kmetje, vi pa dobro pomislite, ka- i ko je bilo, ko je bila Samostojna Kme- | lijska Stranka mččna in kako je bilo, j ko je bil tov. Pucelj za poljedelskega j ministra. Prešiči so imeli primerno ceno, izvažali smo žive v Italijo, Švico, na Francosko, v ..vstrijo in Nem- čijo. Italijani in NeifJci niso prihajali samo na sejme, marveč so iskali blaga celo po štalahi Če kmetje primerjamo tiste čase s sedanjimi, nas kar srce boli; kam smo zašli s klerikalno in liberalno gospodo? Današnje izvozne carine, ki imajo namen obogateti samo begate banke, lastnice velilih iz Tako je!« reče Žabkar. »Le ti nosi hlače, ne pa baba!« Surovo se nasmeje. Sedaj je bilo Mici jasno, da Žabkarju ni za drugega, nego za svoj žep. In spomnila se je bliskoma besed očeta župana Rožanca, ki jo je bil svaril pred Žabkarjem. Šinilo ji je po glavi, Rožanec je ne zapusti, on ji pomore — s pomočjo sodišča. Ta misel ji d& poguma. Naglo stane in reče: »Zdaj gremo domov. Zaradi otrok pa povem, kar imam povedati, pri sodišču. Otroci so moji, jaz ne dam, da bi jih kdo prikrajšal!« Tudi Žabkar in Martin sta vstala. Banič, za glavo višji od svoje žene, jo je jazjarjen meril z očmi. Žabkar pa je uvidel, da z grdo ne pojde. Z roko zamahne in reče, kakor bi mu ne bilo za posojilo nič več. »Kaj se umešavam ... Napravita, kar hočeta. Ti Martin pa glej, da mi vrneš, kar sem ti dal. Če ne, te moram izročiti advokatu!« Ko začuje Mica besedo odvokat, se ustraši. Sedaj je bil ona na vrsti, da skuša spraviti stvar na drugi tir. »Stric,« pravi, »kaj boste gonili stvar z advokatom? Mar se ne moremo sami z lepa pogovoriti? Kaj boste delali stroške za nič?« Martin je prebled-d, ko je slišal Žabkarjeve besede. Ali poguma ni imel, da bi povedal Žabkarju v brke, kaj si je o njem sedaj mislil. Rajši se je znesel nad ženo. »Vidiš, Mica,« reče nevoljno, »če bi ti prav hotela, bi šlo vse dobro, tako pa bomo imeli sitnosti in stroške. Ti moraš pri sodišču tako govoriti, da si zadovoljna, da pride nov dolg pred otročjjim denarjem in vse bo v redu!« Mica se ni vedela več pomagati. Usedla se je zopet na klop, naslonila glavo na mizo in — za-ihtela. Kmalu so odšli. Žabkar se je kar za zidanico poslovil. Martin in Mica po potu nista spregovorila nobene besede. (Dalje sledi.) bankirjem, bi ljudje od krohota popo-pokali. Zato pa so bili gospodje od bankirske in klerikalne stranke v zadregi. Tuhtal so in tuhtali ter jo nazadnje skupno pogruntali. Izdali so povelje na govornike in časopise: Pišimo in govorimo, da ne bodo dobili nobenega poslanca. .Verda jih pa le zmešamo ' in uplašimo in tako prevarimo za krog-j lice. Toda tudi ta račun se je podrl. > Na deželi nismo kmetje tako neumni, ; kakor to po kavarnah v Ljubljani iz-i računavajo. Mi dobro vemo, koliko nas je in 8. februarja boste tudi vi od leve in desne videli, koliko nas je, ki si hočemo sami rezati svoj kruh. Že danes ve vsa dežela, da smo napredovali za nad 100% in tudi vsa dežela ve, da je g. Žerjav gotov 8. februarja svoje politične smrti. aoesan D ok (Dopis.) Po ban! a! i.iaeani agitatorji Naprednega U .! a, bedijo okrog nas kmetov in pravijoj da bi napravili kompromis z aernokratarji. Kmetje ijiiaiiio svOjO skrinjico, ki jo ne damo •za celo Slavensko banko z Žerjavom vred. Liberalni bankirji in kar je plačanih izdajalcev od drugih strank imate pa svojo Škatlo. Da bo ta prazna kot mačkov žakel, za to bomo poskrbeli že kmetje sami, saj vas liberalnih bankirjev in milijonarjev je itak le par mandeleov in če bi sami vi vaše zastopnike volili, potem bi niti pol zastopnika ne dobili v parla-i ment. Zato hodite med nas in hočete | naših kroglic, da bi z našo pomočjo j izvolili kakega bankirja, ki nas bi po-' tem na vse prečudne viže odiral in | mesaril, kakor delate danes, ko imate j v rokah vlado. Popolnoma enaki | bratci ste liberalci in radikali. Zato pa v vašo škatlo figo. ud UGtiifiB brošura. Klerikalci so tudi letos izdali maio agitačno knjižico, kakor prejšnja leta. Razlikuje se od lanske le po tem, d« je podpisan izdajatelj in da na nekaterih mestih s čudovito naivnostjo priznavajo lastne grehe. Mi smo imeli že priliko, odgovoriti na nekatere neslanosti in lumparije, tako n. pr., kako so hoteli klerikalci za sebe pobasati kmetijski kredit, kako so »izdelovali« zadružni zakon in druge stvari. Za danes opozarjamo čitatelje še na dve točki: na zagovor Markovega ali zagrebškega protokola in na baharijo z visokim Kulovčevim proračunom za kmetijstvo. Markov protokol slavijo kot nekaj dobrega. Pravijo, da so Pa-šiča zato postavili, da so ga zopet vrgli in da so razbili radikalno-demo-kratsko koalicijo. Jako duhovit zagovor. Pašiča so bili res vrgli, ali vse zlo, ki ga je ustvaril s svojo od Korošca ustvarjeno večino, je pa ostala Ostali so 500^ povečani zemljiški davki, 30 % povišani vsi drugi davki, vojaški zakon, takse in trošarine in še vsa druga bremena, ki nam jih je ta vlada dala. Pašiča so torej dali in vzeli, kar je pa naredil, so pustili in mi plačujemo. Druga pa tudi ne drži. Pašič je spet prišel in z njim Pribiče-vič, je torej tudi drugi del zagovora jalov. Zato nosijo klerikalci vso odgovornost na žalostne posledice Koro-ščevih -uspehov« z Markovim protokolom. Babarija z visokim proračunom ministra Kulovca pa je prava predpodo- ba farovškega gospodarstva, ki se še nikjer na svetu ni obneslo. Pravijo v Jotičnem delu, da je Pucelj malo storil, ker ni mogel dobiti večjih kreditov na razpolago, kakor samo 108 milijonov dinarjev. On, modri feldkurat dr. Kulovec, pa je pripravil za prihodnje leto nad 750 milijonov dinarjev. Seveda je pa pozabil pristaviti, da bo treba za sedemkrat večji proračun tudi sedemkrat večje davke, kakor pa so bili za časa ministrovanja tov. Puclja. Kpr so tudi ostali tovariši ministra Kulovca tako skipeli v svojih potrebah, potem ni čuda, če so bili sestavih proračun v znesku 18 milijard dinarjev. Bati se je, da bo tudi sprejet in kaj čaka ubogega davkoplačevalca prihodnje leto, si lahko vsak sam izračuna. In to v času, ko so bogate evropske države začele šparati, ko so proračune zmanjšale Češka. Francoska itd, mi ubogi berači pa gremo z izdatki naprej, dokaz, da smo znoreli. In to v času, ko kmet ne more prodati ne živine, ne prašičev, ne lesa, ne vina, ne sena, ne karkoli bi Vprašajte klerikalce, kdaj se vrnejo vojaki iz Macedonije! "3SC Vsak pristaš kmečke misli mora biti čiaa »Kmetijske tiskovne sadruge«! fahko odprodal od r .i line. Za- , odgovorite: Vam, ki ste sestavili pri- j te, tovariši, le berite klerikalno bro- | hodnji proračun in davke za osern- suro in ko bo prišel k vam klerikalni najst milijard dinarjev, vam samo agitator in vas nagovarjal za kroglice, figo! »Narodni blok' i Vas ni nič sram? &' I c so na Jj ilsl>. zak. in § i i sir. tis" 'i j,; po mi- losti vi rpaLrjev iz i. 1018 in krvoločnih iigr^v iz 1. 1924 za ubogo Slovenijo še vedno v veljavi, prosim ča-stito uredništvo, imajoč pri tem pred očmi, da . sedanji v lilni eri pač vse m ■ kd _ rir se ;. :':avek, da vsaj Vi v *7V listu r - istem mestu in z istimi črkami prinesete z ozirom na v dnevniku »Jutro« v štev. 13. od 16. t. m. pod zgornjim naslovom objavljeni članek sledeči stvarni popravek, ali pa ga enako sedaj vladnim, oziroma cd sedanjega režima podpi-ranim listom, zanašujoč se pri tem na pditično-upravno in ne sodno juris-diktaturo vržete v koš: Ni res: 1. Da je narodni blok postavil v vseh treh slovenskih volilnih okrožjih svoje kandidature in da nesporno je, da je ta politična grupa edina, ki prihaja pdeg SLS pri volitvah 8. februarja resno v peštev za dosego lepega volilnega rezultata. 2. Da kdor se narodnemu bloku ni pridružil navzlic opetovanim vabilom, naj se zaveda, da se je sam že vnaprej izključil za cela prihodnja štiri leta iz sodelovanja na zgradbi države. 3. Da bo (kdo drugi izvzemši Narodnega bloka) le malo kalinov vjel na svoje zgagarske limance, ker so ljudje siti politikov, katerih vse politično delovanje obstoji le v lovu za mandatom. Res pa je: 1. Da v Sloveniji za predstoječe skupščinske volitve nimamo danes politične grupe, ki bi si prisvajala upravičeno naslov: »Narodnega bloka«. 2. Da »Narodni blok« ni postavil v Sloveniji niti v enem volilnem okrožju svoje kandidature, marveč da se pod tem vabljivim imenom skrivajo samo različne frakcije nekdanjih slovenskih »mladinov«, ker so se tej politični grupi izognili vsi drugi kakor podgane potapljajoče se ladje, in da je prava označitev te politične grupe »Bankarski blok«. 3. Da je nesporno, da je ta politična grupa edina, ki pri volitvah 8. februarja poleg SLS ne prihaja niti najma-nje kljub naravnost občudovanja vredni požrtvovalnosti njenih bank v poštev za dosego lepega volilnega rezultata, kajti s svojo brezmiselno, razdiralno in razdvojevalno politiko je dosegla samo to, kar je bilo vsakemu staremu političnemu praktiku že zdavna na dlani, namreč da bo z 8. februarjem 1925 zginila sploh z zemeljske oble. 4. Da »Narodni blok« do danes ni še nikogar vabil oficijelno v skupno fronto, nasprono pa poskušal samo ribariti v kalnem, da pa so bile človeške ribice v Sloveniji tokrat previdnejše od navadnih plavutarjev. 5. Da kdor ni nasedel limancam »Narodnega bloka« in odda 8. februarja v ljubljansko-novomeškem okrožju svojo kroglico v 3., v mariborskem pa v 6. skrinjico, je s tem po svoji moči pripomogel do tega, da so vsaj za prihodnja štiri leta izključeni od sodelovanja na zgradbi naše države in od uveljavijenja-protikmetskih zakonov vsi oni kalini, ki so nas v svojih zaupnih razgovorih imenovali pre-radi samo zato, da bi jih ne razumeli, »Dumines Stimmvieh«, kar se po naše pravi: »Neumno glasovalno govedo«. 6. Da »Narodni blok«, ki se z vsakim dnem bolj razgalja, ne bo vzel niti enega kalina iz pravih kmetijskih vrst na svoje zgagarske limance. 7. Da so ljudje, osobito kmetski ljudje siti do grla politikov, katerih vse politično delovanje obstoji le v lovu za mandatom in da bodo zato pomolili 8. februarja 1925 v skrinjice, v katerih naj se love kroglice za take kandidate, figo, svoj glas pa oddali tja, kamor edino spada, namreč v skrinjico pravih zastopnikov kmetijskega stanu, t. j. vPucIjevo skrinjico. Kotariba, na sv. Antona dan v letu 1925. — Krajevna organizacija ljubljanskega M. C. Fizeljstva. Bankirski hlapci. Bankirski hlapci se vozijo z avtomobili po kmetih in sleparijo na vse viže, da bi dobili nekaj kroglic za upravne svetnike Siavenske banke, ki imajo po 100.000 Din letne plače. Na sestankih predlagajo kmetom resolucije za izvoz prašičev, živine in drugih poljskih pridelkov. In za gospode je stvar urejena. Ne povedo pa ti bankirski škrici, da ima sedaj vlado v rokah takozvani »Narodni blok« in da lahko brez vsakih resolucij odpre meje za kmetske pridelke, da lahko takoj odpravijo carino na prašiče in živino, ki so jo sami napravili, da lahko takoj davke znižajo, ki so jih sami povišali. To lahko takoj naredijo, ker je sedaj dr. Žerjav minister. Nič resolucij, nič besed, nič sleparij, kar nare Volilni boj je v polnem teku. Mnogi kaplani in župniki, dušni pastirji za vse ljudi brez razlike strank, rohnijo že cel mesec kot podivjani raz prižnic. Vse preklinjajo, kar ni klerikalno, poštenjake blatijo, zasramu-jejo, žene hujskajo, otroke ščujejo. Organizirajo pijance in razbijajo po naših shodih. Ali ni to sramota za duhovniški zvišeni poklic, ali ni to škandal za njihov stan, ali ni to pregrešno in neodpustljiv greh, da se izrablja cerkev, prižnica, spovednica v umazane politične namene, .ali ni to Pogruntani Prepeluh. (Dopis.) G. urednik! V zadnji ševilki ste prinesli izborno zadeto fotografijo gospoda Prepeluha, ali kakor ga ponekod imenujejo Zapeluha. On v resnici ni drugega, kakor ministrant klerikalcev. Najpoprej jim je kot socijalni demokrat vedno ministriral v prvih vladah, potem je minstriral dr. Korošcu z >Avtonomistom« in sedaj mini-strira s svojim »Republikancem« in svojo pošvedrano republiko. Korošec se še ne upa s pravo farbo na dan, ker ne ve, kaj bo najbolje neslo, pa zato podpira gospoda Zapeluha. Po dežili so si gospodje na shodih prav zelo prijatelji. In kakor so poprej kaplani širili »Avtonomista«, tako zdaj priporočajo republiko. Navadno pravijo: če že nikakor nočete in ne mo- dite, saj imate vlado, ako imate tudi srce za kmeta! Vaše resolucije so navadno sleparstvo mestnih škricev, ki opravljajo ogabno službo bankirskih hlapcev in drugih pijavk kmetskega ljudstva. Da te pijavke ne dajo kmetu druzega kot davke in bremena, ve danes že vsak kmet in obrtnik. Zato se kmetje ne pustijo več slepiti po takih demokratskih škricih, ki beračijo kroglice za svoje doktorje in upravne svetnike. In kako tudi to kmet javno pove, je čutil bankirski hlapec na sestanku v Gorenji vasi nad Škofjo Loko. Mislim, da ne bo prišel nikdar več med kmete ponujat svojo smrdljivo demokratarsko robo. Na kahlo bo pa sedel 8. februarja dr. Žerjav, na simbol demokratske kulture. Tovariši, ali bodete še naprej dopuščali in mimo gledali? svinjarija najgrše vrste, da hujskajo ženo na moža, ki je pristaš samostojne kmetijske stranke in razdirajo rod-sko srečo, da uničujejo mir in slogo po kmetih. Mesto ljubezni sejejo sovraštvo, inržnjo, maščevanje med ljudi. V si kmetje plačujejo davke, da so duhovniki plačani, vsi kmetje dajejo bero, zato ne moremo več gledati, kako daleč je padla ona duhovščina, ki zanemarja in oskrunja svoj zvišeni poklic, in se peča s politiko. Kličemo vam: končajte in povrnite se na pravo pot. rete z nami klerikalci, pa volite republiko, samo nikarte samostojneže! Ene sorte tiči skupaj letijo, pravi pregovor. Najbolj se to- vidi pri republikancih in klerikalcih. Zato vam, gospod urednik, od srca častitamo, da ste tako dobro pogruntali g. Zapeluha kot klerikalnega ministranta in ga natančno, kakoršen je, tudi namalali tistim, ki so ga doslej držali za neko novo stranko. Mestni uradnik v pen-zjonu se bo pač potezal za vse kaj drugega kot za kmeta, ker kmeta drugje ni videl kot v kancliji, kjer je včasih nad njim razsajal. Koroščevi mini-strantje zato naših kuglic 8. februarja ne bodo dobili, mi bomo vsi volili na Kranjskem 3., na Štajerskem pa 6. skrinjico! Jedro tega bloka tvorijo ljudje, ki se bogate na škodo države in ljudstva, pa so se s političnim prevratom odtegnili zasluženi kazni. Oproščeni so tako za enkrat najhujši korupcijo- ; nisti in državni tatovi od zatožne klopi, na katero jih je postavil zemljo-radniški klub pod vodstvom Veje Laziča in Puclja. Ta koruptna klika si drzne večini "državljanov groziti celo z diktaturo in z veleizdajalsko amputacijo. Najhujši nasprotnik bratskega sporazuma je Žerjav. Glasovati za njega znači glasovati proti sporazumu, proti enokopravnosti in za srbsko h o-menijo, nadalje izrekati se za nar I in diktaturo. Ljudska volja se ra 1 način popolnoma uniči in imeli bo± i le g rente. Zato sto:i pribito, da bo Žerjav še bolj propadel, kakor zadnjič in vsaka kroglica za njega je vrž-rna v \r'- • do. Kdor voli Žerjava, podpir* S. Kmetje! Pri prihodnjih volitvah se bo odločalo o vaši usodi. Ako pošljete v skupščino ljudi, ki nimajo smisla za vaše potrebe, potem bodite prepričani, da bo na kmetih pel dan za dnevom boben. Ko so bili na vladi klerikalci, je njihova vlada takoj dvignila pri carini ažijo, tako da ste morali vi kot kupci oblek, čevljev, strojev itd. plačevati takoj višje cene za vse industrijske predmete, ker so za toliko zvišali carino kri uvozu. Carine za poljske pridelke pri izvozu pa niso znižali, da bi vi lahko dražje prodajali žito, živino, prašiče. To je bilo vsled tega, ker ni bilo v vladi moža, ki bi poznal vaše potrebe. Sedanji mogotci narodnega bloka so zopet pred nekaj dnevi umetno po- gnali dinar visoko gor. k r '•' !• h li s tem koristili nekaterim bpr»Hrjem in so hoteli delati rel-br. 7a v l^ve, češ, le glejte, k al-'o ceni pmr.ri °v t našo vlado in koliko da rr 'j- -liko milijonov so zs to z p— "i 7a to še danes ne vemo. Porle«'^ ie, da danes cene živini in rr:"»>if>-va več prodati, ako se sploh ] z* **> dobijo. To se morate zahvpli 5 1 nemu bloku, o katerem ni "i ' moža, ki bi poznal vaše n- tr 1 Kmetje! To so posledic^. r>' 00 zavedate svoje stanovsln šajkaš« in Pišičevac igral z lahkoto kakšno ulogo. Tudi so si radikali obetali od njega veliko dobrega za stranko. Ko je bilo treba leta 1921 izmenjati tedanje poverjenike pokrajinske vlade v Ljubljani, se je dr. Županič pot zal za prosvetno po-verjeništvo, da bi se »osvetio« nad nekaterimi kolegi. Tudi Pašič je vztrajal na tem, ali dr. Žerjav ni pripustil in ves dem. klub ga je podprl. P- ztu ie se je skromni Županič zado-? . uz. Im mestom brez dela, ' f- mokrati uprli. Zato j pričel Županič ur. Žerjava £inr:.i -i Sv.ražLi. Zaradi tega nam ni šlo v glavo, kako se je mogel dr. Županič letos tako ponižati, da zbira ! roglice za falirano Žerjavovo kliko. d i pa (ilamo v Novi Pravdi«, da je Žuf.Vii' Mjubil mesto profesorja •u i! v Ljubljani, če mu bo i, k. lic nabral. Zdaj veste je, zakaj posebno čez Samostojno zabavlja in zakaj so mu kmečke kroglice potrebne. Kmetje, čuvajte se ko-ritarjev, ki hočejo po vaših hrbtih samo do koriti »SLOV. GOSPODAR« lasilo idi' a Žebota, ostudno napa-a v. šikerja in Šumana. Obema na tem isl reno čestitamo, kajti obratno i* pomilovanja vreden oni, katerega Ž betov lažnjivec »Slov. Gospodar* hvali. A SMRT OBSOJENA : rasa S S in to tako s strani kleri-1 1: ' ;! r liberalne stranke. Bloka-Jutro« ie predsiavnika naše stranke in z njim vred tudi stranko k>t tako posadilo že pred tedni na kahlo, dicni Slovenec« pa je v svoji il-?strovani nedliski številki hotel karikirati našega tov. Puclja kot zastop-ni1 a minirajoče stranke«. Karikatura so iviu jo izredno ponesrečila. Pol-n lič n in širokoplečen kmet v žida-nem telovniku s srebrnimi knofi ter z \ ilami na ramah navadno ne umira. Faj takega se je vam gospodje iz Kopitarjeve ulice samo zahotelo. Vprašam 7as zato: Zakaj pa ne umira delavska stranka, ob katero se niti naj-manje ne obdregnete. Ne čakam Vašega odgovora, ker ga že vem in ki se glasi: Ta je že umrla; posrečilo se : nam je, razdrapati jo na vse vetrove sveta; ta nam ne more več škodovati, i kvečjemu koristiti vsled svoje cepitve. In hinavsko po vrhu še: De mor-tuis nil nisi bene. Vprašam Vas nadalje še: Kje ste se učili manir in človekoljubja? Tovarišu, glede katerega sem prepričan za svojo osebo, da so mu ure njegovega življenja res že seštete, vendar ne bom zabrusil v obraz, da je na smrtni postelji, nasprotno ga bom tolažil, da se mu obrne skoraj na bolje. Vi nam pa kričite javno, da umiramo. S tem ste pa tudi javno pokazali, da ste jako, jako slabi zdravniki in najmanj vsposobljeni, da bi ozdravili našega največjega bolnika, ki baš po Vaši krivdi že pošteno hira, namreč našo državo. Zato nam boste že oprostili, ako v Vašo vedo ne zaupamo več in da smo se zaradi tega odločili, da pošljemo v skupščino svoje »padarje«, ki bodo našo majko temeljito izlečili, četudi so v Vaših očeh »fušarji«. Oprostili nam boste pa tudi, ako še pripomnimo, da je največ odporne sile v onem, ki se mu že napoveduje smrt, da se baš njemu zlju-bi še življenja in da baš rad: tega napne vse svoje sile, da si življenje Še ohrani. Zato se vidimo r^e 8. februarja, pozneje se pa z Vt^mi malo bolj po kmetsko pomenimo. Morituri vos sa-lutant! Kmetje! Obrtniki! Predstoječe volitve so za vaš živ-ljenskega pomena. S kroglico v roki odločate svojo usodo za vsa nadaljnja leta. Dolžnost vsakega našega pristaša je, da gre na volišče. Kdor ostane doma, pomaga uničevati svoj lastni stan. Ne pustite se mešati po raznih plačanih agitatorjih, ki vas dan za dnevom obdajajo z najrazličnejšimi obljubami. Spodite jih iz hiše, ker to so kupljene duše, ki vam obljubljajo gradove, po volitvah bodo pa izginili in vas ne bodo poznali. Zavedaje se, da je vaša stanovska stranka edino SKS, vsled česar oddajte kroglice njenim kandidatom! Zakaj letos ni snega? Širni - doktorček pricaplja na shod na kmete in dolgočasno zdeha. Ko se : shod konča, ga je strah mučne tišine j in bi zato rad začel s kmeti domač 5 pomenek: »Slišite, možje, kako je neki to, da letošnjo zimo nimamo še nič snega?« »Kako, kako je to?< — otresa kmečki možakar počasi svoj vivček — »ali res ne veste? Se vidi, da ste mestni gospodek, kajti pri nas vsi vemo, da ni nikoli snega, dokler žerjavi ne odlete. Zato bomo letos dobili sneg šele po 8. februarju, ko bo dr. Žerjav odletel...« Vsak pristaš kmečke misli mora biti naročnik »KMETIJSKEGA LISTA« in »GRUDE«! Kmet, kupuj potrebščine le pri svoji zadrugi »EKONOM« v Ljubljani! 8 Dopisi. ŠTAJERSKO. Sevnica. Kakor so v starih časih bolj premožni in učeni ljudje lovili kmetske fante in jih pošiljali k vojakom mesto sebe, tak lov so naperili danes vsi nasprotni agitatorji na naše kmetske glasove, v svoji nerodnosti pa pokažejo svojo pravo ljubezen do kmeta kakor sledi: Marsikateri od vas je dobil v roke ^Domovino« ali Jutro«;, kjer so demokrati naslikali našega kmetskega zastopnika tov. Puclja na kahli. Torej po mnenju demokratske gospode spada kmet na gnoj in pa na kahlo. Ali presnete kroglice bi bile pa le dobre, če ravno smrdijo po gnoju, in če bi se dal Pucelj s svojo kahlico kupiti, bi dali demokrati težke milijone za to. Ker je pa tov. Pucelj možak na svojem mestu in zvest kmetskemu programu, je dal prav dober odgovor demokratom v predzadnjem »Kmet. listu?. Tako naredi tudi ti, dragi volilec, kadar pride demokratski agitator v tvojo hišo te pregovarjati za kroglico! Vzemi kahlo, zabrusi mu jo v obraz ter ga nažem ven. — Drugi taki tvoji prijatelji so klerikalci. To ste že vsi slišali, ker se je skoraj z vseh prižnic pridigovalo, da je ravno kmetijska stranka proti veri, proti cerkvi, grozili so s peklom in hudičem. Ker se pa tega političnega hudiča nobeden več ne boji, so se klerikalci izmislili neko drugo. Šli so in naslikali v pobožnem »Ilustrovanem Slovencu« našega tov. Puclja z gnojnimi vilami, češ, sedaj se bodo pa kmetje prestrašili in ga zapustili. Mi pa pravimo drugače. Ravno take može bodemo volili za poslance, kateri znajo tudi sami delati in kateri se tudi gnojnih vil ne sramujejo, ne pa take frakarje, ki še niso imeli drugega kmetskega orodja v roki, kakor žlico. Zato pa vsi volilci, ki trpite in čutite s kmetom, nastopite enotno, volite vsi SKS, in to je na Kranjskem tretja in na Štajerskem šesta skrinjica, v vse druge skrinjice pa pokažite figo. Tistim pa, ki bodo v jeseni hodili z malhami okoli Tebe, da bi jih napolnil z žitom, vinom in denarjem, pokaži vile. — Samostojnež. Konjice. V nedeljo, dne 18. januarja 1925 smo imeli pri nas dva shoda, enega v Stranicah v hiši tov. Ma-rinšeka. Bila je prav obilna udeležba. Drugega pa smo imeli popoldne v Konjicah, katerega so se tudi udeležili samo kmetje in kmečki sinovi. Po končanem shodu so se vsi izjavili, da vržejo kroglico v šesto skrinjico. Na obeh shodih je poročal tov. Lipovšek iz Maribora. Kmetje in kmečki fantje konjiškega okraja, le tako naprej, da bode zmaga čim prej v naših rokah! Pilštanj. 18. t. m. smo imeli tukaj v Čitalnici klerikalni shod. Vse to pa še ni zadosti, ampak so dali razglasiti pred cerkvijo med drugimi razglasi tudi to, da je Radičeva stranka razpuščena. S temi besedami j 3 tudi g. kaplan Kranjc, namestnik Škober-neta, otvoril shod in nato razlagal stvari, katere ne spadajo na tak shod, namreč same laži. Kaj koristnega xa kmeta ni povedal, zato so se tudi poslušalci povsem mirno razšli, ga ne hvalili, ne grajali, ampak kamo poti-hem so se pogovarjali »z gospodo ni nič, ne z eno ne z drugo, le kmetu bomo morali oddati kroglico!« 0 Samostojni kmetijski stranki ni drugsga omenil kakor, da so Urek, Drofanik in Vošnjak prestopili k »Narodnemu bloku in s tem napravili v stranki razkol, da bo čakala tako raztelešena in razmesarjena 8. februarja, nato pa da bo pokopana. V vednost g. Kranjcu. Tov. Urek je še vedno isti, kot je bil, prvi borec za kmetsko idejo. Glede Drofenika in Vošnjaka sledeče: Sta se pridružila radikalom, demokratom ali klerikalcem, je vse jedno, vsi spadajo v gosposki frak. G. Drofenik je že zdavnaj zagovarjal velika posestva, last cerkva in samostanov, češ, oni podučujejo kmeta v gospodarskem oziru in ne smejo priti pod agrarno reformo. Tega človeka bi se bila morala naša stranka že zdavnaj iznebiti, bi bili veliko na boljšem. Klerikalci pač ne pričakujejo volitev s tako mirno vestjo, kot mi, kajti predobro vedo, da jim je med narodom odklenkalo, da se ljudje ne bodo dali več tako nafarbati, kot zadnjikrat, ker ne more noben stan izhajati na deželi. Zato g. Kranjc, nič vam ne bodo pomagali vaši milijoni in vaše laži, katere trosite na debelo! kajti volilci sami bodo obračunali z vami na dan volitev, da bodo oddali glasove v škri-njico Samostojne kmetijske stranke, katere nosilec je naš tov. Pucelj. Iz slovenjgraške okolice. V teku minulega tedna sem se mudil v več krajih našega sreza in povsod, kamor sem prišel, so tovariši, kakor tudi naši prej najhujši nasprotniki z velikim zadovoljstvom pozdravili kandidaturo tovarišev Kaca Ivana in Iršiča Konrada. Vse se veseli izključitve Drofenika in Vošnjaka in vsak pravi, da bi se to že moralo pred dvema letoma zgoditi. Če ne bi imeli teh izkoriščevalcev in izdajalcev v stranki, bi mi že pred dvema letoma vsi z vami volili in delali z velikim veseljem za razvoj in uspešen cilj stranke. Drofe- niku pa le povejte, so mi rekli, da ljudi, kateri veliko obljubljajo, a storijo pa nič, — ne maramo in če se ke-daj pokaže na shodih v našem okraju, bomo ga malo namočili, kot smo ga hoteli pred dvema letoma na shodu v Slov njjradcu pa se nam ja preveč smilil .. 1 er je imel že samo pred ponujen o vodo toliko mrzlice, da se je celo omizje treslo. frcaBBBEKHBaaBHaafeaMBMaBBBaa.ciszcaKKBiiBBaaiiaffiaaE | i ! m i £i a i t iin.> O < b tirna m k? obrtno t Več'<'ir" uiuslr krpanju r.raiiciif . *»t»*ofS so le • C~a o, nuemka ub vodi) a A.dler za rodbinsko, >o v vezenju in reZplaČ *> • ' ■ - razp Milijo ■i S m a a * st s * a m K m s K K K M m » » • g i a a? KRANJSKO. Velike Lipljene. Urednik »Slovenca« kaplan Prismodej je eden tistih klerikalnih politikov in agitatorjev, ki najrajši najbolj lažejo čez Samostojno Kmetijsko Stranko. In to s peresom in jezikom. To kmetje povsod vemo in zato je to v sedanjem volilnem boju največji marternik. Škofljici, Bev-kam, Noti-anjim Goricam, Logu so sledile zdaj še Velike Lipljene. Tudi tja je bil priromal ponujati svojo klerikalno robo, ali tam ni bilo sreče. Naši vrli tovariši iz škocjanske in šentjurske fare pod vodstvom zavednih Kralj ičev, Drmeljev, Rebolja, Peterima, Gorenjca in drugih so mu prevročo kašo izpihali prav do dna. Kakor hiiro je mahnil po SKS, je že za-grmelo: Kje imaš avtonomijo, kje znižane davke, koliko fantov je prišlo iz Macedonije? Ubogi Prismodej je postal bled in je samo stokal. Ko mu Drmelj zabrusi v obraz: »S kupovanjem glasov boš ime! malo kredita pri kmetih!« — se je šele zbrihtal in začel vpiti, da naj se mu dokaže, na kar je Drmelj povedal zgled s Kmetijsko družbo: »Koliko nas je bilo pravih članov in nazadnje ste jih plačali in vpisali 107«. Zato je moral čez deset minut nehati in je vso noč sedel na klopi za mizo, ker se ni upal še v škocjanski farovž spat. Tako je tudi gospod Smodej spoznal v Velikih Lip-ljenili, da se kmet zaveda in da se z lažjo ne da več držati v sužnosti, ampak hoče tisto veljavo, ki mu gre po številu in po važnosti njegovega dela. Če že mora krnet vse preživljati, bi bil tudi neumen, če bi se dal zato od vsakega komand irati! Mi bomo zato volili na Kranjskem 3. skrinjico, kjer ni ne kaplanov, ne profesorjev, pa tudi ne advokatov ne bankirjev, ampak sami kmečki posestniki. Iz Oseiice. Dne 18. t. m. je priredil takozvani narodni blok shod v Fužini. Udeležili smo se ga tudi kmetje v večjem številu, da smo se prav lepo in pošteno pogovorili ter pozabavali z g. doktorčkom iz Ljubljane. To nas je zelo razveselilo, da smo se vendar enkrat pogovarjali s takim gospodom brezplačno, zraven pa še lepo zabavo imeli, tako da so bili naposled častiti gospodje iz Ljubljane, po domače rečeno, nekoliko jezni. No, pa brez zamere! Želimo, da bi zopet kaj kmalu priredili kak tak shod. Obljubimo da bo še bolj zanimiv in zabaven. Breznica pri Žirovnici. V nedeljskem »Jutru« beremo, da je postal Ivan Bizjak predsednik Žerjavove organizacije. Klerikalci pravijo: Za občinske volitve je strašil z Orjuno, za državne volitve pa hoče to z Žerjavom. Ne bode kruha, če se sramuje s kmeti, obrtniki ali delavci in gre rajši z advokati in bankirji; tudi dobro! preden so dobili izposojeno blago nazaj. Razumljivo je, da so imeli za svojo dobroto samo troške in da so se radi tega pridušali, češ, dobrota je sirota. Letos je pa še slabše. Povem naj vam samo svoj slučaj. Bilo je to v pondeljek po sv. Antonu. K meni pridejo neke gosposko oblečene ženske in mi naroče, da naj pridem v torek ponje v naznačeni hotel, da jih peljem v kočiji k izviru Savice. V torek pridem s svojo kočijo točno ob naročeni uri pred hotel in zvem, da so se dame že prejšnji dan odpeljale z avtomobilom, ki je inventiran pri ministrstvu za šume in rude v Beogradu, da je cela ta damska družba tvorila najožjo žlahto sedanjega predstavnika tega ministrstva gosp. dr. Žerjava in da niso dali niti najmanjšega naročila, da se meni izdano naročilo prekliče. Jaz radi tega nisem šel v torek, kakor običajno, po drva in izgubil zato vsled naročene ure celodnevni zaslužek. Ni mi za tiste dinarje, ob katere sem zaradi tega, pravim pa: Ministri naj se magari že vozijo z državnimi »motovili« kjerkoli se hočejo, kadar so na službenem potu; najodločnejše pa ugovarjam temu, da bi bili državni »motovili« na razpolago vsakemu, ker potem je zga-garstvo in polomijada že na pohodu. Zdravo! — Joža. Novice. Kmet9 obrtnik elsko ljudstvo! Na Štajerskem, Korošk m in v Prekmurju is Tvoja skrinjica Vse kroglice v to skrinjico' š% m V vse ostale skrinjice pa figo! Na Kranjskem je Tvoja skrinjica Use kroglice v to skrinjico! V vse ostale skrinjice pa figo! BOHINJSKI KOT. Zakaj pa Marolta ne? G. urednik! nisem bil pristaš Vaše stranke, ker se mi je ves čas natvezalo na ušesa, da je SKS samo peto kolo liberalcev, v SLS pa, da imarii.; kmetje našemu številu dovolj primerno zastopstvo. Začel sem malo bolj brskati po časopisih, ne glede na to, kdo jih izdaja, in prišel do prepričanja, da je samo SKS danes v Sloveniji tista stranka, ki se pošteijo zavzema za naš stan. Zato sem se tudi jaz pridružil Vašim vrstam in vsak dan bolje uvidevam, da sem storil prav. Drugače bi mi namreč ne bilo razumljivo, zakaj »Jutro«, »Narod« in »Slovenec« prav v bratskem objemu loparijo po Vas. Sedaj pa vidim, da samo radi tega, ker od svojega kmetijskega stališča ne odnehate niti za las. Gospod urednik! Še nekaj bi Vas prosil. Povejte vsem, ki jim je res do tega, da bodi kmet zastopan po kmetu, da se je SLS stranka ravno pri teh volitvah pokazala v pravi luči in pokazala šele sedaj nam Bohinjcem in Gorenjcem sploh pravo lice. Prej smo imeli vsaj v našem okraju s te strani na kandidatni listi moža iz naših-vrst in našega okraja, ki smo ga poznali, poznali pa tudi njegovo delovanje na kmetijskem polju, namreč Ivana Marolta. Sedaj nam pa postavlja v našem okraju ta stranka same škrice, ki se brigajo za kmetske skrbi ravno toliko kot za lanski sneg. Kdo je tisti inž. Sernec, o katerem so dan za dnevom polne kolone v »Jutru«, »Naro- du« in >Slovencui, me prokleto malo briga. Vem samo to, da je doslej za Bohinj bore malo storil in da od njega nimamo drugega pričakovati, kot da nas električno opehari. Vem pa tudi to, da je .Vaš kandidat za naš okraj Ažman (nam. Medved), ki je kot načelnik planinskega odbora za naš okraj že marsikatero dobro potuhtal tudi za nas Bohinjce in da bi, ako bi prišel v Beograd, še s tem večjim veseljem zastopal naše stare pašne pravice nasproti »borštnarjem«. Zato bom volil jaz njega, tisti pa, ki mislijo, da bosta boljša za naše planine in živinorejo inž. Sernec ali Ambrožič, naj volijo ta dva, samo vrezali se bodo s svojo odločitvijo in žal jim bo pozneje, samo prepozno. Dostavljanje pošte po okoliških vaseh se je dokaj zboljšalo, odkar smo prejšnjo malomarnost v našem listu malo okrcali. Samo majhnih zboljšanj bo treba, potem bodo pritožbe v tem pogledu popolnoma izostale. Kakor vidimo, le gre, samo molčati ni treba takrat, kadar upravičeno lahko za-kričimo. Tretja skrinjica je skrinjica kmetijskega volilca! Na vseh treh bohinjskih voliščih je tretja skrinjica tista, v katero bi se morale stekati kroglice vseh tistih volilcev, ki jim je res do zboljšanja in napredka kmetijskega stanu. Zato se ne dajte preslepiti vabliivim besedam raznih agitatorjev, ki kmeta in podeželana sploh poznajo samo za časa volitev, drugače se pa zanj nič ne brigajo in v strnjenih vrstah oddajte svoje kroglice v tretjo skrinjico, za katero bo sedel na Bistrici tov. Matevž Rožič, p. d. Pavovec iz Kamnja, oziroma kot njegov namestnik tov. France Godec, p. d. Zabregar iz Bistrice; na Koprivniku tov. Jer- , nej Sodja, p. d. Korošič, oziroma kot ' njegov namestnik tov. Jože Grm, p. d. Žvan, oziroma kot njegov namestnik tov. Janez Cvetek, p. d. Miklavec. Napredujemo! Pri teh volitvah v j narodno skupščino bomo imeli v Bohinju že tri volišča, ker se je za faro Koprivnik ustanovilo novo volišče. Pri zadnjih volitvah je bilo 8 skrinjic, v katere si moral pest utikati. Računali smo, da jih bo to pot samo troje, ker jih je za naše razmere toliko čez glavo dovolj, pa smo se še enkrat ura-čunali. Ne po krivdi Bohinjcev, temveč po zaslugi drugih smo glede skrinjic napredovali na število 9 in boš moral letos tudi v Bohinju moral devetkrat kegljati. Res, napredek! Kadar se ministrski avtomobil okoli pode, ima zmiraj eden škodo, če ne država, katera smo pravzaprav mi davkoplačevalci, pa še kakšen drugi navadni zemljan po vrhu. Mi Bohinjci imamo pa v tem oziru posebno srečo. Že pred dvemi leti, ko je mi-nistroval, enako kakor sedaj, dr. Žerjav, neizvoljeni dr. Županič, so morali čakati in prezebati Bohinjci na višjo komando na to Visočanstvo pred občinskimi uradi, oni pa, ki so bili tako prijazni, da so takratnemu Visočan-stvu posodili verige v ta namen, da je Njih >motovil« zmagal oledenele klance, so morali drezati in drezati, Naročajte »Kmetijski list« in pridobivajte nove naročnike! Tudi tu pokažimo napredek! Žrebanje nagrad je 12. februarja. Do tega dne sprejete naročnine se bodo upoštevale pri žrebanju. Krajevna organizacija SKS Ljubljana. — Člani ljubljanske krajevne organizacije SKS se poživljajo, da se polnoštevilno udeleže seje, ki bo v četrtek dne 5. februarja 1925 v prostorih tajništva SKS. — Dnevni red: Volitve za mesto Ljubljana. Shodi na Brežiškem se vrše: 1. februarja po prvi maši v Pišecah, po drugi maši, ob 11. uri, v Artičah. 2. februarja po prvi maši v Dobovi, ob 11. uri v Kapelah. Za tiskovni sklad je nabrala vesela družba v gostilni Peršin v Tomišlju, na predlog tov. Modica iz Bresta 60 Din. Tov. Gangl iz Jarenine je daroval 100 Din. Vsem darovalcev naša presrčna zahvala! Češkoslovaška kmetijska akademija se je ustanovila v Pragi. To je zavod, ki ima namen združevati vse najboljše kmetijske strokovnjake (teoretike in praktike) z nalogo stalnega harmoničnega izpopolnjevanja kmetijske znanosti in prakse ter predstavljati in zastopati napram zunanjemu svetu zelo razvito češko kmetijstvo. Akademija, ki bo druga te vrste (prva se je ustanovila leta 1761 v Parizu), je bila ustanovljena na iniciativo vodstva Češke kmetijske stranke. Predsednik je dr. Milan Hodža, kmetijski minister, katerega že poznamo iz lanskega vse>-slovanskega kongresa kmetijske mladine. Smrtna nesreča. 36 let stari J. Zn-lokar, p. d. Tičar iz Mengša, je pri kopanju vodnjaka v Preserju izgubil življenje. V globočini 12 metrov je napolnil veliko železno posodo z gra-mozem, nakar so jo potegnili navzgor. Naenkrat pa se žica utrga in posoda pade Tičarju na glavo ter ga ubije. Neki slepar je v okolici Kranjske gore ljudem ponujal poceni šivalne stroje tvrdke »Carinthia«, jemal je predujme, a strojev ni naročil. Piše se Emanuel Užnik. Vse polno vlomov je ponekod, posebno v mariborskem okraju. Ali bi ne bilo za ljudstvo bolj koristno, ako bi orožniki lovili tatove, nego da jih Pe-Pe-ti silijo v strankarsko agitacijo? r. z. z o. z. : UU3UANI Kralja Petra trg 8 S a a. a sprejema S hranilne vloge po 5 | 8°/„ do 12"/,, | Jamstvo za vloge čez Di » 1,000.000 —. • POPOLNOMA VARNO NA- « LOŽEN DENAR1 ^ V»k pristaš k»e*ke Misli mor* bili naročnik *KWRTIJSKEGA USTA« in >ORUDJk ! 4 Koristi kmečkega ljudstva nesebično nastopa samo S. K. S. ! Gospodarstvo. OKUŽEVANJE LUCERNE Z NITRAGINOM. Vremenski preroki nam napovedujejo suho leto. Za taka leta mora živinorejec skrbeti, da mu ne zmanjka krme, in imeti zato obsejanih z lu-cerno (nemško deteljo) povprečno 7 arov na vsako živinče. Dobro oskrbovana lucerna tudi v suhih letih nikdar ne odpove. V letošnjem Kmetijskem koledarju se v članku »Pridelovanje lucerne« priporoča dovajati zemlji gomoljne bakterije z nitraginom. Ugovarjal mi je nekdo, da je tako dovajanje bakte-rijev pri nas nepotrebno, ker je baje hi isti bakteriji, ki so usposobljeni bakterijev. Dotičnik še ni bil na jasnem, da ima vsaka metuljnica svoje posebne bakterije in da nastopajo eno in isti bakteriji, ki so usposobljeni, dovajati dušik svoji metuljnici, pri tuji metuljnici le kot navadni za-jedavci (parasiti). Lucerni moramo zato dovajati lucerine gomoljne bakterije z nitraginom ali cepilno prstjo (azotagenom), če hočemo doseči največje pridelke. Glasom 8 švedskih poskusov v letu 1912 je necepljena lucerna dala primerjalno 100, z bakterijami cepljena pa 112.7 donosa; torej razlika, vsled katere bi se vsak napreden kmetovalec tudi pri nas moral seznaniti z nitraginom. Zadruga »Ekonom« v Ljubljani namerava naročiti letos majhe poskusne porcije nitragina za lucerno pri državnem rastlinarskem preskuševališču (Statens Planteavls-Laboratorium) na, Danskem, — ako bo dovolj interesentov. Cena za steklenico, zadostujočo za okuženje (omo-čenje) 6 kg semena pred setvijo ali 1/6 hektara polja, znaša 1 dansko krono ali s poštnino vred okrog 17 dinarjev. Ta cena je izredno nizka; Nemčija zahteva za nitragin na V2 hektara i5 zlatih mark in za azotogen na V2 ha 6 zlatih mark. Danski nitragin za iu-oerno ostane poraben mesec dni. Vsi kmetovalci, ki želijo naročiti nitragin za poskušnjo za okuženje vsega semena letošnje setve lucerne, naj to takoj sporočijo zadrugi »Ekonom« v Ljubljani z navedbo časa (termina), kdaj naj se jim dostavi. Anton Pevc. GORENJSKIM PLANŠARJEM. Zapisnik seje planinskega odbora za okraj Radovljica dne 24. jan. 1925. Načelnik Ažman otvori sejo, pozdravi navzoče, med njimi krajnega komisarja dr. Spiller-Muysa in okr. ekonoma Sustiča. Nato povzame besedo dr. Spiller in oriše sledeče: S kratkim izvajanjem opiše delovanje agrarnih operacij za pospeševanje planšarstva ter o razmerju med gozdarstvom in planšarstvom. Dela se z vso doslednostjo za dosego regulacijskih pašnih razmer za potrebe 3 posebnim ozirom kmetskih okolišev, osobito upoštevaje v Bohinju in na Gorenjskem sploh gozd kot važen laktor za narodno gospodarstvo. Po roča o dosedanjih uspehih, predvsem glede Bitenske planine, kjer se je pri- stalo v principu na odkup na podlagi posebne cenitve. Glede Pečane se dela na odkup oziroma na zamenjavo, ostalo se skuša s tem, da šumska uprava svoje lastne planine sama meliorira po načrtu agrarskih operacij, nakar jih odda v zakup kmetom. Predpogoj za uspešno delo agrarskih operacij pa je, da lastniki njih lastne planine urede in dobro zboljšujejo ter da se odpravi vsak nered v tem oziru. Poziva odbornike, da zunaj delajo na to, obrazloži način postopka agrarnih operacij v slučajih re-sistence gotovih posameznih solastnikov pri sklenjenih delih za zboljšanje planin. Kdor se upira sklenjenim delom v srenji, plača stroške, odgovarjajoče vrednosti po njem izpadlega dela. Poroča nadalje o planinskem Kompleksu Komna, ki se bo temeljito meliorirala, da se popolnoma nadomesti zatvoritev Lopučnice ter se >dda v dolgoletni zakup. Glede Be-lanske planine se v principu odobru-je odkup pašnih pravic v smislu lanske komisije. Agrarne operacije delajo na to, da se v erarskem svetu ustanove stalne goljave, da se dajo celo meliorirati ter dejansko razbre-mene ostali erarski svet in tudi pridobe več paše. Opetovano poroča, da se posestniki sami poprimejo doslednega dela ter gredo v tem oziru v lastno korist agrarni operaciji na roko. Referira nadalje o državnih podporah, ki se bodo v bodoče dajale le tistim skupinam, ki pokažejo same dobro voljo za delo zboljšanja planin in ki same pozitivno delajo. Končno izjavlja, da bodo agrarne. operacije vse slučaje novih uredb servitutnih pravic nanovo obravnavale ter skušale doseči čimvečje ugodnosti za planšarje, osobito, kjer so upravičenci in srenja same pokazale lastno delo za izboljšanje njih lastnih planin. Poudarja, da naj se kmetje ne zanašajo samo na podpore, katere je smatrati le za nagrade za njih delo, poudarja srenjo Podkoren kot lep zgled v tem oziru. Odborniki kot zastopniki posameznih okolišev interpelirajo okrajnega komisarja v posameznih slučajih uredb planinske paše na italijanskih tleh, v katerem vse slučaje pojasni in obljubi v tem oziru potrebno pomoč in ukrepe. Pojasni tudi s pravega stališča pridržanje rezervatnih lovov, kateri se bodo dali odpraviti le zakonodajnim potom. Nato predloži načelnik, Ažman dva predloga, prvič šest prošenj oziroma vlog za nagrade v svrho spodbude res delujočim pašnim skupinam iz fonda planinskega odbora, kateri denar je spravil skupaj načelnik Ažman. Odborniki priznajo, da so te skupine res zavzete za izboljšanje planin in se podeli vsem šestim skupinam: Češnjica v Bohinju, gospodarskim odborom Savica, Ravne, Bitnje, Želeče in Zasip, vsaki po 200 Din, o ostalem znesku bo sklepal planinski odbor svoječasno. Drugi predlog predlaga načelnik Ažman, da se prihodnje leto pripravi posebni fond za nagrade res pridnim in vestnim pastirjem, ki bodo na planinah o prostem času opravljali zbolševalna dela, bodisi v zatiranjem šavja, gnojenjem in v to v poštev prihajočirni planinskimi deli. Končno se vzame na znanje protest srenje Podkoren glede težkoč in nad mero visokih stroškov ob odgonu živine na pašo v okraju državne meje, ki so znašali leta IG24 pri 61 glavah goveje živine in 127 ovac znesek 2013 dinarjev. Sklene se, da se odbor obrne na pristojno oblast potom komisarja, da se te ovire v bodoče odstranijo ter da se potrebni živino-zdravniški ogled in carinske postavke izvedejo na državne stroške. Opomba uredništva: Iz tega se vidi, da je planinski odbor pod načel-stvom tov. Ažmana eden najpridnej-ših in res delujočih za gorenjsko planšarstvo. TEORIJA IN PRAKSA V KMETIJSTVU. Kmetovalec in često tudi inteligent nimata pravega pojma o bistvu strokovne teorije. Pred par desetletji vem, da je bila v neki Mohorjevi knjigi povest, kjer se je pisatelj norčeval iz tujca-grajščaka, ki je kmeto-val po knjigi in seveda šel s kupljenim posestvom na boben, — hvaleč obenem našega kmeta, ki zna nako-siti seno tudi lam, kj~r tujec pravi, da ga nič ni. Slednja trditev je v resnici pravilna, toda ne morebiti znamenje naprednosti, marveč le slabega računanja (kalkulacije), — ker kmet misli, da je njegovo delo zastonj, da ga ni treba vknjižiti, kakor vsako drugo plačilo delavcem v breme gospodarstva. Kmet dela, on je praktik in njegovo delo imenujemo kmetijsko prakso. Dela kakor se je naučil od očeta in oče od deda in ded od pradeda; mogoče si je tudi sam kaj zmislil, to-raj praktično napredoval vsled naravne nadarjenosti ali ker se je rodil kot »kmetijski umetnik«. Povprečno pa moremo reči, da večina kmetov dela tako in tako iz navade, ne da bi razum povpraševal za vzroke teh navad in čer so navade vsestransko dobre ali tudi deloma ali povsem slabe. Navade so seveda v različnih krajih različne in različne so tudi količine pridelkov v različnih krajih; slednji so merodajni za presojanje kulturne stopnje, na kateri se nahaja kmetijstvo v eni ali drugi deželi ali državi in za dobrot navad krajevne kmetijske prakse. H kmetu na polje pride gospod-kmetijski pisatelj. Vpraša ga vse mogoče, zmeri globino in širino brazde pri oranju, vse sestavne dele pluga, brane, valjarjev itd., itd. in vse to lepo popiše, ter priobči v knjigi o poljedelstvu, ustvarjajoč s tem kmetijsko teorija. Strokovna knjiga ni nobena povest, o kateri se čitatelj vprašuje »Bog ve, če je vse to res«, marveč čisto navaden popis, kako kmetje v enem ali drugem kraju kmetvajo, — je vedno resnica, nikdar laž, zato bi jo moral vsak kmet-1 praktik ljubiti in pogosto citati prav ; tako, kakor ljubi starec n. pr. svojo ! poročno fotografijo kot popis samega • y«8uas$«i POSOJILNICA r. z. z 0. z/ j V N O \ O P K KUR E JENIH PROSTORIH msinn trg št« II LJUBLJANI mestni trg št. s »krestuje vloee ua h«anf!oe knjižice in tekoči račun po O/ /o »a MiM »loge 1 odpovednim rokom obrestuje tud! viije [w» dogovoru. Sprejetim t mka»« Sik ture in eesije terjate*. proti popolni varnosti o« vknjižbo proM poroitvu ta proti j Ustanov. 1 Posluje po eeli Juposlaviji IO13. _ Dei glavnica znaša 3,000 000 Din v zlatu. VI]A( sploSna zavarovalna druaba. Havnatetfstvo za Slovenijo v Ljubljani sklepa 1. požarna zavarovani«. 2. ilvljensko zavarovanja, 3. nergodna In Jamstvena zavarovanj«. 4. zava-rovanja proti škodam vslrrf tatinskega vl-m«. 5. transportna zav rovan)a 6. zavarovanja proti skooam vsled raz" -Ija slekla. - NaJvri-JI I.. delujoči invod. D.uibt, je p.e zel« od ,Grske vzalemne zavaro al- nice" In od zavarovalnih družb .K........ (požarni oddelek) In .Frenko-HongroTse- ves njihov kupcijsk obstoj V nuš; državi. - Najnižje tarlle. [ako nja plačila škod - Glasom naredbe ministrstva za vcnoIn mornarico nadomeščajo police sploine v»r. družbe JUGOSLAVIJE" ženitvene kavcije za častnike, Pisarna: Dunajska cesta t5. Telefon 571. SBBBBBBBBBBBBBBBSE Priporočamo tvrdko m Pili, Ljubljana . ž>Hisu PreSernovega »pome aika ob Ljubljanici.) NAJCENEJŠI NAKUP aogavic, žepnih robcev, orisalk, klota, belega in rjavega platna, sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje tik brivce, škarje za krojače, šivilje in za obrezovanje trt. Na veliko in malo. I sebe v mladih letih. Brezdvoma ne moreš kar tjavendan po knjigi kmet-vati; pri praktičnem delu je treba vpoštevati vse mogoče malenkosti, katere je pisatelj v knjigi predvidel ali tudi prezrl tako, da mora vsak posamezni kmet vsa opravila v knjigi prikrojiti svojim lastnim, morebiti prav posebnim prilikam (to individualizirati), če naj mu hasni, — knji-ga-teorija je temelj stavbe, katero dogradi in podeli zunanje lice kmet-praksa. Posebnost vsake strokovne knjige je ta, da pisatelj popisuje predvsem ali prakso, kakor jo je v dobi učenja (vežbanja) sam izvrševal, ali pa se nasloni na načelo, da je najbolj pravilna praksa onih kmetov v onih krajih, ki dosežejo na hek-i tar največje pridelke in popiše enostavno način in navade njihovega ! kmetvanja. Knjiga-teorija se mor? vsikdar naslanjati tudi na kmetijsko znanstvo. Slednje raziskuje sestavine zemlje in poljskih pridelkov, pojasnuje pojave življenj?, v zemlji na podlagi drobnoznanstva (mikrologije itd.) in sploh hoče najti ter razjasniti ves zakaj prakse. Če razumen človek, kmet nekaj dela, mora vedeti podrobno, zakaj da dela tako in ne drugače, — to je naloga razuma, brez katere bi tudi človek bil navadna žival. Čim bolj strokovna knjiga navaja zakaj vseh podrobnosti kmetskega dela, tem večjo umsko vrednost ima in tudi praktik navadno bolj ceni knjigo visokošolskega profesorja za kmetijstvo, kakor ono, ki jo spiše navadni kmetijski učitelj, — čeprav včasih neopravičeno, ker je zadnja lahko boljša kakor prva. Znanstvo se ustvarja v laboratorijih in v glavah profesorjev, je za praksi nujno po- > trebno, toda ne merodajno, — je i kmetijstvo zelenih miz, radi katere-< ga pri nas še ni dobila veljavo ali žanje celo zaničevanje kmetijska teorija, ki je v bistvu le praksa različnih kulturnih dežela in ne znanstvo. Znanstvo je bilo in hoče ostati najvišja inštanca v stroki. Ker je s svojimi nauki često prišlo v navskrižje * prakso, trpelo radi tega na ugledu in sploh samo uvidilo, da je njegovo delo pomembno le, kolikor prispeva k napredku prakse, je v zadnjih desetletjih obrnilo vso pozornost kmetijskemu poskušništvu. Odšlo je deloma iz laboratorijev in od zelenih miz na polje in reklo kmetu: Tvoje navade niso vsestransko absolutno dobre in moje trditve ne vsestransko absolutno pravilne, delajva na polju skupno, da najdeva absolutno dobre navade in absolutno pravilne trditve. Nove znanstvene knjige so dobile s tem vse drugačno vrednost za kme-ta-praktika, kakor pa so jo imele stare. Seveda nimajo iste še absolutne veljave za vsepovsod, marveč največ zaenkrat le za kraje, kjer so se vršili praktični poskusi, na katerih slonijo — za druge kraje predstavljajo le smernice, ki se morajo še v kraju samem preskusiti in potrditi ali izpopolniti. Iz vsega razvidimo, da običajni kmetijski strokovnjak-pisatelj črpa svoje misli iz treh virov: a) iz prakse, katero popisuje kraju primerno, b) iz znanstva, katerega se je na šolah učil in c) iz poskušništva, katerega zasleduje sirom sveta ali sam izvršuje. Vsaka strbkovna knjiga je vsled tega gotovo dobra in poučna, ker seznanja kmeta z načini kmetvanja in z doseženimi uspehi njegovih tovari-šev-kmetov sirom sveta — kar bi moralo kmeta vsekakor bolj zanimati, kakor razne povesti za kratek čas, čeprav so v razvedrilo duha tudi slednje potrebne. V strokovnih knjigah in listih bo našel napredek in gospodarsko blagostanje, vsled krat-kočasnih povesti in same politike pa gre prav lahko na boben. Še več veljave bodo iste dobile, čim se razvije slovensko kmetijsko znanstvo in vdomači kmetijsko poskušništvo, — ko ne bo treba zajemati le iz tujih virov, marveč bomo imeli iste doma. Posvetimo vso pozornost razvoju naše kmetijske književnosti. Narodi, pri katerih ie slednja razvita, se odlikujejo z višjo kulturnostjo in z blagostanjem. Danska šteje 3 in % milijona prebivalstva in je leta 1924. izhajalo 21 kmetijsko-strokovnih listov, med temi 12'tednikov, od katerih 7 in 1 mesečnik za splošno kmetijstvo, ostalo pa v 2 ali 3 številkah na mesec za različne specijalne panoge kmetijstva. Slovencev v Jugoslaviji nas je okrog 1 milijona, v pretežni večini kmetje in imamo eno borno polmesečno glasilo za splošno kmetijstvo, Kmetovalec od Kmetijske družbe, — potem pa ragljajo razni politiki venomer o visoki kulturno-sti naroda. Dvignimo gospodarsko blagostanje kmeta in naroda potom strokovnega napredka, kar je v prvi vrsti mogoče z razvojem stanovsko-etrokovne književnosti, — nikdar pa s političnimi avtonomijami in repub-likanstvi. Gospodarsko močan narod bo ostal trden narod tudi pri najhujšem centralizmu in despotizmu, revež bo pa ostal revež in brez doma pri avtonomiji in v republiki. __Anton Pevc. Nekaj besed o vinskem sejmu. Dne 20. t. m. se je vršil vinski sejem v zadružni kleti »Ljutomerčan« Sv. Bol-fenk pri Središču, kateri je bil zelo močno obiskan, kar je dokaz, da se ljudje, kljub visoki ceni, zelo zanimajo za boljša, posebno pa za kvalitetna vina. Razstavila so se kmetska, kakor tudi najfinejša graščinska vina. Vsled izvanredno slabe letine na kvantiteti so producenti nastavili zelo visoke cene in sicer: kmetska vina od 11 do 12% po Maligandu 10 do 12 Din, fine-ja kvalitetna vina pa po 12 do 16 Din, letnik 1921 se je ponudil po 16 do 20 Din za liter in so te visoke cene glavni vzrok, da kupčija ni bila živahne-ja. Dandanes se pač konzumira največ cenejega vina, ker je povsod stiska za denar. Želeti bi bilo, da bi se taki vinski sejmi prirejali v vsakem vinogradnem kraju (okolišu) in vsaj dvakrat na leto. Prostovoljno se proda cela KMETIJA, njive, travniki, gozdi, skupno 40 oralov s hišo in vsemi gospodarskimi poslopji, vse zidano in v najboljšem stanju na Kup-ljeniku št. 6, pošta Bohinjska Beta. Podrobne informacije se dobi na licu mesta. v • Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji „V g* TDžamonjo m drue«-v>, x omel. aeav >■■•.« bot Največji iibor raznovrstnih plemenitih sadnih dre ves (čepov) v najplemenitejših vrstah in v vseb oblikah. Plemenite vinske trte na atiierikauskih podlogah, kakor tudi eepe in podloge istih. Seme selenjave, cvetja ia gospodarskih rastlin. Cvetje t loncih in razno ukrasno grmovje in drevje imamo Zahtevajte cenike! celo leto. Zahtevajte cenike! Za pomladansko posetev lanu imamo na razpolago Ia RUSKO LANENO SEME, katero oddajamo pod lastno ceno. Mehanična vrvarna, teriinica lanu in konapije tsr predilnice A^TGH ŠINKOVEC d. d„ Grosuplje pri Ljubljani. SALONIT« m izdeluje v vseh polfnbnii iimeanjab ia barvak. £fcs^n!«t*« Jarantv« jamči a isbttrse kakav««* »SALONIT« xa pokrivanje streh in izoliranje stea prod vlagi najboljši materijal sedanjosti kateri «e uporablja sirom cele Evropo. — Proračune, kataloge, cenike in navodila ®|a brezplačno: »Split« d. d, sa eemea« Portland, Ljnbljasa, Nudimo najbolj ISCSIBI ©S/99 /o v vrečah po IOO kg B B B B B B Din 7-SO (30 franko Ljubljana, proti lakojšnji odločitvi. — GaMca dospe še ta mesec in bo as ozirom r»» zelo ugodno ceno kmaiu razsprodana- osrednja gosp. zadr. v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. Iskalk: Iva« Pucelj. Natisnila tiskarna »Horkur«, trg.-ind. d. d. v Ljubljani. 01535300010231020202000002020001020000000200000102000101020002020202000001